Resnice in zmote o holesterolu by Zazdravje.net

Skupaj za zdravje človeka in narave

Več o našem projektu, v katerem sodeluje več kot trideset nevladnih organizacij, lahko preberete na spletnem portalu www.zazdravje.net. Izdajamo tudi brezplačno glasilo „Skupaj za zdravje človeka in narave“, ki ga lahko vsak mesec poiščete v trgovinah z zdravo prehrano, zeliščnih prodajalnah, specializiranih trgovinah in drugih informacijskih točkah, ki jih je v Sloveniji že skoraj tristo. Vse knjige, ki so nastale v okviru projekta, si lahko ogledate na spletni strani www.shop.zazdravje.net.

Resnice in Zmote o

holesterolu ÜÜ Kako je mogoče, da živila, ki ne vsebujejo holesterola (npr. kruh in margarina), dvigujejo holesterol? ÜÜ Kako je mogoče, da imajo tisti, ki uživajo ocvirke, maslo in polnomastno mleko, manj težav z ožiljem od tistih, ki izbirajo živila s čim manj holesterola in nasičenih maščob? ÜÜ Zakaj prisilno zniževanje holesterola z zdravili pri številnih ljudeh spremljajo težave z mišicami, impotenca, razdražljivost, depresija, izguba spomina, ...? ÜÜ Kaj so normalne vrednosti holesterola, če se meje „normalnega“ spreminjajo vsakih nekaj let in se od države do države razlikujejo? Vsi navedeni paradoksi so nastali zgolj zato, ker smo slepo verjeli nekaterim mitom o zdravih in škodljivih živilih. Če si zares želite zagotoviti optimalno količino in kakovost holesterola za zdravo ožilje, živčevje in možgane, spoznajte resnice in zmote o holesterolu. Obenem boste izvedeli tudi, kako je holesterol povezan z delovanjem ščitnice, imunskega sistema, reproduktivnih organov, splošnim počutjem, zdravo nosečnostjo, razvojem otrok, ...

Cena knjige: 28 EUR info@zazdravje.net www.zazdravje.net

ISBN: 978-961-93452-7-6

Založba: Jasno in glasno, d.o.o. www.zazdravje.net

Resnice in Zmote o

Resnice in zmote o holesterolu

V projektu „Skupaj za zdravje človeka in narave“ iščemo naravne rešitve za težave, s katerimi se soočamo v sodobnem svetu. Namesto posledic nas bolj zanimajo vzroki. Namesto naštevanja ovir nas bolj zanima, kako se jim izogniti. Namesto iskanja krivcev raje prevzamemo lastno odgovornost za lastne odločitve. Namesto vpitja globalizacije bolj poslušamo šepetanje lastne vesti.

holesterolu

Vse od druge svetovne vojne naprej živimo v prepričanju, da so holesterol in nasičene maščobe zlo. Mašili naj bi ožilje in tako povzročali srčni infarkt ali možgansko kap. V knjigi, ki jo držite v rokah, boste prebrali, zakaj je to eden največjih mitov, s katerim so živeli naši stari starši, naši starši in mi. Čas je, da se ta mit konča in s tem omogoči boljše zdravje tako nam kot prihodnjim generacijam. Razveseljiva novica je, da so prav ob zaključku pisanja te knjige v ZDA (kjer se je ta mit „rodil“) naznanili, da resno razmišljajo o opustitvi svaril glede nevarnosti holesterola.

Adriana Dolinar Sanja Lončar

Skupaj za zdravje Ä?loveka in narave

Resnice in zmote o holesterolu Adriana Dolinar Sanja LonÄ?ar

Naslov: Resnice in zmote o holesterolu Avtorici: Adriana Dolinar, Sanja Lončar Založnik: Založba Jasno in glasno, d.o.o.; Publikacija v okviru projekta Skupaj za zdravje človeka in narave Jezikovni pregled: Sinja Leskovec Koren Prelom: Opa!celica (Saša Vučina) Fotografije: Fotolia Ilustracije: Jan Č. Dolinar Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o. Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2015 Naklada: 2000 izvodov

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 612.397(035) 665.238(035) DOLINAR, Adriana Resnice in zmote o holesterolu / Adriana Dolinar, Sanja Lončar ; [fotografije Fotolia ; ilustracije Jan Č. Dolinar]. - Ljubljana : Jasno in glasno, 2015 ISBN 978-961-93452-7-6 1. Lončar, Sanja, 1965278300160

Resnice in zmote o holesterolu

Kazalo Uvod // Ali tudi vas skrbi holesterol?............................11

1. poglavje // Če bi vedeli, kako pomemben je holesterol, se ga ne bi več bali!................................... 19 Brez holesterola ni celic........................................................20

• Holesterol podpira normalno delovanje celične membrane . ......... 21 • Holesterol omogoča normalno delovanje celice .............................. 24

Holesterol je nujen za zdravje živčevja in možganov od spočetja naprej.................................................................26 • Holesterol je sestavni del mielinske ovojnice živcev ....................... 26 • Holesterol je pomemben sestavni del možganov ............................ 27

Holesterol je osnovna surovina za izgradnjo hormonov... 28

• Holesterol je predhodnik kortizola................................................... 29 • Holesterol je predhodnik ženskih in moških spolnih hormonov..... 29 • Holesterol je predhodnik aldosterona............................................... 30

Holesterol je predhodnik vitamina D3 .............................30 Holesterol skupaj z drugimi lipidi omogoča zaščito na koži........................................................................32 Holesterol je predhodnik žolčnih kislin, ki so pomembne za prebavo ...............................................33

