Dan v življenju Abeda Salame by Založba Gnostica

DOBITNICA PULITZERJEVE NAGRADE

ZA STVARNO LITERATURO

Razglašena za najboljšo knjigo leta po mnenju

publikacij New Yorker, Economist, Time, New Republic, Financial Times, Mother Jones, Irish Times in enajstih drugih.

Nagrada po izboru urednikov revije

New York Times Book Review

Pohvale za knjigo

Dan v življenju Abeda Salame

»Thrall je med redkimi pisatelji, ki znajo prepletati slikovito pripovedovanje s poglobljeno analizo okupacije ... Zaradi strokovnega znanja lahko spretno preklaplja med stališči razburjenih družin in palestinskih voditeljev ter izraelskih uradnikov in bližnjih naseljencev.«

– New York Times, knjiga po izboru urednikov revije Book Review

»Slikovit prikaz dvoplastne družbe, ki ravna z otroki kot z morebitnimi bojevniki.«

– New Yorker, knjiga je bila razglašena za eno od 12 najboljših neleposlovnih del leta 2023

»Thrall da človeško podobo posledicam sistemskega razkroja.«

– Los Angeles Times

»Ne poznam nobenega drugega pisanja o Izraelu in Palestini, ki bi doseglo takšne globine dojemanja in razumevanja ... Knjigo bi lahko brali kot povzetek zgodovine sodobne Palestine, vtisnjene v osebne spomine številnih posameznikov, ki so vsi prikazani s krutimi zgovornimi podrobnostmi. Redko se zgodi, da jih lahko vsaj malo spoznamo, in to je precej bolj koristno od številnih običajnih, odmaknjenih zgodovinskih knjig o Palestini.«

– David Shulman, New York Review of Books

»Če je težko pripraviti ljudi do tega, da bi jim bilo kaj mar za nekoga, ki ga ne poznajo, je naloga še težja, če je ta oseba za zidom. Ampak zaradi novinarja Nathana Thralla je ta naloga postala odlika knjige Dan v življenju

Abeda Salame. Ta pripoveduje izjemno težko zgodbo ... ki je še težja zaradi kraja, na katerem se dogaja: na palestinski strani izraelske ločevalne pregrade ... [Thrallu] uspeva najti dramo v najbolj dolgočasnih stvareh, ki jih počnejo Izraelci – ki vladajo tako, da krojijo razmere po svoji volji.«

– Time, knjiga je razglašena za eno od najboljših desetih neleposlovnih del leta 2023

»Thrall obenem podaja splošnost in posebnost izkušenj Palestincev, ki živijo pod izraelsko okupacijo ... Knjiga neumorno utemeljuje, da prometna nesreča in posledični pretresi ne smejo utoniti v pozabo. Vse skupaj je bilo zelo predvidljivo – in bi se lahko nedvomno ponovilo.«

– Economist, razglašena za najboljšo knjigo leta 2023

»Neopazno pretresljiva kronika ... Zelo natančno napisano, koristno delo bi bralce zadelo v živo kadar koli. Na svet pa prihaja v kulturni pokrajini, raztrgani zaradi domnev, da sočutje in razumevanje potekata zgolj po enem tiru ... Niti ena besedica v Dnevu v življenju Abeda Salame ne spodbuja parcialnega sočutja ali selektivnega pripovedovanja resnice.«

– Financial Times, razglašena za najboljšo knjigo leta 2023

»Thrallova napeta novinarska pripoved o celodnevnem ugotavljanju Abeda Salame, kaj se je zgodilo z njegovim sinom, je mučna, živce parajoča, pretresljiva obsodba

izraelske okupacije ... Nepozabna in pogubna simfonija trpljenja, ogorčenja in zahtev po prevzemanju odgovornosti.«

– Booklist (ocena izpostavljene knjige), razglašena za najboljšo knjigo leta 2023

»[Nathan Thrall] pripelje bralca tako blizu tej stvarnosti, kot je to mogoče narediti z besedami. S skrbnim zbiranjem podrobnosti za podrobnostjo omogoči bralcu, ki še nikoli ni bil v Palestini, da izkusi življenje pod izraelsko okupacijo.«

