Sveža zelenjava z domačega vrta 365 dni by Zazdravje.net

SVE Ž

SANJA LONČAR

A JAV

ZEL E N

v sodelovanju s FANČI PERDIH in IRENO ROTAR

Kako brez dodatnega ogrevanja ustvariti vrt, v katerem nikoli ne zmrzuje – in pridelati dvakrat več kot doslej.

365 DNI

AČEGA V

Preverjene rešitve

Naslov zbirke: Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje Naslov: Sveža zelenjava z domačega vrta 365 dni Avtorice: Sanja Lončar v sodelovanju s Fanči Perdih in Ireno Rotar Izdajatelj in založnik: Jasno in glasno, d.o.o., Ulica bratov Učakar 128, 1000 Ljubljana, tel.: 051 444 355; info@jasnoinglasno.si. V sodelovanju s projektom Skupaj za zdravje človeka in narave [www.zazdravje.net]. Naročila prek spletne knjigarne na: www.znanje.zazdravje.net. Jezikovni pregled: Aleksandra Rekar Oblikovanje in prelom: Opa!celica, Saša Vučina Fotografije: Sanja Lončar, Irena Rotar, Fanči Perdih, Ana Vovk Korže, Fotolia in zunanji avtorji Ilustracije: Tina Zaponšek Tisk: ABO Grafika d.o.o., Ljubljana Število natisnjenih izvodov: 1000 Ponatis Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2021

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 635:631.344(035) LONČAR, Sanja, 1965Sveža zelenjava z domačega vrta 365 dni : kako brez dodatnega ogrevanja ustvariti vrt, v katerem nikoli ne zmrzuje - in pridelati dvakrat več kot doslej / Sanja Lončar ; v sodelovanju s Fanči Perdih in Ireno Rotar ; [fotografije Sanja Lončar ... [et al.] ; ilustracije Tina Zaponšek]. - Ljubljana : Jasno in glasno, 2021. - (Skupaj za zdravje človeka in narave) (Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje) ISBN 978-961-93452-9-0 COBISS.SI-ID 80910595

Opozorilo Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano razmnoževanje, distribuiranje, javna objava, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Sveža zelenjava z domačega vrta 365 dni Kazalo PRVO POGLAVJE

Deset razlogov za samooskrbo Samooskrba zagotavlja najbolj zdravo hrano ....................................9 Samooskrba zdravi..........................................................................10 Samooskrba je najbolj ekonomična ................................................11 Samooskrba gradi odnose ..............................................................12 Samooskrba našemu času podeli kakovost .....................................13 Samooskrba prebuja ustvarjalnost ..................................................14 Samooskrba je najboljša učiteljica ..................................................15 Samooskrba pomaga okolju............................................................16 Samooskrba omogoča preživetje.....................................................16 Samooskrba nas povezuje s stvarstvom ...........................................17 DRUGO POGLAVJE

Tople grede Lastnosti polikarbonatnih kritin.....................................................20 Pomanjkljivosti .........................................................................21 »Sprehajanje toplih gred«................................................................22 Druge koristi tople grede................................................................23

Skupaj za zdravje človeka in narave << 3

TRETJE POGLAVJE

Visoke grede in dvignjene grede Visoke (gomilaste) grede.................................................................25 Neučakanost...................................................................................27 Preveč nevmešavanja ......................................................................27 Izsušenost .......................................................................................28 Nepovabljeni gostje ........................................................................28 Nedostopnost ................................................................................29 Dvignjene grede .............................................................................30 ČETRTO POGLAVJE

Topla greda in visoka greda v enem Kako dvignjena greda prispeva k daljši sezoni? ...............................35 Vodno zajetje v primeru dežja ........................................................35 PETO POGLAVJE

Tri v enem Visoka greda + topla greda + rastlinjak ...........................................37 Čim manj pod streho! ....................................................................37 ŠESTO POGLAVJE

Klasični rastlinjaki Kakšni rastlinjaki so na voljo ..........................................................42 Prednosti in pomanjkljivosti različnih tipov rastlinjakov...........43 SEDMO POGLAVJE

Rastlinjaki, v katerih nikoli ne zmrzuje Skrajne razmere – skrajne rešitve ....................................................45 Valipini – podzemni rastlinjak ..................................................46 Kitajski rastlinjaki .....................................................................47 Permakulturne rešitve.....................................................................48 Sodobna znanost in tradicija z roko v roki .....................................50 Kupolasti rastlinjaki – biodom .......................................................50 Rastlinjak Susanne Raven ..............................................................52 4 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Rastlinjaki Michaela Jantzna...........................................................54 Rastlinjak, v katerem vzgajajo ljudi in zelenjavo! ............................56 Rastlinjak za raj na zemlji ...............................................................58 OSMO POGLAVJE

Zakaj ne smete verjeti vsemu, kar vidite na spletu Ni dovolj, da stoji...........................................................................63 Ni vseeno, kje stoji .........................................................................64 Kaj moramo vedeti o Soncu?.....................................................65 Posledice slabe postavitve – če rastlinjaka ni mogoče obrniti proti jugu ......................................................................67 Posledice napačnih kotov sten rastlinjaka..................................71 DEVETO POGLAVJE

Veliko poezije in premalo tehnologije Termodinamika..............................................................................73 Toplota vode in zemlje .............................................................74 Če je toplote preveč ..................................................................75 Zemlja kot talno gretje..............................................................76 Ustrezno prezračevanje..............................................................77 Večji sistem – manj težav...........................................................78 Statika ............................................................................................79 Kritine............................................................................................80 Zbiranje vode in namakanje...........................................................82 Izbira konstrukcijskega materiala....................................................84 DESETO POGLAVJE

10 načinov, kako izboljšati obstoječe rastlinjake Poglabljanje poti.............................................................................87 Sodi z vodo.....................................................................................87 Vodni rokavčki ...............................................................................88 Izolacija severne strani ....................................................................88 Nočno pokrivanje...........................................................................88 Boljša osvetlitev ..............................................................................88 Zračna geosonda ............................................................................88 Vodne cevi pod rastlinjakom ..........................................................89 Podzemni sodi ...............................................................................89 Izolacija ob robu rastlinjaka............................................................89 Skupaj za zdravje človeka in narave << 5

