Samooskrba v praksi - več pridelka, manj površine by Zazdravje.net

IDELK R P EČ Sanja Lončar

v sodelovanju z ddr. Ano Vovk Korže, Matejo Reš, Fanči Perdih, Ireno Rotar in drugimi

J POV R ŠI

SAMOOSKRBA V PRAKSI

Preverjene rešitve

Naslov zbirke: Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje Naslov: Samooskrba v praksi - več pridelka, manj površine Avtorji: Sanja Lončar v sodelovanju z ddr. Ano Vovk Korže, Matejo Reš, Fanči Perdih, Ireno Rotar, Tilnom Praprotnikom, Yuliyo Ayvazyan in drugimi Izdajatelj in založnik: Jasno in glasno, d.o.o., Ulica bratov Učakar 128, 1000 Ljubljana, tel.: 051 444 355, e-pošta: info@jasnoinglasno.si V sodelovanju z Zavodom za celostno samooskrbo Škofja Loka in informacijskim središčem Zazdravje.net [www.zazdravje.net]. Naročila prek spletne knjigarne na: www.znanje.zazdravje.net. Jezikovni pregled: Katja Podergajs Oblikovanje in prelom: Opa!celica, Saša Vučina Fotografije: Sanja Lončar, Irena Rotar, ddr. Ana Vovk Korže, Mateja Reš, Mojca Bernik Saša Vučina, Yuliya Ayvazyan, Zvone Černelič, Tilen Praprotnik, Rudi Kruh, Dino Bešter, Mirjam Mihelčič Korez, Tone Šinkovec, Marko Štrubelj, Projekt Naravno življenje, Adobe Stock Ilustracije: ddr. Ana Vovk Korže, Sanja Lončar, Tina Zaponšek Tisk: ABO Grafika d.o.o., Ljubljana Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2021

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 635(035)

Opozorilo

LONČAR, Sanja, 1965Samooskrba v praksi : več pridelka, manj površine / Sanja Lončar v sodelovanju z Ano Vovk Korže ... [et al.] ; [fotografije Sanja Lončar ... [et al.] ; ilustracije Ana Vovk Korže, Sanja Lončar, Tina Zaponšek]. - Ljubljana : Jasno in glasno, 2020. (Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje)

Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano razmnoževanje, distribuiranje, javna objava, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

ISBN 978-961-94664-2-1 COBISS.SI-ID 305110272

Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Samooskrba v praksi

- več pridelka, manj površine Kazalo Uvodno poglavje

Ali smo v Sloveniji lahko samooskrbni? Raj na zemlji.............................................................................................. 11 Vrtičkarska velesila..................................................................................... 12 Naša zaobljuba .......................................................................................... 15 Prvo poglavje

Če se vam zares mudi Kalčki in poganjki za hitro prehransko samooskrbo.................................... 17 Kalčki so preverjena rešitev za prehranske krize..................................... 18 Korak od semena do hranljivega živila................................................... 20 Lahko uživanje kalčkov predstavlja nevarnost za zdravje?....................... 21 Kako se lotimo kaljenja.............................................................................. 22 Kam po semena.................................................................................... 22 Koliko semen kalimo naenkrat.............................................................. 22 Kakšno vodo uporabiti.......................................................................... 23 Zakaj rezultat ni vedno enak................................................................. 23 Kakšno temperaturo potrebujemo......................................................... 23 Kako preprečimo razvoj plesni.............................................................. 24 V kakšnih posodah lahko kalimo.......................................................... 24 Ali potrebujemo etažne kalilnike........................................................... 24 Kaljenje na pladnjih.............................................................................. 25 Kaj kalimo v skledah............................................................................. 26 Kaj kalimo v kozarcih........................................................................... 26 Kako kalčke shranjujemo...................................................................... 26 Postopek nakaljevanja v treh korakih .................................................... 27 Vrste kalčkov.............................................................................................. 28 Stročnice............................................................................................... 28 Žita....................................................................................................... 28 V nekaj dneh do pridelka........................................................................... 30 Skupaj za zdravje človeka in narave << 3

Drugo poglavje

Štejemo dneve do pridelka Kaj lahko pridelamo v nekaj dneh.............................................................. 51 Kaj lahko pridelamo v enem tednu............................................................. 52 Recikliranje zelenjave............................................................................ 52 Kaj lahko gojimo na ta način ............................................................... 53 Kako se lotiti pridelovanja zelenjave na okenski polici brez uporabe prsti ................................................................................ 54 Mikrozelenje.............................................................................................. 56 Vzgoja mikrozelenja.............................................................................. 58 Kaj lahko pridelamo v dveh tednih............................................................. 60 Načini gojenja pirine trave.................................................................... 61 Postopek gojenja pirine trave................................................................. 62 Kaj lahko pridelamo v mesecu ali dveh....................................................... 64 Tretje poglavje

Triki, ki prihranijo čas Kako prepričati seme, naj čim prej skali...................................................... 68 Kako rastline vedo, kdaj je napočil njihov trenutek............................... 68 Vpliv svetlobe....................................................................................... 69 Rastline, ki so preverjeno svetlokalivke ................................................. 69 Vpliv toplote......................................................................................... 71 Vpliv vlage............................................................................................ 72 Prednakaljevanje................................................................................... 72 Kaljenje in sajenje s pomočjo gela......................................................... 74 Kako pospešiti rast sadik............................................................................ 76 V kakšni prsti pridelujemo sadike......................................................... 82 Zakaj sadik ne gnojimo......................................................................... 82 Kaj presajamo/pikiramo........................................................................ 82 Kolikokrat presajamo............................................................................ 84 Kako velike naj bodo posode za sadike.................................................. 85 Kako zalivamo sadike............................................................................ 85 Kdaj je sadika pripravljena za preselitev na vrt....................................... 85 Kaj, če sadike prehitro dosežejo optimalno velikost............................... 86 Kako pospešiti rast na vrtu......................................................................... 88 Otroci so bolj trpežni, kot si matere mislimo........................................ 89 Rastline, ki imajo rade hladno in vlažno................................................ 89 Pozor pri izbiri solat!............................................................................. 91 Rastline, ki ljubijo toploto.................................................................... 91 Rastline, ki potrebujejo toploto le za kaljenje ....................................... 92 Ko dvoletnice izgubijo koledar.............................................................. 92 Čas ni linearen........................................................................................... 94