2. poglavje // Ali lahko holesterola in nasičenih maščob pojemo preveč? . ...............................................35 Ali lahko holesterola pojemo preveč?.................................35

• Kako holesterol vstopa v telo?........................................................... 35 • Kako se holesterol prevaža do jeter?................................................. 36 • Kako telo uravnava raven holesterola v krvi, če ga s hrano zaužijemo več?............................................................ 37 • Druga dejstva o tem, zakaj holesterol v hrani naj ne bi bil nevaren za srce in ožilje............................................... 40

Ali lahko nasičenih maščob, ki dvigujejo raven holesterola v krvi, pojemo preveč?......................................44 • Nasičene maščobe in holesterol – včasih in danes . ........................ 44 • Ali veste, da trditev „nasičene maščobe v hrani povišajo holesterol v krvi, zaradi česar povečujejo tveganje za aterosklerotična obolenja“ ni bila nikoli dokazana? ...................... 48

3. poglavje // Ali so lahko zgolj previsoke vrednosti holesterola v krvi nevarne?............................ 61 Kaj je slabše: preveč ali premalo holesterola? ...................61

• Zakaj žile počijo?............................................................................... 63 • Zakaj se žile zamašijo?..................................................................... 65

Ali je za aterosklerotične spremembe na žilah res kriva zlasti previsoka raven holesterola v krvi?...........................66 • „Izredne razmere na cesti“ – kot vzrok ........................................... 66 • „Okvare vozil“ – kot vzrok . ............................................................. 67

Jetra so največja tovarna holesterola in oskrbnik telesnih celic z njim..............................................69 Jetra proizvajajo toliko holesterola, kot ga potrebujemo...............................................................71 • Kaj so „normalne“ vrednosti holesterola?........................................ 73

Resnice in zmote o holesterolu

Motnje v proizvodnji holesterola .......................................74

• Sindrom Smith-Lemli-Opitz (SLOS)................................................ 74 • Nosilci gena SLOS ............................................................................ 75 • Pelizaeus-Merzbacher (PM)............................................................. 76 • Upad holesterola zaradi staranja..................................................... 76

Prevoz holesterola po telesu.................................................78

• Mi smo tisti, ki vplivamo na razmere na cestah.............................. 80 • Zgradba vozil za holesterol ….......................................................... 81 • Vozni park, glavne stranke in linije poti za holesterol in trigliceride............................................................... 85 • Vozila za holesterol in trigliceride se lahko tudi „okvarijo“............ 87

Motnje v prevozu vozil VLDL in posledice ......................91

• Osnovne naloge vozil VLDL ............................................................ 91 • Povišane vrednosti trigliceridov so lahko le znak povečane potrebe telesa po trigliceridih........................................... 92 • Motnje v prevozu VLDL in posledice .............................................. 93 • Kako ugotovimo, koliko imamo v krvi VLDL?................................ 98

Motnje v prevozu vozil LDL in posledice..........................99 • Osnovne naloge vozil LDL................................................................ 99 • Povišane vrednosti LDL so lahko le znak večje potrebe telesa po holesterolu.................................................. 100 • Motnje v prevozu LDL in posledice . ............................................. 102 • Kako ugotoviti, kateri LDL imamo v krvi?.................................... 110

Motnje v prevozu HDL in posledice.................................114 • Osnovne naloge vozil HDL............................................................. 114 • Motnje v prevozu HDL in posledice............................................... 119 • Kako ugotoviti, kateri HDL imamo v krvi?................................... 120

Ali vas je še vedno strah holesterola?...............................122 • Povzemimo še enkrat šest dejstev, zakaj zgolj visoke vrednosti krvnega holesterola niso razlog za preplah.................................... 122

4. poglavje // Posledice zniževanja holesterola na silo......................................................... 125 Komu koristi zniževanje holesterola?...............................125 „Z dežja pod kap“ – posledice zniževanja holesterola s prehrano.....................................128

• Zniževanje krvnega holesterola . ................................................... 128 • Več tihih kroničnih vnetij in oksidativnega stresa ....................... 137

Posledice zniževanja holesterola s sinteznimi zdravili...152

• Težave z mišicami .......................................................................... 153 • Težave s počutjem .......................................................................... 153 • Težave z ožiljem ............................................................................. 160 • Težave s prebavo . ........................................................................... 160 • Težave s spolnostjo in plodnostjo .................................................. 161

Posledice zniževanja holesterola s fitosteroli...................162 • Več, in ne manj aterosklerotičnih obolenj ožilja............................ 164

5. poglavje // Povratek nasičenih maščob in holesterola................................................................ 167 Nasičene maščobe in holesterol dokazano neškodljivi .168

• Tudi domorodni človek uživa več odsvetovanih živil.................... 168 • Več nasičenih maščob, manj težav z ožiljem ................................ 170 • Več nasičenih maščob, manj debelosti .......................................... 172 • Več nasičenih maščob, manj osteoporoze in gnilobe zob.............. 173 • In še in še ….................................................................................... 173

Povratek „odsvetovanih živil“ – da, toda kakšnih?.........174 • Zakaj ekološka ali biodinamična reja in poljedelstvo? ............... 174 • Zakaj ekološka ali biodinamična predelava živil?......................... 175 • Priprava živil . ................................................................................ 176

Povratek „odsvetovanih živil“ – da, toda koliko?............177

Resnice in zmote o holesterolu

Povratek „odsvetovanih živil“ – da, toda kaj v primeru, da smo vegetarijanci?..........................................................180 Povratek „odsvetovanih živil“ – da, toda kaj če jih ne prenašamo dobro?...............................................................183 • Vpliv energije človeka, tipa konstitucije človeka itd. na prebavo in presnovo živil........................................................... 183 • Če že imate težave z rodili, bolehate na pljučih, imate alergije, težave s prebavo, …................................................ 185

