izgorelost

Izgorelost je stanje čustvene, duševne in pogosto fizične izčrpanosti, ki jo povzroči dolgotrajen ali ponavljajoč se stres. Čeprav ga najpogosteje povzročajo težave pri delu, se lahko pojavi tudi na drugih področjih življenja, kot so starševstvo, skrbništvo ali romantični odnosi. Izgorelost ni le posledica dolgega dela ali žongliranja s preveč nalogami, čeprav oba igrata vlogo. Cinizem, depresija in letargija, ki so značilni za izgorelost, se najpogosteje pojavijo, ko oseba nima nadzora nad tem, kako se delo opravlja na delovnem mestu ali doma, ali ko ga prosijo, da opravi naloge, ki so v nasprotju z njegovim občutkom zase.

Enako nujno je prizadevanje za dosego cilja, ki ni odmeven ali ko oseba nima podpore. Če oseba ne prilagodi obveznosti, ki ustrezajo njenemu “true calling”, ali si vsaj občasno oddahne, se lahko sooči z izgorelostjo – pa tudi z goro duševnih in telesnih zdravstvenih težav, ki jih pogosto spremljajo, vključno z glavoboli, utrujenostjo, problemi z zgago in drugimi gastroenterološkimi simptomi. Pogosta je tudi povečana možnost zlorabe alkohola, drog ali hrane.

KAKO Ves, cE SI IZGOREL

Fizična in duševna izčrpanost, občutek strahu pred delom in pogosti občutki cinizma, jeze ali razdražljivosti so ključni znaki izgorelosti. Tisti, ki opravljajo poklice pomoči (kot so zdravniki, svetovalni delavci, psihologi), lahko opazijo upadanje sočutja do tistih, za katere skrbijo. Občutek, da svojega dela ne morete več učinkovito opravljati, je lahko tudi znak izgorelosti.

KAksNA JE RAZLIKA MED v IZGORELOSTJO IN STRESOM

Po definiciji je izgorelost dolgotrajno obdobje stresa, za katerega se zdi, kot da ga ni mogoče zmanjšati. Če je stres kratkotrajen ali vezan na določen cilj, najverjetneje ni škodljiv. Če je stres neskončen in ga spremljajo občutki praznine, apatije in brezupnosti, je to lahko znak izgorelosti.

KAKO SE SOocITI Z IZGORELOSTJO

Medtem ko so nekatera delovna okolja morda še posebej zahtevna – na primer medicinska stroka ali organi pregona –, lahko vsak, ki mu zmanjka »goriva«, sprejme ukrepe za lajšanje škodljivih učinkov izgorelosti in po potrebi ponovno ovrednoti svoje delovno življenje. Pomemben faktor predstavlja tudi priznanje samemu sebi, da imaš težavo, ki je v tem primeru izgorelost. Nič ni narobe, da si poiščeš pomoč – tu je ogromno možnosti, od psihologov, psihoterapij, psihiatrične pomoči, medicinske hipnoze do iskrenega pogovora z bližnjo osebo. Misli lahko postanejo lažje, če jih delimo z drugimi.

Preprečevanje izgorelosti, občutek za namen, vpliv na druge ali občutek, kot da nekdo dela svet boljši, so dragoceni. Pogosto lahko smiselnost prepreči negativne vidike službe. Drugi motivatorji vključujejo samostojnost in dober, težak izziv.

Delo ni edini vir kroničnega stresa, ki povzroča izgorelost. Starši, partnerji in nepoklicni skrbniki lahko prav tako doživijo neskončno izčrpanost, se počutijo preobremenjeni s svojimi odgovornostmi ali na skrivaj verjamejo, da jim ni uspelo pri svoji vlogi. Te oblike izgorelosti imenujemo izgorelost staršev, izgorelost v odnosih in izgorelost skrbnikov.

Izgorelost brez dela pa je manj znana kot tista, ki jo povzroča poklicni stres. Stereotipi in stigma – zlasti povezana s starševstvom – lahko povzročijo, da se tisti, ki trpijo zaradi izgorelosti, ki ni povezana z delom, počutijo, kot da so sami krivi za svoje izzive. Zaradi tega pogosto skrivajo svoje težave pred drugimi.

