dr. Paul Rizzoli dr. Elizabeth Loder Liz Neporent
Rešitev za
migreno Vse o diagnosticiranju, zdravljenju in obvladovanju bolečine 8 Prevedla Mojca Seliškar
Knjiga ne nadomešča nasvetov bolnikovega osebnega zdravnika ali drugega izvajalca zdravstvenih storitev. O vseh zdravstvenih težavah in še posebej o obstoječem zdravstvenem stanju ter zamenjavi, spremembi ali prenehanju jemanja zdravil, ki jih trenutno uporabljate, se morate posvetovati s svojim zdravnikom. Za vse odločitve o svojem zdravju so izključno odgovorni bralci. Avtorji in založnik ne sprejemajo nobene odgovornosti za nasprotne učinke, ki bi jih po zatrjevanju bralcev posredno ali neposredno povzročila vsebina te knjige. Navajanje organizacij ali spletnih strani kot virov za pridobivanje informacij ne pomeni, da se tudi avtorji ali založnik strinjajo z njihovimi navedbami ali priporočili. Zgodbe v tej knjigi so združene in izmišljene, vendar temeljijo na izkušnjah mnogih posameznikov. Sleherna podobnost z resnično osebo ali osebami je naključna in nenamerna.
Naslov izvirnika: Paul Rizzoli, MD, Elizabeth Loder, MD, MPH, Liz Neporent The Migraine Solution – A Complete Guide to Diagnosis, Treatment and Pain Management Copyright © 2011 by Harvard University Published by arrangement with St. Martin's Press, LCC. All rights reserved. Za slovenski prevod © 2012 Založba Gnostica
dr. Paul Rizzoli, dr. Elizabeth Loder, Liz Neporent Rešitev za migreno – Vse o diagnosticiranju, zdravljenju in obvladovanju bolečine
Izdajatelj:
Založba Gnostica d.o.o., Topniška 33 A, 1000 Ljubljana / www.gnostica.si
Za založbo:
Suzana Kramar Dodič
Urednik:
Jurij Popov
Prevajalka:
Mojca Seliškar
Lektorica:
Bernarda Pavlovec Žumer
Oblikovalec: Borut Kajbič Distributor: Primus, Brezina 19, 8250 Brežice / www.primus.si Tisk:
Tiskarna Cicero
Naklada:
1.000 izvodov Ljubljana 2012
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 616.857 PAUL, Rizzoli Rešitev za migreno : vse o diagnosticiranju, zdravljenju in obvladovanju bolečine / Paul Rizzoli, Elizabeth Loder, Liz Neporent ; prevedla Mojca Seliškar. Ljubljana : Gnostica ; Brežice : distributor Primus, 2012 Prevod dela: The migraine solution ISBN 978-961-229-119-8 1. Loder, Elizabeth 2. Neporent, Liz 262979584
Elisabeth
svojemu očetu Thomasu Wentzu Paul
svojemu očetu Hugu, stricu Lewisu in teti Liliji Liz
svojemu bratu Marku in njegovi družini
K a z alo
1.
Kakšne vrste glavobolov poznamo?
2.
Kaj je migrena?
19
3.
Sprožilci migrene
29
4.
Ocenjevanje in spremljanje migrene
47
5.
Iskanje pravega zdravnika
57
6.
Obisk pri zdravniku
65
7.
Posebni primeri
75
8.
Protimigrenska zdravila
97
9.
Komplementarno, alternativno in
1
integrativno zdravljenje
121
10.
Spreminjanje življenjskih navad
141
11.
Reševanje drugih težav
155
12.
Pomoč v nujnem primeru
165
13.
Zaključne misli
171
14.
Viri
175
Zahvala
213
Indeks
215
1. poglavje
8
Kakšne vrste glavobolov poznamo?