4 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Izdih leta............................................................................................... 96 Vdih leta............................................................................................... 97 Želite svojo svežo zelenjavo tudi pozimi?............................................... 99 Hitri koledar za setev v drugi polovici leta (kontinentalni del Slovenije)............................................................... 100 Četrto poglavje

Več pridelka na manjšem prostoru Kako izbrati, kaj gojiti.............................................................................. 104 Prvi kriterij: Kaj bomo imeli od tega................................................... 104 Drugi kriterij: Kako se rešiti neželenih »dodatkov«.............................. 105 Tretji kriterij: Kako preprečiti izgube dragocenih hranil...................... 106 Četrti kriterij: Kaj bomo s tem ........................................................... 106 Kako do več pridelka z iste rastline........................................................... 108 Plodovke............................................................................................. 108 Listnate rastline................................................................................... 109 Korenovke.......................................................................................... 110 Do več pridelka z boljšim razporejanjem in zaporedjem .......................... 112 Vremenska loterija.............................................................................. 113 S fižolom v dobri družbi...................................................................... 115 Česen je varnostnik............................................................................. 115 Peteršilj ali rukola namesto plevela...................................................... 115 Delo s sadikami omogoča podvojitev kapacitet!........................................ 117 Zakaj delamo sadike spomladi............................................................. 117 Zakaj delamo sadike poleti.................................................................. 118 Zakaj delamo sadike jeseni.................................................................. 119 Kako povečati kapacitete visoke grede...................................................... 120 Visoka greda širine 90 cm................................................................... 122 Visoka greda širine 110 cm................................................................. 122 Visoka greda širine 150 cm ................................................................ 123 Kako povečati kapacitete rastlinjaka......................................................... 124 Sveži pridelki iz neogrevanega rastlinjaka, ki jih lahko uživamo čez zimo in v začetku pomladi ............................................................ 127 Peto poglavje

Kako ustvariti nov prostor Gredice na pobočju.................................................................................. 130 Greda na paleti......................................................................................... 133 Zakaj ravno paleta .............................................................................. 133 Prednosti in slabosti grede v paleti....................................................... 134 Vrt v gumah............................................................................................. 136 Gomilaste grede ...................................................................................... 138

Skupaj za zdravje človeka in narave << 5

Kako izdelamo gomilasto gredo.......................................................... 139 V kakšnih primerih se odločiti za gomile............................................. 140 Visoke grede za napredne uporabnike....................................................... 143 10 vprašanj o visokih gredah .............................................................. 144 Kako se odločiti glede dimenzij........................................................... 144 Kakšen okvir izbrati za gredo.............................................................. 145 Ali je treba izolirati stene gred ............................................................ 146 Kdaj imajo visoke grede dno .............................................................. 147 Ali moramo pod gredo namestiti mrežo ............................................. 147 Kam postaviti visoko gredo................................................................. 148 Kako začeti s postavljanjem grede in polnjenjem................................. 148 Kako preprečiti prehitro sesedanje....................................................... 149 Zalivanje visoke grede......................................................................... 150 Kako obstojna bo visoka greda............................................................ 151 »Poravnana« gomila.................................................................................. 152 Če ni širine, gremo v višino...................................................................... 156 Krompir v loncu, vreči ali na visoki gredi............................................ 161 Vertikalni vrt na parkirišču....................................................................... 162 Vrt v posodah – resnica ali pravljica?......................................................... 166 Izbira posod........................................................................................ 167 Podaljševanje vegetacijske dobe s posodami......................................... 168 Prst v posodi....................................................................................... 168 Kako zlagamo prst v posodi................................................................ 169 Enakomerno črpanje hranil je pogoj za dobro rast............................... 169 Kaj sadimo v posodah......................................................................... 169 Katere sorte izbrati.............................................................................. 170 Pazite na statiko!................................................................................. 171 Mobilnost posod je prednost............................................................... 171 Tudi v posodah lahko kombiniramo posevke in kontinuirano pridelujemo............................................................... 172 Pridelek iz posod................................................................................. 172 Nekatere so rade obešene ......................................................................... 174 Sonce ................................................................................................. 175 Kam saditi ......................................................................................... 175 Zemlja ............................................................................................... 175 Voda................................................................................................... 176 Kako saditi.......................................................................................... 177 Greda pogača – za vse, ki želijo večje obdelovalne površine....................... 178 Gredice ob drevesih ................................................................................. 180 Drevesa kot opora............................................................................... 182 Gredice pod grmičevjem..................................................................... 183 Grede v medprostorih sadovnjaka............................................................. 184

6 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Šesto poglavje

Zaščiteni prostori za podaljšanje sezone Tople grede na 101 način......................................................................... 188 Koliko toplote pridobimo................................................................... 189 Topla greda in rastlinjak na balkonu......................................................... 192 Topla greda na balkonu....................................................................... 192 Lenoba je gonilo napredka.................................................................. 193 Postavitev............................................................................................ 194 Časovnica v balkonskem rastlinjaku.................................................... 195 Rastlinjak, v katerem nikoli ne zmrzuje!................................................... 198 Prava lega rešuje pol težav................................................................... 199 Rastlinjak na hitro.................................................................................... 206 Mali hitri rastlinjak............................................................................. 206 Kaj pa, če potrebujemo več prostora.................................................... 208 Sedmo poglavje

Več šteje vedeti kot imeti! Traktorski motor v športnem avtu? Ne bo šlo!..................................... 213 Primerjava štirih načinov pridelave na 60 m2 .............................................. 214 Rezultati primerjave............................................................................ 215 Zakaj je nastala takšna razlika pri količini pridelkov............................ 218 Najin vrt – velika ljubezen in zadovoljstvo................................................ 219 Kako brati in razumeti tla ........................................................................ 222 Kako oceniti tla in določiti, kaj lahko na njih pridelamo..................... 222 Branje narave v praksi......................................................................... 222 Kaj lahko odkrijemo z rokami............................................................. 223 Katere rastline imajo rade peščena tla.................................................. 224 Katere rastline imajo rade težka ilovnata tla......................................... 224 Imate kisla ali alkalna tla?.................................................................... 225 Kako znižujemo pH (zmanjšujemo bazičnost) ................................... 227 Kako zvišujemo pH............................................................................ 227 Katere materiale uporabljati na vrtu......................................................... 228 Mikroplastika na vrtu......................................................................... 228 Kovine na vrtu.................................................................................... 228 Kako pravilno uporabljati zastirke............................................................ 230 Najbolj pogoste napake, zaradi katerih zastirka »ne deluje«................. 234 Dodatek

