Ustna Medicina september 2016 stevilka 34

Page 1

Ustna Medicina d.o.o., Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana

TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 1101 Ljubljana.

34 Oktober 2016

Dobro ustno zdravje je posledica celostne oskrbe Primer uspešnega zdravljenja ustne votline.

Smejt e se po svoje !

”Osmice mi rinejo zobe naprej”

Koreninsko zdravljenje

Pogost pojav, ki se dogaja po 25. letu.

Poznate tisti neprijeten občutek skelenja, ki se pojavi ob zaužitju hladnih ali toplih pijač?


Odnosi

ŽIVLJENJE JE LEPO

Ena lepa misel na dan odžene vse oblake stran! Zgornja izjava ne drži popolnoma, ampak zame je minuli vikend vsekakor držala. Verjamem, da je vizualizacija zelo

pomembno

orodje,

zato

se

z veseljem zatečem k njej. Ker se septembra nabere kup obveznosti, za katere smo si pred počitnicami obljubili, da jih bomo opravili ‘po dopustih’, je bil tudi ta september zelo pester. Ampak nekaj me je pomirjalo: misel na prvi vikend v oktobru, ko bom spet na morju. Sonce me bo grelo na plaži in posedala bom na terasi s kozarcem vina v roki. Vikend se je bližal in vsakič, ko sem pogledala vremensko napoved, me je kar streslo, ker ni kazalo najbolje. Oblaček z dežjem in napis ‘T-storm’. Hmmm ... Mogoče je to kakšna plohasta nevihta? Dežuje in piha 10 minut, potem pa se takoj spet pokaže sonce z mavrico na nebu? Ker nisem želela obupati, sem se vztrajno oklepala prvotne vizije. In še dobro, da sem to počela, kajti, dragi bralci, pišem vam s čudovite, s soncem obsijane terase, s kozarcem vina v roki, vsa sproščena po poležavanju na plaži. Ahhhh ... Življenje je res lepo! Velik del

Zanimivo je, da denarja ne najdemo na samem vrhu lestvice pomembnega za zadovoljno in srečno življenje, a mu vseeno posvečamo veliko pozornost, neposredno s poviševanjem prihodka ali posredno z željo po materialnih dobrinah. Še bolj zanimivo je dobro znano dejstvo, da materialno bogastvo še ne prinaša zadovoljstva oz. sreče, vendar še vedno tavamo v iluziji, da bi bilo z le malo več denarja naše življenje popolno. Ko imaš več, se potrebe povečajo, in kar jasno naj bo, da ni nikoli dovolj, ko je to bistvo našega obstoja. Po drugi strani pa vsi vemo (če ne zavestno, pa vsaj podzavestno), da se občutek notranje izpolnjenosti pojavi, ko imamo spoštljiv odnos do sebe in svojega telesa. Takrat imamo vso kapaciteto, da imamo resnično in brezpogojno radi ženo, starše, sestre, brate, celo taščo lahko sprejemamo z odprtim srcem (malo za šalo, otrok pa namenoma ne omenjam, ker mislim, da pri njih ni dvoma). Ali za to res potrebujem 2000 evrov neto na mesec (znesek služi zgolj za primer, zamislite si svojega)? Ali je to resnično edini pogoj, da se bom počutil dobro v svoji koži in ne bom s strahom čakal na jutrišnji dan? Poznam revne ljudi, ki so srečni, in poznam bogate ljudi, ki so srečni. Sklepam, da materialno bogastvo pomeni bore malo od tistega trenutka naprej, ko je poskrbljeno za naše osnovne potrebe – hrano na mizi, topel dom in plačane položnice. Od tam naprej je vprašanje, kaj je tisto bistvo, ki nas v življenju izpolnjuje in nam omogoča, da se smejimo po svoje. Iz lastne izkušnje vam povem, da sem najbolj zadovoljen, ko imam dober odnos z družino in prijatelji, s tabo, Matej, z vami, dragi pacienti, ter z vami, dragi sodelavci in poslovni partnerji. Noben evro mi ne more odtehtati medsebojne konstruktivne komunikacije. Povedano drugače: pristnih in srčnih odnosov enostavno ni mogoče kupiti. Zanje se moramo potruditi vsak dan znova.