P
rvo leto predvajanja televizijske nadaljevanke »Izgubljeni«, je imel Sawyer, eden od glavnih junakov, glavobole. Toda vzroka njegove bolečine ni bilo težko odkriti: Potreboval je le očala in našel jih je na tistem skrivnostnem otoku. Na žalost vseh glavobolov ni mogoče tako hitro odpraviti. Ob soočanju s to pogosto težavo nas vsa barvita, čudna in celo nenavadna imena različnih vrst glavobolov precej hitro zmedejo ali celo prestrašijo. Medicinske knjige navajajo več kot tristo različnih vrst glavobolov, vendar se jih manj kot deset odstotkov pojavi zaradi znanega vzroka. Medicinski strokovnjaki delijo glavobole na dva osnovna tipa: primarnega in sekundarnega. Primarni glavobol ni posledica kakšnega prikritega stanja ali bolezni, temveč se pojavi sam po sebi. To pomeni, da
1
Rešitev za migreno
če zdravnik postavi takšno diagnozo, niso potrebni nadaljnji pregledi in preiskave. Sekundarni glavobol je posledica nekega drugega simptoma, največkrat bolezni, poškodbe ali možganske motnje. Če zdravnik posumi, da do glavobola prihaja zaradi nečesa drugega, mora bolnik opraviti različne preiskave, s katerimi poskušajo odkriti, kaj ga povzroča. Sekundarni glavobol je bolj zaskrbljujoč kot primarni, čeprav to nikakor ne pomeni, da omalovažujemo bolečino in bolnikovo trpljenje pri primarnem glavobolu. Mimogrede naj omenimo, da so bolniki pogosto zaskrbljeni, kadar se bolečina seli na različne dele glave. V resnici pa je to dobro, saj navadno pomeni, da gre za nenevaren proces, ki se pojavi kot primarni glavobol, in da težavo povzročajo možgani, ne pa kakšna poškodba tkiva ali razširitev tumorja.
Kako postavimo diagnozo Pri prepoznavanju in poimenovanju vrst primarnega glavobola, kot so na primer migrena, tenzijski glavobol in glavobol v rojih, ne gre samo za izločanje drugih vzrokov glavobola. Merila, ki jih morajo zdravniki upoštevati pri diagnosticiranju, namreč določa Mednarodna razvrstitev glavobolnih motenj (ICHD – International Classification of Headache Disorders). Ta razvršča glavobole glede na njihove prevladujoče značilnosti. Tako so na primer med migrenskimi navedeni glavoboli, ki se pojavljajo zmeraj na eni strani glave ter jih spremljata slabost in bruhanje. Različne vrste glavobolov pa so nadalje razdeljene še v podvrste. Migrenski glavoboli so na
2
K akšne vrste gl avobolov poznamo?
primer ločeni glede na to, ali jih spremlja avra, lahko pa so še občasni ali kronični. Tenzijski glavobol lahko spremlja mišična napetostj in tako naprej. Vrste glavobolov in merila za postavljanje diagnoze so prvič določili na temelju splošnega mnenja specialistov. Ker je glavobol klinična diagnoza, ki je ne moremo dokazati s preiskavami ali rentgenskim pregledom, so te nadomestili specialisti, ki so prepoznali najpogostejše simptome pri migreni. (Če to veste, boste tudi lažje razumeli, zakaj vas zdravnik ob postavljanju diagnoze tako natančno sprašuje o vaših znakih glavobola.) Mednarodna razvrstitev glavobolnih motenj je delo, ki se nenehno dopolnjuje in se bo v prihodnosti nedvomno še posodabljalo, čeprav ne verjamemo, da se bodo merila za določanje migrene zelo spremenila. Osnovna diagnostična merila za migreno in druge motnje, kot je na primer glavobol v rojih, so namreč kar dobro prestala časovni preizkus. Z novimi tehnikami slikanja, ki si jih včasih nismo mogli niti zamisliti, pa zdaj lahko vidimo, kateri možganski deli so dejavni pri različnih glavobolih. Potrdile pa so tudi mnenje strokovnjakov, da gre za dve različni obliki glavobola.
Primarni glavobol Tenzijski ali napetostni glavobol To je najpogostejši glavobol, ki prizadene vsaj tri od štirih ljudi. Menimo pa, da je izraz napačen. Zdravniki namreč vemo, da
3
Rešitev za migreno
tovrstnega glavobola navadno ne povzročata mišična napetost ali stres, zato je to neustrezna in sporna diagnoza. Mnogi strokovnjaki tudi predvidevajo, da je takšen glavobol samo blažja oblika migrene.
Slika 1 Bolečina pri napetostnem glavobolu Pri tenzijskem glavobolu je bolečina v čelu ali zadnjem delu glave. Včasih boli tudi cela glava, prizadeta oseba pa svoje občutke pogosto opisuje kot topo stiskanje.
4
K akšne vrste gl avobolov poznamo?