Kako naprej? Zakaj smo napisali ta priročnik................................................................. 239 Kako vam še lahko pomaga informacijsko središče Zazdravje.net.............. 244 Skupaj za zdravje človeka in narave << 7

8 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Uvodno poglavje

Ali smo v Sloveniji lahko samooskrbni? Debate o tem, koliko smo ta trenutek samooskrbni, raje ne bomo začenjali. Uradni podatki o samooskrbi slonijo na metodologiji, ki kot slovensko označujejo vse, kar pridelamo, ne glede na to, da smo morali uvažati semena, sadike, krmo, zdravila, gnojila ... Potem se zgodi, da ne moremo dobiti nečesa od tega, in teorija v hipu pade.

Dejstvo je, da smo po velikosti obdelovalnih površin na prebivalca na samem dnu evropske lestvice. Hrano pridelujemo na okrog 800 m2 na prebivalca, vendar od tega zelenjavo pridelujemo le na 9 m2. In kaj počnemo z ostalimi 791 m2? Povečini na njih pridelujemo koruzo za zrnje in silažo. Tudi o tem, s kakšno hitrostjo smo izgubili veliko najboljših zemljišč, zato da danes na njih kraljujejo trgovski centri, parkirišča ali industrijske cone, bi lahko napisali pol priročnika ... Pa se nam zdi škoda našega in vašega časa. Ta priročnik ni namenjen temu, da ugotavljamo, kaj je narobe, temveč kaj lahko sami spremenimo, če se za to odločimo. Tako kot ne moremo pričakovati, da nas bodo zdravniki oskrbeli z zdravjem, tudi ne moremo

Bomo v primeru pomanjkanja jedli silažo?

zahtevati od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), da naredi to deželo samooskrbno. Ukrepi države lahko razvoj spodbujajo v želeno smer, ne morejo pa narediti odločilnega premika, če ne bomo tudi sami spremenili svojih prioritet. Če si lokalno samooskrbo zamišljamo tako, da bosta EU in MKGP »stimulirala« lokalne kmete k pridelavi ekološke hrane, ki naj bi jo nato prodali po konkurenčnih cenah (za trgovce to pomeni nekaj centov za kilogram), ne bo šlo. Skupaj za zdravje človeka in narave << 9

Če še nimate izkušenj na vrtu, boste, če ne prej, ob pobiranju svojega prvega pridelka razumeli, zakaj ga nočete prodati za 10 centov na kilogram! In od tega trenutka dalje se boste zelo spraševali, kako morata biti pridelana zelenjava ali sadje, ki ju je možno prodati po tej ceni in ob tem še nekaj zaslužiti. Več izkušenj boste imeli, manj bo apetita za takšno ceneno hrano, ki nas vabi z nizkimi cenami, ne pove pa, kakšen račun z obrestmi nam bo še izstavila.

Slovenija ne more doseči samooskrbe tako, da breme prevalimo na kmete in potem še pričakujemo, da nam bodo v trgovine ali celo na dom pripeljali vse, kar potrebujemo, mi pa bomo medtem delali nekaj bolje plačanega. Polno samooskrbo Slovenije, kar hkrati pomeni tudi osnovni pogoj za suverenost, lahko dosežemo le tako, da tudi sami zavihamo rokave. Stabilna samooskrba mora biti kot miza s štirimi nogami: • Nekaj bodo pridelali kmetje, s katerimi se bomo direktno povezali in jim tako omogočili, da čim več pridelajo za vnaprej znane kupce in pod poštenimi pogoji. • Del potrebnega bomo pridelali sami. • Del tega, kar pri nas res ne zraste, bomo nabavili drugje. • Tisto »za povrhu« pa časti narava, ki nas v Sloveniji obdaruje s številnimi divjeraslimi rastlinami, gobami, zelišči in gozdnimi sadeži, ki večini Zemljanov niso dostopni. Tudi s tega vidika so priložnosti za samooskrbo pri nas večje kot drugje – seveda za tiste, ki so se v to področje poglobili in ga obvladajo. (Preberite pazljivo – ne piše »nekaj vedo o tem«, temveč »poglobili in obvladajo«! Tako kot ne morete biti skoraj noseči, tudi ne morete biti skoraj prepričani, da je kakšna goba ali rastlina užitna ali ne!) Če odpove globalni trg, kar se tudi najbolj nejevernim Tomažem ne zdi več tako nemogoče kot pred enim letom, bo miza, s katere jemo, še vedno imela tri noge in bo še vedno stala. Vendar pozor – če ste pazljivo brali, vam je verjetno jasno, da sta dve izmed preostalih treh nog odvisni od nas samih! Zato poglejmo, zakaj je Slovenija kljub vsem omejitvam še vedno čudovita dežela, v kateri bodo, če pride do krize, lačni le nespametni.

10 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Raj na zemlji Rojena sem v Vojvodini, kjer lahko kopljete 6 metrov v globino in ne boste izkopali kamna. Še tisto, kar izkopljejo na takšni globini, bi lahko izvažali kot prvorazredno zemljo na slovenske vrtove. Že pred 35 leti sem imela prvi bio vrt v Banatskem Novem Selu na posestvu moje babice. Tam je raslo vse, kar smo dali v zemljo. Pravljica o čarobnem fižolu je na tem vrtu delovala kot dokumentarec. Ko sem prišla v Slovenijo, nisem mogla verjeti, da smo morali celo poletje presejavati rušo, krtine in gozdno zemljo, da smo si naredili nekaj gredic.

tudi naši vrtički hitro postanejo uravnovešeni mali ekosistemi. Poskusite kaj takega v Španiji in Franciji in dojeli boste, o čem govorim. Ravno zato, ker se ne moremo iti kmetovanja na veliko, imamo še vedno pitno vodo v rekah, žive mikroorganizme v tleh, dovolj ptičev, da nam pomagajo uravnavati populacijo škodljivcev, in še vedno dovolj naravnih padavin, ki za mnoge države postajajo vse bolj težko pričakovani dar z neba.

