JANEZ MALAČIČ
Prebivalstvo Slovenije v času samostojne slovenske države
Uvod Ozemlje današnje slovenske države se je izoblikovalo po 2. svetovni vojni ali natančneje šele po priključitvi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja takratni Jugoslaviji. Ta priključitev je dejansko potekala postopoma, formalno pa se je končala s podpisom Londonskega sporazuma leta 1954 in Osimskimi sporazumi z Italijo leta 1975. V Republiko Slovenijo je bil vključen okraj Koper cone B, okraj Buje pa je pripadel Hrvaški. Po razpadu druge Jugoslavije v začetku devetdesetih let se meje praktično niso spremenile, čeprav vprašanje meje s Hrvaško kljub zaključeni mednarodni arbitraži še ni dokončno urejeno. Površina slovenske države meri 20.273 km2 (SL, 2013, 75). Zaokroženo ozemlje in državnost sta zelo pomembna za obravnavo prebivalstva in njegovega demografskega razvoja, kar je predmet tega besedila. To velja še posebej za moderne države, ki v času statistične ere zbirajo, obdelujejo in analizirajo številne demografske in druge statistične podatke, s pomočjo katerih lahko zelo natančno spoznamo značilnosti prebivalstva in sam demografski razvoj. V Sloveniji imamo kakovostne, raznolike in bogate statistične podatke na voljo šele od konca petdesetih in začetka šestdesetih let 20. stoletja naprej. Treba pa je dodati, da se vsa področja statistike še naprej razvijajo, kar prinaša nove izzive analitikom in drugim uporabnikom podatkov. V času samostojne slovenske države je največji izziv postopna preobrazba statističnega sistema socialistične Jugoslavije v moderni evropeizirani statistični sistem Slovenije kot članice EU. To preobrazbo je treba upoštevati, ker je vplivala na spremembe statističnih definicij posameznih demografskih in drugih kategorij, vendar se podrobneje z njo tukaj ne moremo ukvarjati. Za obdobje pred zaokrožitvijo slovenskega državnega ozemlja je veliko težje kakovostno obravnavati demografski razvoj ozemelj, na katerih avtohtono živijo Slovenci. Ta ozemlja so v različnih zgodovinskih obdobjih pripadala različnim državam in upravnim ureditvam. Zato je treba že sicer skromne podatke pogosto iskati na Dunaju, v Budimpešti ali v Rimu. Takratne države so imele pogosto do Slovencev neugodne politike, ki so lahko segale celo do zanikanja slovenske narodnosti. Kot primer lahko navedemo teorijo o Vendih, ki je imela v Avstriji na Koroškem in na Madžarskem veliko vlogo ter je ponekod preživela celo do 21. stoletja. Velik problem so tudi vojne, ki največkrat naredijo velike luknje v daljših časovnih vrstah podatkov. Po drugi strani pa imamo tudi nekaj pozitivnih statističnih dosežkov, ki nam olajšajo obravnavo razvoja prebivalstva Slovenije v preteklo-
sti. Tipičen primer je preračun števila prebivalstva in nekaterih drugih demografskih kazalcev na današnje ozemlje Slovenije, ki sega vse do leta 1921 ali še dalj v preteklost (SL, 2013, 75). V tem besedilu ne bomo podrobneje obravnavali preteklega demografskega razvoja geografskega območja, na katerem živijo Slovenci, niti ne demografskega razvoja slovenskega naroda. Za namene tega besedila to tudi ni potrebno, saj je bil ta demografski razvoj podoben demografskemu razvoju sosednjih regij in držav. Imel pa je tudi nekaj posebnosti z izrazito dolgoročnimi posledicami. Ravno te pa je v besedilu treba izpostaviti, saj so imele usodne posledice za sodobno demografsko sliko slovenske države in ozemelj, na katerih živijo Slovenci avtohtono. Hkrati pa je treba dodati, da so današnje demografske razmere v Sloveniji posledica vsega tistega, kar se je na demografskem področju dogajalo v preteklih sto do dvesto letih, kakor tudi, da bodo sedanje demografske razmere vplivale na demografsko podobo v državi in širše v regiji v prihodnjih desetletjih in stoletjih. Zaradi pravkar omenjene demografske inercije bomo v nadaljevanju najprej v strnjeni obliki obravnavali najpomembnejše značilnosti preteklega demografskega razvoja slovenskega prebivalstva. Nato pa se bomo osredotočili na prebivalstvo slovenske države v zadnjih 30 letih. V posameznih točkah bomo obravnavali pomembnejše strukture prebivalstva, osnovne demografske procese, rast in obnavljanje prebivalstva ter okvirno predvidevanje prihodnjega demografskega razvoja za okrog 30 do 50 let. Zaradi narave, namena in priložnosti nastanka tega besedila se bomo morali omejiti na najnujnejše navajanje literature in virov ter na uporabo statističnih podatkov in analitičnih tehnik, ki jih dovoljuje omejen obseg besedila. Kratek pogled na pretekli demografski razvoj Slovenije Prebivalstvo Slovenije, ki ga lahko tukaj razumemo bodisi kot prebivalstvo na ozemlju današnje slovenske države ali pa kot prebivalstvo območja, na katerem živijo Slovenci avtohtono, spada v skupino modernih prebivalstev, ki so končala demografski prehod pred približno 50 do 80 leti. V to skupino spadajo vsa evropska prebivalstva z izjemo albanskega in romskega. V času demografskega prehoda se je v teh prebivalstvih temeljito spremenil način obnavljanja prebivalstva (Malačič, 1985, 41–47). Pred demografskim prehodom sta bili rodnost in smrtnost visoki, po prehodu pa sta se spustili na nizko raven. Uveljavilo se je zavestno odločanje o rojstvih otrok in z njim nizke reproduktivne norme. Demografski prehod je bil
169