Bolnikom zmeraj pazljivo razložimo, kdaj uporabimo takšno poimenovanje glavobola, saj ta pogosto povzroči določeno zaznamovanost. Mary je pred nekaj leti prišla k nam kot bolnica s tenzijskim glavobolom. Ena od prvih stvari, ki nam jih je povedala, pa je bilo to, da jo je ta diagnoza zelo motila. »Sliši se tako, kot da ne zmorem obvladati stresa in da se ne znam organizirati,« nam je zaupala že pri prvem obisku. Enako kot vsem drugim pacientom s podobnimi znaki smo tudi Mary razložili, da takšna diagnoza ne odslikava njene sposobnosti spopadanja z življenjem. Napetostni glavobol je preprosto izraz za neizrazit glavobol, ki pogosto nima značilnih migrenskih znakov, kot so slabost, bruhanje in zamegljen vid. Bolečina je rahla ali srednja in se lahko razširi po celi lobanji ali pa se omeji le na čelni, zadnji ali vrhnji del glave. Prizadeti ljudje opisujejo glavobol kot topo napetost ali stiskanje, ki ju občutijo tako, kot bi imeli glavo povezano s trakom (glej sliko 1). Bolečina je različno močna, največkrat pa ni tako huda, da ne bi mogli opravljati svojega dela, ne moti spanja in zaradi nje se ponoči ne zbujajo. Ta glavobol se lahko pojavlja občasno, pogosto ali pa vsak dan in prizadene ljudi vseh starosti, vendar so ženske nanj občutljivejše. Zaradi njega trpi 88 odstotkov žensk in le 68 odstotkov moških. Res pa je, da lahko prizadene vsakogar in da k nam navadno prihajajo le ljudje z zelo močno bolečino.
5
Rešitev za migreno
Glavobol v rojih Jay nam je najprej opisal svoje napade glavobola, ki so bili resnično zastrašujoči. Nato je naštel še svoje simptome in takoj smo vedeli, da ga muči redka, toda zelo močna bolečina, ki jo poznamo kot glavobol v rojih. Glavobol je zmeraj nastopil nenadno, največkrat uro ali dve potem, ko je zaspal. Pojavila se je zelo močna, rezka in prodorna bolečina, navadno za očesom, ki se je začelo solziti in je postalo krvavo. Pogosto se mu je povesila tudi veka, nosnica na prizadeti strani pa je bila najprej zamašena, kasneje pa se je iz nje pojavil izcedek. Ob posameznem napadu so bili ti znaki le na levi ali desni strani glave, nikoli pa na obeh. Nasprotno kot pri migrenskem napadu (ko prizadeti mirno leži v postelji) je Jay moral vstati in hoditi po sobi. Bolečina je bila tako neznosna, da bi najraje z glavo butal ob zid. Po uri ali dveh so se znaki in bolečina umaknili, pogosto tako nenadoma, kot so se pojavili, in se dan za dnem zmeraj vnovič vračali ob enaki uri. Glavobol v rojih je približno desetkrat pogostejši pri ženskah kot pri moških. Petinosemdeset odstotkov prizadetih ljudi ga ima le občasno. Pojavi se enkrat ali dvakrat dnevno v razdobju od dveh do šestih tednov, med posameznimi napadi pa bolečina izgine. To navadno traja od šestih mesecev do enega leta, včasih pa le nekaj tednov, v hujših primerih celo nekaj let. Petnajst odstotkov prizadetih ima kronično obliko glavobola v rojih. Pri njih napadi trajajo najmanj leto brez začasnega izboljšanja.
6
K akšne vrste gl avobolov poznamo?
