Deutsches Wort 29 by DG OSIJEK

TUJEM'TCI(A NIJEC Blatt der Deutschen und Osterreicher in Kroatien . List Nijemaca i Austrijanaca u Hrvatskoj INTERVIEW! DR. VLADIMIR GETGER O LOGORITIIAZA iIIJEilICE TII

DAS ITTERVIEff Da VLADIMIR GEIGER iisen LAGEn FOn DIE DEUTscHEtU tit

PODRUdJU SLAVOIUIJE

DER SLAWOITIISCHEIT REGIOIU

BENT REUTER. SVJETSKI SAVEZ

BERT REUTEN, WELTDACHVEEBAIUD

PoDuirAvsxtx ivegR:

DER DOIIIAUSCHWABEITI:

PODIZAIUJE SP(,TUIEiIII(A U KR]IIDIJI

ETITE DEII'K'UIIILERNICHTUIUG

OD ilIUVEC=

N r/AiilOSTI ZA PoDuirwsre ivner u

Isr voil GROarEn BEDEUTUTUG FtiR

CIJEL(,IUI SVIJETU

DIE DOIUAUSCHWABEIT IIU DER GANZEN WELT

,l'998r' l.r)

f.-

o o)

z a

IT KERiIDU

l(ilJlGA: "JEDAil SVET illr DUilAVU" - AIUTIHNVATSTI/O KR@Z PRIZIIITU

N.IEMNdXOG STRADATJA

PNISMA DES LEIDEIU DER DEUTSCHEIU

DAS BUCH:

"ElilE

WELT

Afl

DER D(}IUAU'

DAS AiITIKROATEIUTUM DUNCH DIE

!ryY:!r,

Ei$sll#ii )&q1::.,.

& l-&& -::t' I

l*5 .f -i

--.iil&.;,.

l l -,*o@.

--.aE

r -Y

,r*u* l8tf'

ffitr ffi

ffiil

ffi##

poirovAtut cmnrrLn, DTTAGI IAIUDSMAIUTUI Nakon dugog, toplog ljeta pred Vama

nalazi 29, broj ta-

sopisa "Njemaika Rijed / I)eutsches Wort", koji ie Vas, nadamo se osvjeZiti i prirediti za dugejesenske i zimske dane i mjesece.

Uobidajeno je da novinari ljetnu sezonu, mjesece srpanj i kolovoz nazivaju "sezonom kiselih krastavaca"jerje znano da se tih mjeseci ne dogada niSta bitno niti na polititkom, niti na kul-

turnom planu, tek nelto malo na Sportskom. Ovo je ljeto medutim, obilovalo i politiikim i kulturnim a posebice

Sportskim dogadajima. Dok je Svjetsko nogometno prvensrvo zamale ekrane privezalo i najmanje Sportski opredljeljene gledatelje, u Sjedinjenim qe Ameridkim DrZavama situaclja oko foi nedefinirane seksualne ili ne) afere ameritkog predsjednika Billa Clintona s Monicom Lewinsky potela zahuktavati da bi ovih posljednih dana dosegnuia i svoj vrhunac. Jadranskaje obala tijekom ljeta stradala u masovnim poZarima koji su, tek osnaZenoj turistitkoj reputaciji Hrvatske, nan!jeli 5tetu neprocjenjivih razmjera. Istovremeno, politiiko-ratna situacija na Kosovu dosezalaje tijekom kolovoza gotovo kritiine trenutke. Kraj rujna donioje (ne)odekivani preokret na polititkoj sceni najjate europske driave - Njematke, kadaje 27. rujna nakon odrianih nacionalnih izbora zavrSiia era kancelara Kohla i veiinska nadmof CDU-a u Bundestagu, i zapodela era novoizabranog kancelara, kandidata SPD-a, Gerharda Schrtidera. Nakon 16 godina, odnosno puna detiri mandata na mjestu kancelara, Helmut Kohl nije ostvario svoju Zelju da Njemadku uvede u novo tisu(ljeie, nego su pobjedile "nove ideje" SPD-a i Gerharda Schrodera. Ovim putem i uredniStvo ovog na5eg maiog tasopisa rzraiava sve dobre Zelje novom kancelaru vezane za uspjeh tijekom mandata (ili vi5e njih) te Zeli uspjeh u ostvarenju svih zacrtanih i obe(anih ciljeva. Ni Njematka narodnosna zajednica zajedno s vodstvom nije odmarala tijekom ljetnih mjeseci. Prireclivan je 29. broj "Deutsches Worta-a", priredivanje 'Jahrbuch - Godi5njak", intenzivno se radilo na pripremama zaYl. Znanstveni skup "Ni-