– Ahdaf Soueif, Times Literary Supplement

»Thrallov slikoviti in ganljivi prikaz ... življenja pod izraelsko okupacijo je boleč opomnik o stroških spopadov, vendar je zaradi vztrajanja pri človečnosti svojih glavnih junakov, tako izraelskih kot palestinskih, tudi žarek upanja.«

– Lisa Anderson, Foreign Affairs

»Čudovita ... pronicljivo forenzična pripoved ... Knjiga počne tisto, kar bi morale početi vse dobre zgodbe –obenem se odvija na ravni podrobnosti in epskih razsežnosti. Ne moralizira niti se ne izogiba odgovornosti, da naš občutek prijetnega ravnovesja pošlje k hudiču.«

– Colum McCann, Irish Times, razglašena za najboljšo knjigo leta 2023

»Dan v življenju Abeda Salame me je spomnil, da najboljše poročanje predstavlja človeške zgodbe nečloveškim sistemom. Upam, da bo imel veliko bralcev.«

– Madeleine Schwartz, The Millions, razglašena za najboljšo knjigo leta 2023

»Thrall s tem kratkočasnim profilom Abeda Salame, delavca v palestinskem telefonskem podjetju in političnega aktivista, omogoča edinstven vpogled v izraelsko-palestinski spor na dan, ko je bil njegov petletni sin Milad ... v prometni nesreči blizu Jeruzalema ... Gre za pretresljiv portret neenakopravne družbe.«

– Publishers Weekly (ocena izpostavljene knjige)

»Človeka spravi v pogon ... Kalejdoskop posledic tragedije, pripovedovane z različnih zornih kotov ob prepletanju številnih življenj. Tragedija je še težja zaradi ovir, s katerimi se Abed in drugi spopadajo zato, ker so Palestinci. Gre za zgodbo o nekem dogodku, ki te posrka vase in katere učinki se čutijo že leta in leta.«

– Bookriot

»Presunljivo kaže ... kako politika prodira v vsak vidik življenja tistih v Palestini. V času, ko so dejstva postala orožje v boju, ki na videz nima ne konca ne kraja, ta knjiga resnicoljubno pripoveduje o življenjih navadnih ljudi, ujetih v kolesju zgodovine.«

– Observer (UK)

»Knjiga, ki je ... izmenično globoko ganljiva, v končnih poglavjih pa napeta kot kriminalka ... Takšno pripovedovanje je že samo po sebi radikalno, saj vztraja pri počlovečenju tistih, o katerih se tako pogosto govori – še posebno v časih hudega nasilja, kakršen je trenutni –zgolj kot o sestavnih delih kategorije: 'Palestincev.' ... Thrallu nas uspe pripraviti do svežega pogleda [na okupacijo] in občutenja njene krivičnosti.«

– Jonathan Freedland, Guardian

»Zaradi knjige Nathana Thralla sem se veliko sprehajala. Zalotila sem se, da hodim sem ter tja med poglavji, odstavki, včasih pa celo med stavki že zgolj zato, da bi lahko dojela krutost, tragiko, jekleno občutljivost in pravo nenavadnost premetenih in zapletenih pristopov, s katerimi lahko država udriha po ljudstvu, vendar s svojimi dejanji kljub temu žanje odobravanje in čaščenje civiliziranega sveta.«

– Arundhati Roy, avtorica knjige My Seditious Heart (Moje uporniško srce), dobitnice nagrade booker

NATHAN THRALL

Dan v življenju Abeda Salame

Podrobna analiza jeruzalemske tragedije

Prevedel Jurij Šešet

Nathan rall

A DAY IN THE LIFE OF ABED SALAMA

Anatomy of a Jerusalem Tragedy

Nathan rall

DAN V ŽIVLJENJU ABEDA SALAME

Podrobna analiza jeruzalemske tragedije

Vse pravice pridržane. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založnika ni nobenega dela te knjige dovoljeno reproducirati s kakršnimi koli mehanskimi, fotografskimi ali elektronskimi procesi ali v obliki fonografskega posnetka, niti ga ni dovoljeno shranjevati v sistem priklica podatkov, prenašati ali drugače kopirati za javno ali zasebno uporabo, razen »poštene uporabe« v obliki kratkih citatov v člankih ali kritikah.



