MARKO NOVAK
30 let izvršilne in zakonodajne oblasti države Slovenije
četrti predsednik. Prvi predsednik je bil Milan Kučan, nasledil ga je Janez Drnovšek, zatem je predsedoval Danilo Türk, svoj drugi mandat predsednika Slovenije pa izvršuje Borut Pahor. Najdlje, 11 let, je predsedoval prvi predsednik, Milan Kučan. Kučan je po poklicu pravnik, vendar je vso kariero deloval kot poklicni politik, v bivši socialistični državi kot visok funkcionar komunistične partije, ki je bil aktiven v Sloveniji in tudi na zveznem nivoju. Leta 1990 je bil na neposrednih volitvah izvoljen za dveletni mandat predsednika Predsedstva Republike Slovenije. Funkcijo je opravljal med slovensko osamosvojitveno vojno. Najprej je bil predsednik Predsedstva Republike Slovenije v okviru Jugoslavije, in sicer od izvolitve na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 do 25. junija 1991, ko je Slovenija razglasila neodvisnost. Nato se je s sprejetjem Ustave Republike Slovenije funkcija preimenovala v predsednika Republike Slovenije, pri čemer je ustava uvedla tudi petletni mandat. Ob koncu dveletnega mandata je bil 6. decembra 1992 ponovno izvoljen za predsednika na prvih volitvah v samostojni Sloveniji. Leta 1997 je bil izvoljen še za drugi petletni mandat, ki se mu je iztekel 1. decembra 2002. Decembra 2002 ga je na mestu predsednika republike nasledil dr. Janez Drnovšek. Drnovšek, ki je preminul leta 2008, je bil ekonomist in je del svoje kariere preživel v gospodarstvu na različnih vodilnih funkcijah. Leta 1986 se je posvetil politiki in postal slovenski delegat Zbora republik in pokrajin SFRJ, do leta 1989, ko je bil izvoljen za člana predsedstva SFRJ. Nato je celo postal predsednik Predsedstva SFRJ, in sicer za eno leto, do 15. maja 1990. Kasneje se je posvetil slovenski politiki in leta 1992 postal predsednik stranke LDS, kar je ostal do leta 2003. Vodil je tudi več vlad Republike Slovenije in je pravzaprav tam pustil svoj največji politični pečat, saj je do zdaj predsednik vlade z najdaljšim stažem, vodil pa je štiri različne vlade. Leta 2002 je bil izvoljen
Uvod Prihodnji junij bo slovenska država praznovala svoj 30. rojstni dan, decembra istega leta pa enako starost Ustava Republike Slovenije, »družbena pogodba«, s katero smo se Slovenci odločili na novo urediti svoja temeljna razmerja. Ustava je seveda najvišji dokument neke državne politične in pravne skupnosti. Po 30 letih obstoja se lahko vprašamo, kako uspešno smo tedaj zastavili temeljno ureditev na področju izvršilne in zakonodajne veje oblasti, s katerima se ukvarja pričujoči prispevek. Smo pravilno začrtali temeljne institucije, ki naj bi omogočale kakovostno sobivanje v državni skupnosti? To ugotovimo tako, da pregledamo temeljne izzive, ki so se pojavili v odraščanju slovenske države, kot tudi to, kako smo uspeli odgovoriti nanje. Pri tem je treba tudi razpravljati o popotnici, s katero zaključujemo prvih trideset let, in tudi o tem, kaj je treba še storiti za bolj kakovostno delovanje teh vej oblasti v prihodnosti. Štirje šefi države Tako kot v drugih modernih državah je tudi v Republiki Sloveniji predsednik republike ustavna kategorija. 1 Spada v izvršilno vejo oblasti. 2 Kot šef države v parlamentarni republiki ima bolj reprezentativne 3 ali protokolarne pristojnosti. 4 Izstopa funkcija predstavljanja Republike Slovenije iz 102. člena Ustave RS. Za razliko od nekaterih parlamentarnih republik v Evropi, denimo Nemčije in Italije, katerih predsedniki republike so voljeni v parlamentu, je naš predsednik republike neposredno voljen, kar mu daje večjo demokratično legitimnost. Od tu predstavljenih ustavnih organov je predsednik republike edini enoosebni, zato omenjamo dosedanje predsednike tudi poimensko. V treh desetletjih obstoja naši državi trenutno predseduje
1 Ustavna ureditev te institucije, ki od leta 1991 do sedaj ni bila v ničemer spremenjena, obsega člene 102 do 109. Njeno funkcijo pa urejajo tudi zakoni, kot so na primer Zakon o volitvah predsednika republike, Zakon o obrambi, Zakon o zunanjih zadevah, Zakon o Ustavnem sodišču RS, Zakon o varuhu človekovih pravic, Zakon o Računskem sodišču. 2 Tako tudi Ustavno sodišče RS, ki je ugotovilo, da predsednik republike »sicer sodi v izvršilno vejo oblasti, vendar ima […] v razmerju do Državnega zbora določen neodvisen položaj« (U-I-57/06, tč. 29). Kaučič pa meni, da ker mora delovati predvsem kot nevtralna oblast, ga lahko iz klasične tridelne oblike oblasti celo izvzamemo (Kaučič, 2019, 182). 3 Po mnenju Ribariča je predsednik republike »prvi reprezentant« države, ki predstavlja državo navzven in navznoter, za kar ne potrebuje dodatnega pooblastila (Ribarič, 2002, 825). Po protokolu je pred vsemi drugimi ustavnimi organi, kar pa moramo razlikovati od njegovih pristojnosti (Ribarič, 2002, 827). 4 Pristojnosti našega predsednika republike lahko delimo v klasične, tiste, ki so povezane z zakonodajo, z izvršilno oblastjo ter izredne pristojnosti (Grad & Kaučič, 2011).
97