ENAJSTO POGLAVJE

Realen načrt samooskrbe Doba rasti zelenjave – po družinah.................................................92 Kaj je mogoče pridelati v zaščitenih razmerah?...............................96 Koliko mraza prenesejo posamezne rastline ..............................97 Ljubiteljice mraza ...........................................................................99 Druge rastline, ki imajo rade hlad ................................................101 Ljubiteljice toplote .......................................................................102 Vzgoja sadik za zgodnjo setev plodovk....................................102 Kateri paradižnik izbrati za vzgojo v rastlinjaku? ....................104 Kdaj lahko začnete? ......................................................................106 Minimalna temperatura tal za normalno rast rastlin................106 Prednosti priprave sadik ...............................................................106 Koliko lahko pridelate ..................................................................108 Izbira sort .....................................................................................109 Nevarnosti....................................................................................109 Upoštevanje časovne dimenzije.....................................................110 Izkoristite višino ...........................................................................111 Sadilni načrt za zimsko samooskrbo .............................................112 Obdobje mirovanja ......................................................................113 Katere rastline bodo prezimile?.....................................................114 Dodatna pomoč pri prezimovanju ...............................................115 Katere pridelke bi lahko uživali sveže od decembra do februarja?............................................................118 Napotki za branje razpredelnic......................................................120 Kako podaljšati sezono cvetače in brokolija?.................................122 Kako podaljšati sezono nadzemne kolerabe?.................................124 Kako podaljšati sezono korenja? ...................................................126 Kako podaljšati sezono špinače?....................................................128 Kako podaljšati sezono solat?........................................................130 Kako podaljšati sezono paradižnika?.............................................134 Kako podaljšati sezono rukole?.....................................................136 Kako podaljšati sezono redkvic?....................................................138 Kako podaljšati sezono radiča?......................................................140 Kako podaljšati sezono zelja? ........................................................144

6 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Brez njih tega priročnika ne bi bilo … Dokler na eni strani korporacije zanimajo zgolj patenti in razvoj tehnologij, s katerimi bodo pridobivale moč, na drugi strani čedalje več ljudi nesebično izmenjuje ter nadgrajuje znanja in ideje, ki nas osvobajajo in izboljšujejo naše življenje. Tudi te knjige ne bi bilo brez pomoči več kot dvajsetih ljudi, ki so z nami nesebično delili svoja spoznanja, izkušnje in stike. Fanči Perdih bi najlaže opisala z izrazom 3 v 1. Je namreč na moč strokovna agronomka, ob tem pa še odlična poznavalka biodinamike. Verjetno je oseba, ki se v Sloveniji (in tudi širše) najbolje spozna na semenarstvo. Predvsem pa je Fanči oseba, ki je zaslužna, da zdaj v Sloveniji ekološka semena prideluje že dvajset kmetov, da iz leta v leto v sortne liste vpisujemo več sort domače zelenjave, pa tudi za to, da nam je na voljo več kot štiristo sort ekoloških semen, povrhu pa še zelo kakovostne sadike. V številnih državah lahko o tem le sanjajo! Ko gre za priročnik, ki je pred vami, gre prav Fanči zasluga, da lahko prebirate resnično preverjene in našim tlom prilagojene nasvete o tem, kako razširiti sezono pridelave. Irena Rotar je še ena oseba, ki z vsem, česar se loti, spreminja podobo Slovenije. Njeno ime je v ozadju Štafete semen, Ekocivilne iniciative, izmenjevalnice semen in sadik, pobude, da gasilski domovi postanejo krajevne ekološke tržnice in središča za srečevanje, kooperative za oživljanje konoplje v tekstilni industriji … Irenin poligon sonaravnih vrtov v Veliki Pirešici že več let ponuja odlično priložnost, da ljudje tudi v praksi spoznajo razlike med kmečkim, ekološkim, permakulturnim in biodinamičnim vrtnarjenjem. Ireni gre posebna zahvala za preverjene permakulturne nasvete o tem, kako podaljšati in olajšati zunajsezonsko pridelavo. V Sloveniji nemara nimamo veliko izkušenj z zimsko pridelavo, vendar se s tem ukvarjajo

številni raziskovalci, razvojni centri in kmetje v drugih predelih sveta. Po naravi sem optimistka, vendar nisem pričakovala, da bodo s toliko veselja ter brezplačno odgovarjali na naša vprašanja in nam pošiljali svoja gradiva. Večina jih sprva ni vedela niti tega, kje je Slovenija, najbolj pa jih je osupila informacija o tem, kolikšen odstotek ljudi pri nas prideluje svojo zelenjavo. Sprva so celo menili, da gre za zatipek in da številka vsebuje eno ničlo preveč. Tisti, ki se zavedajo, kako pomembno je to, nam sporočajo: to je vaše največje nacionalno bogastvo. Poleg vseh, ki jih predstavljamo v knjigi, so nam pomagali še nekateri, ki jih nismo posebej omenili: • Podeželski integrirani razvojni servis Nepal (RIDS), ki je v tej državi preizkušal različne metode naravnega ogrevanja rastlinjakov, • Bensonov agrikulturni inštitut za hrano, ki je omogočil javno uporabo natančnih napotkov in podatkov o podzemnih rastlinjakih v Boliviji, • Visokotehnološki inštitut iz Nikozije na Cipru, ki je izvajal natančne meritve temperatur tal na različnih globinah in v različnih razmerah, • zdaj že pokojni Sunny John, ki je tehnično izpopolnjeval zemeljsko baterijo in človeštvu zapustil podrobne izračune za njeno postavitev – če jo boste potrebovali, v iskalnik vpišite »SHCS – Calculator ver 1.2«. Če povezava ne bo delovala, boste morali naslov vpisati ročno (https://web. archive.org/web/20120106200106/http:// www.numsum.com/spreadsheet/show/4681). Posebna zahvala gre tudi Andreju Šinkovcu – za raznovrstne informacije z vsega sveta, ki so nas sploh pripeljale do pravih vprašanj in naslovov. Še posebno se mu zahvaljujemo za strokovno pomoč, ko gre za termodinamiko, elektroniko in nekatera druga področja.