Založba Gnostica d. o. o., Topniška 33 a, 1000 Ljubljana www.gnostica.si

  Suzana Kramar Dodič

 Suzana Kramar Dodič

 Jurij Šešet

 Tanja Zečević

 Tanja Kaštrun

D Primus, Brezina 19, 8250 Brežice www.primus.si



Digitalni tisk Primus

 na zahtevo Ljubljana 2024

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

323.1(569.4)

THRALL, Nathan

Dan v življenju Abeda Salame : podrobna analiza jeruzalemske tragedije / Nathan rall ; prevajalec Jurij Šešet. - Ljubljana : Gnostica, 2024

Prevod dela: A day in the life of Abed Salama

ISBN 978-961-229-161-7

COBISS.SI-ID 213136899

»V tistem, kar se dogaja, ne vidimo svojega vpliva, zato za nekatere dogodke rečemo, da so žalostne nesreče, čeprav so neizbežne posledice naših projektov, drugi pa so za nas nujnosti samo zato, ker si nočemo premisliti.«

– Stanley Cavell

Vsebina

Liki

UVOD

Milad Salama, Abedov in Hajfin sin

Abed Salama, Miladov oče

Hajfa, Abedova žena in Miladova mama

Adam, Miladov brat

Amin, Abedov bratranec

PRVI DEL | TRI POROKE

Gazl Hamdan, Abedova prva ljubezen

Nahil, Abedova sestra in žena Abuja Visama

Abu Visam, Abedov svak

Ahmad Salama, Abedov bratranec in Aminov brat

Nael, Abedov brat

Abu Hasan, Gazlin in Hasanov oče

Hasan, Gazlin brat in sin Abuja Hasana

Lajla, Abedova svakinja in Vaelova žena

Vael, Abedov najstarejši brat

Asmahan, Abedova prva žena

Lulu, Abedova in Asmahanina najstarejša hči

Džamila, Abedova zaročenka iz Kafr Kane

Vafa, Hajfina sestra

Abu Avni, Hajfin oče

DRUGI DEL | DVA OGNJA

Huda Dahbur, zdravnica pri agenciji UNRWA in Hadijeva mama

Abu Faradž, voznik pri UNRWA

Nida, lekarnarica pri UNRWA

Salem, rešitelj

Ula Džulani, učiteljica v šoli Nur Al Huda

Mustafa, Hudin oče

Kamel, Hudin stric

Ahmad Dahbur, Hudin stric in pesnik

Ismail, Hudin mož

Hadi, Hudin sin

TRETJI DEL | MNOŽIČNA NESREČA

Radvan Tavam, voznik avtobusa

Sami, Radvanov stric

Nader Morar, reševalec pri Rdečem polmesecu

Eldad Benštein, reševalec pri službi nujne medicinske pomoči Mada

Dubi Veisenstern, uslužbenec organizacije Zaka

Benci Oiring, uslužbenec organizacije Zaka

Sar Cur, polkovnik v izraelskih obrambnih silah (IOS)

Tala Bahri, deklica v vrtcu Nur Al Huda

Ibrahim Salama, Abedov bratranec in uradnik Palestinske narodne uprave (PNU)

Abu Mohamad Bahri, Talin dedek

Ašraf Kajkas, voznik tovornjaka s polpriklopnikom

ČETRTI DEL | ZID

Dani Tirza, vodja Mavrične uprave v IOS in arhitekt zidu

Beber Vanunu, ustanovitelj Adama

Adi Špeter, prebivalec Anatota

PETI DEL | TRIJE POGREBI

Abu Džihad, Abedov bratranec

Bašir, Abedov mlajši brat

Ruba Al Nadžar, Baširjeva žena

Nansi Kavasme, Salahova mama in Azamova žena

Azam Dvejk, Salahov oče

Salah, Nansijin in Azamov sin

Sadine, Nansijina in Azamova hči

Fadi, Nansijin brat

Osama, Nansijin brat

Faisal, Nansijin brat

Livnat Vider, socialna delavka v bolnišnici Hadasa

Huda Ibrahim, socialna delavka v bolnišnici Hadasa

Khalil Khuri, medicinski tehnik v bolnišnici Hadasa

Haja Al Hindi, Abdulahova mama

Abdulah Al Hindi, Hajin in Hafezov sin

Hafez, Hajin mož in Abdulahov oče

Ahmad, Abdulahov brat

EPILOG

Arik Veis, poročevalec TV-programa Kanal 10

Arik Vakniš, prebivalec Adama

Duli Jariv, prebivalec Anatota

Uvod

Na predvečer nesreče je Milada Salamo kar razganjalo od nestrpnosti, saj je komaj čakal na šolski izlet. »Oči,« je očeta Abeda pocukal za roko. »Rad bi kupil hrano za jutrišnji piknik.« Bila sta v stanovanju Abedovih priženjenih sorodnikov, ki so imeli v lasti trgovinico z mešanim blagom nekaj korakov stran. Abed je svojega petletnega sina odpeljal po eni od ozkih uličic soseske Dahijat Salam v Anati, kjer sta živela.