Glavna zamolčana „anatomija“ odsvetovanih živil.........187 • Miristinska in palmitinska maščobna kislina .............................. 187 • Stearinska, oleinska in omega 3 maščobna kislina....................... 188 • Lavrinska maščobna kislina........................................................... 190 • Vitamini A, E, D, K2, selen, B3, …................................................. 191

Zamolčana dejstva o „odsvetovanih živilih“....................194

• Polnomastno mleko ....................................................................... 194 • Maslo............................................................................................... 202 • Prečiščeno maslo ghee..................................................................... 206 • Polnomastni siri ............................................................................. 207 • Polnomastna skuta ........................................................................ 212 • Polnomastni kefir, jogurt, sirotka, …............................................. 213 • Jajca................................................................................................. 214 • Meso, bogato z nasičenimi maščobami ......................................... 216 • Svinjska mast ................................................................................. 219 • Goveji loj.......................................................................................... 220 • »Modne smernice« glede uživanja mastnih rib . .......................... 221 • Kokosova maščoba.......................................................................... 224

6. poglavje // Naravno do optimalne oskrbe s holesterolom in zdravja ožilja......................................229 Izboljšajmo način življenja.................................................229

• Obvladajmo stres ........................................................................... 231

Zagotovimo si dovolj spanja..............................................238 • Kaj povzroči pomanjkanje spanja?................................................ 238 • Koliko spanja je dovolj?.................................................................. 242

Poskrbimo za ustrezno hidracijo......................................243 • Kaj povzroči pomanjkanje vode?.................................................... 243 • Koliko vode in soli je dovolj?.......................................................... 247

Izogibajmo se industrijsko predelanim živilom..............249

• Izogibajmo se industrijsko predelanim omega 6 maščobnim kislinam........................................................ 249 • Manj omega 6, več omega 3............................................................ 250 • Manj omega 6, več nasičenih maščob ........................................... 252 • Izogibajmo se živilom, ki vsebujejo obilje enostavnih ogljikovih hidratov ......................................................................... 253 • Manjše uživanje ogljikovih hidratov dokazano varuje ožilje....... 255 • Manj glutena, manj vnetij.............................................................. 256

Izkoristimo moči začimb...................................................256 • Antioksidativno delovanje.............................................................. 257 • Kaj začimbe zmorejo?..................................................................... 258

Uživajmo koristna živila in prehranska dopolnila..........277 • Zeleni čaj......................................................................................... 277 • Aloe vera.......................................................................................... 278 • Alge (klamatska, spirulina, klorela, …), ječmenova in pšenična trava, ….................................................... 279 • Vino................................................................................................. 280 • Oljčno olje........................................................................................ 280 • Topne vlaknine................................................................................ 281 • Vitamin C........................................................................................ 281 • Vitamin E ....................................................................................... 283 • Vitamin D . ..................................................................................... 284

Resnice in zmote o holesterolu

• Koencim Q10 . ................................................................................ 285 • Selen................................................................................................. 285 • Silicij................................................................................................ 285 • Magnezij.......................................................................................... 287

Zmanjšajmo raven homocisteina......................................290 Ostanimo telesno dejavni...................................................291

OPOZORILO Informacije v knjigi so skupek dognanj tradicionalnih in sodobnih znanj. Nasveti ne morejo nadomestiti strokovne pomoči zdravnika ali terapevta, Avtorici v knjigi ne dajeta medicinskih nasvetov in ne svetujeta uporabe ali opustitve katerega koli zdravila brez posveta z lečečim zdravnikom. Vse tukaj navedene podatke in priporočila bralec uporablja predvsem na lastno odgovornost. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

Uvod

Resnice in zmote o holesterolu

Ali tudi vas skrbi holesterol? Ali vas grabi panika, ker so vam izmerili mejne ali prekomerne vrednosti holesterola? Ali ste na dieti brez holesterola ali se mu izogibate? Ali ste na zdravilih za zniževanje holesterola? Ali opažate, da se borba proti holesterolu ne obnese, saj se počutite vse slabše? Potem berite naprej … Sodobni človek se kar zdrzne, ko se v družbi pogovarjajo o holesterolu. Prepričan je namreč, da je holesterol hudo zlo in bo zaradi njega zbolel ali celo umrl. Kako ne bi tako mislil, ko pa si mediji in stroka (ki ju je sistematično zavedla farmacevtska industrija) na vsakem koraku prizadevajo holesterol prikazati kot nekaj slabega in nevarnega. Tako je že od konca druge svetovne vojne naprej, ko je bila „lipidna hipoteza“ nastanka srčno-žilnih obolenj prvič opisana. Nasičene maščobe in holesterol naj bi mašili naše ožilje - pa jih res? Ker so holesterol našli v spremembah na žilni steni arterij, so ga proglasili za krivega nastanka aterosklerotičnih obolenj. „Holesterol se vendar nalaga na žilne stene in povzroča tako