jemci i Austrijanci u hnatskom kulturnom kmgu", a realizirano je i mno5tvo drugih programskih aktivnosti. Uoii izlaska iz tiska ovoga broja "Deutsches Wort-a" koristimo prigodu da sve Nlemce i Austrijance kao i sve na5e prijatelje pozovemo na uazotnost VL Znanstvenom skupu "Nljemci i Austrijanci u hrvatskom krrlturnom krugu" koji se i ove godine odrZava u Osljeku, 23.,24. i 25. lisropada. UredniiLrLo

SEHR GEEHRTE LESEN, LIEBE LAIUDSLEUTE! Nach einem langen, warmen Sommer steht vor Ihnen die

29. Ausgabe des Mafazins "Deutsches Wort", dass Sie (wir hoffen es) erfiischen kann, und auch auf die langen Herbst-und

Wintertage und Monate vorbereiten wird. Es ist ganz gewohnlich, daB die.|ournalisten die Sommersaison, die MonateJuliund Arrgust als "die Saison der Essiggurken" bezeichnen; es ist bekannt, daB wihrend dieser Monate nichts besonderes auf dem politischen oder kulturellen Plan passiert, nrrr vielleicht auf iiem Sportplan. Aber, in diesem

Sommer gab es eine Menge von pblitischen, kulturellen und

besonders von sportlichen- Ereignissen. Die Weltfussballmeisterschaft "legte viele an die Kette", und das zwar nicht nur die, die am Spori interssiert sind; in den USA geht es noch immer um die (noch nicht ganz klar deflinierte) Sexaphdre des amerikanischen l'riisidenien Bill Clinton mit Moniia Lewinsky; die Situation ceriet in Schwung und erreichte in den Ietzten Tagen den Hohiounkt. Die Adriatikkiiste wurde wihrend des Sommers von i,ielen Branden betroffen, die der erst steigenden touristischen Reputation der Republik Kroatien unschatzbaren Schaden ,"*rrutht haben. Gleiihzeitig erreichte die politische und die IGiegssituation auI Kosovo wdhrend des Sommers fast kritische Momente. Ende September kam es zu einem (un)erwarteten Umschwung arrI der politischen Szene des stdrksten europdischen Landes - Derrtsch]ands . A,rn 27 . Seplember, nach den Nationalwahlen wurde die Ara von Kanzlei Kohl und der Mehrheit der CDU im Bundestag beendet; es begann die Ara des neugewdhl-

-Kandidaten

der SPD, Gerhard Schrtider. Nach 16.]ahren, oder mit anderen Worten, nach 4 Mandaten, erftillte sich nicht der Wunsch von Helmut Kohl, den Staat Deutschland in das neue Millennium einzufiihren; die neuen Ideen der SPD und Gerhard Schroder haben gewonnen. Die Redaktion unseres kleinen Magazins rviinscht dem neuen Kanzler wdtrrend seines Mandates (oder wdhrend mehrerer Mandate) auf diese Weise alles Gute und viel Erfolg in der Verwirklichung von allen festgestellten und versprochenen Zielen. Die Volksdeutsche Gemeinschaft und ihre Fiihrung hatten keine Ruhepause wihrend der Sommermonate. Die 29. Atsgabe des "Deutschen Wortes" und das.]ahrbuch wurden vorbereitet; man arbeitete intensiv an der Volbereitung von derVI. Wissenschaftlichen Sammlung "Die Deutschen und die Osterreicher im kroatischen Kulturkreis". Viele Programmtatigkeiten ten Kanzlers,

des

wrrrden realisiert. Vor der Herausgabe dieser Ausgabe des "Deutschen Wortes" benutze ich die"Gelegenheit a[E Deutschen und Osterreicher und aIle unsere Freunde zurwissenschaftlichen Sammlung "Die Derrtschen und die Osterreicher im kroatischen Kultur-kreis" einzuladen; sie findet in diesemJahr am 23., 24.und25. Oktober in der Stadt Osijek statt. Die Redaktion