izkušnje predstavlja tudi pričakovanje, zato vam polagam na srce, da načrtujte srečne in vesele trenutke. Veselite se jih že vnaprej. Lepe misli so vredne sleherne minute!

dr. Sebastjan Perko dr. dent. med.

Monika Benedečič organizatorka

2

Oktober 2016

Ob tem se spomin besed kolega iz Nemčije, ki je 12 mesecev preživel v Aziji, kjer sva se tudi spoznala. Ko se je vrnil nazaj v Nemčijo, mi je napisal, kako je bil šokiran nad dejstvom, da so vsi ljudje prestrašeni, ker jih je strah pred izgubo službe. Ta strah je v naši ‘civilizirani’ družbi tako močno navzoč, da izgubljamo stik

‘Iz lastne izkušnje vam povem, da sem najbolj zadovoljen, ko imam dober odnos z družino in prijatelji, s tabo, Matej, z vami, dragi pacienti, ter z vami, dragi sodelavci in poslovni partnerji. Noben evro mi ne more odtehtati medsebojne konstruktivne komunikacije.’ dr. Sebastjan Perko dr. dent. med.

s svojim notranjim bistvom, in zastavlja se mi vprašanje, ali je to civilizirano. Ali je res vredno imeti zelo dober avto na kredit ali je bolje imeti slabšega brez dolga? Ali je kuhinja za 4000 evrov res toliko slabša od tiste za 8000 evrov in ali je sedežna garnitura na obroke res tisto, zaradi česar se bomo zvečer z nasmehom ter polni ljubezni usedli na kavč pred televizor? V življenju obstajajo pomembnejše stvari, kot so materialne dobrine. Denimo naše duševno in telesno zdravje. Ko moramo investirati vase, običajno vsi po vrsti trčimo ob problem. Pomislimo, koliko imamo notranjih dialogov, ali dotično materialnost zares potrebujemo ali zadovoljujemo eno izmed potreb, ki so posledica družbenega ustroja. Zaključil bi z mislijo neznanega modreca, ki pravi: “Prvi pogoj, da imaš lahko rad ljudi okoli sebe, je, da imaš rad samega sebe.” Želim vam veliko spoštljive ljubezni do sebe in čim več se smejte po svoje – to je ključ do vašega srca in srca drugih. P. S.: Če ima kdorkoli mnenje o tej filozofski razpravi, naj napiše elektronsko sporočilo na vodstvo@ustna-medicina.com.

ustna-medicina.com


Osmice mi rinejo zobe naprej POGLED V SVET

Dejan Pirtovšek dr. dent. med.

MIT ALI RESNICA?

“Gospod doktor, pred kakšnim letom ali dvema so mi začele osmice riniti zobe naprej in sedaj imam spodaj katastrofalno gnečo med zobmi.” Zelo pogosta težava, ki jo slišimo v ortodontski ordinaciji, predvsem pri ljudeh po 25. letu starosti. Zakaj? Ker ravno takrat začnejo izraščati spodnji tretji kočniki ali modrostni zobje oziroma osmice. Nagradno vprašanje: Ali imajo ti t. i. pametni zobje možnost, da pomikajo vse zobe naprej? NE. Te možnosti modrostni zobje nimajo. Kaj se torej dogaja? Zadeva je preprosta in zapletena hkrati. Začnimo z izraščanjem stalnih zob. Ti imajo možnost, da izraščajo