Uvod

Kapitalu vse preveč koristi prepričanje, da je holesterol vsega kriv, da bi . dovolili dvom v to

imenovano aterosklerozo. Posledica tega sta lahko tudi srčni infarkt in/ali možganska kap. Oba lahko namreč nastaneta, ko se žila zaradi oblog na žilni steni zamaši ali pa, ko se del oblog na ožilju odtrga in zamaši manjše žile v srcu ali možganih,“ razlaga stroka. Čeprav je danes vse več dokazov, da holesterol ni glavni krivec za nastanek srčno-žilnih obolenj ali pa možganske kapi, in tudi vse več dokazov, da so študije, s katerimi so njegovo krivdo dokazovali, sporne, je stroka na žalost zaključila, da je holesterol zlo in ga je treba v krvi meriti, nadzirati ter domnevno „previsoko raven holesterola v krvi“ znižati z dieto in zdravili, da se ne bo nalagal na stene arterijskih žil. Ne razumite nas narobe – koronarna ateroskleroza (odebeljevanje žilnih sten srca), na primer, je nevarno obolenje, ki lahko vodi do srčnega infarkta, ki je med vodilnimi vzroki smrti v mnogih državah sveta. Knjiga, ki jo berete, vam z zbranimi, manj poznanimi informacijami poskuša le pokazati, da holesterol ni nujno glavni krivec za njen nastanek. Bolj verjetnih vzrokov za nastanek ateroskleroze od povišanega holesterola je namreč več, zanimivo pa je, da jih stroka še vedno ni raziskala. Na primer teorije o pomanjkanju vitamina C dr. Linusa Paulinga, ki je zapisana v delu „How to live longer and feel better“ iz leta 1986, stroka še vedno ni ne potrdila ne ovrgla. Podobno je tudi pri drugih teorijah, kot je teorija o vnetju, ki jo je še pred tem, leta 1970, izpostavil Russell Ross z Univerze v Washingtonu. Stroka se s to teorijo ni ukvarjala, ker je vnetje preveč zapleten proces in ga je zelo težko meriti v krvnem obtoku. Toda kot kaže danes, pa nekaj na tej teoriji kljub vsemu je, saj so tudi proizvajalci zaviralcev holesterola spremenili recepturo v to smer približno v istem obdobju, ko so raziskovalci

Resnice in zmote o holesterolu

s harvardske medicinske šole ugotovili, da je C-reaktivni protein verjetno boljši napovednik srčno-žilnih obolenj od holesterola. CRP je namreč indikator telesnega vnetja!

Ali ste vedeli, da naj bi statini delovali bolje od predhodnih zdravil zaradi svojega protivnetnega učinka? Statini, naprednejša generacija zaviralcev nastanka holesterola, naj bi delovali bolje od predhodnih zdravil, in sicer ne le zaradi zniževanja ravni holesterola v krvi, temveč tudi zaradi svojega protivnetnega delovanja. Njihovo delovanje v tem smislu je podobno acetilsalicilni kislini, le da so statini dražji in manj učinkoviti, obenem pa lahko povzročajo še obilico nevarnih stranskih učinkov!

Kakor koli, danes še vedno velja, da je holesterol zlo. Zato države trošijo ogromno denarja za obveščanje prebivalstva o nujnosti preventivnega merjenja holesterola. Tako vas farmacevti v lekarnah in različna društva, ne zavedajoč se prave resnice o holesterolu, vabijo na brezplačna merjenja holesterola. Zdravniki, ki so zaradi pomanjkanja časa nasedli zmanipuliranim študijam farmacevtske industrije, vam razlagajo o dieti brez holesterola in nasičenih maščob, telesni dejavnosti in hujšanju in če v nekaj mesecih ne dosežete želenih vrednosti holesterola, vam predpišejo zdravila za zniževanje holesterola (tako je bilo do nedavnega). Prehrambena industrija pa pridno izkorišča dane razmere in vam ponuja margarino, rafinirana rastlinska olja ter mnoge različne izdelke z manj nasičenih maščob in holesterola, saj naj bi bili boljši od masla, svinjske masti, kokosove masti, jajc, mesa itd.

Koliko bo kakšna doktrina stroke v veljavi, očitno ni povezano z znanstvenimi dokazi, ki jo izpodbijajo. Dokler se da na njej služiti, ji bodo podaljševali življenje.

Uvod

Jajca vsebujejo holesterol, zato jih stroka odsvetuje, čeprav je s študijami dokazano, da jih lahko brez težav pojemo od 2 do 3 na dan.

Kje bodo meje „zdravja“, je sno odvi od kupne moči posameznih držav. Tam, kjer farmacija zasluti denar, močneje pritiska na stroko in zavarovalnice, da znižajo meje varnega holesterola.

Ob vsem tem pa farmacevtska industrija beleži enormno rast uporabe zdravil za nižanje holesterola. Svetovna rast uporabe teh zdravil je bila, denimo, že med leti 1993–1998 neverjetno 70-odstotna (Farmakoterapijski priručnik, 4. izdaja, Božidar Vrhovac et al.). Glede na to, da so kampanje za preventivno merjenje holesterola vse močnejše in da se vse več ljudi testira, si lahko samo mislimo, kako vrtoglave so danes številke prodanih zdravil za zniževanje holesterola. Po nekaterih ameriških podatkih naj bi statine uživalo 40 milijonov ljudi, ta številka pa naj bi se kmalu dvignila na 70 milijonov. Skupni holesterol

<5 mmol/l

LDL

<3 mmol/l

Trigliceridi

<2 mmol/l

HDL

>1 mmol/l

HDL moški

>1,4 mmol/l

HDL ženske

>1,2 mmol/l

Tabela z danes priporočenimi (s strani stroke) vrednostmi holesterola v krvi

Ni torej čudno, da je vse več ljudi strah holesterola in maščob na sploh, če vrednosti niso v skladu s priporočenimi v tabeli – tako so nas naučili. Čudno pa je, da kljub novim dokazom, ki lipidno teorijo o nastanku koronarne ateroskleroze spodkopavajo že nekaj desetletij, tako uporabniki kot stroka še vedno verjamejo, da je „Zemlja ravna“!