Kronični dnevni glavobol Suzanne se je vsak dan prebujala z glavobolom. V srednjih dvajsetih letih so se ji začeli pojavljati rahli glavoboli, vendar so ti postajali čedalje močnejši in pogostejši, v zgodnjih tridesetih letih pa je prišla k nam po pomoč. Suzanne je med tistimi redkimi ljudmi, ki jih pogosto muči glavobol. Največ ljudi trpi zaradi glavobola le tu in tam, dnevno ali skoraj vsak dan, kot se dogaja Suzanne, pa ga ima le eden od dvajsetih ljudi. Kronični glavobol je dvakrat pogostejši pri ženskah kot pri moških. Izraz kronični dnevni glavobol je zelo splošen in ga uporabljamo za dnevni ali skoraj dnevni glavobol, ki nastane zaradi zelo različnih vzrokov. V dveh tretjinah primerov se razvije pri ljudeh, ki so imeli samo občasno migreno, napetostni glavobol ali kakšno drugo vrsto glavobola. Če zdravnik pozna začetni tip glavobola, lahko postavi tudi natančnejšo diagnozo, na primer kronična migrena ali kronični tenzijski glavobol. Pogostnost počasi narašča – navadno v razdobju desetih let – in nazadnje se začnejo napadi pojavljati vsak dan. Pri ostali tretjini ljudi se kronični, vsakodnevni glavobol razvije brez opozorilnih znakov. Včasih je posledica bolezni, poškodbe glave ali hrbta, včasih pa zanj ni nobenega znanega razloga. Zdravljenje takšnega glavobola je ne glede na njegov vzrok zelo težko. Zato so, razumljivo, prizadeti ljudje pogosto depresivni in tesnobni, povrhu vsega pa jih približno polovica nima le dnevnega kroničnega glavobola ampak poleg njega redno doživlja še hud glavobol.
7
Rešitev za migreno
Sindrom eksplozije v glavi Sindrom eksplozije v glavi kljub svojemu imenu v resnici ni nevarna oblika glavobola, saj v glavi ne pride do nobene resnične eksplozije. Prizadeti ljudje slišijo zelo glasen zvok in zdi se jim, da prihaja iz notranjosti glave. Čeprav je zvok zelo zastrašujoč, pa nimajo bolečin ali kakšnih drugih telesnih občutkov. Podobno kot glavobol v rojih se tudi eksplozija v glavi navadno pojavi v spanju. Ta motnja je zelo redka in jo za zdaj slabo razumemo. V resnici pa to niti ni glavobol v pravem pomenu. Kljub temu prizadeti ljudje pogosto poskušajo najti pojasnilo za njegov nastanek v specializiranih klinikah. Strokovnjaki predvidevajo, da ga povzroči manjša kap, ki prizadene senčni možganski reženj, ali pa težave s srednjim ušesom. Podobno kot pri mnogih vrstah glavobola in drugih zdravstvenih težavah imata verjetno tudi tukaj svojo vlogo stres in utrujenost.
Dnevni kronični glavobol se pojavlja v dveh različnih vzorcih. Pri približno polovici prizadetih ljudi se bolečina začne zjutraj in se čez dan stopnjuje, pri četrtini pa je, nasprotno, najhujša zjutraj in čez dan slabi. Pri drugi četrtini ljudi se ta dva vzorca izmenjujeta in je glavobol včasih čez dan hujši, včasih pa čedalje šibkejši. Vrsta glavobola, ki ste ga imeli v preteklosti, lahko vpliva tudi na znake kroničnega dnevnega glavobola. Suzanne je svoj glavobol opisala kot občutek, da jo nekaj nenehno drži v pri-
8
K akšne vrste gl avobolov poznamo?
mežu in ji povzroča enakomerno razbijajočo bolečino v sencih. Nekateri ljudje imajo tudi moteno čutno ali vidno zaznavo oziroma avro, ki včasih sčasoma postaja manj pogosta, zmeraj pa ne. Pri ljudeh, ki so imeli napetostni glavobol, pa se lahko pojavijo tudi znaki, kot so slabost in bruhanje, močnejša občutljivost na svetlobo in hrup ter razbijanje v sencih, kar je sicer značilno za migreno. Migrenski glavobol Bolečina migrenskega glavobola je neopisljiva, pa vendar jo zelo dobro pozna več kot petintrideset milijonov Američanov. Zaradi nje trpi osemindvajset milijonov Američanov – petina žensk in dvajsetina moških. Izraz pomeni glavobol, ki ga spremljajo tudi drugi znaki. To je »sindrom celega telesa«, ki ga je pisatelj Stephen King1, tudi sam migrenski bolnik, nazorno opisal v svoji knjigi Firestarter: Glavobol je bil čedalje hujši in nazadnje postal razbijajoče breme, ki je z vsakim srčnim utripom pošiljalo razžarjeno bolečino v glavo in vrat. Bleščeča svetloba mu je zasolzila oči in zabadala sulice trpljenja v meso tik za očmi. Šibki zvoki so bili čedalje glasnejši, vsakdanji hrup je postal nevzdržen. Bolečina se je krepila in nazadnje je imel občutek, da mu glavo drobi inkvizitorjeva stiskalnica. Bil je skoraj nemočen. 1 Ameriški pisatelj, scenarist, igralec, producent in režiser, ki je najbolj znan po svojih grozljivkah in velja za enega najuspešnejših sodobnih pisatelje; op. prev.