U T(OflIUilISilCTflM lf lvI!' rf/ /rr TIMA TUTJEMCI SU UMIITATI OD TTFUSA, PREMORETUOSTT, ZINIE I GTADI Kroz logor Valpovo pro5lo je pribliZno 3.000 osoba, uglavnom staraca, Zena i djece. Do svibnja 1946. godine, kadaje logor raspu5ten, stradalo je u Valpovu najmanje 1.000 interniranih Nijemaca. Umiralo se vedinom od bolesti - tifusa, premorenosti, zime i gladi. Naime, na te5ku sudbinu logora5a utjecali su, osim nepovoljnih uvjeta smje5taja, izrazito slaba prehrana, nedovoljna higijena, pomanjkanje lijekova i lijeiniike pomo6i, razne boIesti kao pjegavi tifus, dizenterija i sliino, te naporni radovi na koje zatoienici nisu bili navikli. Prema svjedoienjima, iskazima biv5ih interniraca logora Valpovo i Valpoviana, umrle logora5e odvozili su no6u kolima iz loDr. Wcditnir Geiger, hruatslti povjesniiar hoji sc baui i s t r ai it anj int a str a cl anj u, nj c m a i ho g n ar o cl a u Hraatshoj

i biaioj Jugoslaaiji

Prerr cla rnnogi sur.rtl'iULl kako je srrda vrijcrne istraZir,:rnja zlodina potinjcnih nnc1 IIrvatima u l)onroyirrskom ratu, st:rlno sc vrai:rjr-r iierazjainjcni i pre(uiir.ani zlodini kr-rji su r.r irne nckih rulrrdiir icle'r,io.;ija podinjcni prije, ti l)rugon svje tskorn 1'atu i u vrctl)cnu nnkctn njcga. Iako se u soclinarn:r ltlije cleveclcsctiir nije srujclo pitati jcsu li rrit or,irn llrostorinla Tirjcli Nijcnrci i karuo su nakorr

rata ncstali, polako sc plol;iju istirra o stracianju njcrlad-

kog narocla koji 1c rrakon usposlrL\:c komunistiilic r,laclavine u tacl:rinjoj J Lr gosl ;rvij i ostao Zirj cti rra n j ezi nor i tcr irt-,rlju. Uhi6cnjir, oclr,ocTenja u kolcr-.ntLacijskc 1oeore, rn:rltretiranja Nijcmar:lr svih Tivotrrih clobi i rjihovo uni(tcnjc, osim u pritarna prcZirjelih srjcrloka, si,c vile irrjt-sta zlru-

gora na mjesno groblje. Na prostoru iza grobljanske kapelice i mrtvainice, zatoienici su kopali velikejame u koje su polagani mrtvi, zatim su posuti vapnom i zatrpani bez ikakvih nadgrobnih oznaka ili natpisa. traga ni obiljeZja, osim ostataka logorskog dijela groblja na mjesnom valpovadkom groblju.

STRADALI UGIA\TNOM STARCI, ZUNB I DJECA

zirn{u i u znarrstvenim stuclijirma. Povjesnitirr clr-. Vladimir Geiger s Ilrlntskog iristituta za povijcst r-i Zagr-cbr-r Llpravo plikultlja sr_jeclotansrr.a z:r kniigu o raciriorl losoru \,?rlpovo. O logoru kirZc:

GEIGER: l{ccttr najr,c[irrr Iogorinia za l-ollisrlcrjtele u JugoslavSi nakorr Drugoe srjctskog rata bio.jc u lln,atskoj loeor \ialpovo" OsnovlLrr je rr svibrrju 19rl 5. eodirre kao sabirni i rarlni Iosor zu pleostllc plip:rrlnikc l.jcnraike mzrnjinc s poclruija Slavonrje i Bal-:ur.je, ili-'lcZiro za Nijemcc Osrjcka, Vinkor,aca, Naiic:r, Valpova i okolice .

Logor.je ltio osnovan l]a pl'ostorlr izmcrlu srarc l,alpovadkc ciclanc i sajrni\tzr izr krritelice si.. lloka, udjc sLr orprije bile barake \fclrrrnacl'rtir, a bi<-, je oglactcrr r,isokorn bodljikirvorn iicorn. O L,1,,rLr d:rnrrs nerrilr r,i5c nikakr.og

DW: KOLTKO JE LJUD| ?ROSLO KROZ LOGOR U vALpovu, K)JE su Etu oom I KAK) su LAVRSILI?