Toda izgorelost v kakršni koli obliki ima lahko hude posledice, če se ne zdravi. Odkrita razprava o njej – bodisi s partnerjem, družinskimi člani, prijatelji ali terapevtom – je pogosto prvi korak k odpravljanju simptomov, pridobivanju potrebne pomoči in izogibanju negativnim izidom.

Kultura diet (ang. diet culture) je niz družbenih pričakovanj, ki nam narekujejo, da obstaja le en pravilen ter zdrav način prehranjevanja, le ena pravilna oblika videza ter le en pravilen način biti boljša ter vredna oseba. Gre za idejo, da je nadzor nad svojim telesom, zlasti s prehrano –z omejevanjem tega, kaj in koliko jeste – normalen.

Kulturi diet je z dneva v dan težje ubežati. Morda ste opazili, da vse več blagovnih znamk hrane in pijače prireja svoje izdelke, tako da so ti brez sladkorja, brez maščob, z višjo vsebnostjo proteinov in podobno. Vse ostalo je v nasprotju z zdravjem in dobrim počutjem. Na družbenih omrežjih, v medijih ter lastnih socialnih krogih smo dnevno priča enačenju vitkosti in diet z zdravjem in lepoto.

Ljudje smo temu izpostavljeni na vsakem koraku in – če želimo ali ne – ta prepričanja vzamemo za svoja.

V bistvu pa gre pri kulturi diet za zmotna ter nezdrava prepričanja. Kultura nas želi prepričati, da bomo s predanostjo delu za videz ter obliko telesa dosegli najboljše fizično, psihično ter splošno počutje, največkrat pa je učinek ravno obraten. Kulturo diet spremlja paradoks, saj nas slednja vzpodbuja ter vodi k slabemu počutju glede samih sebe in primerjavi z drugimi, nato pa nam ponuja predloge ter rešitve, da se teh občutkov znebimo.

Vredno je omeniti, da se okoli 95 % diet konča neuspešno, hkrati pa lahko restriktivno prehranjevanje, ki je temelj diet, vodi tudi v različne oblike motenj hranjenja. Že ti podatki sami nakazujejo na norme ter vedenja brez zmage, ki smo jih kot družba pripravljeni upoštevati ter prakticirati.

VLOGA DRuzBENIH OMRezIJ

Družbena omrežja danes so preplavljena z »influencerji«, »fitfluencerji« (spletni vplivneži, ki delijo fitnes ter športne vsebine), nasveti za diete, zdravimi recepti, preurejenimi fotografijami … Vse te vsebine nas usmerjajo k fizično redko dosegljivim idealom videza, hkrati pa pozabimo, da obstaja ogromno različnih tipov teles, telesnih konstrukcij, konec koncev življenjskih stilov. Izpostavljenost tem slikam v medijih je dokazano povezana s povečanim nezadovoljstvom s telesom, znižano samozavestjo in tesnobo, povezano z lastno podobo telesa.

KAKO TOREJ UBezATI

Na prvem mestu se je treba vpliva ter prisotnosti kulture diet zavedati, jo prepoznati. Šele tako se ji lahko izognemo. Treba se je vprašati, kaj nam določeni slogani, izdelki (ne)posredno sporočajo, biti kritičen do tega, kar nam ljudje na spletu prodajajo.

Sledite profilom, ki se upirajo kulturi diet (@alexlight_ldn, @rebeccascritchfield, @annamarie.rd, @virgietovar) in si prizadevajo k razbijanju koncepta popolnosti ter jih ni sram pokazati realnega telesa.

Pomembno je, da nehamo hrano deliti na »dobro« ter »slabo«, jo zaznavati zgolj kot »gorivo«. Hrana je veliko več kot le to. Je družbeni in kulturni del našega življenja. Samo osredotočanje na hrano kot gorivo nas izolira od uživanja in sprejemanja hrane kot globljega in pomembnejšega dela življenja. Čeprav so vidiki živil, ki nas oskrbujejo z energijo, bistveni, so le del širše slike glede prehrane. Sprejmi hrano kot nekaj, v čemer lahko uživaš brez restrikcij.

Diet culture lahko občutimo kot neizogiben pritisk. Pomembno je vedeti, da to ni edini način za ohranjanje zdravja in biti fit –vitek ne pomeni samoumevno biti zdrav.

