Kako ohraniti mozgane

Skupaj za zdravje človeka in narave Sanja Lončar

HR A O O

TI OŽGAN

E

M

NI

K AK

v sodelovanju z dr. Biljano Dušić in Adriano Dolinar

Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

HR A O O

TI OŽGAN

E

M

NI

K AK

Skupaj za zdravje človeka in narave

Sanja Lončar

v sodelovanju z dr. Biljano Dušić in Adriano Dolinar

Naslov zbirke: Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje Naslov: Kako ohraniti možgane?

Avtorice: Sanja Lončar v sodelovanju z dr. Biljano Dušić in Adriano Dolinar Izdajatelj in založnik: Jasno in glasno, d.o.o., Ulica bratov Učakar 128, 1000 Ljubljana, tel.: 051 444 355; info@jasnoinglasno.si.

V sodelovanju s projektom Skupaj za zdravje človeka in narave [www.zazdravje.net].

Naročila prek spletne knjigarne na: www.shop.zazdravje.net.

Jezikovni pregled: Katja Podergajs Oblikovanje in prelom: Opa!celica, Saša Vučina Fotografije: Sanja Lončar, Saša Vučina, Fotolia Tisk: ABO Grafika d.o.o., Ljubljana Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2017

IP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 635:631.344(035) LONČAR, Sanja, 1965- Sveža zelenjava z domačega vrta 365 dni : kako brez dodatnega ogrevanja ustvariti vrt, v katerem nikoli ne zmrzuje in pridelati dvakrat več kot doslej / Sanja Lončar ; v sodelovanju s Fanči Perdih in Ireno Rotar ; [fotografije Sanja Lončar ... [et al.] ; ilustracije Tina Zaponšek]. - Ljubljana : Jasno in glasno, 2017.

- (Skupaj za zdravje človeka in narave) (Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje) ISBN 978-961-93452-9-0 289127424

PREVERJENE NARAVNE REŠITVE ZA ŽIVLJENJE IN PREŽIVETJE

Kako ohraniti možgane

Kazalo UVODNO POGLAVJE

Ali bo naše telo preživelo naše možgane?

Je res vsega kriv "EMŠO" ali gre za naše napačno ravnanje?

10

5 vzrokov pešanja možganov...........................................................11

PRVO POGLAVJE

Pomanjkanja, ki prizadenejo možgane Pomanjkanje vode

18

Vpliv protibolečinskih sredstev ......................................................18 Vpliv kofeinskih in nekaterih drugih pijač......................................19 Vpliv hitrih diet..............................................................................20 Kako se hidrirati?............................................................................21 Skupaj za zdravje človeka in narave << 3

Pomanjkanje zraka

26

Pomanjkanje zraka zaradi prisilne drže............................................26 Pomanjkanje zraka zaradi premočnih čustev?..................................27 Pomanjkanje zraka zaradi preveč koncentracije...............................28 Pomanjkanje zraka zaradi presežka sluzi .........................................29 Pomanjkanje zraka zaradi »slabega zraka« ......................................30 Zeleni “filtri” za boljši zrak v hiši in pisarni ....................................33

Pomanjkanje maščob

34

S katerimi maščobami najlažje regeneriramo možgane in živčevje? .................................................35 Mit o škodljivosti maščob...............................................................41

DRUGO POGLAVJE

Preobremenitve Presežki kemikalij

44

Pesticidi...........................................................................................44 Botulin............................................................................................46 Fluor...............................................................................................46 Aluminij.........................................................................................47 Živo srebro......................................................................................50 Svinec.............................................................................................51 Acetaldehid (ali etanal)...................................................................51 Akrilamidi.......................................................................................52 Glutamati.......................................................................................52 Umetna sladila in arome.................................................................53 Kemija v pohištvu ..........................................................................56 Zaključek........................................................................................58

Preobremenitev z vtisi

60

Tišina in tema še obstajata?.............................................................61 Kako nam škoduje hrup?................................................................62 Kako nam škoduje svetloba?...........................................................63

4 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Pretirana uporaba razuma

66

Ponarejanje stvarnosti.....................................................................69 Kako si lahko pomagamo?..............................................................71

TRETJE POGLAVJE

Motnje Motnje na zvezah

74

Kaj je električni oz. elektromagnetni smog?....................................74 Mobilna telefonija in wi-fi – onesnaževalca številka 1.....................77 Drugi viri elektrosmoga..................................................................78 Noč nam daje moč..........................................................................80 Globoko spanje...............................................................................82

Motnje ritma

82

ČETRTO POGLAVJE

Celostni ajurvedski pogled na pešanje možganov Ajurvedski pogled na demenco

88

Vpliv stanja uma na razvoj demence...............................................88 Vpliv konstitucije na demenco........................................................90 Življenjska obdobja in sile, ki jim vladajo.......................................91 Povzetek dejavnikov za nastanek demence po ajurvedi....................93 Ajurvedski pristop k zdravljenju demence.......................................94