Skupaj za zdravje človeka in narave << 7

PRVO POGLAVJE

Deset razlogov za samooskrbo

Samooskrba zagotavlja najbolj zdravo hrano Vsi, ki spremljate naš projekt ali pa splošno dogajanje na področju prehrane, ste najbrž prišli do podobnega sklepa: vse večji del ponujenih živilskih izdelkov se iz dneva v dan bolj oddaljuje od pomena besede živilo. Hkrati s prihodom globalizacije so ponudniki v želji po doseganju dolgih rokov uporabe začeli uporabljati tehnologije, ki ohranjajo videz živil (obsevanje, obdelava pri zelo visokih temperaturah, genska manipulacija, nanotehnologija, konzerviranje, barvanje, stabiliziranje, dodajanje umetnih okusov) … Navadnemu smrtniku je vse težje ločiti kakovostno živilo od lepo naličenega trupla, ki bo za telo zgolj neuporabno polnilo. Še tega ne vemo več, kako staro je živilo na polici, kaj šele, kaj je v njem. Posledično so postopki nadzora in certificiranja vse bolj zapleteni in dragi. Končni izdelek, ki nam ga ponudijo, ni vedno vreden zneska, ki ga zanj odštejemo.

Zato namesto igre mačke in miši, pri kateri so možnosti, da se izognemo vsem pastem, iz dneva v dan manjše, čedalje več ljudi poskuša povečati svojo samooskrbnost. Samo tisto, kar smo pridelali sami, na zemlji, ki je ne poznamo le površinsko, pač pa tudi globinsko, zagotavlja človeka vredno živilo. Na Zahodu se premalo zavedamo, da hrana ni samo gorivo za fizično telo. Tisti, ki so se zavedali, kako zelo je pomembno, da so dobro nahranjene tudi druge moči v nas, so vedno poudarjali pomen samooskrbe. Prav zato je bila v samostanih samooskrba zapovedana. Tudi egipčanski svečeniki so si sami pridelovali hrano. Nad nekim egipčanskim hramom stoji napis, ki pravi: »Nikoli ne uživaj hrane, ki jo je zate pridelal suženj«. Vprašati se velja, zakaj so to počeli, če so že od tlačanov kot davek dobili za polne kleti najkakovostnejših živil? Takrat so vedeli nekaj, kar je danes v zahodnem svetu pozabljeno: hrana, ki je rasla za denar, iz strahu in ob trpinčenju, je obenem polna enake energije, zaradi česar je dobra le za to, da vzdržuje sužnja. Če uživamo strah, omejenost, osiromašenost … v sebi krepimo vse te lastnosti. Še posebno pozimi do nas prihaja predvsem hrana, pridelana v »koncentracijskih taboriščih« za živali ali rastline, saj je vseeno. Takrat pridelava sloni predvsem na zaprtih sistemih, hidroponiki, umetni razsvetljavi, dolgih prevozih … Skupaj za zdravje človeka in narave << 9

Samooskrba zdravi Ne preseneča, da so egipčanski svečeniki kljub polnim skladiščem žit sami pridelovali hrano za svoje potrebe. Na njihovih hramih so našli napise, kot je: »Nikoli ne zaužij hrane, ki ti jo je pridelal suženj!« Vedeli so namreč, da zgolj hrana, ki je pridelana z ljubeznijo, vsebuje vse, kar potrebuje celosten človek. Hrana, ki je rasla za denar, iz strahu in ob trpinčenju, lahko vzdržuje sužnja. Če uživamo strah, omejenost, osiromašenost … v sebi krepimo vse te lastnosti.

Če nočemo postati del statistike zamorjenih, izčrpanih, bolnih, predebelih, hormonsko motenih … je najpreprostejša strategija v tem, da čim večji del lastne pridelave prehrane vzamemo dobesedno v svoje roke. Slovenija je še vedno rajski vrt, saj tla v večini države niso onesnažena, tako da lahko skoraj vsakdo kaj malega pridela kar na svojem vrtu. Poleg tega nam je na voljo še veliko čistih gozdov in jas, kjer nas čakajo darovi v obliki samoniklih rastlin, gob in sadežev. Verjemite, takšno razkošje ni nekaj samoumevnega. Dandanes je na svetu vse manj območij na katerih je to še možno. Za vsak grižljaj polnovredne hrane bomo še kako nagrajeni z več energije in s trdnejšim zdravjem. Takšno hrano pa najbolj potrebujemo prav v času, ko je je najmanj. Zato nas je zanimalo, kako doseči, da nam bo na voljo tudi takrat, ko so naši vrtovi praviloma goli. 10 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Dandanes številne bolezni nastopijo zaradi pomanjkanja antioksidantov in mikrohranil, prav teh pa je največ v rastlinah, ki so zrasle po naravni poti in ob ljubečem odnosu – takšne pa praviloma niso naprodaj. S tem nimam v mislih le snovne kakovosti živil, ki jih na koncu zaužijemo. Zdravilen je že proces ukvarjanja z zemljo, nabiranja sadežev in priprave hrane … Pomemben razlog za sodobne zdravstvene težave je čedalje večja obremenjenost našega telesa z elektromagnetnimi motnjami, ki jo povzročajo različna valovanja, s katerimi je preplavljeno ozračje. Lepo, da imamo wi-fi in signal mobilne telefonije tako rekoč v vsaki luknji, votlini, predoru … nihče pa se ne vpraša, kakšno ceno plačujemo za to. Vse te tehnologije so vstopile v naše življenje, še preden so opravili kakršne

Ali ste vedeli, da je stik z zemljo najboljši antioksidant?

koli resne raziskave o tem, kako vplivajo na človekovo zdravje. Raziskave, ki svarijo pred tveganji, še vedno odrivajo vstran, njihove avtorje pa preganjajo, da ne bi ogrožali poslovanja multinacionalk. Četudi uporabo sodobnih tehnologij omejimo na najmanjšo možno mero, so naše celice, ki komunicirajo z različnimi valovanji, izpostavljene nenehnim motnjam na zvezah.

Kaj ima s tem opraviti vrtnarjenje? Že trenutek, ko se z rokami dotaknete tal ali bosi stopite na travo, je dragocenejši kot uživanje najboljših antioksidantov. Preprosto zato, ker je negativna ionizacija, ki jo ponuja zemlja, najboljši možni način, kako razelektriti telo, ga ozemljiti, s tem pa se rešiti presežka škodljivih pozitivno naelektrenih ionov v telesu in normalizirati okolje, v katerem morajo delovati naše celice. Nekoč je bil človek v stiku z zemljo tako rekoč štiriindvajset ur na dan. Hodil je bos ali v obutvi, ki je prevajala zemeljsko valovanje. Oblečen je bil v lan, konopljo, volno, bombaž, svilo … Spal je na slami, volni, lesu, rogoznicah … Vse to ni oviralo nenehnega stika z valovanjem zemlje. Tla v hišah so bila glinena, slamnata ali lesena. Zdaj živimo v izoliranih hišah, v njih se zadržujemo v sintetičnih oblačilih, pod podplati imamo praviloma plastiko. Od narave smo se oddaljili v tolikšni meri, da je trenutek ozemljitve za številne ljudi postal zelo redko doživetje, rezervirano le za počitnice na morju. Toda vrtnarjenje nam omogoča, da svoj odmerek najboljšega zdravila zaužijemo vsak dan, še posebno, če najdemo način, kako brskati po zemlji tudi v hladnih mesecih. Tudi iz tega razloga je samooskrba čedalje »donosnejša« dejavnost.