‘Gospod doktor, pred kakšnim letom ali dvema so mi začele osmice riniti zobe naprej in sedaj imam spodaj katastrofalno gnečo med zobmi.ʼ

ustna-medicina.com

iz alveolarnega grebena (kosti in dlesni) vse življenje, in to se dogaja, dokler jih nekaj ne ustavi. To velja za vse stalne zobe, tako enice, osmice kot šestice ... Običajno to izraščanje ustavijo nasprotni zobje, mehka tkiva (lice, jezik), dlesen ali drug dejavnik (najpogosteje ukleščenje zoba). Če osmice dobijo prostor in imajo dokaj ugodno lego, bodo tudi izrasle. Ker naše telo raste po določenem vzorcu (znanstveniki pravijo temu rastni, verniki pa božji vzorec), se ta izrast najpogosteje dogaja ravno okrog 25. leta starosti. V tem obdobju lahko zaznamo rastni sunek, pri čemer ponovno opazimo rast spodnje čeljusti, ki raste naprej in navzgor, kolikor ji je pač to dano glede na ostale anatomske strukture. Posledica tega rastnega sunka je povečanje razdalje za zadnjimi zobmi, ki so navadno sedmice, za njimi pa se ustvarja prostor za izrast osmic. Če imajo te osmice dokaj ugodno lego, bodo v tem obdobju začele izraščati in pokukale v ustno votlino. Ta proces bodo hkrati spremljali tudi neprijetni dogodki, kot so boleče dlesni in otekline. Ali se ne bo zgodilo nič in bodo ti zobje preprosto prišli ven ter se postavili v zobni lok. Žal imajo velikokrat ti modrostniki dokaj neumno lego in povzročajo več težav kot ugodnosti, zato jih zelo radi vržemo ven. Najraje to počnejo za to specializirani kirurgi ali vešči zobozdravniki. Spodnja čeljust torej raste naprej. Ker so v njej vsajeni tudi spodnji zobje, se tudi ti pomikajo naprej. Delovanje mehkih tkiv, predvsem ustnic, ter zgornji zobje pri ustreznem ugrizu ta pomik spodnjih zob ustavljajo do te mere, da lahko opazimo nagib spodnjih zob nazaj v ustno votlino. To zaznamo kot ‘zgužvane’, neravne, ukrivljene, rotirane zobe, štrleče sekalce. In to so ravno sprednji zobje, ki so najbolj opazni. Z analizami zobnih lokov lahko izmerimo skrajšano razdaljo med spodnjima podočnikoma, kar pomeni, da je manj prostora za spodnje sekalce. To nadalje pomeni, da so se morali postaviti v lego, ki je neustrezna oziroma neravna. Hkrati je dolgoročno bolj nestabilna, posledično je na tem mestu več bakterij, ker je take zobe teže čistiti. Kot smo pravkar izvedeli, tega ne povzročajo modrostni zobje, temveč zapoznela rast spodnje čeljusti. Temu tesnemu stanju v spodnjem zobnem loku pravimo terciarno tesno sranje, se opravičujem – stanje. Rešitev je zelo preprosta: nesnemni ortodontski aparat v spodnjem zobem loku med podočnikoma. Torej zvezdice za kratek čas (3 do 5 tednov) in po snetju aparata žička na notranji strani za daljše časovno obdobje (čim dlje). Starost ni ovira, bolje je pozno kot nikoli. Tudi pri 70. letih. Določeni deli telesa namreč rastejo vse življenje, mednje sodi tudi spodnja čeljust, in zadeva se lahko z leti slabša. Ta rast je od 30. do 70. leta starosti sicer samo 10do 15-odstotna, vendar je v tem primeru lahko to dokaj opazno, sploh če so kosti in dlesni oslabljene. Zatorej pridno ščetkajmo in nitkajmo!

Oktober 2016

3


Endodontska mikrokirurgija

Endodontska mikrokirurgija je postopek kirurškega zdravljenja periapikalnega parodontitisa. Marko Berkopec dr. dent. med.

