Bleiweisova politična previdnost in preživetje Novic

Bleiweisova uredniška premišljenost je bila na prvi resni preizkušnji ob marčni revoluciji. Takrat je označil družbene spremembe, kot npr. ukinitev cenzure, za cesarjeve dobrote, ki jih je podelil vsem prebivalcem cesarstva! Ob tem ni izražal negativnega odnosa do sprememb, ampak je iskal in pozitivno ovrednotil napredek. Hkrati je obsojal nasilje, ki je spremljalo aktualne dogodke. Pri ustanavljanju Slovenskega društva v Ljubljani ni sodeloval, je pa junija 1848 postal njegov predsednik. Narodnobuditeljski ton se je do nastopa Bachovega absolutizma okrepil. Program Zedinjene Slovenije, ki ga je oblikoval celovški stolni kaplan Matija Majar - Ziljski, je Bleiweis v Novicah objavil 29. marca 1848. Novice so v tem obdobju postale glavni politični časopis. Po letu 1851 se je narodno prebujanje preselilo na kulturno področje, v Novicah pa so narodnobuditeljske vsebine zamenjale domo- oz. rodoljubne. Novo obdobje Bleiweisovega političnega udejstvovanja se začne v šestdesetih letih. Nasprotnikom slovenskega gibanja je odgovarjal,

Foto razglednica – vižmarski tabor 17. maj 1869. Ernest Pogorelec je izdelal fotografijo govorcev za prodajo in promocijo. Levo zgoraj je fotografija Janeza Bleiweisa. (Arhiv Gorenjskega muzeja)

Juri s pušo je bil slovenski humoristično-satirični časopis, ki je izhajal med letoma 1869 in 1870. Na naslovnici druge številke je upodobljen Janez Bleiweis, ki bo s čolnom vsak čas povozil notranjega ministra Giskro. (Arhiv NUK)

Na razglednici v okrašenem medaljonu podoba Matije Majarja - Ziljskega, narodopisca, jezikoslovca in narodnega buditelja. Desno zgoraj je njegova rojstna hiša. Razglednica je nastala pred letom 1906. (Arhiv NUK)

da slovensko gibanje ne teži k samostojni »jugoslovanski kraljevini« in odcepitvi od Avstrije, temveč je slovenski cilj narodna in jezikovna enakopravnost v njenem okviru. Od 1861 do 1878 je bil član kranjskega deželnega zbora. V deželnem zboru, Novicah in na javnih nastopih se je zavzemal za uveljavitev slovenščine v osnovnih in strokovnih šolah, gimnazijah in na učiteljiščih ter v uradih in na sodiščih. Podpiral je predloge za ustanovitev slovenske univerze in pravne akademije ter spodbujal ustanavljanje čitalnic (od 1863 do 1881 je bil predsednik ljubljanske čitalnice).