Skupaj za zdravje človeka in narave << 5

PETO POGLAVJE

Moč zdravilnih rastlin Azijski vodni popnjak oz. gotu kola (lat. Hydrocotyle asiatic, Centella asiatica, kit. Luei gong gen)............................................100 Brahmi (Bacopa monnieri) ..........................................................102 Ginko (Ginkgo biloba).................................................................105 Galgant (Alpinia officinarum Hance, Alpinia galanga (L.) Willd)...........................................................108 Črna kumina (Nigella sativa)........................................................112 Kurkuma (Curcuma longa)...........................................................115 Melisa (Melissa officinalis)............................................................118 Pelin (Artemisia vulgaris)..............................................................122 Rožmarin (Rosmarinus officinalis L.)...........................................129 Ženšen (azijski ali korejski ženšen (Panax ginseng), ameriški ženšen (Panax quinquefolius), sibirski ženšen (Eleutherococcus senticosus, Acanthopanax senticosus))..............133 Žafran (Crocus sativus).................................................................136

ŠESTO POGLAVJE

Moč probiotikov

SEDMO POGLAVJE

Moč prehranskih dopolnil Najnovejša ponudba prehranskih dopolnil 148 Acetil-L-karnitin...........................................................................148 Citiholin.......................................................................................149 Alfa-GFH.....................................................................................150 Huperzin A ..................................................................................151 Magnezij.......................................................................................154 Vitamin E ....................................................................................156

6 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

OSMO POGLAVJE

Novi obeti za prihodnost: Konopljini izvlečki Dodatne informacije

164

Bi radi izvedeli še več?...................................................................167 Skrivnost je v odnosu!...................................................................172

Skupaj za zdravje človeka in narave << 7

Ali bo naše telo preživelo naše možgane?

Kljub temu da Evropa predstavlja zgolj drobtino svetovnega prebivalstva, v njej živi kar 30 % vseh do sedaj registriranih bolnikov z demenco. In tudi napovedi za prihodnost niso nič kaj rožnate. Na svetovni ravni naj bi skupno število dementnih, 25 milijonov, kolikor jih je bilo leta 2000, do leta 2050 poskočilo na 63 milijonov! V starosti 85 let, kot nam grozi statistika, pa bo dementen že vsak drugi starostnik.

Torej, če bomo še naprej uvažali »zahodne življenjske sloge«, bomo verjetno skupaj z njimi uvozili tudi tipično zahodno statistiko: Če dočakamo jutro svojega 85. rojstnega dne, se nam zna zgoditi, ali da sami ne bomo prepoznali človeka ob sebi ali pa da on ne bo prepoznal nas.

FOTO: © vitstudio - Fotolia.com

UVODNO POGLAVJE

Je res vsega kriv "EMŠO" ali gre za naše napačno ravnanje?

Klasična zahodna medicina kot glavni vzrok tabele, v katerih je navajala, kako zdraviti 60-, za epidemijo demence navaja staranje. Njen ar- 70-, 80-, 90- in 100-letnike. Bi lahko pisala o gument je, da se v civiliziranih družbah življenj- tem, če starostnikov takrat ne bi bilo? ska doba posameznika podaljšuje, kar pomeni, A statistike ne zanimajo posamezni primeri, da hkrati z njo raste tudi verjetnost, da nas dole- temveč povprečja. In če izračunamo povprečno tita rak ali demenca. starost vitalnega stoletnika in njegovih dveh bratToda, pozor! Statistični podatki niso vedno cev, ki sta umrla v otroštvu, bo rezultat zelo blizu pravi odsev realnega stanja. V primeru življenj- 40 let. Na osnovi takšnih izračunov pa nas potem ske dobe nas prepričujejo, da včasih ljudje niso želijo prepričati, da danes živimo v veliko bolj živeli dolgo, kar pa nikakor ne drži povsem. Res zdravem in naprednem svetu kot kdajkoli prej in je, da so pred sto in več leti mnogi umrli že ob da je demenca preprosto cena za visoko starost, rojstvu, veliko jih je pomrlo v vojnah, prezgodnje ki nam je v današnjem času dosegljiva. smrti pa so velikokrat terjale tudi kuga in druge, danes ozdravljive bolezni. A kdor je te kritične dejavnike preživel, je pogosto dočakal zelo visoko starost brez ene same tablete in večinoma zelo bistre glave, o čemer pričajo mnogi zapisi znanih učenjakov iz preteklosti. Tako je na primer Valvasor v svojih delih navajal veliko stoletnikov iz svojega časa. Še pred njim je delovala Sv. Hildegarda, ki je živela v času, ko naj bi bila povprečna življenjska doba okoli 40 let, kot nas uči šolska zgodovina. Hildegarda pa je risala Nas želijo prepričati, da so bili včasih tako videti 30-letniki?