Kako potem lahko trdim, da imamo prav tu, v Sloveniji, raj na zemlji? Žal tega, česar je v izobilju, ljudje ne spoštujejo. Ta dišeča, črna tla, na katerih sem se igrala kot otrok, danes niso več tako dišeča in črna. Uničil jih je pohlep, zbila so jih umetna gnojila in poteptala težka mehanizacija. Zemlja, ki je idealna za masovno pridelavo, je plačala visoko ceno človeškemu pohlepu in globalni trgovini. Nisem več prepričana, ali bi v njej želela kaj gojiti. Ravno to, da obdelovalne površine v Sloveniji niso tako dostopne, da se jih ne da množično obdelovati z učinkovito mehanizacijo, da nimajo namakalnih sistemov ipd., je omogočilo, da imamo v tem trenutku še vedno veliko spočite, neonesnažene zemlje. Verjamem, da nam je tudi ta naša »nedonosnost« pomagala, da nismo pod takšnim pritiskom proizvajalcev gensko spremenjenih poljščin, ker se jim s trmastimi Slovenci ne da bosti zaradi drobiža. Če bi bil možni izplen večji, bi bili tudi pritiski temu sorazmerni. Ravno zato, ker nismo primerni za monokulture, imamo biotsko pestrost, ki nas uvršča med najlepše kotičke na tem planetu in omogoča, da

Tam, kjer nekateri vidijo strmino, drugi vidijo priložnost!

Tudi velika količina naših strmih pobočij ni le pomanjkljivost. Prav na pobočju se da spomladi in jeseni ujeti več sončnih žarkov, kot na ravnici – le da je to treba znati opaziti in uporabiti. Resda imajo Španci pozimi več sonca, vendar jim to vse manj koristi, ker jim zmanjkuje vode. Če znamo ujeti vodo in toploto, lahko tudi v Sloveniji pridelujemo 365 dni v letu. (Kako ustvariti prostore, v katerih ne zmrzuje, in podaljšati pridelavo, smo že pisali v priročniku Sveža zelenjava z domačega vrta 365 dni v letu.) Skupaj za zdravje človeka in narave << 11

Vrtičkarska velesila Poznate še kakšno evropsko državo, kjer ima dve tretjini prebivalcev svoj vrt in živi v svoji hiši? V Sloveniji zelenjavo za prodajo na trgu pridelujemo na borih 9 m2 na prebivalca (vir: SURS 2017), na vsakem kvadratnem metru kmetijskih površin pa pridelamo 5 kg zelenjave. To znese 45 kg na prebivalca letno ali borih 120 g na dan. Torej to, kar lahko zraste na malih vrtovih, sploh ni zanemarljivo in se v Sloveniji približuje tistim 45 kg, ki jih kmetje pridelajo za trg. Kaj bi šele lahko pridelali, če bi še bolj izkoristili urbane vrtove, zelenice, balkone, strehe in druge nekmetijske površine, ki jih v praksi že uporabljamo (pa bi jih lahko več) za pridelavo sadja in zelenjave.

Potencial, da bi prav vrtičkarji odločilno prispevali k izboljšanju samooskrbe in blaženju težav, ki jih prinašajo podnebne spremembe, je zato veliko večji, kot si mnogi mislijo. Tudi znanje naših vrtičkarjev je v marsičem izjemno. Smo verjetno edina dežela na svetu, kjer na tisoče ljudi pozna in v praksi uporablja biodinamične metode pridelave. Ko nekdo vpraša, kateri dan je danes, ne pričakuje datuma ali dneva v tednu, temveč ali je dan dober za korenino, list, cvet ali plod. Vremenske napovedi spremljamo bolj zaradi naših rastlin, kot zaradi nas. Takšnega vrtičkarskega utripa zlepa ne najdemo drugje. Četudi mogoče (še) ne vrtnarite, vam, ko se boste odločili za to, ne bo noben problem najti pomoč izkušenih ali se pridružiti kateremu izmed številnih društev. V času podnebnih sprememb in vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov bo vse težje obvarovati širne njive in nasade pred točo, orkanskim vetrom, zmrzaljo ali sušo. To, kar gojimo ob hiši, pa je veliko bolj na varnem in z našo pomočjo lahko prestane marsikaj, česar konvencionalni masovni pridelki ne morejo. Mali sistemi potrebujejo le malo oskrbe, da ohranijo stabilnost.

Svoje vrtove lahko zalijemo, po potrebi pokrijemo, senčimo, zavarujemo ... Velikih njiv in polj pa ne moremo – vsaj ne brez ekstremno visokih stroškov ali zavarovalnih premij.

Se zavedamo, da na takšnih vrtičkih pridelamo skoraj toliko zelenjave kot v masovni konvencionalni pridelavi? 12 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Majhni vrtovi so žilavi in prilagodljivi, poleg tega lahko na njih (po pričevanjih številnih naših izkušenih vrtnarjev) pridelamo 4-8 kg živil na m2. Agroznanost kaj takega na odprtem stežka doseže, zato nam vsiljuje hrano, ki je pridelana brez sonca in tal. Le v hermetično zaprtih in visoko tehniziranih pogojih, za katere so potrebne milijonske investicije, lahko masovno kmetijstvo pridela več, kot to zmore stara mama na vrtu.

Mogoče ne poznate njihovih imen. To niso obrazi z naslovnic. Predstavljamo vam našo elitno "posebno enoto" za preživetje v 21. stoletju. Skupaj za zdravje človeka in narave << 13

Vendar pozor! Ne gre le za to, koliko smo pridelali, temveč tudi, kaj smo pridelali. Je kilogram paradižnika ali jagod iz hidroponike enakovreden kilogramu dišečega paradižnika ali jagod z našega vrta? Na vrtu, kjer na soncu in vetru raste naša »srečna« zelenjava, z vsakim kilogramom pridelka dobimo za petino, tretjino ali celo nekajkrat več vitaminov in rudnin, kot bi jih iz masovno pridelane zelenjave. Naša zelenjava ne potrebuje varovalne atmosfere, da bi bila sedem dni videti živa. Poberemo jo, ko jo želimo pojesti. Juha je že na krožniku, ko tečem za hišo po še malo svežega peteršilja in drobnjaka.