STROKOVNO

Obolenje zobnega živca prepoznamo po občasni ali stalni bolečini. Pri razširitvi obolenja v kost ob koncu korenine lahko čutimo bolečino ob ugrizu in lahko opazimo oteklino. Na rentgenskem posnetku se vidi kostno razredčitev. Tak zob je treba zdraviti, pa naj gre za obolenje, ki je omejeno samo na kanal, ali že obolenje v kosti (periapikalni parodontitis). Terapija je vedno najprej klasični endodontski poseg (endodontija). Endodontija je nekirurško zdravljenje zoba, torej ustrezna priprava in dezinfekcija koreninskega kanala ter hermetična zapora. Tako klasično zdravljenje je s sodobnimi tehnikami ter polnilnimi materiali precej uspešno kljub zahtevni kanalski anatomiji. Raziskave navajajo več kot 90-odstotno uspešnost, če pa je že navzoče obolenje v kosti, pa je malce manjša. Včasih je lahko zdravljenje kljub korektni izvedbi neuspešno. Ostane rentgensko vidna razredčitev kosti, pojavlja se občasna ali stalna bolečina. Koreninski kanali so lahko tudi neprehodni ali je neuspešnost posledica tehničnih zapletov (zlom igle na neugodnem mestu, napačna pot zdravljenja …). V vseh teh primerih je ponovno endodontsko zdravljenje nesmiselno, zato se raje odločimo za endodontsko-mikrokirurški poseg (apikotomijo). Apikotomija je poseg, pri katerem neposredno kirurško prek dlesni in kosti dostopimo do vrha (apeksa) korenine, vršiček korenine odrežemo, odstranimo vnetno tkivo v kosti, prepariramo koreninski kanal z zadnje strani zoba ter ga hermetično zapremo s polnilnim

‘Za razliko od klasi­čne apikoto­mi­je se pri mikrokirurški apikotomiji uporabljajo operativni mikroskop, mikroinstrumenti, ultrazvok ter bioaktivni material MTA (mineral trioksid-agregat) za retrogradno polnitev.ʼ materialom (retrogradna polnitev). Poseg se običajno konča s šivanjem dlesni. Za razliko od klasične apikotomije, pri kateri se uporablja instrumente klasične velikosti (ogledala, sonda, svedri …) ter amalgam za retrogradno polnitev, vse pa se dela pod nadzorom prostega očesa, se pri mikrokirurški apikotomiji uporabljajo operativni mikroskop, mikroinstrumenti, ultrazvok ter bioaktivni

material MTA (mineral trioksid-agregat) za retrogradno polnitev. Podatki različnih študij kažejo, da je uspešnost tako izvedenega posega do 96-odstotna, za razliko od klasičnega posega, pri katerem je uspešnost polovico manjša. Delo pod mikroskopom je lahko izredno natančno, saj omogoča dobro osvetlitev ter tudi do štiridesetkratne povečave. Zaradi tega vidimo morebitne dodatne kanalčke, anatomske posebnosti vršička korenine, laže pa se izognemo tudi poškodbam sosednjih struktur (živci, sinus …) Zaradi uporabe mikroinstrumentov je luknja za dostop skozi kost manjša, zato je tudi celjenje po posegu hitrejše. Endodontska mikrokirurgija je zaradi uspešnosti dobro predvidljiv postopek, zato ima pomembno mesto med posegi v najsodobnejših zobozdravniških ordinacijah. Nedvomno ima prednost pred načrtovanjem puljenja zoba in vstavitvijo zobnega vsadka.

V DEVETO VAS

4

z zobmi (posledica neustreznega zdravljenja

je zgodilo, da nekdo res skrbi za zdravje mojih

Na kliniki Ustna Medicina sem našla čudovito

v tujini). Hkrati so enako uspešno ‘pozdravili’

zob. Dejstvo, da to počnejo še z veliko mero

ekipo, ki se je prijazno, načrtovano, strokovno,

tudi moje trdovratno pomanjkanje zaupanja

entuziazma in nalezljivo pozitivno energijo, pa je

celostno in uspešno lotila mojih hudih težav

v kvalitetno zobozdravstveno oskrbo. Prvič se

neprecenljivo.

