RECEPT LJUBOSUMJA
Ukrepi so bili takojšnji in radikalni. Najprej se je vrgel na ženske revije: Jano, Lady, Anjo, Našo ženo ... Marko je bil srečen človek. Nekoliko preveč okrogel, pa kdo bi se za to sekiral. On se že ni. Vsaj do tistega dne ne, ko je žena po dolgem popoldanskem sprehodu kar tako mimogrede navrgla: »Da ga vidiš, sosedovega Francija. Sem ga srečala zunaj. Kak kerlc je! Pa kako postavo ima! Mišica pri mišici. Kako, da ga nisem že prej opazila? Tak je, kot bi ga iz kamna izklesal.« Marka je opazka prav čudno vznemirila. Postrani je pogledal iznad časopisa (ravnokar se je bil namreč zavalil v fotelj po obilnem poznem kosilu), a ni rekel nič. »Najbolje je, da se delam, kot da sem vse skupaj preslišal,« je pomislil. Čez nekaj dni je bila na TV sporedu drsalna revija. Njegova Rita, ki ji glede postave res ni bilo kaj očitati, je ob gledanju plesnih parov spet prav ponesrečeno zavzdihnila: »A si ga videl. Kako jo suče. Najbrž niti šestdeset kil nima, pa ima moč, da jo vrže visoko v zrak in jo spet ujame na svoje roke. Le kako to, da drugim moškim trebuh nič ne zraste?« Marko je prvikrat začutil neko čudno zvijanje v želodcu in grenka slina se mu je nabrala v ustih. Odtihotapil se je v predsobo in se postavil pred ogledalo. Imel je kaj videti! Vanj je zijala zamaščena moška kreatura. Trebuh je kot napihnjen balon visel globoko čez pas, prsi so bile udrte, vrat bikovski in dva debela podbradka sta polkrožno držala na njem debelo glavo z izbuljenimi očmi. In koža na obrazu! Živ dokaz zanemarjenosti in neurejenosti! Marko se je zgrozil. Prvič se je zgodilo, da ga je njegova lastna podoba tako vznemirila. V negativnem smislu, seveda. »Veš, Franci tudi teče,« je rekla Rita nekega dne, ko se je vsa preznojena vrnila v stanovanje. Marku se je zazdelo, da je zaznal nedoločen vonj, ko je mimo njega odbrzela v kopalnico. »Ta neumni sosed,« je pomislil potihoma, »kaj le ima od tega, da se muči z brezveznim tekanjem?« Na glas pa je na videz brezbrižno vprašal: »Kaj sta skupaj tekla?« »No, nekaj časa res,« mu je odmev vrnil Ritine besede skozi zaklenjena vrata. Nekje globoko v Markovem srcu se je predramil dolga leta mirno speči črv ljubosumja. Njegova Rita da teka in trimčka skupaj s sosedovim Francijem? Bog ve, čez kakšne prepreke vse skačeta! In to kar naenkrat in takole, hop, vsem na očeh! Kje so časi, ko je Rita še tekla ob njem? Najsi se je še tako trudil, spomin je potegnil le zamegljene slike iz prašnih možganskih arhivov. Ko je šel mimo ogledala, je nehote obrnil glavo vstran.