10 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Vendar če starost ni vzrok za tako množično propadanje možganov starejših zahodnjakov, od česa pa je potem odvisno, v kakšnem stanju bomo v teh letih, če jih seveda dočakamo?

Odgovoru na to vprašanje se bomo posvetili v prvem delu tega priročnika, kjer bomo preučili pet glavnih vzrokov propadanja možganov in živčevja. Kajti le z njihovim poznavanjem in odpravljanjem lahko to propadanje preprečimo ali vsaj upočasnimo.

V drugem delu pa se bomo nato ukvarjali z naravnimi rešitvami, s katerimi si lahko pomagamo, če so težave že nastopile. Najbolje pa je, seveda, če začnete vsaj nekatere od teh ukrepov izvajati v čim mlajših letih, ko se telo veliko lažje in z večjim uspehom loti popravil poškodovane napeljave.

temeljito spremeniti svoj način razmišljanja in življenja. In njihove zgodbe nam vedno znova dajejo vedeti, da se prav vsak trud, ki ga vložimo v takšne spremembe, še kako obrestuje. Seveda pa vsaka zamujena priložnost v mlajših letih pomeni, da se bo treba kasneje veliko bolj potruditi za veliko manjši rezultat.

Kaj torej spremeniti? Odgovor je: odpraviti vzroke za pešanje možganov in živčevja. Te pa lahko razvrstimo v pet sklopov.

Prvi vzrok: pomanjkanje

5 vzrokov pešanja možganov Kot boste lahko spoznali v nadaljevanju, civilizirani zahodnjaki tako grdo ravnamo z lastnimi možgani in živčevjem, da je prav neverjetno, da sploh zdržijo tako dolgo, kot zdržijo. Če bi tako ravnali z našimi avtomobili, sesalci in drugimi aparaturami, ne bi ti zdržali niti polovico svoje garancijske dobe. Kar pomeni, da lahko, prav tako kot pri strojih, nekaj spremenimo tudi v načinu ravnanja z lastnim telesom in tako upočasnimo prehitro obrabljanje. S tem pa si zagotovimo bolj kakovostno življenje na stara leta. Če pa se okvare že zgodijo, je dobra novica ta, da se tkiva obnavljajo do zadnjega dne našega življenja. Res je, da v starosti ne enako hitro kot v času našega otroštva, a vendar se obnavljajo.

Znani so primeri starejših ljudi, ki so bili tudi do 17 let privezani na invalidske vozičke zaradi multiple skleroze in drugih hudih poškodb živčevja, pa zdaj spet hodijo. Seveda v nobenem od teh primerov ne gre za kakšno čudežno ozdravitev ali kaj podobnega, temveč so se ti ljudje odločili

Prvi vzrok za poškodbe, do katerih prihaja v možganih in živčevju, so različne oblike pomanjkanja. Za razliko od želodca, črevesja, jeter, mišic, ki lahko marsikaj prenesejo in se obnovijo, so možgani zelo občutljivi, če jim začne primanjkovati vitalnih snovi. Predvsem so občutljivi na pomanjkanje zraka, vode, maščob in hranil, česar preprosto ne prenesejo. Če jih pustimo brez kisika le minuto ali dve, lahko nastopijo poškodbe, ki so pogosto nepopravljive. Zato v situacijah, kjer je oviran dostop kisika do možganov, resnično štejejo sekunde, saj pride sicer do posledic, ki jih težko saniramo. Podobno nevarno pa je za možgane, če ostanejo na suhem (dehidrirajo), ali če zmanjka maščob, nujnih za njihovo nemoteno delovanje.

O vseh teh oblikah pomanjkanja bo več govora v nadaljevanju.

Skupaj za zdravje človeka in narave << 11

Drugi vzrok: preobremenitve Drugo skupino vzrokov za prehiter propad možganov predstavljajo presežki. Danes se naši možgani srečujejo z marsikaterim škodljivim vplivom, ki včasih ni obstajal. Naši prastarši niso imeli opravka s presežkom kemikalij in težkih kovin v vodi, zraku in hrani, mi pa danes v svojih telesih nosimo nepredstavljive količine kemičnih obremenitev. Če bi, recimo, izkopali našega pradedka, ga oživeli in nato prestavili v njegovo živo telo vse strupe, ki jih imamo v telesu mi, bi takoj umrl. Nekaj podobnega so dokazali znanstveniki s poskusi na miškah, ki so jim vsak dan dajali majhne odmerke cianida ali arzenika in so te odmerke postopoma povečevali. Miške so se sčasoma tako prilagodile na strupe, da so ostale žive, tudi ko so prejele odmerek, ki bi bil za navadno miško, nevajeno strupov, usoden. Prav tako je tudi v naših telesih in možganih iz dneva v dan vse več strupov. Razvita sodobna družba je kot nekakšen velik eksperiment v živo, ki dokazuje, kako velike so naše sposobnosti prilagajanja.