Samooskrba je najbolj ekonomična Včasih je vse raslo na sončni pogon, zdaj pa, kot piše Anton Komat, naše kmetijstvo poganja nafta. Iz nafte pridelujemo umetna gnojila, nafta poganja obdelovalne stroje, tovornjake, letala ... Rastline grejemo, hladimo, jih obdelujemo – in znova je v igri velika količina porabljene energije. Solata, ki jo pridelajo »industrijsko«, zahteva 50 litrov vode, paradižniki in kumare pa še nekajkrat toliko. Solato na svojem vrtu v rastni sezoni zalijem morda štirikrat, in še takrat z vodo, ki sem jo zajela na strehi. Zelenjava v sistemu svetovne trgovine prepotuje na tisoče kilometrov, vmes pa jo večkrat prekladajo. Naša raste še pet minut pred trenutkom, ko jo uporabimo. Trgovina z ekološkimi izdelki zahteva, da je blago predpakirano, zato vam na koncu ostane skoraj več podstavkov iz stiropora, folije in vrečk, kot je tehtala zelenjava. Če zelenjavo pridelate sami, so vam za vse ostanke hvaležni deževniki. (Naš zabojnik za smeti je včasih tako prazen, da moram prositi prijatelje, naj nam prinesejo kaj smeti, da se ne bo zdelo, da nas ni doma.) V času, ko postaja očitno, da nobeden od matematičnih modelov za napovedovanje vremena ni več zanesljiv, je hitro prilagajanje na nove okoliščine nekaj, kar je izvedljivo samo v mikrookolju. Če kaže, da bo prišlo do toče, mi ni težko na hitro zaščititi nekaj kvadratnih metrov vrtnin. Če bi imela njivo, bi lahko samo nemočno opazovala, kako mi bo v eni sami minuti propadel ves pridelek. Skupaj za zdravje človeka in narave << 11

Mesec dni brez dežja je za kmeta, ki nima namakalnega sistema, prava katastrofa – naravna nesreča, po kateri pričakuje, da mu bo država izplačala odškodnino. Suša na vrtu je veliko lažje obvladljiva; tudi v primeru pomanjkanja vode so rastline v veliko boljši kondiciji, kot bi bile v okviru množične »reje«. Še več – množično namakanje za seboj pušča puščave. Lokalni sistemi, v katerih voda modro kroži, pa dejansko zmanjšujejo stres, ki ga je deležna narava. Pridelava, ki se prilagaja strojem, ne more kombinirati mešanih posevkov, različno starih rastlin, namesto na pobiranje pa se mora zanašati na njihovo rezanje … Vse to je preprosto, učinkovito in prav nič dražje, če obdelujete manjšo površino.

Domača zelenjava porabi veliko manj vode in hranil kot tista, ki jo pridelujejo množično.

Številne inteligentne rešitve, o katerih boste prebirali v nadaljevanju, omogočajo, da naš mali sistem v veliki meri deluje kot nekakšen perpetuum mobile, kar na koncu pomeni, da z vse manj vloženimi sredstvi od njega dobivamo vse več. Poleg tega s tem ne ropamo naravnih virov in ne zmanjšujemo vitalnosti zemlje.

12 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Samooskrba gradi odnose Številni ljudje menijo, da vrtičkarji pridelujejo samo zelenjavo. Zato mi je zelo všeč slogan kanadske skupnosti Groundswell, ki je nad svoj rastlinjak obesila naslednji napis: »Tu ne raste zelenjava, tu rastejo ljudje in skupnost!«

Koncept samooskrbnosti ne pomeni obsedenosti s samozadostnostjo. Šele takrat, ko začnete sodelovati z naravo, ugotovite, da je vse veliko lažje, če obenem sodelujete z ljudmi. Že naravni ritem rasti rastlin narekuje sodelovanje. V moji topli gredi je trenutno skalilo na stotine koromačev, ki so se zasejali sami. Vsaj desetkrat več jih je, kot je prostora na mojih gredah. Zakaj tega ne bi delila z drugimi? Tri leta stara začimbnica je že tako velika, da jo moram razdeliti, sicer se ne bo mogla normalno razvijati. Vsaka vrtnina, ki jo pustim semeniti, bo ustvarila vsaj dvajsetkrat več semen, kot jih potrebujem, za dvajset let pa jih ne morem shraniti. Dogaja se tudi nasprotno – lani mi je obilno deževje pokončalo rožmarin, voluhar je požrl

lilije, zlomljena veja je padla čez maline in polomila nekaj grmov. Ena od možnih rešitev je, da se odpravim v vrtnarijo in znova kupim lepe, razvajene in naših razmer nevajene rastline, ki jih bo treba nekaj sezon prilagajati na surovo življenje. Druga je v tem, da mi priskočijo na pomoč tisti, ki imajo tega preveč, njihove rastline pa so neprimerno trpežnejše kot tiste, ki bi jih dobila na trgu. Kokoši in race potrebujejo zelo malo, vendar jih je treba zvečer zapreti na varno. Prav zaradi tega opravila, ki zahteva samo pet minut časa, si že leta nismo upali narediti tega koraka. Kaj pa, če nas ne bo doma? Ne gre za gmotno škodo, ki nam jo utegne povzročiti podlasica ali lisica. Gre za odgovornost do živega bitja, ki želi sodelovati z nami. Če tudi ljudje sodelujemo, marsikaj postane zelo preprosto, poceni, in pravočasno, poleg materialnih rezultatov pa prinaša še številne neizmerljive darove. In prav to spodbuja delo na vrtovih. Narava nam na vsakem koraku sporoča, da živimo v obilju, vendar le, če sodelujemo. Če bi želeli sami pridelati, oskrbeti in uporabiti ves pridelek, bi se odločili za nepotreben in prenaporen scenarij. Če pa želimo sodelovanje zamenjati z avtomatiko, namakalnimi sistemi, s sistemi za odpiranje in zapiranje, z alarmnimi sistemi … skratka z nakupom vsega, kar bi morebiti potrebovali, bi BDP resda naraščal, povečevala pa bi se naša notranja revščina.