GEIGER: Ikoz logor Valpovo proilo

pribliZno

3.000 osoba, uglavnom staraca, ienai djece. Do svibnja 1946. godine, kadaje logor raspulten stradaloje uValporu najmanje I.000 interniranih Nijemaca. Umiralo se veiinom od bolesti - tifusa, premorenosti, zime i gladi. Naime, na teSku sudbinu logoraSa utjecali su, osim nepovoljnih uvjeta smje5taja, izrazito slaba prehrana, nedovoljna higljena, pomanjkanje lijekova i lijednidke pomodi, raine bolesti kao pjegavi tifus, dizenterija i slidno, re naporni radovi na koje zatotenici nisu bili navikli. Prema svjedotenjima, iskazima biv5ih interniraca logora Valpovo i Valpovtana, umrle logora5e odvozili su no6u kolima iz logora na mjesno groblje. Na prostoru iza grobljanske kapelice i mrtvadnice, zatodenici su kopali velikejame u koje su polagani mrtvi, zatim su posuti vapnom i zatrpani bez ikakvih nadgrobnih oznaka ili natpisa. Todan broj inter-

niraca koji su pro5li kroz logor Valpovo, kao i todan broj Lrtava logora jo5 uvijek n!1'e utvrden.

POPrS UMRLTH VODrO JE ZupNm PETER FrscHER IZVOM KORISTILI PODATKE O Znruarua LoGoRA vALPovo, KADJE PozNATo DAJE VECINA DOKUMENTACIJE TAKVE VRSTE ILI UNISTEA{O, LI SE NALAZI U BEOGRADU U ARHIVU

(ili umoreno) najmanje 885 osoba. Konatni popis Zrtava logoraValpovo tijekom 1945. i 1946. godine zasigurno je i veii. Naime, Zupnik Fischer otpodinje vodenje popisa dolaskom u logor, a prekida bijegom iz logora.

LOGORSKI SPOMENARI LJUBICE EHMANN I EVICE SEIDL DW: IMA LI JOS ZANIMLJIVIH DOKAZA

DW: IZ KOJIH STE

ST OJANJ U LO GO RA VALP OVO

NEKADASNJEG SUP.A? GEIGER: Dokumentacija o logoru Valpovo nalazi

nekoliko arhivau Hrvatskoj i Njemadkoj .Znatnaje kolitina dokumentacije i u privatnom vlasni5tlrr, paje postojeia arhivska grada brojna i raznolika. U povljesnom arhiru u Osijeku nalazi se znadajna dokumentacija o logoru Valpovo, Napose je vrijedna i jedinstvena grada Kotarskog narodnooslobodilaikog odbora Valoovo tijekom 1945. i 1946. godine. Na osnovi brojne dokumentacije Kotarskog NOO Valpovo o logoru, moguieje rekonstruirati gotovo svakodnevno funkcioniranje logora Valpovo i sudbinu logoraSa, od uspostave do ukidanja logora. U Hnatskom drZavnom arhivu u Zagrebu, u gradi Oblasnog komiteta KP Slavonije nalazi se i popis (indeks) vi5e od i.500 interniraca logora Valpovo koji su tijekom 1945. i 1946. godine upuiivani na rad izvan logora. Popis sadrZava i opaske o mjestu, vremenu i vrsti rada logoraia, otpustima, bjegovima i smrti logora3a.

rirriokatoliikom Zupnom uredtt u

Dotriljur!, d. Jr ihoa z.Z.

8:2.

dio je Peter Fischer, Zupnik daljski kojije i sam bio intcrniran u logom kao Nijernac. I'opis 7-upnike Fischc-

E hr/":-,4 a,:a/t1,!/,/ /y' l(X;r:/:z/ t4tibr..tit /n,5///C. aab/.t-'â&#x201A;Ź,/"-t.,â&#x201A;Ź4: /)4{A -rt,ti L it/./{ )'7 71/4 /r / 1'31.:1rtr Iz popisa wnrlih u logoru YalPoao 1945./46. internirca iupniha Petera Fischera. Ottai PoPis je originalni dokument o stradaniu 826 osoba u tom logoru, iaho je broj stradalih puno oeii.