Oktober 2016

Ana Farkaš

ustna-medicina.com


Obliž za tegobe Dr. Saša Novak Institut ‘Jožef Stefan’

ZNANSTVENI KOTIČEK

Karel, postavljen v središče kratke predstavitve zmagovalne ekipe na letošnji Konferenci o prenosu tehnologij, je le eden izmed približno 350 milijonov diabetikov na svetu in petine teh pacientov z veliko in neprijetno tegobo te bolezni – kronično rano. Karel je sicer izmišljena oseba, njegova zaskrbljenost zaradi velike rane, ki se nikakor ne zaceli, pa je del vsakdana mnogih pacientov, ki jim medicina še ne more ponuditi učinkovite pomoči. Skupina raziskovalcev z Instituta Jožefa Stefana aMediMat, ki je osvojila nagrado za inovacijo z največjim tržnim potencialom, obljublja rešitev v obliki zdravilnega obliža z matičnimi celicami in zdravilnimi učinkovinami. Obliž, ki je v fazi testiranja, je zgrajen iz naravnega fibroina, pridobljenega iz svile, o kateri smo v Znanstvenem kotičku že pisali (Nataša Drnovšek, ‘Svila kot material v regenerativni medicini’). Na kratko: fibroinu, pridobljenem z razgradnjo svilenih niti, dodamo za obnovo tkiva potrebne (bioinduktivne) snovi in iz kompozita oblikujemo želatinasto strukturo poljubne debeline. Luknjičasta struktura želatine omogoča naselitev z matičnimi celicami, ki jih je, kot je bilo omenjeno v nedavnem prispevku ‘Dragocenosti v biobanki’, mogoče dobiti iz lastnih zalog v maščobnem tkivu, kostnem mozgu, zobni pulpi itd. ali iz biobanke. Medtem ko celice in zdravilne učinkovine v želatinastem obližu opravljajo svojo funkcijo, se začne obliž počasi ‘raztapljati’, zato ga ni treba odstraniti.

‘Obliž pa je le ena od inovativnih rešitev, ki jih obetajo kompozitni materiali na osnovi fibroina svile. Aktivne komponente v njih ponujajo tudi možnost obnove obzobnega tkiva, razvoj novih kompozitnih ‘cementov’ za dentalne vsadke itd.ʼ

Obliž pa je le ena od inovativnih rešitev, ki jih obetajo kompozitni materiali na osnovi fibroina svile. Aktivne komponente v njih ponujajo tudi možnost obnove obzobnega tkiva, razvoj novih kompozitnih ‘cementov’ za dentalne vsadke itd. Sviloprejke bodo imele torej v prihodnosti še veliko dela, ne le zaradi priljubljenosti svilenih tekstilij, temveč tudi zaradi uporabnosti v biomedicini.

ustna-medicina.com

Ste vedeli, da ima tudi Slovenija tradicijo gojenja sviloprejk? Od sredine 16. pa vse do sredine 20. stoletja so kmetje na Goriškem, pa tudi drugod po Sloveniji, gojili sviloprejke in murve, potrebne za hrano sviloprejk, bilo pa je tudi nekaj predilnic. Svilogojstvo je počasi zamrlo po drugi svetovni vojni, ko so se povečale potrebe po delovni sili v tovarnah.

Oktober 2016

5


dr. Sebastjan Perko dr. dent. med.

DOBRA PRAKSA

Dobro ustno zdravje je posledica celostne zobozdravstvene oskrbe Gospa je v vprašalnik o zdravju zapisala: “Čeprav redno obiskujem zobozdravnika in skrbim za ustno higieno, imam vse več težav. Dlesni se odmikajo od zob, občasno krvavijo, zobje so občutljivi, hrano slabo prežvečim.”