Samooskrba našemu času podeli kakovost Čas je vse, kar imamo v tem življenju, in prav to dragocenost najpogosteje lahkomiselno zapravljamo. Dandanes večina ljudi tarna nad padcem življenjske ravni, kljub temu pa stroški prehrane v okviru stroškov gospodinjstva predstavljajo manj kot 20-odstotni delež. Skoraj toliko kot za hrano slovensko gospodinjstvo porabi za stroške svojega voznega parka, le nekaj manj pa za stroške stanovanja, skupaj z elektriko, vodo in ogrevanjem. Zanimivo je, da skoraj toliko kot za hrano porabimo za kulturo, rekreacijo in gostinske storitve. Dandanes je rekreacija čedalje dražja. Na področju, ki pred stoletjem tako rekoč ni obstajalo, se zdaj obrača zelo veliko denarja. Če želite telovaditi v fitnesu, vas bo to stalo od 7 do 10 evrov. Poldruga ura joge stane prav toliko. Ura tenisa, odvisno od izbranega termina, vas bo stala od 10 do 25 evrov. Samo za dnevno smučarsko vozovnico boste morali odšteti od 29 do 40 evrov. Vstopnica za termalni bazen stane od 10 do 15 evrov na osebo. Vsemu temu je treba dodati še stroške poti na rekreacijo in nazaj. Tudi na videz brezplačno sprehajanje po nakupovalnih središčih se na koncu izkaže za vse prej kot brezplačno. Najprej torej porabimo veliko časa za delo, s katerim zaslužimo denar, nato pa moramo plačati še preživljanje prostega časa. Ne rečem, da bi bilo treba vse to opustiti, le ozavestiti je treba, koliko nas vse to stane, nato pa stroške primerjati s kakovostjo življenja, ki jo prinašajo te dejavnosti. Skupaj za zdravje človeka in narave << 13

Ni je vaje ali giba, ki ga izvajamo na umetnih napravah v telovadnicah, ki ga ne bi mogli brezplačno izvesti na čistem zraku, na vrtu, v gozdu, hribih … Številni vrtičkarji tarnajo, da pozimi pridejo iz forme in se zasedijo pred televizorjem. Premislek o možnostih, da bi vrtnarili tudi pozimi, postane zanimiv tudi zaradi tega. Ne gre le za to, koliko bomo prihranili z nakupom ničvredne zimske zelenjave. Prav pozimi sta vse pomembnejši tudi ohranjanje telesne pripravljenosti in kakovostno preživljanje prostega časa, in to z veliko manjšimi stroški, kot jih od nas zahteva rekreacijska industrija.

risanje in druge oblike »ustvarjanja«. Je to v resnici ustvarjalnost? O sebi sem vedno menila, da sem zelo ustvarjalna oseba. Ko sem bila v Maroku, sem se zavedela, da je prava ustvarjalnost še veliko več. Tam si ženska sredi puščave sama izdela statve, sama splete vrv za osnovo svoje preproge. Potem sama izdela volno in jo pobarva z naravnimi pigmenti. Nato sama zasnuje svojo preprogo in jo nato približno leto dni izdeluje. To je ustvarjalnost, s katero se ne more primerjati nobena igrača, tečaj ali hobi program, ki jih v naših krajih enačimo z ustvarjalnostjo.

Samooskrba prebuja ustvarjalnost Naša družba je zastavljena tako, da človeka vzgaja za potrošnika. Ne ustvarjamo, pač pa zgolj navidezno izbiramo in porabljamo. Pred televizijskimi zasloni se vsa naša svoboda izraža v možnosti, da preklapljamo med programi. Pred računalniškim zaslonom se ustvarjalnost najpogosteje konča pri prepošiljanju, všečkanju, klikanju … Celo otroci v vrtcih ne ustvarjajo več. Vzgojiteljica jim pokaže, kako iz kostanja in zobotrebca narediti ježke, nato pa malčki tekmujejo, kdo bo to bolje reproduciral. Ne učijo se ljubezni do poezije, pač pa učenja pesmic na pamet. V šolah pri ustvarjalnih projektih vse bolj tekmujejo starši in ne otroci. Učitelji ocenjujejo rezultate, ne procesov. Celo hobi trgovine ponujajo že pripravljene osnove za nakit, gobeline, 14 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Tudi s tega stališča je vrt neverjeten poligon, ki lahko v nas obudi zaspalo potrebo po soustvarjanju. Vrt ni ustvarjanje slike, kot si mnogi napačno predstavljajo. Vrt ni 2D in ni 3D … V njem obstaja tudi časovna dimenzija, v njem se dogaja tako nad zemljo kot pod vašimi nogami. Vi posejete seme, iz tega pa začne poganjati, se spreminjati, barvati … Vrta ne moremo ustvariti, lahko ga le soustvarjamo – skupaj z vsemi naravnimi bitji. Velja tudi nasprotno. Medtem ko soustvarjate vrt, tudi vrt soustvarja vas; sčasoma začnejo v vas rasti, cveteti in dozorevati plodovi, o katerih niste niti slutili, da jih premorete. Vrt je eno od redkih orodij, ki vam lahko odpre vrata do vira ustvarjalnosti. To pa je neprecenljivo darilo.