ra poinienidno navodi 826 osoba, uglavnorn staraca, Zcna i djece. Uz imc i prezirne umrlog logoraia navedeni sr.r. goclir-ra roclenja, r'rrjcsto plcbivali5ta, (ponekacl i roclenja)

a *r47/

* tg/fi& e4-

Potorda upraae radnog logora Valpoao o smrti logoraiice Terez'ije Sajdl (1895.) 7. aeljaie 1946. goiline. GEIGER: Osim ostalih, posebnu zanimljivost pred-

stavljaju, primjerice, logorski .spomenari ,Ljubicg

Ehmann iz-Osijeka i Evice Seidl iz Cepina. Kao ilustracinavodima, posvete i uspomene pisane su la njemadkom, hrvatskom i srpskom (6irilicom)jeziku. Slikovni prilozi i sadrZaji pisanoga, rjetito svjedoie o ozratju u logoru Valpovo. Posebno su vrijedne, jedinswene dokumentarne fotografije iz logora Valpovo u vlasni5rvu Evice Seidl, udane Vilovi6. Naime, dvije fotograflje s prikazom skupine logoraSa ispredjedne od logorskih baraka i logora5 inimljen u logoru ispred Zitane ograde, jedine su Poznate fotograllje logora Valpovo.

Tir je i niz otpusnica iz logora, popisi umrlih u logoru, popisi radno sposobnih, potom, tu su i izjave ludi $ji y s ljudiir.eZir.leti logoa a imamojoS u planu Pora,zgovarati ina dija bi svjedoienja mogla upotpuniti sliku o onome Sto rtu.-u.ro d-ogadalo sa civilnim stanovni5rvom koje je bilo zatodeno u logoru Valpovo od 1945. do 1946. godine.

<lan smrti.

I'rema tonre, ocl popisarnih S26 tirnrlih logoraia u Valpovu, 73 je cljece (rnuike i Zenske) clo 7 gociina, a pretcZito su tlrcdtt njima djcca ckr 3 godine. r\Icclu umrlom djecorn (rnulka i Zenska)"scciutcro ic od 7 cto 18 godina. U clobi o<i 18 clo 50 godirra bila stt-142 (56 rrrulkih i 86 Zenskih) prernintila logorairr . NrizastLrpljcnijc str starije osobe preko 50 godirnLriiiir i 3 i Zenslie) Zir 13 urnrlih, godin:r roclen"i(ZStl ja (starost) ni1c poznata, oc'lttosl-to nlje navcdena. Ocl 2. clo -30. rujna 19'i5- godir-re ne dt,rstaje popis imena urrrlih logorala. iz r.raporrtcne Zupnili:r liischera, poznato i.c cla.ie u iorr r."rr,",,rr 7-ivot izgubil<t 59 osoba. U razclolllju u kojeurje Fischcr zrpisiviro urrtt'lc, u logoru \/alpovo urlrlo.je

ot mtlg !it9!8rollru

Litbla

Valpovu nalazi se po-

pis umrlih u logoru Valpovo od 19. lipnja 1945. do 7. oZujka 1946. godinc. Popis umrlih logoraia vo-

1916.

19{6'

NTJEMCT SU PROGr-a.snNr

KOLEKTI\TNIM KRIVCIMA

DW TKO IE TAJ LOGOR OSNOVAO I DA LI pREzrvlELt srynobct NEK)G PREPOZNAJU I DANAS?

GEIGER: Nisam pitao ljude o tome je li tko koga prepoznao. Jednostavno, radi se o tome da su po odlulcama

1944. svi Nrjerygi progla5eni kolektivnim krivcima, odnosno neprijateljima naroda' Osobe koje su imale njematko prezime, a nisu bile Nijemci, m6rale su dokazivati svoju_naro4"9t, Saryo.fun*kcioniranje logora odvijalo se preko tada-Injeg. Ministarswa unutia5njih poslova, a sve duZnosti u logorima obnaSalaje tada5nja "irarodna milicija". Poznata su imena svih