Seveda pa za ta »uspeh« plačujemo tudi visoko ceno, ki se kaže v vse opaznejšem pešanju mentalnih sposobnosti in vse večjem številu degenerativnih bolezni, med katerimi je tudi pandemija bolezni živčevja in možganov.

12 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Presežki pa se ne izražajo le v snoveh. Naši možgani doživljajo preobremenitve tudi zaradi našega nenehno delujočega razuma. Ajurvedski zdravniki in tisti, ki se ukvarjajo s celostno medicino, zmajujejo z glavami, ko slišijo tukajšnje zdravnike, kako svetujejo reševanje križank kot preventivo pred demenco. V večini primerov je takšen nasvet nesmiseln, čeprav je videti na prvi pogled logičen. Vzhodnjaške oziroma celostne medicine razlagajo, da večina demence v zahodnem svetu ne nastane zato, ker možganov ne bi dovolj uporabljali, temveč zato, ker jih nenehno preobremenjujemo. V luči te razlage tako ne

Večina demence v zahodnem svetu ne nastane zato, ker možganov ne bi dovolj uporabljali, temveč zato, ker jih nenehno preobremenjujemo. preseneča podatek, da je med dementnimi zelo visok odstotek ljudi, katerih možgani niso nikoli počivali. Kar je vsem znana težava zahodnega sveta – večina se v vsem svojem življenju ne nauči, kako umiriti možgane in jim omogočiti malo počitka. Namesto tega jim glava nenehno ropota. Tudi če nismo doktorji znanosti, smo še kako obremenjeni z informacijami, čustvi, mislimi.

Poslušamo glasbo, bombardirajo nas reklame, družabna omrežja vsako minuto zmotijo naš mir in nam pritegnejo pozornost s čim novim, najrazličnejše informacije nas zasipajo z vseh strani, skozi vsa čutila. Če bi sešteli vse informacije, ki jih naša notranja snemalna naprava posname v enem dnevu, bi jih bilo za celo knjižnico. Naši možgani so vse posneli in z vsako informacijo posebej se tudi ukvarjajo, četudi se nam zdi, da jih je večina šla »pri enem ušesu notri in pri drugem ven«. Prav vsako je treba predelati in možganom

zato kronično primanjkuje počitka. Tudi o tem bo več govora v nadaljevanju.

Tretji vzrok: motnje na zvezah

Vsi bi radi komunicirali z nami, zato je vse več motenj v komunikaciji med našimi lastnimi celicami.

Tudi s to težavo se naši predniki niso srečevali in niso trpeli zaradi nje. V današnjem času pa postajajo elektromagnetne motnje enako nevarne kot kemični strupi. Človek je neke vrste biološki sprejemnik in oddajnik različnih valovanj. In prav možgani z živčevjem so naša fina napeljava, ki prenaša impulze – prenaša informacije od organa do organa, prenaša ukaze, daje navodila hormonom, kaj morajo početi ipd. In kaj se zgodi, ko nastopijo motnje na teh finih napeljavah? Kadar se pogovarjamo po telefonu in je zveza motena, sogovornika ne slišimo dobro, veliko besed ne razumemo in na koncu sploh ne vemo, kaj nam je hotel povedati. Enako se dogaja v našem telesu.

Elektromagnetni smog, ki ga ustvarja vse več elektromagnetnega in celo radioaktivnega sevanja, nenehno moti naše prenašalce in naši organi ne morejo poslati drugim informacij, oziroma so prejete informacije popačene. Zaradi popačene izmenjave informacij pa lahko pride v telesu do velike škode. Kako naj ščitnica normalno deluje, če ji hipofiza nikakor ne uspe posredovati pravilnih napotkov? Kako naj delujejo jajčniki,

če »ne slišijo« nadledvične žleze, srca in drugih pomembnih organov, ki vplivajo na njihovo delovanje? Vse, kar se dogaja v našem telesu, nenehno uravnavajo informacije, ki si jih celice izmenjujejo. Mi pa preživimo ure in ure, nekateri celo vse svoje dneve, izpostavljeni motnjam, ki onemogočajo pravilno komunikacijo med našimi celicami. In ker so sevanja, ki povzročajo te motnje, nevidna, se tega sploh ne zavedamo.

Danes je izpostavljenost signalom wi-fi nekaj povsem vsakdanjega ali celo zaželenega. Ljudje si želijo biti v restavracijah, hotelih in trgovinah, kjer imajo prost dostop do signala wi-fi. Kako si tudi ne bi, ko pa se večina ne zaveda, da imajo tam tudi signali wi-fi prost dostop do njih. Brezžična omrežja delujejo po načelu mikrovalov, na katerih se tako mnogi »pečejo« tudi 24 ur na dan.

Večina ljudi se ne zaveda, kakšen "davek na možgane" pobira mobilna telefonija.