9
Rešitev za migreno
Slika 2 Bolečina pri migrenskem glavobolu Drugače kot pri napetostnem in sinusnem glavobolu, ki ju spremlja topa in enakomerna bolečina, je ta pri migrenskem glavobolu kljuvajoča ali ostra. Pogosto se pojavi le na eni strani glave.
Izraz »migrena« je francoska izpeljanka grške besede »hemikrania«, ki pomeni »polovica glave« in označuje značilen vzorec migrenske motnje: bolečino samo na eni strani glave, najpogosteje v predelu senc (glej sliko 2). Med istim migrenskim
10
K akšne vrste gl avobolov poznamo?
napadom se lahko bolečina premakne z ene strani glave na drugo, enako pa tudi pri naslednjih napadih. Čeprav je bolečina pri migreni največkrat le enostranska, to ne pomeni, da je zmeraj tako. Pri mnogih ljudeh sta prizadeti obe strani glave ali pa se bolečina razširi po celi lobanji. Drugače kot pri napetostnem in sinusnem glavobolu, ki ju spremlja topa in enakomerna bolečina, je ta pri migrenskem glavobolu kljuvajoča ali ostra. Navadno je najhujša v predelu senc, lahko pa prizadene tudi oko ali zadnji del glave. Bolečina je srednja do izrazita. Migrenski glavobol je tako hud, da bolniki zaradi njega ne morejo opravljati dnevnega dela, in jih lahko prebudi celo iz najglobljega spanca. Navadno ga opišejo kot utripajočo ali kljuvajočo bolečino, ki je lahko tudi tako ostra, kot bi jih nekdo z bodalom suval v sence ali oko. Migrenski glavobol pogosto spremljajo tudi slabost v želodcu, bruhanje, napetost v glavi ter vratnih in ramenskih mišicah. Vendar so ti pojavi največkrat le bolnikov neprostovoljni odziv na bolečino, in ne njen vzrok (čeprav jo lahko povzročijo tudi zakrčene mišice). Močna svetloba in hrup bolečino še povečata, zato se migrenski bolnik pogosto zateče v tih in zatemnjen prostor. Podobno lahko slabost in bruhanje spodbudijo tudi različne vonjave. Približno dvajset odstotkov migrenskih glavobolov se začne z enim ali večimi nevrološkimi simptomi, ki jih imenujemo avra. Prizadeti ljudje se največkrat pritožujejo zaradi vidnih motenj, kot so kolobarji pred očmi, iskrenje, bleščanje ali utripanje svetlobe, valovanje linij in celo začasna izguba vida. Avra lahko povzroči tudi mravljinčenje oziroma rahlo otrplost in zbadanje na eni strani telesa, največkrat v roki in na obrazu.
11
Rešitev za migreno
Včasih pa imajo bolniki tudi težave z govorom. Pri nekaterih bolnikih se pojavi samo avra brez kasnejšega glavobola. Ti pogosto niti ne vedo, da imajo migrenski napad, in mislijo, da jih je zadela kap. Največkrat pa se zgodi, da se migrena razvije brez avre. Bolečina se navadno pojavi le eni strani glave. Začne se okoli očesa in senc, kasneje pa se razširi še na zadnjo stran glave. Bolečina je pogosto močna in utripajoča. Velikokrat jo spremljajo tudi bruhanje, solzenje oči, izcedek iz nosu ali zamašen nos. Če so ti znaki zelo izraziti, lahko migreno zamenjamo z glavobolom v rojih ali s sinusnim glavobolom. Napad pri odraslih ljudeh traja brez zdravljenja od štiri do dvainsedemdeset ur. Vendar je tudi štiriurno prenašanje tako hude bolečine zelo dolga doba in zato je še toliko pomembnejše zgodnje ukrepanje. Bolniki lahko doživijo tudi vrsto migrene, ki jo imenujemo avra brez glavobola, pri kateri se pojavijo le mnogi znaki prihajajočega migrenskega napada brez kasnejšega glavobola. Pri mnogih ljudeh so migrenske stopnje zelo jasno izražene. Najprej nastopi prodrom z opozorilnimi znaki bližajoče se migrene, kot so sprememba razpoloženja in teka ter avra (pri približno dvajsetih odstotkih bolnikov), nazadnje pa migrenski napad pusti še svoje posledice, ki jih imenujemo tudi migrenski maček. Vse te stopnje se ne pojavijo zmeraj in zato pri tej vrsti migrene tudi ni glavobola.