Resnice in zmote o holesterolu

Tako veliko ljudi s strahom hodi na meritve holesterola in pridno upošteva prehranske omejitve glede holesterola in nasičenih maščob. Če kljub prehranskim ukrepom holesterol noče pasti pod „želeno mejo“, kmalu postanejo doživljenjski uporabniki sinteznih zdravil za zniževanje holesterola. Podobno kot se z letalom dvignemo nad zemljo in jasno vidimo, da zemlja ni ravna, se lahko dvignemo tudi iz okvirjev napačnih prepričanj in pogledamo dokaze, ki govorijo, da holesterol in nasičene maščobe niso zlo. Posebej hitro pa zdravila za zbijanje vrednosti holesterola dobijo ljudje, ki imajo nekaj dejavnikov tveganja, torej tisti, ki kadijo, so pretežki, imajo visok krvni pritisk, sladkorno bolezen oziroma diabetes, že imajo težave s srcem, so po menopavzi, so moški, imajo neaktiven način življenja (z malo telesne dejavnosti) itd. Vsaj tako naj bi veljalo. Glede na nove smernice, ki so jih sprejeli leta 2013 v Ameriki, pa ni nujno, da bo tako tudi ostalo … Ironija pa je, da se kljub temu, da vzorno sledimo vsem priporočilom stroke, stanje z zdravjem ne izboljšuje, temveč vse več ljudi opaža, da je njihovo počutje in zdravje vse slabše. Vse več je depresivnih, vse več je poškodb mišic, odpovedi jeter, neplodnosti, raka, … Po drugi strani tudi vse več zdravnikov opaža, da imajo kljub zniževanju holesterola in dieti njihovi bolniki nevarne obloge na arterijskih žilah.

Uvod

Ali ste vedeli, da se meje, kdaj je treba statine zaužiti, neprestano spuščajo? Meje, kdaj jemati zdravila za zbijanje holesterola v krvi, se neprestano spreminjajo, in sicer navzdol. Kar pomeni, da vedno več ljudi dobi zdravila za zniževanje holesterola. V knjigi „Die CholesterinLüge“ prof. dr. Walter Hartenbach, zagovarja, da je normalna vrednost skupnega holesterola 6 in ne 5 mmol/l. Meritve ravni holesterola, na primer, po novih smernicah, ki jih je sprejelo združenje American Heart Association v letu 2013, niso več tako pomembne. Kar pomeni, da je za začetek zbijanja holesterola dovolj, že če imate enega izmed navedenih dejavnikov tveganja: 1. če imate srčno-žilna obolenja, vključno z angino pektoris (bolečino, ki se pojavi ob stresu ali fizičnem delu); 2. če imate LDL višji od 4,9 mmol/l; 3. če imate sladkorno bolezen in ste stari med 40 in 75 let; 4. če imate več kot 7,5 % verjetnosti za srčni infarkt ali druge srčno-žilne bolezni v naslednjih 10 letih. Več o tem v članku Cholesterol and statins: it’s no longer just about the numbers. Reena Pande, M.D., Instructor in Medicine, Harvard Medical School. Smernice bi še nekako razumeli, če bi imelo zniževanje holesterola res pričakovane učinke na zmanjšanje smrtnosti zaradi srčno-žilnih obolenj, toda, kot boste brali v nadaljevanju, ni tako. Še več, farmacevtska industrija ima v pripravi nova zdravila, ki bodo holesterol še učinkoviteje zniževala!

Ali veste, da se smrtnost zaradi srčnega infarkta ni zmanjšala zaradi zniževanja holesterola, temveč zaradi napredka v kirurški obravnavi srčnih bolnikov, kot navaja prof. dr. W. Hartenbach? To dokazuje tudi

Resnice in zmote o holesterolu

dejstvo, da je zmanjšana le stopnja umrljivosti zaradi srčnih obolenj, ne pa tudi stopnja obolevnosti. Povedano drugače, število novih obolelih za srčno-žilnimi obolenji se ni zmanjšalo. Število obolelih se ne zmanjšuje. Le umrljivost je manjša, domnevno zaradi boljše kirurške obravnave.

Čeprav se mnogi strogo držijo prehranskih priporočil in jemljejo zdravila za zniževanje holesterola, se ne počutijo bolje. Nasprotno, njihovo zdravje je vse slabše. Tudi dejstvo, da je holesterol glavni napovedovalec nastanka kronične srčne bolezni, se vse bolj maje. O tem je celo davno nazaj spregovoril direktor slavne Framinghamske študije (na katero se stroka naslanja kot dokaz, da lipidna hipoteza drži). Povedal je tole: „Serumski holesterol ni tako močen dejavnik tveganja za nastanek kronične srčne bolezni, kot je krvni pritisk močen dejavnik tveganja za srčni infarkt ali kajenje dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka.“ Dejstvo, da ima 50 odstotkov ljudi, ki so doživeli srčni infarkt, normalne vrednosti holesterola v krvi, nakazuje, da holesterol morda ni pravi vzrok (ali pokazatelj tveganja) za nastanek srčno-žilnih obolenj. Še več, številni strokovnjaki že dolgo razkrivajo, da z zniževanjem holesterola ne bomo bolj zdravi niti ne bomo odpravili ateroskleroze ali se rešili srčnega infarkta ali možganske kapi. Nedavne raziskave celo razkrivajo, da lahko statini celo pospešijo srčno-žilna obolenja! Ali vas zanima, zakaj? Berite naprej.

Uauuu!