Preverite, kje imate zdaj, v trenutku, ko to berete, svoj telefon. Zelo verjetno je v kakšnem žepu, kje na telesu ali nekje ob telesu. Vsekakor dovolj blizu, da ste pod vplivom elektromagnetnega smoga, ki ga telefon oddaja. Elektromagnetnemu smogu niste izpostavljeni le v trenutku, ko telefonirate. Če si ogledate ekran telefona, boste videli, da telefon nenehno komunicira z baznimi postajami. Kako ve, kako močan je signal? Kako ve, v katerem omrežju ste? Kako ve, Skupaj za zdravje človeka in narave << 13

kdaj ste šli čez državno mejo? Preprosto tako, da nekajkrat na minuto izmenjuje informacije z bazno postajo. Zato elektromagnetni smog nastaja ves čas in smo mu po nepotrebnem izpostavljeni, če smo nenehno »prilepljeni« na svoje telefone.

Ali res tudi otroci v vrtcu potrebujejo telefon?

Prepogoste motnje na naših notranjih zvezah so danes eden glavnih vzrokov za poškodbe živčevja. Težave, ki jih takšne motnje povzročajo, bodo ustvarile pandemijo demence in drugih degenerativnih poškodb živčevja v zelo bližnji prihodnosti. Tisti, ki zaradi demence, Alzheimerjeve ali Parkinsonove bolezni trpijo danes, so

praviloma pripadniki generacij, ki niso odrasle ob mobilnih telefonih, računalnikih in internetu. Uživali so tudi bolj zdravo hrano in bili veliko bolj fizično aktivni. Si potemtakem sploh lahko zamislimo svet, ko bo generacija, ki ima danes mobilni telefon in računalnik že od vrtca naprej, prišla v zrela leta? (Če bodo do tja sploh prišli).

Danes so telefoni in tablice skorajda priraščeni na telesa otrok in mladostnikov. Ne spustijo jih iz rok, niti ko gredo na stranišče. Telefoni so v rokah v restavracijah, na avtobusnih postajah, v avtomobilih. Še v gostilni se tisti, ki so za mizo, ne pogovarjajo več med seboj, temveč delajo »selfije« in na družabnih omrežjih objavljajo sporočila o tem, da so v restavraciji. Žal lahko vse

Kakšne bodo šele razsežnosti demence, ko pride v zrela leta generacija, ki je odraščala ob telefonu in internetu ?

pogosteje vidimo tudi majhne otroke, ki se med kosilom v restavraciji zabavajo s tablicami, da se starša lahko v miru pogovarjata. To je morda navidezno dobra strategija, vendar se ti starši žal ne zavedajo, da bo lahko takšna oblika »elektronske animacije« prav kmalu izstavila zelo visok račun z obrestmi. Kajti še posebno v fazi razvoja možganov in reproduktivnega sistema so nevrodegenerativne spremembe zaradi eletromagnetnega smoga najhujše.

Četrti vzrok: motnje ritma Telefoni so v rokah v restavracijah, na avtobusnih postajah, v avtomobilih. Še v gostilni se tisti, ki so za mizo, ne pogovarjajo več med seboj, temveč delajo »selfije« in na družabnih omrežjih objavljajo sporočila o tem, da so v restavraciji.

14 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Telekomunikacijske tehnologije so slišati zelo moderno. V nasprotju s tem pa se navodilo: 'Vsak dan v posteljo ob desetih,' sliši zelo nemoderno. Marsikomu se zdi življenje v določenem ritmu zastarelo, kot da sodi v nek drug čas – čas,

ko so naše stare mame trmasto vztrajale, kdaj je treba spati, jesti ali se lotiti kakšnega opravila. A kljub temu da so trgovine odprte nonstop, da televizorji brnijo nonstop in da je skoraj vse na voljo nonstop, naše telo še vedno deluje na osnovi »operacijskega sistema«, ki je nespremenjen že tisočletja in je neločljivo vpet v ritme planeta in vesolja. Naše telo je narejeno tako, da ne delujejo vsi organi enako ves čas. Poleg tega tudi delovanje lunarnih in solarnih ciklov vpliva na naše telo, možgane, hormone. Zato nikakor ni vseeno, kdaj kaj počnemo.

Ni vseeno, kdaj gremo spat!

In ker tudi motnje ritma spanja, počitka in hranjenja vplivajo na naše možgane, se bomo tudi temu v nadaljevanju podrobneje posvetili.

razuma. V zahodnih družbah se tega ponavadi zavemo šele v resnih situacijah, ko nekdo pozabi izklopiti plin ali pa ga najdejo nekaj kilometrov stran od doma, ne da bi vedel, kako mu je ime.

A ni povsod tako. V nekaterih deželah ne čakajo tako dolgo, temveč so pozorni že na prve znake v načinu razmišljanja in izražanja, ki kažejo, da prihaja do kratkih stikov v živčevju.

