PREVZAMEM ODGOVORNOST ZA SVOJE VEDENJE 7 .

S prevzemom odgovornosti za svoje vedenje ter posledice svojih ravnanj se hkrati krepi zavedanje, da imamo nadzor nad življenjem, da so naše odločitve ter zadovoljstvo z njimi v veliki meri odvisne od nas.Pri tem nam lahko pomaga realistično razmišljanje ter zavedanje kratkoročnih in dolgoročnih posledic.

8 .

Zavedam Se Svoje Edinstvenosti

Vsak človek je enkratna, edinstvena in neponovljiva celota telesnih in duševnih značilnosti. Zavedanje slednjega je pomemben steber samopodobe. Vodi k pozitivnemu vrednotenju sebe ter lastnega življenja. Zavedanje lastne edinstvenosti lahko krepimo z zmanjšanjem primerjanja sebe z drugimi. Včasih so lahko te primerjave koristne, v večini primerov pa so negativne, saj vodijo v ruminiranje.

9.postavim se zase

Treba se je zavedati, da imamo pravico reči NE, povedati svoje mnenje ter se postaviti zase. S prakticiranjem tega vedenja ter miselnosti nam bo sčasoma lažje. Treba pa je razlikovati med asertivnim ter agresivnim vedenjem.

10.

REPOZNAVAM, SPREJEMAM IN IZRazAM SVOJA cUSTVA v v

Pomembno je, da prepoznamo, sprejmemo ter si pustimo doživeti svoja čustva – tako prijetna kot tista manj prijetna. Če nam to dela težave, si lahko pomagamo z beleženjem misli ali čustev v obliki dnevnika.

Komunikacija na področju duševnega zdravja je ključnega pomena, saj je ravno pogovor običajno prvi in najpomembnejši korak na poti okrevanja in zdravljenja vsake stiske in težave. V nadaljevanju sledi nekaj namigov glede pravih besed ter odzivov, ki jih v taki situaciji lahko ponudimo.

kAKO ZACETI

Pomembno je, da smo pozorni na ljudi okoli sebe. Če pri osebi opazimo spremembe v vedenju ali oseba izkazuje znake stiske je ključno, da se situaciji ne izogibamo temveč zberemo pogum ter zadevo naslovimo. Seveda osebo vprašamo ali želi z nami govoriti. Nujno je, da je oseba pripravljena na pogovor ter je v to ne silimo.

Za začetek najtežjih pogovorov je treba izbrati pravilen trenutek ter prostor. Oseba se mora počutiti varno, tako nam bo lažje zaupala ter spregovorila o najtežjih temah.

KAKO NADALJEVATI: AKTIVNO POSLUŠAMO

Pozorno, zbrano poslušamo, posamezniku damo vedeti, da nas resnično zanima, kako se počuti ter kaj nam sporoča. Vedeti mu damo, da smo prisotni ter ga slišimo. Uporabljamo ustrezne komunikacijske tehnike (parafraziramo, povzamemo…) ter vključujemo neverbalno komunikacijo.

PONUDIMO POMOČ

Če le zmoremo, ponudimo neko pomoč. Velikokrat je dovolj, da človeka poslušamo, mu damo vedeti, da se na nas lahko obrne. Če smo opremljeni z ustreznimi informacijami, lahko posamezniku predlagamo strokovno pomoč ter ga usmerimo na strokovne vire.

ZAVEDAMO SE SVOJIH MEJA

Ne smemo pozabiti, da pomagamo v okviru svojih zmožnosti. Svoje počutje postavimo na prvo mesto.

NA KAJ MORAMO BITI POZORNI: Ne obsojamo. Smo spoštljivi. Ne postavljamo diagnoz. Ne minimiziramo občutkov osebe. Navedbe vzamemo resno.

Če presodimo, da je smiselno, lahko delimo svojo izkušnjo. Smo pripravljeni na težke zgodbe.

Kje iskati ustrezno strokovno pomoc

Psihiater in psiholog/klinični psiholog Preko napotnice pri osebnem zdravniku.

Centri za duševno zdravje Pri nekaterih ni treba napotnice. V centrih za duševno zdravje dela multidisciplinarni tim – socialni delavec, psihiater, psiholog, medicinsko osebje … Društvo Posvet. Društvo zaupni telefon Samarijan.