Na cesti brez pločnika sta se počasi pomikala med parkiranimi avtomobili in vozili, ki so tičala v prometni gneči. Nad glavami jima je visela mreža iz kablov, žic in nanizanih luči, nad katero so se dvigale orjaške stolpnice, ki so bile štirikrat, petkrat, celo šestkrat višje od ločevalne pregrade, osemmetrskega betonskega zidu, ki je obdajal Anato. Abed se je spominjal časa nedolgo tega, ko je bila soseska Dahijat Salam podeželska in gola, ko se je bilo še vedno mogoče širiti vstran, ne samo navzgor. V trgovini je Abed Miladu kupil steklenico izraelskega pomarančnega napitka Tapuzina, tulec čipsa Pringles in čokoladni jajček Kinder, njegovo najljubšo poslastico. Zgodaj naslednjega jutra je Abedova žena Hajfa, ki je bila vitka in svetla kot Milad, pomagala fantu obleči uniformo: srajco z belim ovratnikom, siv pulover z znakom njegove zasebne osnovne šole Nur Al Huda in sive hlače, ki si jih je moral ves čas vleči navzgor na svoj drobni pas. Miladov devetletni brat Adam je že odšel. Na ulici je lahkotno potrobil bel šolski kombi. Milad je hitro pojedel svoj običajni zajtrk, olivno olje z zatarjem in labnehom,

in pomazal krožnik s kosom pita kruha. S širokim nasmehom je vzel svoje kosilo in priboljške, potem pa poljubil mamo v slovo in odhitel skozi vrata. Abed je še vedno spal.

Ko je vstal, je bilo zunaj sivo in močno je deževalo, sunki vetra pa so bili tako močni, da je videl, kako ljudje na ulici le s težavo hodijo pokonci. Hajfa je namrščeno gledala skozi okno: »Vreme ni lepo.«

»Zakaj te tako skrbi?« se je Abed dotaknil njenega ramena.

»Kaj pa vem. Takšen občutek imam.«

Abed je imel tisti dan dopust in ni bil v službi. Delal je v izraelskem telekomunikacijskem podjetju Bezek. Z bratrancem Hilmijem se je odpeljal kupit meso k njegovemu prijatelju Atefu, lastniku mesnice v soseski Dahijat Salam. Atefa ni bilo tam, kar je bilo nenavadno. Abed je prosil enega od zaposlenih, naj preveri, kako je z njim.

Atef je živel v drugem predelu Jeruzalema, v Kafr Akabu, gosto naseljeni mestni soseski z visokimi stanovanjskimi bloki, zgrajeni na črno brez gradbenega načrta, ki sta jih tako kot sosesko Dahijat Salam zid in nadzorna točka odrezala od preostalega mesta. Ker se je hotel izogniti vsakdanjim prometnim zamaškom in čakanju na nadzorni točki, kar bi lahko trajalo več ur, je v službo odšel po ovinku.

Atef je poročal, da tiči v hudi gneči. Videti je bilo, da je pred njim prišlo do trčenja, in sicer na cesti med dvema nadzornima točkama, tisti pri begunskem taborišču Kalandia in tisti pri vasi Džaba. Nekaj trenutkov pozneje je Abedu telefoniral nečak. »Ali je Milad danes odšel na izlet? Blizu Džabe se je zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen šolski avtobus.«

Abeda je zvilo v želodcu. S Hilmijem je odšel iz mesnice in zlezel v srebrn bratrančev džip. Po hribu navzdol

sta se skozi jutranjo gnečo odpeljala mimo najstnikov, ki so začenjali službe v avtokleparskih delavnicah s hebrejskimi napisi za judovske stranke, mimo Miladove šole, potem pa ob zidu. Cesta je zavila okrog stanovanjskih naselij naselbine Neve Jakov in se vzpela po strmem bregu do Geve Binjamina, judovske naselbine, ki ji pravijo tudi Adam, kakor je ime tudi Miladovemu starejšemu bratu.