To, kar vidimo in imenujemo demenca, je pogosto le sklepno dejanje dolgoletne zlorabe razuma. Če boste sebe ali svoje bližnje prepoznali v simptomih, o katerih bo govora v nadaljevanju, nikar ne odlašajte, temveč stopite takoj v akcijo in se lotite popravil. Tudi elektrike v hiši ne popravljamo šele takrat, ko nam zgori napeljava, temveč že ko opazimo preobremenitev na kakšni varovalki. In enako je s telesom, kjer lahko s pravočasnim ukrepanjem veliko popravimo in obnovimo.

Peti vzrok: zlorabe razuma O petem vzroku pešanja možganov in živčevja knjige zelo malo pišejo in tudi naša uradna medicina o njem zelo malo govori. Ta vzrok so namreč naši lastni vzorci razmišljanja, naša napačna prepričanja, s katerimi si sami ustvarjamo fizične poškodbe možganov in živčevja. To je morda težko razumeti, a je vseeno zelo pomembno, če želimo preprečiti pandemijo demence, ki se nam obeta. To, kar vidimo in imenujemo demenca, je pogosto le sklepno dejanje dolgoletne zlorabe

Zdaj pa si oglejmo teh pet skupin vzrokov malo bolj podrobno.

Skupaj za zdravje človeka in narave << 15

Azijski vodni popnjak oz. gotu kola (lat. Hydrocotyle asiatic, Centella asiatica, kit. Luei gong gen)

Rastlino s tem zanimivim imenom že tisočletja dolgo uporabljajo v kitajski, indijski in indonezijski medicini.

Glavno področje njenega delovanja v človeškem telesu je mikrocirkulacija. Gotu kola jo vidno izboljšuje, zato jo uporabljajo za zdravljenje poškodb, za krepitev periferne cirkulacije na koži (s čimer odpravljajo lepro ali gobavost in psoriazo ali luskavico), za izboljšano prekrvavitev v možganih (kar prispeva k mentalni čilosti) ter na splošno za regeneracijo ožilja.

Na tem področju jo danes uporabljamo tudi v Evropi in ZDA.

Na Kitajskem imenujejo azijski vodni popnjak tudi »izvir mladosti«. Obstaja namreč 100 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

legenda, po kateri so nekateri zeliščarji živeli tudi do 200 let, zahvaljujoč uživanju te rastline.

Za razliko od oreškov kola (Cola nitida), gotu kola ne vsebuje kofeinov in ne deluje kot stimulant. Njeno delovanje sloni predvsem na glikozidih (aziatikozid in madekazozid), ki so odgovorni za adaptogene lastnosti.

Omejitve Gre za varno rastlino, ki zelo redko povzroča stranske učinke – do teh lahko pride, če močno pretiravate s količino. Ker gotu kola povečuje periferno cirkulacijo, so najbolj pogosti stranski pojavi rdečica, »gorenje kože« ali razvoj kožnih alergij. Lahko začutite tudi glavobol, slabost in nervozo v želodcu.

Zaradi vsebnosti glikozidov lahko daljša uporaba gotu kole obremeni jetra. Zato po 6 tednih uporabe obvezno naredimo vsaj dva tedna premora. Če so jetra že kronično poškodovana ali uživate zdravila, ki jih obremenjujejo, se je uživanju gotu kole bolje izogniti.

Odsvetujejo jo tudi v primeru, ko je že prisoten kožni rak.

Na Kitajskem imenujejo azijski vodni popnjak tudi »izvir mladosti«. Obstaja namreč legenda, po kateri so nekateri zeliščarji živeli tudi do 200 let, zahvaljujoč uživanju te rastline.

Doziranje Količina je odvisna od namena, standardni odmerki pa so naslednji: • Vodni izvleček: čaj iz posušenih listov pripravljajte kot standardni poparek in uživajte do trikrat na dan.

• Posušeno zelišče v kapsulah: uživajte po navodilih proizvajalca.

• Alkoholni izvleček (1:2 w/v v 30 % alkoholu): 30 do 60 kapljic, oziroma 1,5-3 ml trikrat na dan.

Če ste starejši od 65 let, je priporočljivo, da začnete z majhnimi odmerki in jih počasi dvigujete, sicer se lahko zgodi, da bo gotu kola »zavihala rokave in začela z velikim pospravljanjem«, kar pa bi lahko bilo preveč obremenilno za telo.

Interakcije z zdravili Gotu kola je zelo natančno preučevana zdravilna rastlina z veliko močjo. Ker je ponavadi v uporabi pri ljudeh, ki že jemljejo druga zdravila ali prehranska dopolnila, je dobro vedeti, kakšne so možne interakcije z njimi.

• Zdravila, ki delujejo na jetra: gotu kola vsebuje snovi, ki lahko obremenjujejo jetra, zato je ni priporočljivo uživati, če so jetra že poškodovana ali če uživamo zdravila, ki že močno načenjajo jetra.