Poskus s kumarami Poskus s kumarami na biodinamični kmetiji Černelič je res zanimiv pokazatelj razlik med načini pridelave. Za namen poskusa so narezali na kose biodinamično, ekološko in konvencionalno pridelano kumaro, kose vsake ponovno združili in pustili stati 12 dni. V tem času je konvencionalno pridelana kumara zgnila, tista iz ekološke pridelave je ostala dokaj v redu, biodinamična pa se je zarasla nazaj.

14 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Sveže razrezane: biodinamična, ekološka in konvencionalno pridelana kumara.

Stanje kumar po 12 dneh: biodinamična se je zarasla nazaj! Foto: Zvone Černelič

Četudi še niste tako spreten vrtnar in se vam 4-8 kg na kvadratni meter zdi kot nedosegljive sanje, morate vedeti, da je tudi 2 kg na kvadratni meter zlata vreden pridelek, ki vam prinese nekajkrat več od tistega, kar bi lahko kupili. Če pa vas srbijo prsti, da bi to, kar imate, izkoristili veliko bolj učinkovito kot doslej, smo prepričani, da se vam bo naložba v ta priročnik obrestovala.

Naša zaobljuba V tem priročniku ne bo zavajajoče vrtičkarske »pornografije« – tako imenujemo našminkane, retuširane posnetke, ki nas s svojo lepoto (tako kot manekenke) le spravljajo v slabo voljo, ker česa takega sami nikoli ne moremo doseči. V tem priročniku ne objavljamo ničesar, česar sami nismo preizkusili (in to večkrat, na več lokacijah) in tako ocenili, ali in kako nekatere ideje udejanjiti. Ne govorimo o uspehih tam nekje v Kaliforniji, Avstraliji, na Novi Zelandiji ali v Indiji. Vse, o čemer pišemo, je preizkušeno na naših tleh, v naših štirih letnih časih in z rastlinami, ki jih lahko gojimo v našem podnebju. Kljub temu je bil naš cilj tudi, preizkusiti meje možnega in predvsem ugotoviti, kako bi lahko vsak meter obdelovalne površine izkoristili še bolje kot doslej. Vsi smo "radovedni Tački"in nam je vrtnarjenje poligon za neskončno ustvarjalnost, učilnica življenja in hram, v katerem vsak dan bolj občudujemo popolnost stvarstva.

Raziščimo skupaj obilje, ki nam je na dosegu roke!

Sanja, Ana, Mateja, Fanči, Irena in številni drugi, ki so prispevali svoj košček znanja in izkušenj, zato da bomo jutri vsi bolj samooskrbni. Skupaj za zdravje človeka in narave << 15

128 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Peto poglavje

Kako ustvariti nov prostor Prostora ni nikoli dovolj. Posebej, ko se vrtičkanja lotimo z željo, da bi izboljšali svojo prehransko samooskrbo. 38 % od 1000 anketiranih v raziskavi, ki smo jo izvedli v informacijskem središču Zazdravje.net, poroča, da imajo manj kot 60 m2 obdelovalne površine. Preden pa to omejitev vzamemo kot dokončno, predlagam, da najprej skupaj naredimo inventuro, ker zagotovo pri vsakomer obstaja več možnosti, kot jih je sprva videti. Kot boste brali v tem poglavju, lahko zelo enostavno in hitro ustvarimo dodatne prostore na balkonih, strehah, ob fasadah, na parkiriščih, pod drevesi ali na strminah, ki so nam do sedaj delovale neuporabno. Če znate videti primerno lokacijo tam, kjer je drugi ne, boste tudi lažje prišli do dodatne obdelovalne zemlje. Vsi bi radi kupili prvorazredno njivo, za strma pobočja pa se nihče ne zanima preveč – a so ta še kako uporabna. Kos trde in nerodovitne prsti bo v rokah tistega, ki ji zna povrniti življenje in spoštovanje, v roku dveh do treh let lahko že povsem drugačen. Prazen balkon pa lahko postane vaš prehranski rajski vrt.

Vse se da, če iščete rešitve in ne izgovorov. Skupaj za zdravje človeka in narave << 129

PREJ

Ker je zaradi pobočja voda prehitro odtekala, smo uredili t. i. "sendvič" gredice, ki vodo uspešno zadržijo v notranjosti grede.

Ana Vovk Korže, Sanja Lončar

Gredice na pobočju Bi radi še en kvadratni meter gredice v pol ure? Morda imate okoli hiše površino z naklonom, pa vas to ovira pri delu. Nič več – prav hribček je zelo primeren za gredice na pobočju! Tudi večina slovenskih obdelovalnih površin leži na pobočjih. Strmi tereni veljajo za težavne, na njih je premalo rodovitne prsti in tudi dež prehitro odteče, zato tudi po dežju zemlja ostane suha, padavinska voda pa jo pogosto še odnese. Vendar nam zato ni treba delati betonskih škarp, ki se sčasoma zaradi pritiska in vlage razmaknejo in kvarijo izgled naše okolice, tako da sploh ne pomislimo, da bi nam pobočje lahko dalo še pridelek, ki se sam zaliva in bogati z organsko snovjo. 130 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Pa poglejmo, kako si naredimo gredico na pobočju! Strmina pobočja ni ovira – bolj kot je strmo, manj imamo dela. Potrebujemo leseno desko širine 30 cm (lahko tudi več ali manj) ter dva količka, ki ju pritrdimo v tla. S tem smo določili volumen gredice. Nato po sistemu »sendviča« položimo na tla seno ali posušeno listje, na to nasujemo zemljo in potem spet položimo seno. Voda, ki priteče ob deževju po pobočju, se vpije v terasni sistem in pomaga pri razgradnji organske snovi, ki gnoji zemljo. Tako teren, ki je prej »onemogočal pridelavo«, preoblikujemo v svojega pomočnika.