Samooskrba je najboljša učiteljica Kaj vse se lahko naučimo na vrtu? Veliko več kot le vrtnarjenja. Toplo vam priporočam, da si ogledate film o rodovni šoli Mihaila Petroviča Ščetinina. Tam se otroci učijo ob pomoči projektov, ki jih sami izberejo. Tako se je ena od skupin odločila zgraditi rastlinjak. Da bi uresničili projekt, so se morali lotiti preučevanja tal, rastlin, astronomije, gradbeništva, fotovoltaike, statike, lomljenja svetlobe, gradbenih materialov in postopkov, namakalnih sistemov … Seveda je vse to zahtevalo tudi znanje tujih jezikov, ki omogoči branje tuje literature. Enako velja za matematiko, saj je bilo treba izračunati vse, kar je projekt zahteval. In kar je najpomembneje, ti otroci so imeli priložnost (za katero so naši prikrajšani) spoznati smisel učenja in sodelovanja. Eni drugim so prenašali svoja spoznanja, zastavljali nova vprašanja in svoje dosežke predstavljali skupinam, ki so se v tem času ukvarjale z drugimi projekti. Tudi v Sloveniji že nekaj let deluje projekt šolskih ekoloških vrtov. Osebno menim, da je to eden od najpomembnejših projektov, ob katerem raste na tisoče otrok. V tej učilnici narave se naučijo več kot iz priročnikov, ki iz generacije v generacijo vsebujejo vse manj smiselnih vsebin, otroke pa polnijo s podatki, ki bodo že jutri veljali za nepomembne ali celo zmotne. Vrt je odličen učitelj, saj vas takoj opozori, da nečesa niste pravilno naredili, obenem pa vas nagradi za vse, kar ste »dobro pogruntali«. Na vrtu se naučimo potrpljenja, pomena strateškega mišljenja, predvidevanja več korakov vnaprej …

Vrnimo se k svečenikom z začetka tega besedila. Si predstavljate, da bi naši predsedniki vlad in poslanci uživali le tisto, kar so sami pridelali, namesto da se veselijo kosila za en evro, ki so ga pridelali (in plačali) njihovi sužnji. Če bi kdor koli od njih odraščal ob taki hrani in spoznanjih, ki jih prinese odnos do narave, bi bilo tudi vodenje politike v tej državi veliko kakovostnejše. Kdor dela na vrtu, ve, da mora ukrepati takoj, ne šele takrat, ko je gniloba zajela celoten nasad. Na vrtu neukrepanje pomeni, da se težava povečuje, v politiki pa je napihovanje problema pogosto le »gojenje« vroče teme, ki jo bo mogoče izkoristiti na naslednjih volitvah. Vsakdo, ki je kdaj delal na vrtu, ve, da je sleherna rastlina najobčutljivejša v začetni fazi rasti. Takrat potrebuje največ nege, ničesar pa ne more vračati. Nobeno sadno drevo prvih nekaj let ne ponudi omembe vrednega pridelka. Če pa smo zanj dobro skrbeli, po treh, petih ali več letih začne prinašati dragocene sadove – kljub vse manjši oskrbi. Če bi naši politiki to dojeli, bi prenehali nenehno saditi, po dveh letih pa puliti svoje »ideje in projekte« ter jih nadomeščati z novimi. Veliko ljudi sedi in čaka, da se bo kriza končala. To je enako, kot če bi sedeli pred prazno jaso in se spraševali, kdaj bo obrodila sadove. Če niste ničesar posejali, tudi ne boste imeli česa požeti. Če veste, v kateri fazi vegetacije so vaši projekti, bodo vaša pričakovanja veliko stvarnejša. Ko so gospoda Strgarja, vrtnarja, ki je bil nekaj časa tudi ljubljanski župan, vprašali, ali mu je vrtnarjenje pomagalo pri njegovem delu, je odgovoril: »Poznavanje vrtnarjenja mi je zalo pomagalo kot županu, to, da sem bil župan, pa mi ni prav nič pomagalo pri rastlinah.« Zagotovo bi podobno odgovorili tudi številni dobri projektni vodje, menedžerji, voditelji … zato vabljeni v šolo v naravi, ki je odprta 365 dni v letu.

Skupaj za zdravje človeka in narave << 15

Samooskrba pomaga okolju Ne verjamete? Četudi bi vso zelenjavo pridelali v lastnem rastlinjaku, bi bila obremenitev okolja še vedno od pet- do desetkrat manjša od tiste, do katere pride zaradi dolgotrajnih transportov, hlajenja in pakiranja zelenjave, ki je zrasla tisoč kilometrov stran. Pri tem seveda ni upoštevano, da je množična pridelava zelenjave še kako potratna, ko gre za tla, vodo in gnojiva.

Samooskrba omogoča preživetje Kaj bo prinesel jutrišnji dan? Danes vemo, da je možno vse. Sneg lahko zapade julija. Posledic nekaj dni, ki smo jih preživeli pod žledom, še nismo odpravili. Obetajo se sušna obdobja. V eni uri pade več dežja, kot bi ga prej v mesecu dni. K temu je treba prišteti še vse, kar lahko zakuha človek … Dandanes je veliko govora o novih vrstah orožja, ki so zelo preprosta in zmorejo v hipu »ugasniti« našo civilizacijo. Gre za orožja, ki lahko sprožijo močne elektromagnetne udare in tako v hipu skurijo vse, kar je povezano z 16 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

elektriko. Veliko ljudi se ne zaveda, kaj bi takšen mrk pomenil za sodobno civilizacijo. Ne gre le za to, da bi ostali v temi in ob svečah. Brez elektrike ne bi delovali alarmi, črpalke, banke, nujni medicinski pripomočki, telekomunikacije, mediji … Pred nekaj dnevi sem opazila opozorilo ob dvigalu neke poslovne stavbe. Če se spomnite, smo se včasih učili, kaj pomenijo posamezni zvoki sirene za preplah. Zdaj že dolgo velja napotek, da je treba v primeru nevarnosti vključiti televizor ali računalnik in tako izvedeti, kaj se dogaja. Ta malenkost je le eden od drobcev v kupu vehementnih neumnosti, značilnih za našo civilizacijo. Človek, ki je to napisal, je očitno prepričan, da bo v primeru padca atomske bombe ali potresa vaš televizor še naprej deloval … Kakor koli, transportne poti svetovne trgovine lahko čez noč postanejo preteklost. Supermarketi, kjer na policah »raste« vse, se utegnejo izprazniti čez noč. Dejstvo je, da nikoli ne vemo vnaprej, kaj se bo zgodilo in kdaj se bo to zgodilo. Vsakdo, ki zna vsaj malo misliti s svojo glavo, pa se zaveda, da se verjetnost, da se bo nekaj takega tudi v resnici zgodilo, iz dneva v dan povečuje. Po naravni poti ali ne – to je pravzaprav nepomembno. Edino pravo vprašanje se glasi: »Kaj potem?« Če so vaši otroci zrasli ob tablici, risankah, sladkih namazih in polnem hladilniku … tak trenutek zanje pomeni konec življenja, kot ga poznajo, in vstop na popolnoma drugačen planet, na katerem se ne bodo znašli. Povsem drugače bo za tiste, ki v tistem trenutku ne bodo »padli z lune«, ker na tej zemlji in od nje že znajo živeti. Ne rečem, da bo preprosto – zagotovo pa se mi zdi nedopustno, da bi umrla od lakote, dokler lahko pod mojimi nogami raste hrana. Poleg tega se mi zdi nedopustno, da na svojega vnuka ne bi znala prenesti najpomembnejših znanj, ki so nujna za preživetje. Verjemite mi, da pri tem ne gre za modrost nad modrostmi, čarobne besede ali čudežne mantre.