alt'lOJ-i od 21. studenog

GEIGER: Zanimljivo je da su istraZivanja pokazala da

Nijemci i u Sovjetskim logorima prolazili mnogo bolje nego na prostorima Jugoslavije. Postoje razlidita objaSnjenja, ajedrio od objaSnjenja (koje po meni nlje prihvatljivo) je da su ratni dogadaji proizveli odredenu koliiinu rnrZnje koja se nastavila i nakon rata. U svakom sludaju, stvarje u tome da su zemlje istodne Europe po odlukama Potsdamske konferencije imale pravo u potpunosri iseliri, dakle potpuno oiistiti Nijemce sa svog teritor-ija.Jugoslar,ija, prema odlukama Potsdzrmske konf'erencije, nije uSlir u tu pritu..f ugoslavcnske vlasti su Nljemce Zeljele protierati jer im je to bilo najlakle rjelenje, ali su saveznidke okupatorske vlasti na austrijskoj i njemadkoj strani iesto Nijemce koji su uspjeli pobje6i izJugoslavije vradale natrag. I(omunistidke su vlasti za to vrljeme u kuie uselile koloniste, a Nijcmce su zatvarali u sabirne i raclne logore. Kako su u logore tjerani stariji ljudi, nije moglo biti rijedi o nekakvim "narodnim neprijateljima". Logoraie se za odredenu svotu dak iznajmljivalo za radove u polju ili na nekim teZim poslovirna. su

)a (3aroo

ratoro

lcor^

t,a

.* /rI.

116:

0tporn. l-c,

propumlo.*r

rTutgll.

0lrrrnlt teorko:

,rJorlp Ctobi{otV

Olpusnice

lrlgora Valpovo za Vilnju Kiicr

Otpusnica iz logora Valpouo za Viinju Kifer

RATNI I PORATNI ZLOdINI

zaporjcclnika logora,jerje, za razliku od drugih logora, seiuverra

NE ZASTARIJEVAJU

a <lokurnerrtaciilr.

DI|/: tVA OSNOVT 1EGA SU +JUDr ODVODENT U OSNOVT "PRdSUDE" TADASN,JIH \IARODI{IH SL/DOI/A,ILI SU HVATANI U P" CIJAA,IA?

LOGOR NA

GEIGER: Nikakve legalne pravne procedure nrje bilo. C5ele obitelji su preko noii pokuplj ene iz svojih ku6a i odvedene u logore. Nisu clobij:rli nikakva rjelenja zbog -ega su zatvoreni ni na koliko dugo. Postojaloje uvjerenje o kolektivnoj krivnji, od najvi5ih vlasti pa do lokalne vlasti. U vrijeme raSirenc germanofobijc nije bilo poZeljno biti Nrjernzrc, a buniti se protiv takvih oclnosa prema Nijerncima, bilo je opasno, jer je takva bila opia klima u ze rnlji. Istorn or1lukom AVNOJ-a Nijemcirna je oduzimana imovina i sr,:r gractanska prava.

BOLJE U SOVJETSKIM NEGO U JUGOSLAVENSKIN,I LOGORIMA DIy: _PRI KR4JU DRL|GOG SV.JETSKOG R4TA |{JEIV4CI,,:A ./E POZIVAI-A SVE I\,IIJEMCE D4 SE POVUKU U SVO_J_U I,IATIC|VL| DRZ4I/U, PRETPOSTAVLJAJLTCT S7'O rrr CLKA AKO AST)Li{u. ZBOG CEGA SU A,II{OGI NIIEIIIU IPAK ASTAJALI, ut'tAToc svl M poztvl LLrl I t,ozonrixl tlaz GEIGER: Pitanje je dosta konrpleksno, odnosno sarn odgovoq bucludi da sujoS u vrijcme rata postojali planovi o evaktiacrji najugroZenijih skupina njernaikog stanovniStva, koji su bili r-rgroZeni od partizanskog pokreta. Naravno, postojali su i planovi o evakuaciji Nijenraca, koji nikada nisu provedcni clo kraja, jerje Lrpravo u najliSirn vrhovirna 1i-e6eg Rcicha dvouuiljeno da li Nijernce iseljar,ati ili ih uop6e ne iscljavati. S podrucja NDII Nijemci su u najveioj nrjeri organizirano iseljeni. Er,akuacija je najrnanje uspjela s podruija Batke i Banara, Sto je i razutnljivo, jer su bojiSnice na one prostorc pornaknute znatno ranijc. DW: KAKO TLIAL41ITE ilXJTXICT,',DI| IE VISE NI.IEMACA OSTALO U ZEttII-JAl,tA ISTOCN)G BLOKA SSS,R-rz, L,IADARSKl; RLIl,l{rN.JSKE, DOK SU l',/A PIIOST'ORU T,lDASt{.lE NAILOD|{E ItEpLtBLIKE JUGOSLAVTIL ODVODE|{I U LOCORE r SL/STAV|{O

P ROry E RILAT'{

U tVI sTlfi/,4

1'{I',?