1. poglavje

Resnice in zmote o holesterolu

Če bi vedeli, kako pomemben je holesterol, se ga ne bi več bali! Kako je mogoče, da je znanosti uspelo nekaj tako telesu pomembnega in vsesplošno prisotnega proglasiti za zlo? Če bi vedeli, kako pomemben je holesterol za naše zdravje, se ga verjetno ne bi več bali. Zato začnimo od spoznavanja, kaj holesterol sploh je in kakšno vlogo v telesu ima. Holesterol kemijsko spada med sterole oziroma steroidni alkohol. Tako kot trigliceride (o katerih ste lahko več prebrali v knjižici „Resnice in zmote o maščobah“) ga uvrščamo med lipide oziroma poljudno med maščobe. Holesterol – dober ali slab? Holesterol ima v telesu vrsto življenjsko pomembnih funkcij. Skupaj s fosfolipidi je sestavni gradnik celičnih membran in je pomemben za rast in delovanje vseh celic, je predhodnik steroidnih hormonov (kortizola, prostaglandinov (testosterona, estrogena,

2. poglavje

Resnice in zmote o holesterolu

Ali lahko holesterola in nasičenih maščob pojemo preveč? „Lipidna teorija“ o nastanku aterosklerotičnih obolenj pravi, da lahko s holesterolom v hrani in z nasičenimi maščobami preveč dvignemo raven holesterola v krvi ter povzročimo srčno-žilna obolenja ali pa, denimo, možgansko kap. Pa je to res?

Ali lahko holesterola pojemo preveč? Kako holesterol vstopa v telo? Ko holesterol po zaužitju prispe v dvanajsternik, se pomeša z žolčnimi kislinami, ki se sprostijo iz žolčnika. To je za prebavo holesterola nujno, saj je netopen v vodnih okoljih, kot je črevesna vsebina. Motnje v delovanju jeter in žolčnika lahko zato zmotijo prebavo holesterola.

2. poglavje

Ali lahko nasičenih maščob, ki dvigujejo raven holesterola v krvi, pojemo preveč? Nasičene maščobe in holesterol – včasih in danes Nasičene maščobe imajo večji vpliv na dvig holesterola kot živila s holesterolom!

O nasičenih maščobah (najdemo jih v svinjski pečenki, svinjski masti, maslu, kokosovi, palmini maščobi itd.) smo že pisali v knjigi „Resnice in zmote o maščobah“, ki jo lahko prelistate na shop.zazdravje.net. Te so, enako kot holesterol, na zatožni klopi, saj naj bi dvigovale raven holesterola v krvi. Po ugotovitvah mnogih znanstvenikov to drži. Vprašanje pa je, ali lahko to zares poveča tveganje za srčna obolenja, v kar so nas, kot boste brali v nadaljevanju, želeli prepričati že davno nazaj.

Nasičene maščobe včasih … Zapisi o škodljivosti nasičenih maščob segajo v čas po drugi svetovni vojni, ko je nastala trditev, da nasičene maščobe dvigujejo nevarni holesterol v krvi, nenasičene ga zmanjšujejo, mononasičene pa so nevtralne. V tem času so znanstveniki merili zgolj vrednosti skupnega holesterola in ne posameznih prenašalcev za holesterol, kot je HDL (imenovan dobri holesterol), LDL (imenovan slabi holesterol) itd. K nastanku zgornjih trditev so pripomogli lobiji prehrambene industrije, o katerih smo pisali v knjižici „Resnice in zmote o maščobah“. Po drugi svetovni vojni so se začeli kopičiti presežki soje, repice, koruze in drugih poljščin. Agro lobi je zanimalo, kako bi se te surovine

Resnice in zmote o holesterolu

dalo dražje prodati kot krmo za živali. Tako je nastala zgodba, da so margarine in rafinirana olja bolj zdrava od maščob, ki so jih ljudje uživali do takrat. Nato so vključili znanstvenike, da dokažejo, da je v imenu zdravja treba prenehati z uživanjem masti, masla, kokosove in palmove maščobe.

Na eni margar in se da zaslužit i i več kot pri pro daji 5 kg sončnic.

Nasičene maščobe danes … Dve desetletji pozneje so znanstveniki merili tudi posamezne prenašalce za holesterol in „uradno“ ugotovili, da mononasičene maščobe niso nevtralne, temveč da dvigujejo HDL in znižujejo LDL. Ugotovili so tudi, da nasičene maščobe sicer dvigujejo LDL, toda dvigujejo tudi HDL, kar pomeni, da nasičene maščobe ne morejo biti izključno slabe. Obenem so nasičene maščobe, kot je stearinska (npr. v čokoladi), še najbolj nevtralne, saj dvigujejo HDL, ne pa tudi LDL.

Danes se ve, da tudi vse nasičene maščobe niso enake. Obstajajo kratko, srednje in dolgo verižne maščobne kisline. Kokosova maščoba, na primer, ima v sestavi zelo veliko kratko in srednje verižnih maščobnih kislin. Kratko in nekatere srednje verižne maščobne kisline se presnavljajo drugače, in sicer se v jetrih presnovijo neposredno v energijo, zato ožilju naj ne bi škodovale. Več o tem preberite v že navedeni knjižici „Resnice in zmote o maščobah“.

Kdaj bodo obtoženci oproščeni?

2. poglavje

Še več, najnovejše raziskave dokazujejo, da nasičene maščobe, na primer, iz mlečnih izdelkov dvigujejo dobro podskupino LDL, ki ni nevarna ožilju (Change in dietary saturated fat intake is correlated with change in mass of large low-density-lipoprotein particles in men. D M Dreon et al.). V resnici so to vedeli (ali pa najmanj sumili) že davno nazaj. Dr. John Gofman, dr. med., nuklearni fizik in zdravnik, je kmalu po drugi svetovni vojni ugotovil, da obstajajo tudi podskupine vozil LDL in HDL.