To sem dojela pred skoraj desetimi leti, ko smo obiskali kmetijo gospoda Seppa Holzerja. Bilo je proti koncu poletja, ko so številne rastline semenile. Gospod Holzer nam je dovolil pobrati semena. Takrat sem dojela, da ne vem, kaj naj sploh nabiram, saj do takrat še nikoli nisem videla korenja, zelene ali solate v cvetu. Obilje je bilo pred menoj – edina ovira, ki mi je preprečevala, da bi po njem tudi posegla, je bila moja notranja revščina. Takrat sem doumela, da bi morala o korenju vedeti več kot to, kakšen je videti njegov oranžni koren. Kako sem bila presenečena, ko sem ugotovila, da moje poznavanje nekaterih rastlin obsega le tretjino ali četrtino njihove vegetacije! Prednost celoletnega vrtnarjenja je tudi v tem, da znova vzpostavimo celoten krog. Če ustvarimo zaščitene razmere, lahko začnemo pri semenu, sami pridelamo sadike, vzgojimo vrtnine in jih nato še semenimo. Poletno vrtnarjenje tega ne omogoča – če pa spremenite logiko in začnete vrtnariti 365 dni v letu, boste videli, kaj vse ste zamujali. Kljub negotovi prihodnosti naj gonilo sprememb ne bo strah, pač pa izziv, da uresničimo svoje potenciale, darove, ki smo jih prejeli na tej poti, pa prenesemo naprej.

Samooskrba nas povezuje s stvarstvom Na vhodu vrta v samostanu Zwettl, ki ga redno obiskujemo v okviru poletnih seminarjev v Avstriji, stoji napis meniha Pahonimusa: »Na vrtu človek lažje sreča boga kot v cerkvi.«

Samostanski vrtovi so bili pogosto priljubljen tihi prostor molitve in kontemplacije. Ni vam treba biti »posvečenec«, da bi se vam na vrtu razkrila vsa popolnost stvarstva. Ko svojo pozornost namenimo rastlini, mravlji, čebeli … se tudi sami posvetimo. Takrat se nam ponudi priložnost, da se nas dotakne svetost vsega, kar nas obdaja. Nič nenavadnega, da so vse kulture, ki so bile v tesnem stiku z naravo, čutile svetost slehernega kamna, vode, trave, drevesa. Iz tega spoštovanja so izhajale tudi njihove moči in tehnološke rešitve, ki jih ni mogoče pojasniti niti s sodobnimi znanstvenimi dosežki.

Vrt je torej naša bližnjica do globlje povezave s stvarstvom, do razumevanja in čutenja stvarstva. Vrt nam pomaga spremeniti odnos do sebe in narave, tudi dogajanje okrog sebe začnemo razumevati drugače. Ne vem več, kje sem prebrala zgodbo, ki se mi je vtisnila v spomin. Glasi se približno takole: »Učenec je vprašal, ali je res, da veliki modreci premorejo tolikšno moč, da bi lahko s pogledom prestavili hrib. Seveda, je odgovoril učitelj. Zakaj ga torej ne prestavijo, je zanimalo učenca. Zato, reče učitelj, ker takrat, ko dosežeš moč, ki bi ga lahko prestavila, praviloma spoznaš, da hrib že stoji na pravem mestu.« Prav na spoznanje, da je vse tako, kot mora biti, na vrtu naletimo na vsakem koraku. Tako lažje sprejmemo tudi marsikaj, kar se dogaja zunaj našega vrta in bi nas nekoč iztirilo ali pa bi v nas vzbudilo strah, jezo ... Skupaj za zdravje človeka in narave << 17

1. Konec zime topla greda pospeši rast vrtnin in olajša vzgojo sadik. 2. Ko mine nevarnost pozebe, rastline odkrijemo in jih po potrebi zavarujemo samo z agrokopreno. 3. Ko je ogrodje postavljeno, lahko nanj pritrdite vrvice, mreže ali kako drugo obliko opore za rastline. 4. Greda v primeru vetra ali potrebe mladih sadik po senci ponuja delno zaščito. 5. Jesensko dozorevanje podaljšamo tako, da se ogrodje prelevi v rastlinjak. 6. Dvignjeno ogrodje omogoči hitro postavitev mreže proti toči. Enako velja za zaščito posevka pred ptiči.

34 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Kako dvignjena greda Vodno zajetje prispeva k daljši sezoni? v primeru dežja Dvignjena greda lahko kaj hitro preraste v priložnostni rastlinjak. Če aprila pod toplo gredo damo paradižnike, ji lahko konec maja naložimo druge naloge, paradižnikom pa delno zaščito zagotovimo ob pomoči ogrodja na dvignjeni gredi. Če so visoke grede izdelane iz lesa, je mogoče brez večjih težav namestiti in odstraniti različne opore, ki olajšajo privezovanje in zaščito rastlin.

Praksa je pokazala, da bi bilo še bolje, če bi bil »stropni del« izdelan pod kotom. Slika spodaj prikazuje tako rešitev, ki je bila razstavljena v parku Tuln v Avstriji. Menimo, da je na območjih z močnimi vetrovi bolje, če streha sloni na štirih stebrih. Prikazana rešitev ima to prednost, da lahko streho po potrebi dvigujejo.