Gredice na pobočju rešujejo več težav hkrati, so koristen pripomoček za hitro pridelavo, nastajajo zelo hitro in jih lahko ustvarimo z materialom, ki je na razpolago. Odvisno od količine in kakovosti uporabljenega materiala so takšne gredice odlične za buče, sladek krompir in druge rastline, ki se rade širijo in je škoda, da nam prekrivajo vrt ne gredice, kjer bi lahko sadili kaj drugega. Če takšno gredico naredimo na zelo sušnih tleh, pa bo odlična za zelišča in zdravilne rastline, kajti dovolj globoka plast zemlje omogoča rast tudi zeliščem, ki globlje koreninijo. Skupaj za zdravje človeka in narave << 131

GREDICA PRED ZASADITVIJO

132 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Neuporabna brežina je postala zelo rodovitna gredica na pobočju. Na sliki sladki krompir obrašča gredico, nad njim pa odlično rastejo paprike.

Ana Vovk Korže

Greda na paleti Verjamete, da lahko v pol ure pridete do novega kvadratnega metra pridelovalne površine? Mnogi odkrivajo, da so palete uporabne za marsikaj – nekateri iz njih delajo okvirje za visoke grede, plotove okoli hiš ali posode za rože. Pri visokih gredah se pogosto srečujemo s težavo, da nimamo dovolj materiala, s katerim bi jo napolnili, poleg tega pa se naloženi material prvo in drugo leto precej pogrezne. Če delamo grede na paleti, pa ne potrebujemo ne okvirjev ne vej ali starih cunj, hkrati pa še časovno precej privarčujemo. Zato gredam na paleti pravimo tudi »grede za lenuhe«, saj zanje ne potrebujemo veliko časa in prav tako ne materiala: palete so naredili drugi, biomasa nas čaka povsod, zemljo, ki jo potrebujemo, pa najdemo okoli sebe. Ko paleto položimo na tla, se v slabe pol ure spremeni v samostojno gredo, ki ne potrebuje zalivanja, prekopavanja in rahljanja, saj vse to dela gredica

sama. Paleta ima namreč dve plasti lesa: spodnji les je prevodnik za vlago in zemlji v paleti zagotavlja stalno vlažnost; zemlja med obema plastema palete je kot v sendviču in zaradi lesa, ki je tudi izolator, ohranja konstantno temperaturo (in vlago). Zgoraj rastline pokrijejo z listi odprte dele palete, tako da je greda na paleti kot zelena kocka zelenjave.

Zakaj ravno paleta? Palete so iz lesa in les dobro zadržuje vodo, tako da deluje paleta kot neke vrste shramba za vodo. Les je tudi izolator in seveda naravni material, zato je zelo primeren za oblikovanje grede.

Skupaj za zdravje človeka in narave << 133

Lesena paleta bo sicer v 5 do 7 letih razpadla, a nič zato, dobili bomo kup rodovitne zemlje, ki je lahko kar naša gredica ali pa jo prestavimo v drugo paleto in imamo spet naslednjih 5 do 7 let mir. Dela se lotimo tako, da paleto postavimo na tla (teren lahko tudi rahlo visi, v tem primeru podložimo paleto z izkopano zemljo). Lahko jo namestimo zraven drugih gredic ali pa samostojno – tudi na travnik, kjer nikoli nismo obdelovali tal. Ko jo položimo na tla, v spodnje robove natlačimo natrgan karton ali zmečkan časopisni papir, ki bo vlekel vlago iz tal in preprečeval rast trave. V vsakem primeru vse, kar smo dali pod paleto razpade, zato se greda na paleti hitro poveže z zemljo in začne nastajati nova prst.

Prednosti in slabosti grede v paleti Palete so vse bolj uporabna oblika dvignjene gredice, saj zaradi izolacijske sposobnosti lesa ne zahtevajo posebne nege.

Prednosti grede v paleti so: ཞ Zahteva zelo malo materiala. ཞ Narejena je dobesedno v pol ure. ཞ Prsti ni treba prekopavati, ker ne hodimo po njej, temveč po lesenih deskah. ཞ Uporaba pocinkane mreže na dnu grede preprečuje vstop voluharjem. ཞ Ker je greda dvignjena, se prej segreje in je zato lahko pridelek zgodnejši ter traja tudi v zimski del leta. ཞ Vodna bilanca v zemlji je zaradi lastnosti lesa, da ohranja vlago, tudi v sušnih obdobjih ugodna. ཞ Odlična je za kapusnice, ki naredijo glavni plod (glavo, listni del) nad tlemi, in tudi za jagode, čebulo, solate … torej zelenjavo, ki dela plodove nad površino ali tik pod njo. Tudi zelišča, kot so šetraj, timijan, bazilika in druga, zelo dobro uspevajo na paleti.

Med slabosti pa je vsekakor potrebno prišteti naslednje:

Nad papir naložimo biomaso, ki jo imamo na vrtu (ostanki rastlin, na pol razpadel kompost) in na vrh natrosimo zemljo (vrtno zemljo, zemljo iz krtin … – torej ne samo humusa, ampak rodno zemljo). Če je zemlja vrtna, ji ni potrebno dodajati komposta, če pa je slabše kakovosti, ji dodamo kompost ali organsko gnojilo. Za razliko od drugih dvignjenih gred pri paleti ni potrebno v sredino dodajati zadrževalnih materialov za vlago, saj to naredi paleta sama. Vanjo lahko začnemo saditi ali sejati takoj, odvisno od letnega časa in sadik, če jih imamo na razpolago. 134 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

ར Les ni trajen, zato lahko računamo na obstojnost palete od 5 do 7 let (odvisno je tudi od tega, v kakšnem stanju je bila paleta, ko smo jo uporabili). ར Pridelovalna površina je omejena ter vezana na velikost in obliko palete. ར Zaradi globine prsti (15 cm) v takšni gredi (prvo leto) ne moremo saditi korenovk ali zelo potratnih plodovk. ར Če gredo postavljamo na tlakovce, asfalt ali kakšno drugo neorgansko površino, bo v sušnih dneh potrebne več nege in zalivanja. Take grede tudi ob strani založimo s slamo ali starim tekstilom, da nam zrak ne sili preveč v zemljo.

