Anita Moorjani
nebesa
Kaj, če so to ? 2
Kako nam kulturni miti preprečujejo doživljati nebesa na zemlji
Preved la Jed r t Ma le ži č
naslov izvirnika: Anita Moorjani What if this is heaven? How Our Cultural Myths Prevent Us from Experiencing Heaven on Earth Copyright © 2016 by Anita Moorjani Originally published in 2016 by Hay House Inc. USA Za slovenski prevod © 2016 Založba Gnostica Anita Moorjani Kaj, če so to nebesa? Kako nam kulturni miti preprečujejo doživljati nebesa na zemlji Vse pravice pridržane. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založnika ni nobenega dela te knjige dovoljeno reproducirati s kakršnimi koli mehanskimi, fotografskimi ali elektronskimi procesi ali v obliki fonografskega posnetka, niti ga ni dovoljeno shranjevati v sistem priklica podatkov, prenašati ali drugače kopirati za javno ali zasebno uporabo, razen »poštene uporabe« v obliki kratkih citatov v člankih ali kritikah. Avtorica te knjige niti neposredno niti posredno ne posreduje medicinskih nasvetov in ne predpisuje uporabe katere koli tehnika kot oblike terapije za telesne, čustvene ali zdravstvene težave brez nasveta osebnega zdravnika. Namera avtorice je zgolj ponuditi informacije splošne narave, ki vam bodo v pomoč pri iskanju čustvene in duhovne blaginje. Če uporabite kakršno koli informacijo iz te knjige zase, avtorica in založnik ne prevzemata nikakršne odgovornosti za vaša dejanja. Opomba avtorice: Nekatere zgodbe iz te knjige so sestavljene in posamična imena ter identifikacijske značilnosti utegnejo biti spremenjeni zavoljo zasebnosti. Nekateri pogovori so bili združeni, da obširneje predstavijo obravnavano temo. Ne glede na to pričujoče zgodbe odsevajo pristne razprave, ki sem se jih lotevala z mnogimi bralci in sodelujočimi na delavnicah v mnogih letih. izdajatelj: Založba Gnostica d. o. o., Topniška 33 a, 1000 Ljubljana www.gnostica.si za založbo: Suzana Kramar Dodič urednica: Suzana Kramar Dodič prevajalka: Jedrt Maležič lektorica: Bernarda Pavlovec Žumer oblikovalec: Žiga Valetič
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
fotografiji na naslovnici: DepositPhotos
821.214-94
distributor: Primus, Brezina 19, 8250 Brežice www.primus.si
MOORJANI, Anita, 1959Kaj, če so to nebesa : kako nam kulturni miti preprečujejo doživljati nebesa na zemlji / Anita Moorjani ; prevedla Jedrt Maležič. Ljubljana : Gnostica, 2016
tisk: Primus digitalni tisk naklada: na zahtevo Ljubljana 2016
159.961.9(092)
Prevod dela: What if this is heaven? ISBN 978-961-229-130-3 287206144
P OS V E TI LO
V spomin Waynu Dyerju. Hvala ti, Wayne, ker si pred smrtjo razdal svojo glasbo. Še naprej slišimo tvojo pesem v tišini svojih src. Tvoje življenje je bilo takšno, da se je drugih dotaknilo za vekomaj. Ti pa, dragi prijatelj, boš živel večno.
K AZ ALO
Uvod 11
2 P rvo pog l avje Mit: Dobite, kar si zaslužite 21
Drug o pog l avje Mit: Ljubiti samega sebe je sebično 33
Tretje pog l avje Mit: Prava ljubezen pomeni, da je vse dovoljeno 49
Četrto pog l avje Mit: Nisem v redu, če ti nisi v redu 67
P eto pog l avje Mit: Zdravstvene ustanove skrbijo za naše zdravje 89
Šesto pog l avje Mit: Zgolj za naključje gre 113
S edmo pog l avje Mit: Ob smrti plačamo za svoje grehe 131
Osmo pog l avje Mit: Duhovni ljudje nimajo ega 149
Deveto pog l avje Mit: Ženske so šibkejši spol 171
Deseto pog l avje Mit: Zmeraj moramo biti pozitivni 191
Spremna beseda 207
Zahvala 213
P OS V E TI LO
Ko sem bila rojena v ta svet, sem znala edinole ljubiti, se smejati in navzven svetlo sijati. Nato pa, ko sem odraščala, so mi ljudje ukazali, naj svoj smeh zatrem. »Življenje moraš jemati resno,« so rekli, »če se želiš v tem svetu prebiti do uspeha.« Tako mi je torej smeh zamrl. Ljudje so mi naročili: »Budno pazi, koga ljubiš, če ne bi rada, da ti stre srce.« Tako sem torej prenehala ljubiti. Rekli so: »Ne sij vendar tako svetlo, saj s tem pritegneš vse preveč pozornosti.« Tako mi je torej zamrl sij in ostala sem majhna, zdelana. Umrla sem, nato pa se v trenutku smrti zavedela, da je v življenju pomembno edinole ljubiti, se smejati in svetlo sijati! – Anita Moorjani
U VOD
Kaj če bi mahoma spoznali, da so to nebesa (ali nirvana), torej to fizično življenje, ki ga živimo prav zdaj? Vem, da zveni noro, in čutim lahko, kako nekateri premišljujete: Če so to res nebesa, zakaj se potem tukaj počutim kot v peklu? In razumem vas. Zagotovo sem se tudi sama počutila tako, ko so me kot otroka trpinčili vrstniki, ko so me zbadali in zapostavljali zaradi barve moje kože in porekla moje družine, torej zaradi stvari, ki jih nisem mogla spremeniti. In zagotovo sem se vnovič počutila kot v peklu, ko sem preživljala raka in vsa tista leta trpela nenehne bolečine. Ampak, poigrajmo se za hip skupaj. Kaj če je bil razlog za to, da sem življenje občutila kot pekel, ta, da nisem vedela, kako zelo sem močna ali česa sem sposobna? Navsezadnje me nihče ni naučil, kako življenje deluje, in ne 11
KAJ, ČE SO TO NEBESA?