Pod drobnogled bi morali vzeti celotno tehnologijo predelave maščob in ne le transmaščobnih kislin.

Da bo zmeda še večja, naj omenimo še to, da so pravzaprav edine maščobe, ki so jim javno uspeli dokazati škodljivo delovanje na naše zdravje (in tudi na naše ožilje), prav industrijsko ustvarjene transmaščobne kisline, na primer, v margarini in rafiniranih industrijsko obdelanih rastlinskih oljih. Torej so se kot najbolj škodljive izkazale prav tiste maščobe, ki nam jih je prehrambena industrija ponudila kot bolj zdrave od masla, svinjske masti, kokosove ali palmine maščobe, mlečnih izdelkov, mesa itd.

Transmaščobe niso edina težava! V resnici pa transmaščobne kisline niso edine problematične. Mnoge raziskave dokazujejo, da so takšne tudi nenasičene maščobe (zlasti omega 6 maščobne kisline), ki jih je prav tako obilje v industrijsko pridelanih rastlinskih oljih. Raziskava (Corn Oil in Treatment of Ischaemic Heart Disease. G. A. Rose et al (1965), kjer so preiskovanci dve leti uživali koruzno olje, je pokazala, da se je sicer raven holesterola v krvi znižala za 0,59 mmol/l, toda to ni imelo pozitivnih učinkov na zdravje. Skupna umrljivost in smrt zaradi srčnih težav se je dvignila za štirikrat! (Zakaj so omega 6 maščobne kisline problematične, boste brali v naslednjih poglavjih.)

Kot ponavadi, obtožijo male ribe. Pravi kriminalci pa se prosto sprehajajo naokoli!

Resnice in zmote o holesterolu

Ali je torej nasičena maščoba v rdečem mesu zlo ali ne? Na osnovi teh spoznanj je danes naravnost smešno še vedno vztrajati pri tem, da je rdeče meso zaradi vsebnosti nasičenih maščob nevarno za zdravje. Če pogledate sestavo maščob v govejem kotletu, vam bo kmalu postalo jasno, zakaj.

Maščobe v mesu niso problematične, težave nastajajo zaradi beljakovin! Goveji kotlet po pečenju vsebuje polovico maščob in polovico beljakovin. Maščobo sestavlja naslednje: •

51 % mononasičene maščobe (od tega 90 % oleinska) – zdrava maščoba, ki dviguje HDL in znižuje LDL,

•

1/3 (45 %) nasičene maščobe sestavlja stearinska maščobna kislina, ki dviguje HDL, ne pa tudi LDL,

•

4 % nenasičene maščobe pa prav tako dobro vpliva na holesterolno ravnovesje.

Torej po vsem tem takšna jed v pribl. 70 odstotkih izboljšuje razmerje holesterola v krvi. V 30 odstotkih sicer dvigne LDL, toda dviguje tudi HDL.

Ali se tudi vam zdi, da bi nam uživanje takšne hrane prej koristilo kot škodovalo? Zakaj je potem uživanje nasičenih maščob še vedno proglašeno za škodljivo?

4. poglavje

Resnice in zmote o holesterolu

Posledice zniževanja holesterola na silo Mnogi raziskovalci ugotavljajo, da več desetletna borba proti nasičenim maščobam in holesterolu v hrani, kot tudi borba proti krvnemu holesterolu z zdravili ni prinesla pričakovanih rezultatov. Novih primerov srčno-žilnih obolenj ni manj, tudi umrljivost zaradi srčnih obolenj se ni zmanjšala zaradi zniževanja krvnega holesterola, v skladu s pričakovanji. Še več, borba proti lipidom je mnogim načela zdravje ali že poslabšala že prej prisotne težave. Ali vas zanima, kako in zakaj?

Komu koristi zniževanje holesterola? Prehranske smernice, ki so bile postavljene kmalu po drugi svetovni vojni, so bile izhodišče za danes veljavne prehranske smernice in prehranske piramide. V Ameriki po uradnih navodilih NIH (Nacionalni inštitut za zdravje) vsem zdravim Američanom v starosti nad dve leti močno

125

4. poglavje

Posledice zniževanja holesterola s sinteznimi zdravili Po oceni stroke lahko s hrano znižamo raven krvnega holesterola za približno 10 odstotkov, z zdravili pa za približno 30 odstotkov ali več. Ker ima holesterol življenjsko pomembno vlogo v telesu (opisano v 1. poglavju), lahko z nepotrebnim prisilnim zniževanjem holesterola v krvi povzročimo kopico težav. Pred tem je stroko svaril tudi E. H. Ahrens, pomemben raziskovalec lipidov. Po mnenju mnogih raziskovalcev bi bilo edino upravičeno zniževanje holesterola z zdravili zgolj pri ljudeh z dedno hiperholesterolemijo. Prav tako se mnogi raziskovalci strinjajo, da je, če že, zniževanje holesterola smiselno, šele ko skupni holesterol v krvi doseže vrednost, denimo, 10 mmol/l, za ljudi med 40 in 59 leti starosti (Die Cholesterin Lüge, prof. dr. Walter Hartenbach, dr. med.). Zakaj lahko zdravila za zniževanje holesterola predstavljajo težavo? Na žalost se je večina stroke pustila prepričati, da je z zniževanjem holesterola treba pričeti mnogo prej in ga postaviti v „varne okvirje“. Nedvomno so ti varni okvirji, kot kaže, varni predvsem za farmacevtske blagajne, ki ob tem bogatijo. Koliko so varni za bolnike, je še vedno odprto vprašanje. Vse več je namreč podatkov, da se zdravstveno stanje ljudi na zdravilih za zniževanje holesterola ne izboljšuje bistveno. Še več, ljudje na zdravilih

152

Resnice in zmote o holesterolu

za zniževanje holesterola lahko utrpijo tudi hude stranske učinke. Znano je, da so morali enega izmed takšnih zdravil zaradi povzročanja smrti celo umakniti s tržišča. Kot boste videli, so lahko stranski učinki zdravil za zniževanje holesterola povezani tudi s težavami, ki nastanejo zaradi pomanjkanja oskrbe telesa z življenjsko pomembnim holesterolom. V upanju torej, da bomo z njimi bolj varni pred obolenji ožilja, si lahko nakopljemo obilo resnih težav, vključno s težavami na ožilju.