Če razširimo svoj vrt z nekaj gredicami na paletah, osvobodimo prostor na globljih gredah za bolj zahtevne rastline in tako izboljšamo svojo samooskrbo. Gredic iz palet bodo gotovo veseli tudi otroci, saj lahko na njih sami gojijo svoje pridelke. Palete imajo namreč že vnaprej razdeljene gredice, vmesne letvice pa omogočajo otrokom, da lahko hodijo po njih in tako lažje pridejo do vseh svojih rastlin.

Za izdelavo grede na paleti potrebujemo: 1. 1 paleto dimenzije 80 x 120 cm ali katerokoli paleto, ki ima razmik zgornjih letvic vsaj 10 cm ali več. 2. Plasti kartona ali časopisnega papirja v debelini 5 cm, pri čemer karton natrgamo, časopisni papir pa oblikujemo v žogice, da lažje sprejema vlago iz zraka, ko dežuje. 3. Organski material, kot je listje in surovi kompost – da povečamo rahlost in sposobnost zadrževanja vlage.

Vsekakor so tudi grede na paletah pot k več ji samooskrbi Slovenije, četudi so takšni koraki majhni – pomembni so za prehransko neodvisnost in suverenost naše države in posameznika.

4. 70 litrov prsti – naberemo zemljo okoli nas: iz krtin, iz vrhnjih plasti in iz komposta.

Skupaj za zdravje človeka in narave << 135

spravljene pod hišo, ker trenutno niso v uporabi pri varovanju pridelka, in nastala je prva faza – topla greda na balkonu. Da bi sadike dobile dovolj sonca, smo jih morali malo dvigniti, nad višino ograje. Zato smo uporabili gradbene koze, položili nanje nekaj desk in čez to naložili ostanke stare izolacije. Pri nas je bila to steklena volna, lahko pa bi uporabili tudi stiropor, stirodur ali kaj drugega.

Sanja Lončar

Topla greda in rastlinjak na balkonu Ta ideja je rasla organsko in prerasla v zagotovo najboljšo pogruntavščino, ki smo jo kdaj uresničili doma. Začelo se je tako, da smo sadike najprej gojili na okenskih policah in jih, kot mačka mlade, vsak dan prestavljali, da so se lahko malo posončile na mizi na balkonu. Težava pri zgodnji pomladi je v tem, da je pol ure prav vroče, potem pa se sonce skrije in je zelo mrzlo. In potem spet vroče ... ali zapiha ... In to je včasih za mlade rastlinice prevelik stres. Kaj, če bi jih čez dan malo zavarovali tako, da jih damo v prosojne plastične škatle, kjer bodo imele vsaj zavetrje, smo pomislili.

Topla greda na balkonu Potem smo »odkrili Ameriko« in ugotovili, da bi lahko, vsaj ko ni hudega mraza, sadike tudi prenočile na balkonu, če jih nekoliko zavarujemo. Spomnili smo se tudi na tople grede, ki ležijo 192 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Da se izolacija ne bi namočila, smo čez vse položili še plastično folijo. Sadike smo zložili na tako improvizirane pulte in jih pokrili s toplo gredo. Za noči, ko temperature niso padale pod ničlo, je bila takšna zaščita povsem dobra. Tudi za paradižnike in paprike, ki mi še nikoli niso rastli tako čvrsto in zdravo, kot to leto.

Najtežja preizkušnja je bila, ko so se zunanje temperature spustile skoraj 10 stopinj pod ledišče. Takrat smo bazilike evakuirali v hišo, v toplo gredo pa smo postavili nekaj svečk, ki so uspešno vzdrževale temperaturo nad 4 stopinjami. Poskus je bil resnično uspešen, le da je bilo nekaj več telovadbe s pokrivanjem in varovanjem. Zato smo začeli premišljevati, kako bi si pridelavo sadik na balkonu še olajšali.

Lenoba je gonilo napredka Ko je prišel mrzli val in je ponoči bolj resno zmrzovalo, pa smo čez noč grede dodatno pokrili s čepasto folijo (da smo dobili še eno zračno plast) in na vrh položili še staro preprogo.

Tako je nastala ideja, da bi balkon delno pretvorili v rastlinjak. Ker je obrnjen proti jugu, je na njem največ sonca ravno od januarja do marca in potem od septembra do novembra. Tako bi rešili ne le vzgojo sadik, temveč tudi podaljšanje življenjske dobe zelenjave v posodah, prezimitev citrusov ... No, seznam želja je bil zelo dolg, zato smo se lotili realizacije.

Pozor, odkrili smo, da mnoge sodobne svečke zunaj zmrznejo. Poiskati morate takšne, ki so ali iz naravnega voska ali imajo oznako, da so za zunaj. Tiste za pokopališča so uporabne.

Skupaj za zdravje človeka in narave << 193

Rastlinjak je dolg 4,2 metra, da smo imeli najmanj odpadka pri nakupu polikarbonatne kritine, ki ima standardne dimenzije 2,1 x 6 metrov. Zasteklitev je iz leksana debeline 10 mm, ki je postavljen pod kotom, da lahko dobro lovi spomladanske in jesenske sončne žarke. Že v aprilu se sončni loki začnejo dvigati, tako da le rob rastlinjaka, približno en meter, dobiva svetlobo. Čez poletje pa se sončni pas zoži na pol metra in na njem dobro rastejo le rastline, ki so čisto ob robu. (V normalnih pogojih bi bilo več sonca, vendar pri nas senco delajo še kolektorji za toplo vodo.)

Postavitev Da lažje prestavljamo vozičke z rastlinami, smo naredili zelo široka vrata (80 cm) na obeh straneh, vendar so postavljena tako, da rastline vseeno niso na prepihu. Za dodatno omejeno prezračevanje pa sta na obeh straneh tudi dve manjši okni. Uporabljamo ju predvsem pozimi, če se sonce zares močno upre in če nam v hiši od toplote, ki prihaja iz rastlinjaka, postane prevroče.

