Križev pot je težko lep. Ker so težko lepi bolečina, trpljenje in pričakovanje smrti. Križev pot iz prekletstva in umazanosti postane lepota in umetnost v polnosti šele v molitvenem razpoloženju opazovalca, ko ta vstopa v skrivnost Božje ljubezni, ki ga prevzame in ga potopi vase.
Slikar Boleslav Čeru Boleslav Čeru je likovni samorastnik, rojen 19. septembra 1953 v Ljubljani. Tridesetletno slikarsko ustvarjanje je iz začetnega ljubiteljskega preraslo v intenzivno slikanje. Njegovo neformalno izobraževanje in raziskovanje likovnih smeri in stilov je potekalo na likovnih srečanjih in delavnicah, ki se jih je Čeru redno udeleževal. Redno razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma, v Sloveniji, kot tudi v tujini (Nemčija, Italija). Je član ZDSLU - Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in DLU – Likovnega društva Kranj. Za svoje likovno delo je prejel tudi več priznanj. Živi in ustvarja v Kranju.
Križev pot, ki ga je umetnik Boleslav Čeru podaril naši podružnični cerkvi na Kremenu, je v tem duhu kontemplativen. Čeprav je daleč od izpraznjenosti vsebine značilne za avantgardo minulega stoletja, je Čerujev Križev pot vendarle prazen. Njegovo vsebino nakazujejo le obrisi. Na upodobitvah postaj Jezusove predsmrtne agonije ni ničesar, kar bi raztresalo molivčevo oko ali ga puščalo na površini dogajanja. Še več: prazne silhuete človeka naravnost posesajo vase, jemljejo mu njegov obraz in skušajo z njim zapolniti svojo praznino. Ob molitvenem opazovanju pasijona bo vsak opazovalec našel svoje mesto. Nekdo bo s svojo bolečino vstopil prav na Kristusovo mesto, kdo drug bo s svojimi solzami čuteče izpolnil Marijino obličje. Nekdo se bo celo zalotil z bičem v rokah ali s sovražnimi besedami v ustih, morda s privoščljivostjo in muzanjem brezoblične množice. A tudi vsemu temu daje lepoto ljubezen, s katero Jezus objema svoj križ, to orodje prekletstva, ki je postalo orodje zveličanja. Križev pot Boleslava Čeruja vsekakor nikogar ne bo pustil ravnodušnega. Za nekoga bo preprosto lep, za drugega odvratno grd. Odvisno pač od obrazov, ki jih bo zagledal v praznini belih tabel, ki duhovno spoštljivo molčijo pred veličino Jezusovega odrešenjskega poslanstva. Mitja Markovič, župnik
Izdala: Župnija Videm-Krško. Foto: M. Dolamič-Konrad. Oblikovanje in odgovornost: M. Markovič. Tisk: KolorTisk. Krško 2006.
Lepota križevega pota
Čerujev Križev pot Hotenje po izpovedni noti slikarskega izraza je Boleslava Čeruja usmerjalo k oblikovanju raznolikih motivnih sklopov, ki segajo od krajine preko portreta do figuralnih kompozicij s simbolnim podtonom. Pri slednjih je Boleslav Čeru človeški lik kot nosilec simbolnega sporočila pogosto umeščal v razgibano likovno okolje. Povzemajoč, le redko dosledno realističen pristop nas opozarja, da je osrednjo pozornost namenil vsebinskemu nagovoru. Celota je pomembnejša od detajla. Kompozicijska shema je zastavljena tako, da krepi temeljno sporočilo posamezne slike. Izbor barv je podrejen avtorjevemu dojemanju oziroma doživljaju nekega motiva. Trden temelj slikarskih kompozicij je risba, tj. s čopičem nanesena črna linija, ki jo likovnik namerno ohranja na stičiščih barvnih ploskev. Z večino omenjenih pristopov se srečujemo tudi pri Čerujevem prikazu štirinajstih postaj Križevega pota, ki temelji na povezavi risbe s principom likovnega objekta. Tovrstna likovna zasnova štirinajstih postaj na Jezusovi poti s križem lahko v polni meri zaživi šele z ustrezno razmestitvijo v sakralni ambient. Figuralni motivi so z risbo začrtani na slikovne nosilce posameznih postaj Križevega
pota, ki so različnih oblik. Na kompozicijsko zgoščenost, usodnost in dramatičnost ključnega dogodka Jezusovega življenja, njegovega trpljenja in smrti na poti od Pilatove palače do Golgote in obenem njegovega odrešenja, nas opozarjajo izrezi slikovnih nosilcev, ki ponazarjajo oblike imaginarnega križa. Podobno vlogo imajo tudi kovinska žica, ki povezuje na kompozicije pritrjene kocke, krčeviti zarisi figur in polzenje bele barve po površini. Omejitev na poglavitno in umeščenost figur v bel, prazen prostor in njihova nezaključenost oziroma odsotnost opisnosti govorita o likovnikovi pozornosti do duhovnega dogajanja. Ustrezen način ponazoritve miselne in duhovne komponente je skupna poteza različnih načinov upodabljanja Križevega pota in Kalvarije, ki jih poznamo v likovni umetnosti (ekspresivne tendence srednjega veka in njegove tradicije, baročni in nazarenski Križevi poti, obširna paleta raznovrstnih pristopov v moderni umetnosti). Zato je likovno upodabljanje Križevega pota in nasploh sakralnih podob odgovorna naloga. Ne glede na to, ali je posredi naročilo ali pa gre za samoinciativo likovnikov, vselej se namreč pri likovnem osmišljanju posameznih sakralnih motivov soočamo tudi z njihovo interpretacijo. Dr. Damir Globočnik
Boleslav Čeru Križev pot v cerkvi na Kremenu