Paradoks! V želji, da preprečimo te na ožilju, jih žave la celo pospeši hko mo.

Težave z mišicami Najpogostejši stranski učinek statinov so težave z mišicami. Te lahko čutimo kot bolečino, utrujenost, šibkost mišic. Mnogi težave z mišicami začutijo, ko jim že hoja po stopnicah predstavlja napor. Redko pa statini povzročijo tudi hudo poškodbo mišic, tako imenovano rabdomiolizo. Ta se odraža v močnih bolečinah v mišicah, poškodbah jeter, odpovedi ledvic in smrti. Pojavi se lahko ob visokem odmerku statinov ali če jih jemljemo skupaj z nekaterimi drugimi zdravili.

Težave s počutjem Od holesterola je odvisno „počutje možganov“, posledično pa tudi naše počutje. Vemo, da je holesterola veliko v možganih in da skrbi za njihovo optimalno kondicijo oziroma zdravje. Holesterol je pomemben tudi kot izolator živčnih celic in ker omogoča nastajanje stičišč med živčnimi celicami. Oboje je

153

Kje je tu Hipokratova zaprisega: Zdravi in ne škoduj?

4. poglavje

nujno za učinkovit prenos življenjsko pomembnih informacij prek živčevja. Vse, kar omejuje preskrbljenost možganov in živčevja s holesterolom, lahko vpliva na prenos informacij prek živčevja in s tem na naše počutje. Znano je, da lahko dedne nepravilnosti in staranje povzročijo motnje v metabolizmu holesterola (izgradnja, prevoz, prevzem v celice) in s tem motnje v oskrbi možganov in živčevja z njim. Posledice lahko vidimo v težavah, kot so zmedenost, agresija, avtizem, samomorilna nagnjenja, izguba spomina itd. Kot kaže, lahko to povzročajo tudi statini. Da statini na možgane ne vplivajo ravno najbolje, pa priča tudi dejstvo, da je ob hemoragični možganski kapi tudi stroka zadržana glede uporabe statinov. Ti bi namreč lahko povzročili dodatne zaplete. Hemoragična kap se pojavlja pri ljudeh z nizko vrednostjo krvnega holesterola, zato verjetno dodatno zniževanje holesterola ni priporočljivo. Kakšne težave s počutjem lahko ob jemanju statinov zaznamo?

Izguba spomina, zmedenost, motnje v sporazumevanju, … Kot navaja Julian Whitaker, dr. med., v prispevku „Cholesterol drugs can cause memory loss. Why statins are bad for the brain“ (slo., „Zdravila za zniževanje holesterola lahko povzročijo izgubo spomina. Zakaj so statini slabi za možgane“), so kognitivne motnje za mišičnimi bolečinami in šibkostjo drugi najpogostejši stranski učinek jemanja statinov – Lipitor®, Zocor®, Pravachol®, Mevacor®

154

Resnice in zmote o holesterolu

in drugih. Na stotine primerov s statini povzročene izgube spomina in začasne izgube spomina (angl. TGA) se namreč zgrinja v MedWatch in v sistem FDA (Ameriški zvezni urad za zdravila) za prijavo stanskih učinkov. Toda večina zdravnikov kot tudi uporabnikov statinov tega ne ve. TGA – transient global amnesia oziroma začasna izguba spomina je, kot kaže, eden od stranskih učinkov statinov. Pred tem svari tudi FDA. Nekateri ljudje se na statine odzovejo z izgubo spomina ali zmedenostjo, ki traja različno dolgo (tudi 12 ur). Ti učinki naj bi sicer izzveneli, ko prenehamo z jemanjem statinov, ni pa nujno. Lažni znaki Alzheimerjeve bolezni. Stranske učinke statinov lahko nekateri ljudje čutijo podobno kot znake Alzheimerjeve bolezni – težko se sporazumevajo, težko se spomnijo ljudi, ki jih poznajo že desetletja, počutijo se zmedeni, … Ko prenehajo z jemanjem statinov, ti znaki izzvenijo.

Če uživate statine in se vam pojavljajo znaki Alzheimerjeve bolezni, preverite, da niso to le stranski učinki statinov!

Manjše mentalne sposobnosti. Zanimivi so tudi izsledki še trajajoče Framinghamske študije (Framingham Heart Study), ki je dokazala, da so se starejši ljudje z nižjo ravnjo skupnega holesterola v krvi (pod 5,18 mmol/l) slabše odrezali na testu mentalnih funkcij od tistih starejših z ravnjo holesterola nad 6,22 mmol/l. Kot kaže, več holesterola v krvi bolje vpliva na naše mentalne sposobnosti kot manj holesterola v krvi.

155

Skupaj za zdravje človeka in narave

Resnice in Zmote o

Cena knjige: 28 EUR info@zazdravje.net www.zazdravje.net

ISBN: 978-961-93452-7-6

Založba: Jasno in glasno, d.o.o. www.zazdravje.net

Resnice in Zmote o

Resnice in zmote o holesterolu

holesterolu

Adriana Dolinar Sanja Lončar