skrb zase

Prirejeno po predavanju dr. Mije Marije Rozman.

kaj je skrb zas e ?

Skrb zase ne pomeni samorazva janje ali sebičnost. Skrb zase pomeni, da skrbimo za svoje zdravje, dobro počutje, skrbimo da lahko dobro opravljamo svoje delo, da lahko pomagamo drugim in smo sposobni opravljati zastavljene obveznosti. Gre za večdimenzionalen in večplasten proces namenskega vključevanja v strategije, ki spodbujajo zdravo delovanje in izboljšujejo dobro počutje. Gre za zavestna dejanja, ki spodbujajo naše duševno, čustveno in fizično zdravje. Nemogoče je natančno opredeliti, kaj pomeni skrbeti zase, saj je definicija za vsakega posameznika njemu lastna in edinstvena. Bistveno je, da zaznavamo lastno počutje in potrebe, ki se stalno spreminjajo, zato je potrebno dnevno preverjanje, kaj v nekem trenutku potrebujemo.

Skrb zase lahko pomeni, da si zagotovimo dovolj kakovostnega spanca, da si vzamemo odmor, da se razgibamo, da jemo zdravo hrano, meditiramo, izvajamo dihalne vaje, pišemo dnevnik, se pogovorimo z bližnjimi. Pomembno je, da pomagamo sebi in si omogočimo tisto kar je potrebno za naše optimalno delovanje.

Žal veliko ljudi na skrb zase gleda kot na nekaj, kar je nepomembno, kar je razkošje, kar ni prioriteta. Skrb zase bi morala biti nekaj najpomembnejšega v našem življenju. Če smo preutrujeni, preobremenjeni, nezadovoljni, slabo opremljeni za soočanje z življenjskimi izzivi, bomo težko opravljali svoje delo, pomagali drugim in podobno. Skrb zase ni sebična.

Ustvarjanje Lastnega

NaciNA SKRBI ZASE

Vsak lahko razvija svoje strategije in oblike skrbi zase. Pri tem so vam lahko v pomoč naslednja vprašanja:

Zakaj je skrb zase za vas pomembna?

Na kaj pomislite, ko slišite izraz skrb zase?

Kdaj pridete v stik s svojo živostjo, navihanostjo, spontanostjo, radostjo, veseljem?

V katerih aktivnostih najbolj uživate?

Kaj ste počeli (v preteklosti, mladosti), kar vam prikliče spomin na brezskrbnost?

Kako si želite “sestavljati” svoj način skrbi zase?

KOLO zIVLJENJA

Aktivnost, ki vam je lahko v pomoč pri raziskovanju, kako zadovoljni ste z določenimi področji svojega življenja, je kolo življenja. Gre za vizualen prikaz zadovoljstva s posameznimi področji. Na shemi z x označite za posamezno področje stopnjo, na kateri se trenutno nahajate v življenju (tj. na vsaki osi), pri čemer je 0 – popolnoma nezadovoljen/nezadovoljna, 10 – popolnoma zadovoljen/zadovoljna.

Velika verjetnost je, da izrisano stanje ni vaše idealno stanje. Če bi sedaj poskusili izrisati vaše želeno stanje, kako bi ta mreža izgledala? Na shemi označite za posamezno področje z y (lahko pa z drugo barvo, drugim znakom ipd.) stopnjo, na kateri bi se radi nahajali na posameznem področju življenja.

Nato razmislite:

Na katerih področjih je prišlo do razlik in kje so te razlike največje?

Kateremu delu svojega življenja ste se v zahtevnem obdobju življenja najprej odrekli?

Bi radi kaj v zvezi s tem naredili in če da, kaj?

Samopodoba

je eno temeljnih področij osebnosti. Je celota predstav, stališč, mnenj, ki jih imamo o sebi, vrednost, ki si jo pripisujemo; je odnos do samega sebe. Samopodoba usmerja naše razmišljanje o sebi in o svetu, naše čustvovanje in vedenje ter vpliva na odnose z drugimi.

Poznamo več različnih vrst samopodobe, kot so telesna, socialna, čustvena ali akademska samopodoba. Vse našteto je v tesni korelaciji z dobrim duševnim zdravjem človeka. Pozitivna samopodoba ima močen vpliv na človekovo zadovoljstvo z življenjem.

1.

Spostujem Se In Se Sprejemam

Samospoštovanje je ključen vidik samopodobe. Pomembno je kako se vrednotimo, cenimo ter sprejemamo, kako prepoznavamo svoje pozitivne lastnosti ter se doživljamo kot ljubezni vredno osebo.

Slednje lahko krepimo s pisanjem pozitivnih afirmacij (pozitivnih trditev) o sebi.

2. POSTAVLJAM SI CILJE IN SI PRIZADEVAM, DA BI JIH DOSEGEL

Doživljanje lastne vrednosti največkrat temelji na dejavnosti ter učinkovitosti človeka. Dejavnost, ki je smiselna, je vedno naravnana k nekemu cilju. Cilji spodbujajo našo motivacijo, prizadevnost, vztrajnost, ter nas usmerjajo in dajejo smisel.

Ena izmed najbolj znanih metod za učinkovito postavljanje ciljev je metoda SMART. Cilji, ki si jih zastavljamo morajo biti specifični (Specific), merljivi (Measurable), dosegljivi (Achievable), realistični (Relevant) ter časovno orientirani (Time-sensitive).

3 . SODELUJEM Z DRUGIMI, JIH SPREJEMAM IN IMAM DOBRE ODNOSE

Sodelovanje je eden izmed najbolj temeljnih načinov človeškega delovanja. Proces sodelovanja z drugimi zajema dogovarjanje, usklajevanje, sklepanje kompromisov, iskanje enotnosti. Ob svojih smo pozorni tudi na potrebe ter želje drugih okoli nas. Dobri medosebni odnosi vplivajo na kvaliteto življenja ter človekovo počutje.Eden izmed načinov izboljšanja komunikacije in posledično odnosov je aktivno poslušanje. Slednje omogoča višjo raven razumevanja sogovornika, zajema pa uporabo neverbalne komunikacije, pozorno, zbrano poslušanje ter resnično zanimanje za vsebino, ustrezne odzive ter smiselno postavljanje vprašanj.

4.

Resujem Probleme

Problem je življenjska situacija, ki je neizogibna. Pomembno je, da se reševanja slednjih ustrezno lotimo. Če problem vidimo kot izziv in se z njim spoprimemo lahko to utrjuje občutek nadzora nad življenjem.

5.

Stres predstavlja normalen, funkcionalen odziv posameznika, kadar je začasno porušeno njegovo ravnovesje (telesno ali duševno) zaradi notranjih ali zunanjih vplivov. Problem nastane, ko stanje postane dolgotrajno ali premočno.

Udejanjanje čuječnosti ali prakticiranje tehnik sproščanja (STOP tehnika, vaja 54321, sproščeno dihanje…) nam lahko učinkovito zmanjša stresna obdobja.

V vsaki situaciji, ob vsem, kar se nam dogaja, lahko vplivamo na to, kakšen pomen bomo temu pripisali, kako bomo o tem razmišljali. Ne moremo vedno vplivati na to, kaj se nam bo zgodilo, lahko pa izberemo, kako bomo na stvar gledali. Pomembno se je zavedati, da so misli, čustva in vedenje tesno povezani. Naših čustev ne sproži situacija sama, temveč način, na kakršnega si jo interpretiramo, ter pomen, ki ji ga pripišemo. V skladu z doživljanim čustvom se nato odzovemo.