• Zdravila za zniževanje holesterola (vključno s statini): študije na živalih so pokazale, da gotu kola zmanjša delovanje teh zdravil. Študije na ljudeh še ne obstajajo.

• Zdravila za diabetes: raziskave na živalih so pokazale, da gotu kola lahko rahlo dviga sladkor, zato je pri diabetikih potreben dodaten nadzor.

Standardizirani izvlečki obstajajo v odmerkih od 50 do 250 mg. Uporablja se jih dva- do trikrat na dan. (V večini raziskav so delovanje ugotavljali pri dnevnih odmerkih med 90 in 120 mg na dan.)

• Diuretiki: gotu kola deluje diuretično in zato še dodatno okrepi delovanje diuretičnih zdravil. To lahko pripelje do motenj v ravnovesju elektrolitov, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje.

Okrepljen diuretični učinek se pojavi tudi, če ob gotu koli uživate zeleni čaj, ginko, astragalus ali druge diuretične rastline.

• Pomirjevala: gotu kola ima že sama po sebi pomirjevalni učinek, ta pa se še dodatno okrepi, če jo jemljemo skupaj z baldrijanom ali drugimi pomirjevalnimi zelišči.

Skupaj za zdravje človeka in narave << 101

Galgant (Alpinia officinarum Hance, Alpinia galanga (L.) Willd)

V današnjem času verjetno večina ljudi še nikoli ni slišala za galgant, čeprav nam je zelo dobro znano njegovo bližnje sorodstvo: ingver in kurkuma. V srednjem veku pa so galgant poznali bolje kot poper.

Srednjeveška medicina in tradicionalne medicine na Vzhodu gojijo globoko spoštovanje do izjemnih zdravilnih moči galganta. Hildegarda ga je celo imenovala »začimba življenja« in ga uporabljala kot sestavni del mnogih svojih zdravilnih mešanic. Nemški Zvezni urad za zdravje (BGA) ga zaradi učinkovitosti in neoporečnosti že od leta 1986 uvršča med naravna zdravila.

Področje delovanja galganta je presenetljivo široko. Največkrat ga uporabljajo kot tonik za srce in žolčnik. Sicer pa je zanj potrjeno, da deluje protivnetno, antioksidativno in spazmolitično (sprošča krče), da normalizira delovanje srca, razbremenjuje srce in znižuje srčno frekvenco.

To je idealna začimba za ljudi z opešanim srcem, angino pektoris, upočasnjenim metabolizmom, s težavami v delovanju žolčnika in slabo cirkulacijo. Dobro se bori tudi z bolečinami v hrbtenici in križu, hitro utrujenostjo in viškom kilogramov.

Nasprotno pa galgant ni primeren za preveč 108 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

vročične ljudi, ker dodatno dviga ogenj v telesu in pospešuje metabolizem, ki je pri takšnih osebah že po naravi prehiter. Ajurveda ga zato priporoča ljudem konstitucije vata ali kapha.

To je idealna začimba za ljudi z opešanim srcem, angino pektoris, upočasnjenim metabolizmom, s težavami v delovanju žolčnika in slabo cirkulacijo.

Tradicionalni medicini v Evropi in Indiji soglašata, da galgant ob zmerni uporabi deluje poživljajoče na prebavila in živčevje, bistri um in prežene zaspanost.

Sodobna znanost vsem tradicionalnim oblikam uporabe galganta pritrjuje, hkrati pa odkriva še mnoga druga področja, kjer je galgant presenetljivo učinkovit.

V splošnem pomanjkanju učinkovitih protivirusnih zdravil resnično preseneča, da so izvlečki galganta učinkoviti proti virusom otroške paralize, herpesa in ošpic. Delujejo pa tudi proti

trdovratnim bakterijam, odpornim na antibiotike, kot je npr. MRSA. V zadnjem času se raziskave vse bolj lotevajo tudi področja živčevja, ker galgant nakazuje, da bi lahko bil v veliko pomoč tudi pri Alzheimerjevi bolezni. (Chemico-Biological Interactions.

2010; 187 (1-3):246–248.)

Galgantovo blagodejno delovanje na težave z možgani in živčevjem verjetno izhaja iz njegovih protivnetnih moči. Kot lahko bolj obširno preberete v knjigi Ščepec védenja, se galgant po svoji sposobnosti, da zavre vnetne encime, lahko primerja z Aspirinom in Ibuprofenom. Zato ga uvrščajo med varovalna živila za srce in ožilje, saj zavira zlepljanje trombocitov in nastajanje levkotrenov, ki v telesu sprožajo vnetne procese. Tako galgant pomembno vpliva na zmanjšanje vnetij v telesu in posledično preprečuje pojav različnih bolezni, ki nastajajo kot posledica kroničnih vnetij.

Indijski raziskovalci so v študiji na miših, ki so imele z oksidacijskim stresom izzvano amnezijo, dokazali, da etanolni izvleček galganta (Alpinia galanga (L.) Willd) pomembno izboljša stanje in kognitivne sposobnosti mišk.

