HUSTLE CULTURE ALI kULTURA DELOHOLIZMA

Je »hustle culture« toksična miselnost ali nova norma dela? Ali je to najboljši, najhitrejši in morda celo edini način, da v življenju uspeš, ali je to hitra pot do izgorelosti?

»Hustle culture« se nanaša na miselnost, da je treba vsak dan čim več delati, da bi dosegli svoje karierne cilje. Izraz lahko opredelimo kot stanje preobremenjenosti do točke, ko to postane življenjski slog. Ideja je predvsem popularna med mlajšimi generacijami, ki želijo uspeti v poslovnem svetu in doseči finančno svobodo. Morda se na prvi pogled ta miselnost ne zdi tako slaba, saj spodbuja zasledovanje svojih sanj in trdo delo, vendar se to lahko hitro sprevrže v deloholizem in izgorelost. Čeprav deloholizem ni le posledica velike količine dela, temveč je tudi simptom obsesivno-kompulzivne motnje, se v naši kulturi pogosto prepoznava kot hvalevredna značajska lastnost in vrednota. V 21. stoletju je, deloma zahvaljujoč veliki recesiji leta 2008, prezaposlenost postala priljubljena med mlajšimi generacijami, ki so menile, da morajo delati dolge ure in začeti stranski posel, da bi dosegle uspeh v težkih gospodarskih razmerah. Pozitivne upodobitve »hustle kulture« zlasti na družbenih omrežjih so hitro normalizirale težje, hitrejše in daljše delo.

Torej: ali je to najboljši način, da postanete uspešen strokovnjak, ali je to toksičen trend, ki vas bo zagotovo utrudil? Glavna ideja te miselnosti je, da boste uspešni, če boste dovolj veliko in trdo delali. Zagotovo lahko trdimo, da sta marljivost in požrtvovalnost bila ključna pri uspehu mnogih poslovnežev, ki jih danes idealiziramo, in brez trdega dela ni uspeha. Elon Musk, znan tudi kot najbogatejši Zemljan, je na spletnem omrežju Twitter zapisal: “Nihče ni nikoli spremenil sveta v 40 urah na teden.” Takšne in podobne ideje in nasveti preplavljajo družbena omrežja in navdihujejo mlade podjetnike pri zasledovanju svojih kariernih in finančnih ciljev. V kapitalistični družbi, kjer je denar ena izmed najbolj pomembnih vrednot, ni čudno, da mnogi mladi postanejo žrtve toksične kulture dela, kjer je meja med uspehom in izgorelostjo zelo tanka, pri tem pa zapostavijo duševno in fizično zdravje.

Predvsem med pandemijo covida-19, ki je prinesla nesigurne razmere na vseh področjih življenja in uvedla delo od doma, se je meja med delom in zasebnim življenjem še bolj zabrisala. To je sicer privedlo do višje produktivnosti, a tudi višje stopnje izgorelosti. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da je prekomerno delo nevarno. Študija WHO je ugotovila, da zaradi dela več kot 55 ur na teden letno umre več kot 745.000 ljudi. Prekomerno delo naj bi povečalo tveganje za možgansko kap za 35 odstotkov in bolezni srca za 17 odstotkov. Druge raziskave kažejo, da je prekomerno delo škodljivo tudi za podjetja: zaposleni, ki delajo dolge ure, po navadi manj spijo, delajo več napak in na koncu podjetja stanejo več zdravstvenega zavarovanja, velikega prometa in bolniških dni.

Vedno več raziskav pa se ukvarja s prednostjo krajšega delovnega časa. Islandija je celo poskusno uvedla krajši delovni teden, pri čemer je ugotovila, da se je sreča delavcev povečala, hkrati pa je ohranila visoko raven produktivnosti.

Vsekakor je jasno, da se je za nekatere cilje treba potruditi in žrtvovati, kljub temu pa te želimo spodbuditi, da ob tem ne pozabiš nase in na svoje psihofizično zdravje. Ne počuti se krivega, če potrebuješ odmor, ko ga potrebuješ. Pomembno je, da poskrbiš zase in ne poveličuješ dela do točke izgorelosti.