PETER JAMBREK
Trideseta obletnica rojstva slovenske države in ustave
Ne gre le za 30. obletnico razglasitve in obrambe, marveč tudi diplomatskega priznanja in ustavnosti Republike Slovenije. Gre za praznovanje ustanovitve slovenske narodne države, ki ne bi mogla obstajati brez mednarodnega priznanja in brez ustave. Najprej smo – z orožjem in ustvarjanjem primernega javnega mnenja doma – branili in ščitili svojo odločitev, nato smo morali to odločitev preizkusiti v mednarodni skupnosti. Brez tega preizkusa države ne bi bilo. Enako velja za ustavo iz decembra 1991, ki se je »pokrila« z mednarodnim priznanjem, to pa s koncem Sovjetske zveze. Vojaški, diplomatski in ustavni dosežki so bili enako pomembni za uspeh slovenske države.
razponu petih let 1987–1992, tvorijo nedeljivo celoto, ki jo konceptualno označujejo procesi OSAMOSVAJANJA, OSVOBODITVE IN USTANOVITVE. 2. OSAMOSVOJITEV pomeni odcepitev ali razdružitev Slovenije od bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije, prehod iz statusa federalne enote neke druge države v status nove neodvisne svobodne suverene samostojne mednarodno priznane države. 3. OSVOBODITEV pomeni dvoje: (a) pridobitev svobode nove države v mednarodnih odnosih svetovne ureditve držav članic Organizacije združenih narodov (OZN) ter (b) vzpostavitev osebne svobode in dostojanstva vsakega državljana kot pogoja za vzpostavitev žive in dejavne ustavne ureditve svobodne demokratične družbe, ki »ob izključitvi vsakršnega nasilja in samovolje predstavlja družbeni red pravne države na podlagi samoodločbe ljudstva glede na voljo večine ter svobodo in enakost«. V kontekstu zgodovinskih procesov osvoboditve naroda pa je ključna naslednja ustavnosodna razlaga slovenske nacionalne osvoboditve: »[P] ridobitve protifašističnega odpora povsod po demokratični Evropi [so] pomenile zlom totalitarnega sistema in njegovega nasilja nad človekom in začetek svobodnega demokratičnega reda, ki je temeljil na evropski pravni kulturi in civilizaciji [...] v državah, v katerih ti pogoji niso bili izpolnjeni, tudi odrešitev od tako strašnega in krivičnega režima, kot je bil nemški nacistični režim med drugo svetovno vojno, sama po sebi ni mogla voditi do resnične osvoboditve. V Sloveniji je bila nova oblast pripravljena uveljavljati svojo oblast tudi z nasiljem, z zlorabami prava v kazenskih postopkih in s sistemskostrukturnim grobim kršenjem človekovih pravic F...] Do vzpostavitve svobodne družbene ureditve je v Sloveniji prišlo šele leta 1990 po prvih svobodnih volitvah v večstrankarski parlament.«
Uvodni pojmovni okvir in oris zgoščenega zgodovinskega časa 1987–1992 Ne gre le za letošnjo 30. obletnico razglasitve in obrambe slovenske države, marveč tudi diplomatskega priznanja in ustavnosti Republike Slovenije. Ob tej redki priložnosti, po tridesetih letih, poskušam uvodoma dojeti in pojmovno izraziti zgodovinsko logiko in bistvo takratnih dogodkov. Najprej podajam zgoščen uvodni pregled rojstva države, ki upošteva hkrati nedeljivost celote procesov osamosvojitve, osvoboditve in ustanovitve slovenske države ter časovno, pogojno tudi vzročno-posledično sosledje konstitutivnih zgodovinskih dogodkov. Pojmovno razumemo bistvo rojstva Republike Slovenije kot enovit zgodovinski proces osamosvojitve, osvoboditve in ustanovitve nove države. Ključni trenutek rojstva nove države predstavlja njena ustavnopravna razglasitev na podlagi TUL in UZITUL 25. junija 1991. Vendar so morale biti na poti do tega osrednjega zgodovinskega dogodka izpolnjene tri nujne predpostavke – nacionalni program, demokratični preboj večstrankarskih volitev ter ljudsko soglasje na plebiscitu. Tudi ustavnopravna razglasitev bi ostala neizvršena deklaracija, če ne bi bili izpolnjeni trije izvedbeni zgodovinski pogoji – z vojaško zmago pridobljen učinkovit nadzor nad ustavnim ozemljem države, ureditev države in pravic državljanov z novo ustavo ter mednarodno priznanje nove države.
4. USTANOVITEV pa pomeni proces postopnega pridobivanja vseh za status suverenosti potrebnih atributov državnosti, zlasti dejanskega nadzora nad ustavnim ozemljem države, njene inštitucionalne in normativne ureditve na podlagi demokratično legitimne ustave ter mednarodnega priznanja.
I. Rojstvo države kot nedeljiva celota procesov osamosvojitve, osvoboditve in ustanovitve 1. Osrednji dogodki takratnega zgodovinskega časa – recimo dveh let 1990 in 1991, v širšem
53