Na križišču pred Adamom so vojaki preprečevali avtomobilom dostop do kraja nesreče in s tem ustvarjali prometni zastoj. Abed je skočil iz džipa. Hilmi, ki je domneval, da gre za blažje trčenje, se je poslovil, obrnil in se vrnil po isti poti.

KOMAJ DAN PREJ bi Abed skoraj pokvaril Miladove možnosti za odhod na izlet. Ne zaradi kakšne daljnovidnosti, temveč zgolj nepozornosti.

S Hilmijem je bil v Jerihu, kjer je stal na ravni prašni planjavi najnižje ležečega mesta na svetu, več sto metrov pod morsko gladino, ko mu je telefonirala Hajfa in ga vprašala, ali je plačal sto šeklov za Miladovo skupinsko ekskurzijo. Pravzaprav je pozabil. Hajfa ni želela, da bi se je Milad udeležil, vendar se je vdala, ko je videla, kako goreče si želi biti s svojimi vrstniki. Milad je o izletu govoril že več dni. Ko je Hajfa telefonirala, je brenčal po domu svojih staršev in ves vznemirjen čakal, kdaj se bo vrnil njegov oče, saj je komaj čakal, kdaj bosta odšla kupit priboljške. Zdaj je bilo že pozno. Če Abedu ne bi uspelo priti v šolo, preden bi se ta zaprla, Milada naslednje jutro ne bi spustili na avtobus.

Bilo je sredi popoldneva, vendar hladno in oblačno, saj se je že pripravljalo k naslednji nevihti tistega dne. Veje datljevih palm so šumele v daljavi. Abed je rekel Hilmiju, da morata pohiteti nazaj.

Hilmi je bil v Jerihu poslovno. Pred kratkim je podedoval sedemdeset tisoč ameriških dolarjev in je hotel denar vložiti v zemljo. V Anati, kjer so živeli Salamovi, je bilo komaj še mogoče kaj kupiti. Mesto je bilo nekoč eno od najhitreje rastočih na Zahodnem bregu, dolg pas, ki je prodiral proti vzhodu od jeruzalemskih gora, obrobljenih z drevesi, navzdol do bledo rumenih hribov in puščavskih vadijev na obrobju Jeriha. Ampak Izrael je zaplenil skoraj vso zemljo oziroma jo naredil nedosegljivo za Abeda in Hilmija ter prebivalce Anate. Enaintrideset kvadratnih kilometrov mesta je bilo po novem omejeno na manj kot tri kvadratne kilometre veliko zaplato. Ker se je Abedu in Hilmiju mudilo pravočasno priti v Miladovo šolo, sta zapeljala na glavno izraelsko prometnico, ki poteka od vzhoda proti zahodu, avtocesto številka 1. Vzpenjala sta se po gorskem slemenu, pri čemer sta se peljala mimo treh ograjenih judovskih naselbin, zgrajenih na zemlji mesta Anata, in beduinskega barakarskega naselja Khan Ahmar, ki se razprostira na zemlji v lasti Abedovega dedka. Ko sta zavila na cesti Abu George, sta zagledala oljčne nasade, ki so pripadali Abedu in njegovim bratom in ki so jih zdaj zasedli naseljenci.

Potem ju je pot popeljala blizu zloglasnega območja E1, kjer je Izrael nameraval zgraditi več tisoč novih stanovanjskih enot in hotelskih sob skupaj z industrijsko cono. Nazadnje, ko sta se vzpenjala po zadnjem hribu, sta šla mimo naselbine Anatot in bližnjega vojaškega oporišča, ki sta bila prav tako na zemlji družine Salama.

Po vstopu v Anato sta se Abed in Hilmi odpeljala do šolskega poslopja, ki je bilo prav na obrobju mesta, tik ob zidu. Šolsko dvorišče je bilo tiho in skoraj prazno.

Abed je stekel skozi kovinska vrata po umetni zelenici v vežo, kjer je povedal tajnici, da bi rad plačal za izlet.

»Prepozno je. Zaprto je.«