Izbira strokovne pomoči oz. terapevta je pomembna izbira! Priporočljivo je, da pred izbiro preverite formalno izobrazbo ter izkušnje. V odnosu pomoči je prav tako pomembna kompatibilnost.

Zakljucne Misli

Psihoedukacija, torej izobraževanje o duševnem zdravju, psiholoških temah, je ključ! Vse to vodi k izboljšanju pismenosti o duševnem zdravju. Le na tak način bo ta tema postala pomemben del našega vsakdana in bomo kot družba pomembnosti duševnega zdravja dajali isti poudarek kot fizičnemu zdravju. Prav tako psihoedukacija prinese možnost hitrejšega prepoznavanja ter ukrepanja, kar je pri duševnih stiskah ključno. V tej verigi smo vsi pomembni. Z naslavljanjem tematike in z odpiranjem pogovorov smo na dobri poti rušenja stigme.

kaj je konflikt ?

Konflikt je stanje neusklajenosti ali neharmonija. Konflikt pomeni, da pride do napetosti zaradi nasprotujočih si mnenj, stališč, prepričanj. Konflikti so lahko medosebni, skupinski ali notranji. Notranji konflikt je konflikt v posamezniku in se zgodi, ko naše potrebe, interesi, čustva ali vrednote niso združljivi. Medosebni in skupinski konflikt pa se zgodita med dvema ali več posamezniki, ki imajo drugačen pogled na isto situacijo. Do konflikta pride, ko ena stran zazna, da druga stran negativno vpliva na njene interese in cilje, se čuti ogroženo.

Kako Lahko Gledamo Na Konflikt

Na konflikt lahko gledamo kot na nekaj slabega in negativnega. Reševanje tovrstnega konflikta obsega iskanje kratkoročnih rešitev, ki bodo ugajale eni ali drugi strani. Osebi v konfliktu imata tako za cilj lastno zmago.

Nasprotno pa lahko na konflikt gledamo bolj nevtralno. V tem primeru so vpleteni v konflikt partnerji. V njihovem interesu je iskanje dolgoročnih rešitev, ki bodo bile zadovoljive za obe strani.

KORAKI V PROCESU USTVARJANJA ResITVE KONFLIKTA

Reševanje konflikta se začne z identificiranjem in opredelitvijo problema. Pri tem je pomembno, da obe strani izrazita svoje mnenje in videnje situacije. Sledi iskanje možnih rešitev, ko zbiramo kar se da veliko idej in predlogov, kako bi se situacijo dalo rešiti. Nato preverjamo možne rešitve, torej ocenimo ustreznost rešitev za vse udeležene v konfliktu. Sledi skupna odločitev glede tega, katero rešitev izbrati, da bo najbolj ustrezna za vse. Nato začnemo z izvedbo rešitve, ki jo lahko prilagajamo glede na evalvacijo zadovoljstva z iztekom konflikta.

Konstruktivno Resevanje

Nekaj predlogov, kako konstruktivno reševati konflikte:

Pomisli nase in odgovori na vprašanja: Kaj si želiš? Kaj je bistveno zame, kaj je moja glavna potreba? Na kaj bi pristal/a? Kaj bi bilo še sprejemljivo? Kako bi se počutila ob tem izidu?

Pomisli na drugega: Katere so potrebe drugega? Kaj si želi drugi? Pri tem pazi na predsodke. Skušaj prevzeti perspektivo drugega in se vživeti vanj. Preveri, ali prav razumeš stališče drugega (vprašaj, povzemaj, parafraziraj).

Med pogovorom o konfliktu in iskanjem rešitve večkrat poudarimo skupne točke, sprašujemo, preverjamo razumevanje, aktivno poslušamo (skušaj razumet, ne razmišljat o tem, kaj bomo rekli nazaj), zagotavljamo varnost.

Mirno izrazimo svoje mnenje in iščemo rešitve (npr. Napiši vse ideje za rešitev in izberi eno, evalviraj, se skupaj odločimo), jaz stavki.

Upoštevaj različnost udeleženih.

Prevzemi odgovornost (svoj del) za situacijo.

Glej na konflikt kot na učno izkušnjo.

Razmisli o pozitivnih vidikih konflikta.