rodimo se z navodili za uporabo. Zame je bilo življenje res borba in v strašanski bojazni sem se prebila do srednjih let. Verjela sem, da se nam življenje dogaja in da sem žrtev, zato sem se na življenjske okoliščine venomer odzivala, namesto da bi jih sama ustvarjala. Le kdo bi si sam ustvaril otroštvo, prepolno vrstniškega nasilja in diskriminacije, ki bi povzročila, da se samozavest spusti na tako grozljivo nizko raven? Kdo bi si izbral biti rojen kot ženska v kulturi, ki še zmeraj verjame, da so ženske manjvredne od moških? Kdo neki bi ustvaril raka v lastnem telesu, in to raka, ki bi ga skoraj pogubil? Seveda sem bila žrtev svojih okoliščin, vsaj tako se mi je zdelo – dokler nisem umrla. Velik del moje življenjske zgodbe je opisan v mojem prvencu Z roba smrti v pravi jaz. Avtor prodajnih uspešnic in predavatelj dr. Wayne Dyer je mojo zgodbo ponesel v javnost in me spodbudil, naj napišem omenjeno knjigo. Vse do svoje smrti pred nekaj meseci je spodbujal bralce, naj posežejo po mojem delu. Vem, da je bila njegova vpletenost v moje življenje božansko posredovanje, del razodevanja veličastnejše tapiserije. Resnično sem mu hvaležna in čutim ponižnost zaradi vsega, kar se je zgodilo v mojem življenju kot posledica tega, kar je ta osupljivi človek storil zame. Ko sem napisala prvenec, si nisem nikoli mislila, da bom napisala še drugo knjigo. Svoje spomine sem že zapisala, sem menila, in ti so popisali moje življenje, zlasti mojo izkušnjo z rakom, ki je doživela vrh v obsmrtni izkušnji. Pisala sem tudi o modrosti, ki sem jo črpala iz celotne izkušnje. O čem neki naj bi sploh še pisala? Zares sem mislila, da so vsi zanimivi elementi mojega življenja že povedani v tej knjigi. Vendar pa je bil eden od najpresenetljivejših uvidov, ki sem jih bila deležna v obsmrtni izkušnji, da bi to življenje, torej življenje, ki ga zdaj živimo na zemlji, lahko za nas postalo nebesa, če bi preprosto razumeli, kako deluje in kaj moramo storiti, da bi ta nebesa ustvarili kot svojo resničnost. Pomemben razlog, zakaj 12
U VOD
sem se med obsmrtno izkušnjo odločila vrniti v to življenje, je, da sem doumela, da so nebesa stanje, in ne kraj. Iz prve roke sem želela izkusiti nebesa, kakršna bi to res lahko bila. Želela sem si živeti osupljivo resnico te resničnosti in preobraziti življenje strahu, groze in strtega srca, kakršno sem živela prej. Želela sem si zaživeti v nebesih tukaj … in zdaj.
Burna vrnitev v celovitost Ko sem bila v stanju obsmrtne izkušnje, se je vse to zdelo tako jasno, tako lahko. Ko pa sem poskušala spraviti svoja nova spoznanja v celoto in jih uporabiti v življenju po obsmrtni izkušnji, sem se nenehno zaletavala v ovire, še posebej, kadar sem poskušala najti navezavo ali vstopati v odnose z drugimi ljudmi. Moj pogled na to, kaj sestavlja resničnost, se je dramatično spremenil in se preprosto ni ujemal s tistim, kar je imelo največ ljudi za normalen pogled na svet. V naprezanju, da bi se vnovič počutila kot pripadnica družbe, sem se zalotila, kako poskušam pomiriti tiste, ki me niso sprejemali. In če se nisem zalotila pri tem, sem začela zatirati tisto, kar v resnici sem, ali pa sklepati kompromise o velikem delu naučenega med potovanjem v drugi svet, ker sem si poskušala pridobiti odobravanje. Kadar koli se je to zgodilo, sem znova čutila, da izgubljam moč. Osupljivi občutki nepremagljivosti, tega, da sem sama stvarnica svojega življenja, so pošli in stari miselni vzorci so se spet prikradli, da so mi zameglili vid. Strah pred tem, da »ne bi storila, kar je prav«, ali skrbi, da bi razočarala druge, so vnovič vzniknili na površje, ko sem se odločila ugoditi kritikom, ko sem plesala po njihovo, namesto da bi prisluhnila lastnemu srcu. (Prepričana sem, da se lahko na to navežejo tudi številni drugi!) Vajeti je prevzela nova tesnoba in kaj kmalu sem se začela počutiti 13