12
K akšne vrste gl avobolov poznamo?
Sekundarni glavobol Sekundarni glavobol je v resnici znak kakšne druge zdravstvene težave. Lahko ga povzročijo mnoga življenjsko nenevarna obolenja, kot so prehlad, gripa ali sinusno vnetje, lahko pa tudi manj pogosti, toda zelo resni vzroki, na primer krvavenje, okužba ali tumor. Glavobol je lahko edino opozorilo na visok krvni tlak, ki ga zdravniki imenujemo hipertenzija. Povzročajo pa ga tudi nekatera zdravila, kot sta nitroglicerin, ki ga predpisujemo proti previsokemu krvnemu tlaku, in estrogen, s katerim zdravimo težave pri menopavzi. Med najhujše tovrstne glavobole uvrščamo tako imenovani hipni glavobol, ki udari kot strela z jasnega. Že samo ime pove, da je to zelo huda bolečina, ki se pojavi povsem nepričakovano in nenadoma. Je tako močna, da je ne moremo prezreti, in jo občutimo tako, kot bi nas nekdo s pestjo udaril v glavo. Včasih začne izginjati po uri, lahko pa traja tudi več dni. V vsakem primeru pa je zelo pomembno, da prizadeti takoj poišče zdravniško pomoč, če ima izredno močan glavobol, ki bi ga opisal kot »najhujši glavobol v življenju«. Nenaden in oster glavobol je mogoče znak krvavitve v možganih ali okoli njih, ta pa je lahko smrtonosna, če ne ukrepamo dovolj zgodaj. Na srečo pa hipni glavobol ni pogost. Ker pa sami težko določimo, ali je glavobol nevaren ali ne, je pametno, da se posvetujete z zdravnikom ali opravite preglede v bolnišnici.
13
Rešitev za migreno
Ali kričite, potem ko poližete sladoled? Ali se vam dogaja, da z užitkom ližete sladoled, nenadoma pa dobite glavobol, ki največkrat traja manj kot minuto, v sredini čela ali na stranskem delu glave pa občutite ostro in nepretrgano bolečino? To pomeni, da gre za glavobol zaradi hladnega dražljaja ali »sladoledni glavobol«. Povzročitelj takšnega glavobola je še zmeraj precejšnja skrivnost. Ena od teorij je, da bolečina v glavi v resnici prihaja iz zadnjega dela grla, ki ga sladoled ohladi, in da gre za tako imenovani pojav prenesene bolečine. Čeprav lahko takšen glavobol povzroči vsaka hladna pijača ali hrana, je največkrat krivec prav sladoled, ker je zelo hladen in ga pogosto zelo hitro požiramo, pred dotikom z grlom pa ga ne ogrejemo v ustih. Vendar se lahko vsi ljubitelji sladoleda takoj potolažijo, saj jim zdravnik ne bo predpisal sladoledne zdržnosti, da bi preprečili glavobol. Svetoval bo le, naj sladoled uživajo počasneje, zmanjšajo grižljaje in ga pogrejejo v ustih, preden ga pogoltnejo.
14
K akšne vrste gl avobolov poznamo?
Kako razmišljati o glavobolu? Največ ljudi ima glavobol vsaj enkrat letno, pri nekaterih pa se mnogokrat ponovi. Približno petdeset odstotkov ljudi ga ima vsaj enkrat mesečno, petnajst odstotkov enkrat tedensko, pet odstotkov pa vsak dan. Toda le majhen odstotek teh ljudi poišče zdravniško pomoč, ker ga odpravijo sami s pomočjo protibolečinskih zdravil ali pa jim pomaga že dober spanec. Vendar pa je treba obiskati zdravnika, če se hud glavobol pogosto pojavlja in ga protibolečinska zdravila iz proste prodaje ne ublažijo. Kadar poskušate določiti tip glavobola, ki vas muči, je zelo koristno, da po vsakem posamičnem napadu razmislite o znakih, ki so se ob njem pojavili, in si tako ustvarite popolno sliko o svoji težavi. Tako boste na primer ugotovili, da je bil zadnji glavobol precej rahel, čeprav vas trikrat ali štirikrat letno muči resnično hud glavobol. Zdravniki se namreč zelo trudimo pridobiti čim več podatkov, preden postavimo dokončno diagnozo. Glavobol ne ustreza zmeraj opisu v medicinskih knjigah, zato mogoče tudi za svojega ne boste našli opisa v tem poglavju. Pogosto se tudi zgodi, da se hkrati pojavijo simptomi različnih vrst glavobola. Mnogi ljudje imajo na primer mešanico napetostnega in migrenskega glavobola, kar lahko povzroči zmešnjavo, saj ni posebne preiskave ali metode za vsakega posebej. Tudi glavobol, ki ga povzročajo stres ali napete mišice, je lahko zelo podoben glavobolu, ki je posledica kakšne druge bolezni. Zato bo zdravnik najprej poskušal izločiti resnejše vzroke z različnimi preiskavami, kot sta tomografija (CT) in magnetnoresonančno slikanje (MRI) glave ali vratu.