Štirje podaljšani stebri naših gred v sezoni opravljajo različne naloge. Spomladi se začne pridelava pod toplimi gredami. Ko se ozračje segreje, grede odkrijemo in rastline po potrebi zavarujemo z agrokopreno. Slika prikazuje, kako agrokoprena podnevi zagotavlja zavetrje (Slika 2) – ponoči jo privežemo na nasprotni steber, da rastlinam ponuja »streho nad glavo«. Poleti isto ogrodje izkoristimo za lažje privezovanje rastlin (Slika 3). V primeru hladnega vala ali proti koncu sezone je mogoče vegetacijo podaljšati tako, da greda postane začasni rastlinjak. Folijo, ki jo postavimo na ogrodje, je mogoče po potrebi odpirati in zapirati, s čimer rastlinam podaljšamo čas dozorevanja (Slika 1). Tudi pri pridelavi semen je ta možnost zelo koristna. Tako namreč preprečimo navzkrižno polinacijo in pridelamo seme izbrane sorte. Semena tudi hitreje dozorijo in so manj izpostavljena plesni – kar se utegne zgoditi, če nastopi deževno obdobje v času, ko so rastline v fazi semenjenja. Ko plodovke končajo vegetacijo, se topla greda vrne na visoko gredo, pod njo pa se nadaljuje pridelava zimske zelenjave. Če folijo pustimo na ogrodju, lahko po potrebi naredimo dvojno pokrivanje, kar omogoči, da rastline preživijo tudi več dni s skrajno nizkimi temperaturami (npr. -15 °C).

Ker tega nismo predvideli, se pri nas ob močnejših nalivih na foliji nabira voda, ki tako zelo obteži konstrukcijo, da lahko polomi ogrodje. Zato smo bili prisiljeni izvrtati nekaj luknjic, sicer bi »vodna bomba« utegnila pasti na rastline. Tako je ob sanaciji napake nastala še ena inovacija. Pod odprtino v foliji smo postavili posodo, v katero lovimo vodo, ki jo nato ob pomoči perforirane cevi prerazporedimo med rastline, ki jo potrebujejo. Če je vlage preveč, cev speljemo na prosto. Skupaj za zdravje človeka in narave << 35

Kaj je mogoče pridelati v zaščitenih razmerah? Kot vidimo v supermarketih, je dandanes tudi januarja mogoče jesti češnje in lubenice. Zahvala za to gre predvsem subvencioniranim prevozom sadja in zelenjave, zaradi katerih lahko v zelo kratkem času prispeta z enega konca sveta na drugega. Če rastlinam zagotovimo dovolj svetlobe in toplote, je mogoče doseči marsikaj – ne pa vsega. Rastline kljub vsem trikom raje prisluhnejo ritmom narave, saj vedo, kdaj nastopi pravi čas za rast in razvoj. Biodinamiki vedo, da obstaja letni ritem, ritem, ki obsega zemeljski izdih (od najkrajših dni konec decembra do najdaljšega 21. junija). Zatem se energija obrne in začne se zemeljski vdih, ki traja do 21. decembra. Ta datuma vam morda ne pomenita veliko, za številne rastline pa sta mejnika, ki usmerjajo njihovo rast. Ste se kdaj vprašali, zakaj solata in korenček maja ne rasteta enako kot septembra, čeprav so jima na voljo enako dolgi dnevi in zelo podobne povprečne temperature? Korenček se spomladi le stežka debeli, jeseni pa v enakem času rasti postane precej zadebeljen. In nasprotno: solata spomladi hiti v višino, jeseni pa se kljub vlagi in prijetnim temperaturam njena rast precej upočasni. Podobne značilnosti lahko opazujete pri čebuli: ne glede na temperature se bodo njene korenine razvijale bolje v zemeljskem vdihu, kar pomeni, da jo je potrebno saditi jeseni ali zelo zgodaj pomladi, da se bo začela debeliti. Čebule ne morete prelisičiti ter doseči, da bi do septembra razvijala korenine, šele zatem pa se lotila zelenega dela. Če ste zamudili s setvijo in ji ni uspelo ustvariti dovolj listja, 96 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

bodo podzemni deli pač manjši. Tudi redkvico je težko prelisičiti. Če ste jo posejali prepozno, bo spomladi delala listje in hitela v cvet. Tega ne more spremeniti ne mraz ne redno zalivanje. Šele jeseni nastopi trenutek, ko se brez težav oblikujejo okrogle zadebeljene korenine. Razlog za ta pojav se skriva v letnem ritmu: do 21. junija vse sili navzgor, nato pa nastopi čas dozorevanja plodov in polnjenja korenin. Pri rastlinah, ki so občutljive na letni ritem, morate to preprosto upoštevati. Teh rastlin nikakor ne boste mogli prevzgojiti.

najdaljši dan

najkrajši dan

Da boste lahko uspešno vrtnarili tudi pozimi, morate poznati ritem rasti in potrebe rastlin. V Sloveniji smo tako obsedeni s tem, da bi pridelali zelenjavo iz toplih krajev, in to celo zunaj sezone, da pozabljamo na številne še koristnejše rastline, ki bi jih lahko gojili z veliko manj napora. Pri sestavljanju ustreznega načrta vrtnarjenja v vseh štirih letnih časih je treba upoštevati potrebe, čas in način rasti posameznih rastlin. Verjeli ali ne, številne rastline imajo rade tudi vlago in mraz. V tabeli na desni smo rastline razdelili glede na njihovo prenašanje nizkih temperatur.

Koliko mraza prenesejo posamezne rastline V obdobju tvorjenja glave, korenine, cveta … od 0 oC do največ -5 oC (bolj ko so rastline razvite, občutljivejše so)

Kategorija odpornosti

raste poleti

do -25 oC

***

Cvetača

-15 oC

1 oC (cvet se razvija le pri temperaturah, nižjih od 25 oC)

Kitajska zelenjava

-25 oC

***

Kitajsko zelje

sadike gojimo poleti

do -3 oC

Glavnati ohrovt

-25 oC

do -10 oC

Koleraba

-7 oC

Kolerabica

-7 oC

do -3 oC

Listni ohrovt (raštika)

-25 oC

do -25 oC

***

Redkev

-7 oC

Redkvica

-7 oC

Rukola

-15 oC

Zelje (zgodnje sorte)

-7 oC

do -5 oC

Zelje (pozne sorte)

-7 oC

do -5 oC

Rastlina

Sadika

Brokoli

-15 oC

Brstični ohrovt

Skupaj za zdravje človeka in narave << 97

Katere pridelke bi lahko uživali sveže od decembra do februarja?

Nekatere rastline ne potrebujejo posebnih napotkov. Za deset najpomembnejših, pri katerih večina težav nastane zato, ker z njimi ne ravnamo ustrezno, preberite natančne napotke na naslednjih straneh.

Kitajsko zelje

Berivka

Koleraba

Blitva

Koprive

Brokoli

Korenasti peteršilj

Cvetača

Korenje, pozno

Črna redkev

Listni peteršilj

Drobnjak

Ohrovt, listni in brstični

Endivija

Melisa

Grah, zgodnji

Mesečna redkvica

Kitajska zelenjava