Po izčrpnem pogovoru je sledila celostna diagnostika, ki zajema meritve stanja obzobnih tkiv (Floridaprobe), rentgenske posnetke (ortopan in/ali CBCT), pregled ust, digitalne fotografije in pripravo študijskega modela.

Zgornja čeljust brez amalgama

Spodnja čeljust brez amalgama

2. B iomehansko področje: V ustih je bilo osem neustreznih amalgamskih plomb ter dve dotrajani beli plombi. Na ortopanu, ki ga je gospa prinesla s seboj, in CBCT-ju, ki smo ga posneli pri nas, smo ugotovili, da ima v ustih štiri ‘mrtve’ zobe, ki potrebujejo ponovno zdravljenje.

1. B iološko področje: Le dobra higiena je, kljub slabi protetiki, gospe omogočila, da ni prišlo do ‘gnitja’ obzobne kosti in je bilo navzoče le vnetje dlesni, ki smo ga uspešno pozdravili.

6

Oktober 2016

3. F unkcija in estetika: Gospa ima znižan griz, dva manjkajoča zoba, kar kaže na neuspele pretekle terapije. Barva, postavitev in medsebojni odnosi so kategorije, v katerih bomo dosegli bistvene spremembe.

ustna-medicina.com


POTEK DELA

1. B iomehansko področje: Zamenjali smo vse amalgamske plombe po varnem pristopu z belimi kompozitnimi ter ‘mrtve’ zobe ponovno zdravili. Vsi mrtvi zobje so potrebovali koreninske zatičke, ki so bili iz ‘belih’ materialov, torej nobenih kovin.

Po enem mesecu

Po enem letu

PREJ

2. F unkcija in estetika: Na podlagi študijskega modela smo izdelali navosek. Navosek pomeni, da nam je zobotehnik na mavčnem modelu iz voska pripravil bodoče stanje, ki je bilo za gospo tudi končno stanje. S tem smo po demontiranju starih protetičnih restavracij naredili provizorije, ki so bili že v bodoči obliki. Tako smo lahko ocenili, kako se gospa počuti z novim ugrizom in kako ji pristajajo novi zobje. Ko smo uredili vse podrobnosti, smo naredili silikonski odtis za končno delo v polni keramiki.

ustna-medicina.com

POTEM

Gospa nas je prvič obiskala julija 2014, končali smo septembra 2015. Gospa je prišla povprečno enkrat na mesec.

Oktober 2016

7


Naslov publikacije: Od ust do ust ISSN oznaka: ISSN 2463-7831 Ime in sedež založnika: Ustna medicina d.o.o., Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana Leto izida: 2016 Leto natisa: 2016 Število natisnjenih izvodov: 4.500 Brezplačni izvod

Ustna Medicina d.o.o. Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana Delovni čas: PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK

NE ZGREŠITE NASLEDNJE ŠTEVILKE NOVIČNIKA!

07.00 – 20.00 07.00 – 20.00 07.00 – 20.00 07.00 – 20.00 07.00 – 15.00

Telefon: 01 23 23 235 E-mail: info@ustna-medicina.com Splet: www.ustna-medicina.com Facebook: facebook.com/UstnaMedicina

Pokličite nas in si zagotovite svoj brezplačni izvod.

Uporaba zobne nitke – da ali ne? Andraž Tasič dr. dent. med.