15
Rešitev za migreno
Tudi če vaš bolečinski vzorec ne ustreza nobenemu zgornjemu opisu, ne smete pozabiti, da ima vaš glavobol gotovo ustaljen in takoj spoznaven vzorec. To pomeni, da zmeraj čutite, kdaj prihaja, in da precej dobro veste, kakšen bo. Mnogo vrst glavobola lahko odpravite sami in zdravnik vam lahko predpiše zdravila, ki ublažijo mnogo hujših oblik. Nekatere od njih pa zahtevajo tudi takojšnjo zdravniško pomoč. Zato morate vedeti, kdaj morate takoj obiskati zdravnika (glej uokvirjeno besedilo na strani 17) in kako odpravljati glavobole, ki niso nevarni za vaše zdravje. Za zdaj še ne poznamo vzrokov za mnoge vrste najpogostejših glavobolov. Vemo le, da jih nikoli ne povzročajo možganska tkiva in lobanjske kosti, ker ti nimajo živcev za zaznavanje bolečine. Lahko pa so vzrok krvne žile v glavi in vratu, tkiva okoli možganov in nekateri glavni živci, ki prihajajo iz možganov. Mogoče pa prihaja tudi iz lobanje, sinusov, zob, mišic in sklepov. Občasni glavobol je največkrat samo »hitrostna ovira«, na katero naletimo v napornem dnevu, včasih pa je tudi velika težava. Čeprav je glavobol le redko znanilec zlovešče bolezni, pa je pametno obiskati zdravnika, če ga ima prizadeti vsak teden, če je bolečina tako huda, da ga ovira pri dnevnih opravilih, ali če je drugačen kot navadno. Zelo mogoče je, da ne gre za kaj resnejšega, vendar naj mu ne bo škoda časa in denarja za zdravniški pregled, saj ga bo pomiril ali pa mu omogočil učinkovito zdravljenje. Če gre za migreno, ne bo našel le duševnega miru, temveč bo dobil tudi pravilno diagnozo in zdravljenje, to pa si gotovo zasluži.
16
K akšne vrste gl avobolov poznamo?
Kdaj je čas za zaskrbljenost Za mnoge oblike glavobola lahko poskrbite sami, pri hujših bolečinah pa vam lahko zdravnik predpiše primerna zdravila. Vendar pa nekateri glavoboli zahtevajo takojšnjo zdravniško oskrbo. Pomoč morate poiskati v naslednjih primerih: • če se glavobol prvič pojavi po petdesetem letu; • če je drugačen kot navadno; • če je zelo močan in bi ga opisali kot »najhujšega doslej«; • če se bolečina poveča ob kašlju ali gibanju; • če glavobol postaja čedalje hujši; • če začne prizadeta oseba spreminjati osebnost ali je spremenjeno njeno miselno delovanje; • če glavobol spremljajo tudi vročina, trd vrat, zmedenost, zmanjšana pozornost in slabši spomin ali nevrološki simptomi, kot so motnje vida, nerazločen govor, pomanjkanje moči, odrevenelost ali nenadna izguba zavesti; • če se pri glavobolu pojavi tudi pordelo in boleče oko; • če je pri starejših ljudeh občutljivo in ob dotiku boleče področje okrog senc; • če se glavobol začne po udarcu v glavo; • če je glavobol tako močan, da ne moremo opravljati dnevnih opravil; • če se glavobol pojavi nenadoma in še posebej, če se zaradi njega zbudimo; • če ga imajo rakavi bolniki ali bolniki z oslabljenim imunskim sistemom.
17