Bleiweisovo pisateljsko, uredniško in strokovno delo na naravoslovnem področju

Bleiweis je ob Novicah od 1845 urejal Novo pratiko oz. po 1846 Veliko pratiko (prvi zvezek je bil razprodan v 32.000 izvodih). Že leta 1843 je objavil svojo prvo slovensko in prvo izvirno slovensko živinozdravniško knjigo Bukve za kmeta, 1851 pa uredil Nauk murve in svilode rediti in svilo pridelovati (po delu Franca Ksaverja Hlubeka). Poslovenil je Gnojišče kmetovavca zlati rudnik (1854), Najpripravnejša in najpreprostejša gnojišča (1870) in Stelja in gnoj (1874) ter spisal Nauk o umni živinoreji (1871). Ob stoti obletnici ustanovitve družbe je napisal Zgodovinske črtice važnejšega delovanja c. k. kmetijske družbe na Kranjskem od pričetka njenega delovanja v letu 1767 do konca leta 1867. Za učne namene podkovske in živinozdravniške šole v Ljubljani sta Bleiweis in Simon Strupi zasnovala enciklopedično zbirko Živinozdravstvo, za katero je Bleiweis spisal učbenike: Nauk zdrave in bolne kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati (1851, ponatis 1883), Nauk kako pomagati živini o porodih in kako ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni (1853, ponatis 1887), Nauk klavno živino in meso ogledovati (1855, poslovenjen in prirejen pravilnik o mesogledništvu) in Nauk od reje domače živine (1858). Pomembna je bila Bleiweisova znanstvena raziskava ovčje kuge Die Identität der Rinderund Schafpest zum ersten Male durch Impfversuche constatirt (1864). Z biološkim poskusom na govedu je prvi dokazal, da je kuga ovac istovetna z govejo kugo. Strokovne in poučne članke je objavljal v Novicah in nemško pisanih Annalen der kaiserl. königl. Landwirtschaftgesellschaft in Laibach (Anali) in Naznanilih (Mitteilungen) kmetijske družbe. Bleiweis je odločno zavračal neznanstvene poglede na bolezni in zdravljenje.

(Arhiv NUK)

Viteški križec Francjožefovega reda je dr. Bleiweis prejel za zaslužno delovanje med zadnjo vojno, 10. decembra 1866. Hrani Gorenjski muzej. (Foto Drago Holynski)

Odlikovanje »viteštvo cesarskega reda svetega apostolskega kneza Vladimira četrte stopnje« dr. Janezu Bleiweisu, ki ga mu je podelil ruski car Aleksander II., 19. september 1862, zasebna last. (Foto Drago Holynski)

Grb dr. Janeza Bleiweisa, viteza trsteniškega (Foto Gorenjski muzej)

Diploma Franca Jožefa dr. Bleiweisu, 10. decembra 1866. Hrani Gorenjski muzej. (Foto Drago Holynski)