BARBARA RIMAN
Slovenci na Hrvaškem
Slovenci na Hrvaškem obstajajo že stoletja in so tam kontinuirano prisotni.1 S svojim delovanjem so »Kranjci«, »Štajerci«, »Gorenjci« in drugi posamezniki pustili močno sled v hrvaški zgodovini (Kržišnik-Bukić, 1995; Kržišnik-Bukić, 2006a; Kržišnik-Bukić, 2006b; Riman et al., 2019). Slovenci so pred letom 1991 bili konstitutiven narod v nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ), kar je vplivalo na način kulturnega življenja in vzdrževanja identitete med pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem. To je vplivalo na organizacijsko shemo Slovencev na Hrvaškem in trenutne oblike (samo) organizacije (Zupančič, 2008, 527) ter na ohranjanje slovenskega jezika in kulture kot tudi na različne druge izzive, s katerimi se pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem srečujejo danes. V času nekdanje SFRJ na Hrvaškem sta kontinuirano delovali dve slovenski društvi: Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb (Jerman & Todorovski, 1999) in Slovenski dom KPD Bazovica (Riman & Riman, 2012), ki sta še vedno aktivna. Nekaj časa je delovalo tudi Slovensko kulturno društvo Triglav v Karlovcu (1951–1976) ter Slovensko društvo Stane Sever v Osijeku (1971–1976) (Riman, 2019a, 56).2 Čeprav je bila slovenščina eden od jezikov nekdanje SFRJ, se je slovenski otroci na Hrvaškem niso mogli učiti institucionalno. Edini dve osnovni šoli na Hrvaškem, ki sta ponujali možnost pouka v slovenščini v obdobju po drugi svetovni vojni, sta bili v Labinu in na Reki. En oddelek je bil organiziran v današnji Osnovni šoli (OŠ) Ivo Lola Ribar v Labinu leta 1947/1948, vendar je deloval samo eno šolsko leto. Drugi primer je bil v OŠ Matteoti na Reki med letoma 1950 in 1953 (Riman, 2013, 372). Čeprav se je poskusilo organizirati slovensko šolo v povojnem času tudi v Zagrebu, tega Slovenci v Zagrebu niso dosegli (Josipovič & Škiljan, 2017, 73–74). Skromna organizacija pripadnikov slovenske skupnosti v času SFRJ pa je vplivala tudi na današnji položaj. V prispevku je prikazan razvoj slovenske skupnosti od trenutka, ko je postala manjšina na Hrvaškem, do danes. Želimo prikazati proces ozaveščanja in razvoj (samo)organizacije ter poskus uveljavljanja pravic, ki so določene v zakonih Republike Hrvaške za pripadnike vseh manjšin, posledično pa tudi pripadnike slovenske skupnosti. S prispevkom opozarjamo na obstoj in delovanje Slovencev na Hrvaškem nasploh Razvoj slovenske skupnosti na Hrvaškem od trenutka, ko je postala manjšina, je relativno počasen in šele
po tridesetih letih obstoja se začenjajo aktivno uresničevati pravice, ki jih Republika Hrvaška ponuja. Kdo so Slovenci na Hrvaškem danes? Položaj pripadnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem se je spremenil decembra 1990, ko je bil sprejet Božični Ustav (22. 12. 1990). V njem je opredeljen tudi položaj pripadnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem, ki so od tedaj ena od dvaindvajsetih ustavno priznanih narodnih manjšin na Hrvaškem. S to spremembo je prišlo do drugačnega odnosa Republike Slovenije do Slovencev, ki so ostali na Hrvaškem. Obenem se je porajalo tudi večje zanimanje Republike Slovenije za položaj pripadnikov slovenske narodne manjšine na Hrvaškem. Odnos Republike Hrvaške do vseh manjšin in tako tudi do slovenske manjšine je drugačen kot odnos Republike Slovenije do Slovencev na Hrvaškem. Na Hrvaškem imajo namreč pripadniki vseh manjšin skoraj enake pravice. Republika Slovenija pa obravnava Slovence na Hrvaškem različno. Tiste, ki živijo v obmejnem pasu (Resolucija, 1996) oziroma v obmejnih županijah, ki mejijo z Republiko Slovenijo, in na območju mesta Zagreb (Ur. l. RS, 2006a), se obravnava kot avtohtono manjšino. Slovence, ki živijo na drugih območjih Hrvaške, pa se obravnava kot izseljensko skupnost. To močno vpliva tudi na življenje in delovanje Slovencev na Hrvaškem, ki se tretirajo kot izseljenci. Slovenci na Hrvaškem so danes najstarejša manjšina na Hrvaškem, njihova povprečna starost je 59,7 leta. Povprečna starost prebivalcev Hrvaške je 41,7 leta. Še ena zanimivost je neenaka spolna struktura, pri čemer je po zadnjem popisu iz leta 2011 zabeleženih 7.171 Slovenk in 3.346 Slovencev. Številčna prevlada žensk nad moškimi v popisnih podatkih je sicer značilnost razvitih držav, kljub temu pa je razkorak med Slovenci na Hrvaškem tako velik, da ga ni mogoče razložiti zgolj z družbenoekonomsko razvitostjo države (Medvešek & Riman, 2017, 186). Ta neenakost je zabeležena že v preteklosti (Pajnič, 2018; Szabo, 1995). Poselitev Slovencev je prisotna vzdolž slovensko-hrvaške meje in je izredno razpršena. To vpliva na določene pravice, ki jim zaradi majhnega števila ne pripadajo. Pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem so prisotni praktično v vseh večjih mestih in regionalnih središčih
1 Prispevek je nastal kot rezultat dela na raziskovalnem programu »Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja«. 2 Takoj po drugi svetovni vojni so delovala še nekaj let v povojnem času društva v Slavonskem Brodu, Vinkovcih in Vukovarju (Riman, 2019a, 56; Riman, 2019b).
297