TERAPEVT SVETUJE

Med prebiranjem strokovne revije sem naletel na članek Liran Levina, v katerem izpostavlja problematiko interpretacije strokovno znanstvenih raziskav o zelo aktualni temi, ki bi jo rad delil z vami. Verjetno so vas pri zobozdravniku že kdaj vprašali, ali uporabljate zobno nitko oz. drug pripomoček za čiščenje medzobnih prostorov in kako redno te pripomočke uporabljate. Zobozdravniki vemo, da je preventiva najboljša kurativa in da je prvi korak do ustnega zdravja vsakodnevno temeljito ščetkanje zob. Poleg tega pa želimo paciente poučiti in motivirati še za dodatno izboljšanje ustne nege. Verjetno ste tudi že prebrali, da zobne obloge vodijo k dvema najpogostejšima spremembama – nastanku zobne gnilobe in parodontalni bolezni. Pot do ustnega zdravja je pravzaprav precej enostavna, vendar se je treba zavedati, da lahko z zobno ščetko očistimo vse vidne ploskve zob, samih medzobnih prostorov pa navadna krtačka ne doseže. Da lahko očistimo tudi ta, s prostim očesom nevidni del zoba, potrebujemo različne pripomočke. Ravno o njih je lansko leto skupina raziskovalcev objavila članek, v katerem so analizirali že objavljene članke o uspešnosti uporabe medzobnih pripomočkov pri zdravljenju vnetja dlesni in njenega vzdrževanja zdravja poleg uporabe zobne krtačke (Sälzer S. in ostali 2015). Iz analize podatkov predhodnih raziskav so zaključili, da uporaba medzobnih pripomočkov sicer izboljša ustno zdravje, vendar je uspešna v nizkem odstotku. Tako lahko bralec, če napačno interpretira podatke, ovrže priporočila zobozdravnikov, kot sem jih navedel zgoraj, in živi v zmoti.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

8

Oktober 2016

Nekaj podobnega se je zgodilo s tujimi mediji, ki so z navdušenjem sprejeli novico, da vsakodnevna uporaba zobne nitke skoraj ne pripomore k ustnemu zdravju. Pričeli so objavljati članke, ki z naslovi napeljujejo bralca k neizvajanju ustne higiene oz. jim dajejo opravičilo za pasivno držo. Naj navedem nekaj izvirnih naslovov: ‘A big problem with flossing.’ (CBS News), ‘Feeling guilty about not flossing? Maybe there’s no need.’ (New York Times), ‘Tell your dentist to suck it. There’s little evidence that flossing works.’ (The Verge). Take članki v medijih imajo vsekakor velik vpliv tako na védenje kot tudi vedênje bralcev, zato je toliko bolj nujno, da zobozdravniki pravilno interpretiramo raziskave in jih poskušamo pojasniti tako medijem kot pacientom. Naj pojasnim. Zgoraj sem napisal, da je edina pot do zdravih tkiv v ustni votlini temeljita ustna higiena, kar pomeni, da odstranimo zobne obloge z vseh površin zoba, vključno z medzobnimi prostori. Učinkovito nitkanje je precej težavno, posebej če ne poznamo pravilne tehnike uporabe zobne nitke. Pravzaprav je bil to ključni problem raziskav in njihovih zaključkov. Vsekakor je pravilna tehnika čiščenja brezpogojno nujna, saj z orodjem, ki ga ne uporabljamo pravilno, ne dobimo pričakovanih rezultatov. Navsezadnje bi lahko dokazali, da tudi zobna ščetka ni preveč učinkovita pri odstranjevanju zobnih oblog. To seveda ne drži, vendar se moramo najprej naučiti pravilno uporabljati tako zobno ščetko kot ostale pripomočke. Za zaključek želim poudariti, da je temeljita medzobna higiena nujna vsaj enkrat dnevno. Pripomoček za izvajanje higiene v medzobnih prostorih mora biti uporabniku prijazen za uporabo, učinkovit pri odstranjevanju oblog ter ne sme imeti škodljivih učinkov na trdo in mehko ustno tkivo. Običajni pripomočki so zobna nitka, medzobna ščetka in vodna prha. Za čim boljši rezultat naj se vsak sam odloči, kateri mu najbolj ustreza, ter se o pravilni tehniki uporabe posvetuje tudi s svojim zobozdravnikom.

ustna-medicina.com


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.