Če se spopadate z neurejenim prehranjevanjem, motnjo hranjenja ali ste zaskrbljeni zaradi svojega zdravja, telesne podobe ali prehranjevalnih navad, se posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim delavcem.

na zdravje, vplivajo tako na fizična stanja kot tudi na duševno počutje. Varovalni dejavniki vključujejo rekreacijo, uravnoteženo in zdravo prehrano, zagotovljen ustrezen dohodek ter socialno vključenost in socialno podporo.

uciNKI dusEVNEGA ZDRAVJA NA FIZicNO ZDRAVJE

Duševno zdravje posameznika igra veliko vlogo pri njegovem splošnem počutju. Zdravo in stabilno mentalno stanje lahko pomaga preprečevati fizična bolezenska stanja. Pozitivno psihično počutje naj bi na primer zmanjšalo tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Po drugi strani pa lahko slabo mentalno zdravje povzroči zdravstvene težave in veča tveganje za škodljivo vedenje. Depresija je na primer povezana s številnimi kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, astma, rak, bolezni srca in ožilja ter artritis, shizofrenija pa naj bi bila povezana z večjim tveganjem za bolezni srca in dihal. Težave z duševnim zdravjem lahko tudi otežijo obvladovanje kroničnih bolezni. Stopnja umrljivosti zaradi raka in bolezni srca je višja med ljudmi z depresijo ali drugimi motnjami duševnega zdravja. Ljudje s težavami v duševnem zdravju tudi pogosteje trpijo zaradi motenj spanja, kot sta nespečnost ali apneja v spanju. Medtem ko lahko stanja, kot so depresija, anksioznost ali bipolarna motnja, povzročijo težave s spanjem, lahko težave s spanjem poslabšajo tudi obstoječe duševno zdravje. Težave z duševnim zdravjem spremljajo tudi fizični simptomi. Depresijo lahko spremljajo glavoboli, utrujenost in prebavne težave, anksioznost pa lahko na primer povzroči želodčne težave. Drugi simptomi so lahko tudi nespečnost, nemir in težave s koncentracijo. Osebam z duševnimi motnjami je morda tudi težje skrbeti za svoje fizično zdravje. Težave z duševnim zdravjem lahko otežujejo obisk zdravnika, redno jemanje zdravil, gibanje in zdravo prehranjevanje.

Vpliv Telesnega Zdravja

Kakor duševno zdravje vpliva na telesno, velja tudi obratno. Dobro fizično zdravje dolgoročno vpliva na boljše mentalno počutje in zmanjšuje vplive vsakodnevnega stresa. Študije so pokazale, da je raven depresije nižja pri posameznikih, ki se redno ukvarjajo s telesno aktivnostjo v primerjavi s tistimi, ki se ne. Ob diagnozi resnejših bolezni, kot je na primer rak, lahko to povzroči občutek depresije ali tesnobe. Približno ena tretjina ljudi z resnimi zdravstvenimi težavami naj bi imela simptome depresije, kot so slabo razpoloženje, težave s spanjem in izguba zanimanja za dejavnosti.

Kako Lahko Poskrbim Za

Svoje Zdravje

Če želiš izboljšati in ohranjati splošno dobro počutje, moraš torej poskrbeti tako za svoje fizično kot psihično zdravje. Tukaj je nekaj načinov, kako lahko fizično in psihično skrbiš zase: Rekreacija: redno gibanje bo ohranjalo fizično kondicijo, izboljšalo pa bo tudi razpoloženje. Telesna vadba izboljšuje duševno zdravje z zmanjšanjem tesnobe, depresije in negativnega razpoloženja ter z izboljšanjem samopodobe in kognitivne funkcije.

Zdrava prehrana: prehrana z visoko vsebnostjo sadja in zelenjave ter nizko vsebnostjo predelanih sladkorjev ali maščob lahko izboljša telesno in duševno počutje.

Izogibanje alkoholu, kajenju in drogam: čeprav se lahko zaradi pitja in kajenja kratkoročno počutiš bolje, lahko negativno vplivata na tvoje fizično in duševno zdravje.

Dovolj spanja: kvaliteten nočni spanec za odrasle je približno sedem do devet ur.

Tehnike sproščanja: meditacija, globoko dihanje in osredotočanje misli lahko pomagajo pri spopadanju s stresom