Možganske ovojnice so postale bolj odporne na oksidativne poškodbe, ki jih povzroča amiloid beta (Aβ), značilen za Alzheimerjevo bolezen.

Miške, ki so 14 dni uživale 200 mg/kg ali 400 mg/kg izvlečka galganta, so veliko bolje prenesle vbrizgavanje nevrotoksičnega Aβ, ki so jim ga dodajali v nadaljevanju poskusa (trajal je še 21 dni).

Zato znanstveniki sklepajo, da je alkoholni izvleček galganta potencialno obetavno zdravilo za Alzheimerjevo bolezen. (Phytotherapy Research - Volume 25, Issue 7, July 2011 ,Pages 1061–1067 Neurotransmitter Metabolic Enzymes and Antioxidant Status on Alzheimer's Disease Induced Mice Treated with Alpinia galanga (L.) Willd. Authors: J. C. Hanish Singh, V. Alagarsamy, S. Sathesh Kumar, Y. Narsimha Reddy.)

Preučevanje različnih oblik izvlečkov galganta (vodni, alkoholni in vodno-alkoholni) je potrdilo, da imajo vsi testirani izvlečki močne antioksidativne učinke, krepijo kognitivne sposobnosti, preprečujejo nalaganje težkih kovin (delujejo kot protistrup) in slednje pomagajo očistiti iz telesa.

Hkrati delujejo antiholinergično (blokirajo nevrotransmiter acetilholin, s čimer preprečujejo omotičnost, slabost, vrtoglavico …). (Industrial Crops and Products. Volume 74, 15 November 2015, Pages 712-721, LC–MS/MS analysis, antioxidant and anticholinergic properties of galanga (Alpinia officinarum Hance) rhizomes.)

Doziranje Tradicionalna kitajska medicina priporoča 3-10 gramov galganta dnevno, nemški Zvezni urad za zdravje (BGA) pa kot varen odmerek dopušča 6 gramov galganta dnevno.

Možni stranski učinki Ker galgant poveča količino želodčne kisline v želodcu, lahko zmanjša delovanje zdravil, ki se uporabljajo pri povečanem izločanju želodčne kisline in pri ulkusu. Energijsko gledano galgant ni primeren za preveč vročične ljudi (presežek konstitucije pitta).

Skupaj za zdravje človeka in narave << 109

MED Z OREHI IN GALGANTOM

• • • • •

Sestavine: 250 gramov zmletih orehov 500 gramov nepregretega medu polovička naribanega muškatnega oreščka žlica galganta v prahu 12 kapljic eteričnega olja bio limon ali naribana lupinica 2 bio limon

Postopek:

Orehe zmeljemo do željene finosti.

V med vmešamo eterično olje (ali naribano lupinico) limon.

Nato dodamo galgant v prahu.

Naribamo polovičko muškatnega oreščka.

Na koncu dodamo še orehe in dobro premešamo. Pustimo stati vsaj en dan.

Uporabljamo »na žlico«, kot namaz na kruhu ali kot kremo za sladice.

110 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

MAJONEZA Z GALGANTOM Lastnost galganta, da olajša presnovo maščob in poveča energijo, ki je na razpolago možganom, je najbolje izkoristiti pri mastnih živilih. Majoneze praviloma ne sodijo na listo zdravih živil. S pravimi začimbami pa to lahko spremenimo.

Na takšen način lahko imate v hladilniku majonezo, ki je aromatizirana in lahko prebavljiva. Lahko jo postrežete skupaj z narezanimi palčkami iz korenčka ali stebelne zelene, odlično se poda tudi k dimljenemu lososu, če v njo naribamo še korenček in gomolj zelene, pa dobimo zelo krepčilen namaz. Razredčeno lahko uporabljate tudi kot polivko za solate.

Odpremo kozarček in vzamemo ven veliko žlico majoneze, da si naredimo prostor za mešanje. V kozarec dodamo eno zvrhano žlico sesekljanih ali suhih listov koprca in eno žlico galganta v prahu. (Galgant dobite v bolje založenih trgovinah z zdravo prehrano ali na www.prema.si.)

Premešamo in na koncu dodamo še žlico majoneze, ki smo jo sprva odvzeli.

OMAKA Z GALGANTOM • • • • • • • • •

Sestavine: 40 g masla 1/2 l mleka 2 čajni žlički galganta 1 noževa konica bertrama (piretrovca) 1 noževa konica kumina (laške kumine) kanček rdečega vina 40 g pirine moke 1 čebula sol Priprava: Nasekljano čebulo prepražimo na maslu.

Ko se obarva rahlo rumeno, jo posipamo z moko in tudi to nekoliko zarumenimo. Zalijemo z mlekom in neprestano mešamo do vretja. Dodamo začimbe in kanček rdečega vina.

Skupaj za zdravje človeka in narave << 111