194 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

Polaganje plasti za izolacijo balkonskih tal.

gradbene koze in deske, ki jih postavljamo tam, kjer jih potrebujemo. Deske smo oblekli v folijo (takšno, ki jo dajemo čez prte) in že tri mesece odlično prenašajo vodo, prestavljanje gajbic ...

Časovnica v balkonskem rastlinjaku

Naredili smo široka vrata za lažji prehod vozička z rastlinami, postavljena tako, da rastline niso na prepihu.

Še raje pa pozimi na stežaj odpremo vrata dnevne sobe in se »grejemo« na rastlinjak. Ta tekom dneva segreva prostor, v katerem bivamo, zvečer pa skozi velika okna (ki jih na srečo nismo zamenjali za nepredušna) dobiva toploto od hiše. Rešitev je v vseh pogledih permakulturna. Namesto da bi investirali nekaj tisoč evrov v izolacijo fasade, smo s 1100 evri (toliko je znašala proizvodnja in postavitev po uradni ceni, če pa se lotite sami, bo zagotovo še ceneje) rešili več težav hkrati. Toploto, ki bi jo hiša izgubljala, zdaj dobijo rastline. In obratno, od rastlinjaka hiša pozimi dobi več toplote, kot je sama da, zato smo vsi na boljšem kot prej. Dejansko z denarjem, ki smo ga porabili za rastlinjak, ne bi mogli zamenjati niti dotrajanih balkonskih vrat! Da mraz ne pride od spodaj, je pri takšnem rastlinjaku treba izolirati tla. Uporabili smo zelo poceni rešitev: navadno plastično folijo, čez katero smo položili stiropor in vezane plošče, po vrhu pa še topli pod, ki je na robovih dobro zatesnjen. (Še pozimi so tla čisto prijetno topla in se v rastlinjak lahko odpravim v sobnih copatih.)

Na slikah v nadaljevanju lahko vidite več postavitev, odvisnih od tega, katere rastline so v rastlinjaku. • Pozimi v rastlinjaku domujejo citrusi, ki jih takrat pobiramo in uživamo v vonju njihovih cvetov. DECEMBER

• V januarju se že začnejo pojavljati prve sadike – najbolj se mudi s paprikami, čilijem in gomoljnim koromačem. JANUAR

Ker se kot sonca nenehno spreminja, smo tudi opremo prilagodili temu, da se hitro pospravi vse, česar ne potrebujemo. Za ta namen imamo 4 Skupaj za zdravje človeka in narave << 195

• Ko se sadike začnejo množiti in potrebujejo vse več prostora, morajo citrusi drugam.

MAJ

FEBRUAR

• Ko prostora začne zmanjkovati, začnemo uvajati drugo in tretje nadstropje. MAREC / APRIL

• Čisto navadne gajbice so se pri tem izkazale za veliko bolj uporabne kot pladnji. V zgornji gajbici so že ozelenele rastline, spodaj pa tiste, ki šele kalijo in še ne potrebujejo svetlobe. Zgornja gajbica tudi preprečuje hitro izsušitev prsti v spodnjih, do katere pride, če jih sonce direktno žge. • Čez dan gre večina sadik ven, notri pa pustimo le toploljubne in tiste, ki potrebujejo višjo temperaturo za kaljenje. Če je sončno, se ta giblje med 22 in 27 °C in je idealna za kalitev skoraj vseh rastlin. • Ker imamo odprta vrata dnevne sobe, rastlinjaka sploh ni treba odpirati. 196 >> Preverjene naravne rešitve za življenje in preživetje

• Konec maja je že skoraj vse zunaj, notri pa pospešujemo le rast prve generacije paradižnikov, ki jih želimo čim prej uživati. • Poleti v rastlinjaku pripravljamo drugo generacijo paradižnikov. Če se resno ukvarjate s pripravo svojih čajev in zelišč, ste verjetno že sami ugotovili, da nabrane količine na dan za cvet prekašajo kapacitete domačih sušilnic. Pri nas v takšnih dneh naredimo cel nebotičnik gajbic in v vsako položimo zelo tanko gazo (za ta namen odprem eno sterilno gazo in dobim idealno velikost za gajbico). Na gazo potem v tankih plasteh zložimo zelišča. Gajbice mogoče niso lepe na videz, so pa zelo funkcionalne, ker so z vseh strani prepišne in se jih da zlagati eno na drugo. Ker so v rastlinjaku na močnem, toplem prepihu, se večina zelišč posuši že v enem dnevu. Tista, ki potrebujejo malo več časa, čez noč zapremo in tako preprečimo, da bi se navlažile. Naslednje jutro, takoj ko se ozračje posuši, pa se sušijo naprej. Tako

dobimo zelišča vrhunske kakovosti, ki so enako lepa, kot če bi jih sušili v električnem sušilcu, njihove zdravilne moči pa so neprimerno večje, ker jih nismo izpostavljali elektromagnetnemu smogu. Jeseni je čas, da v rastlinjak prestavimo posode z zelenjavo, ki ji tako podaljšamo vegetacijo. Takrat prestavimo paprike, paradižnike, bazilike in tudi okrasne rastline, ki jih želimo še malo okrepiti, preden jih preselimo na prezimovanje v hišo. OKTOBER

Najlepši čas je v novembru, ko je zunaj le kak šna stopinja nad ničlo, jaz pa lahko delam ali »čajčkam« v rastlinjaku, v katerem je čudovitih 22 °C. Zjutraj pa še v pižami odprem vrata iz dnevne sobe v rastlinjak in me razneži cvetek limone ali pomaranče, ki je odišavil celoten prostor - in se sredi Gorenjske počutim, kot bi živela na Obali. NOVEMBER

Že tri leta v rastlinjaku na balkonu preživijo zimo tudi paprike. Na sliki je triletna paprika, ki jo sicer pozimi zelo malo zalivamo in čisto nič ne gnojimo, ker bi sicer »podivjala«. Že v februarju ima nastavljenih 100 cvetov (!) in jo je res težko prepričati, naj še malo potrpi. Ko jo končno postavimo na prosto, začne delati s takšno hitrostjo, da je treba veje celo privezovati, sicer se polomijo pod težo plodov. Skupaj za zdravje človeka in narave << 197