DW .JE LI Lt TO

VRAEtvtE

MEDLTAIARODNI CRVE|{I KRIZ MOGAO SVIEDO1TTT

ILI

I ZABR4Nril

D.JELO\AO

NETKO TKA BI

TAKVE LOGORE?

CEIGER: U to vrijemeje u cil'elorn svijeru bilo prihva6eno mi5!enje, kojeje iak i pravno verificirano, d:r su Ni-

se radilo bilo je tak i tolerirano i preko toga se prelazilo. Pristup Crvenorn kriZr: u pn,im poratnim mjesecirna na prostore Jugoslavenskih logorir nije bio ornoguden s\re do I947. i 1948. godine, kad je (19.18. godine) ukinut i posljeclnji Iogor. Nakon ukidanja logorir u Slavoniji (l946. godine) zatoaenici su prcbzideni u logor:e u Baikoj i Banatu, na iljcrn su tcritoriju bili najve6i logori.

jernci kolcktivnikril.ci. Ono Sto im

ow: Sro

Zture posT-ru

svoJoht KN.Jrcolt?

GEIGER:Zelim sarno razjasniti

Sto se clogaclalo s

Ni-

jerncirna jcch'rog drjcla Slavonrje, Zelim objasniti kakva je bil:r sudbina preostalih Nijemaca u novoj Jugoslavenskoj clrZavi, poglavito godine 1945. i 1946. i 5to se s njima dosaclalo nakon toga. l{:rtni i poratni zloiini nc z:rsrarijer-aju. Iiod nas clanas, uglavnom iz politiikih razloga, ne pozir.aju se na odge1,61nost nalogodavci i izvrsitelji zloiina koji su jo5 uvijck tu, neudje medu nama. Velika je rzrzlika ubiti protivnika r-r boju od ubijanja nenaoruZanir i bespomodna ior,je ka. Sr"rclbina njematkog stanovniStva u Jugoslaviji nakon Drugog srije tskog rata jedno .je od naliija "oslobodiiatkog rata i socijalistitke revolucije " te zadire rr moralne temelj e .|u go slzrvij e. Vrij eme syij ek ncpogrelivo

iznosi na vidjelo istinu, ali isto tako

ie i nama odrediti

ulog-u u por,ljesti, ukoliko se potrudimo (i usudimo) donijeti isprar,;ur sucl, na koji nei,ine Zrtve imaju prayo. Geno-

cid nird Folksdojierirna stoga ne smije i ne rnoZc biti preSu6ivan rl irne "pozitivnih tckovina antifa5izmir". Stoga, molirn

51,s

51,jedoke logora Valpovo da mi jave

grcb. Vesna

KLJAJI1

Til DEN T(OMMUTUISTISCHEIU

I(ASEMMINTTETU STARBEIU DIE DEUTSC}IETU l/Oil TYPHUS,

TigeRMtiOUHG,

Krirrg

UTUD

I{UilGER

Durch das Lager Valpovo gingen etwa

3000 Personen, meistens Frauen, Kinder und alte Leute. Bis Mai 1946 als das Lager aufgeliist

internierte Deutschen. Man starb meistens von den Krankheiten - Typhusr LJbermtidung, Kiilte und Hunger. Auf das furchtbare Schick-

Dr. Vlarlimie' Ge'igcr Obu,ohl n-ianche clenkern, class -jetzt clii: Ze it gekr-,utin der inan riic L-Intatcll, die cieri li;:oatcn rvzihrend des \/:rtr-:rlatidlirieg-cs angcrichtet ir.ttr-dcrt, errnittelt, kommt rrt:rn arnclatrct'ncl aitl'clie tincrkliu'te Lrrld verheimlicl-rte \rcrbrecheu zrtt'iick, clie irn Nitttri:tl r'otl verriickten Ideologicn ir-tiher, im Ii.\\Ieltkr ic:g uncl dc'r Zeit danach, r,ollbracht u,ttrden. Obrvohl nratr Ii'iiheq vor den 90-er .]ahlcn nicirt fi-agcrr durite ob a'.rI' clicsr:tn Raum Deutschc: lebten, un<l rr'oiritr sie rrach clcrn iilieg verscllr'anden, sctzt sir:lr langsanr clie \\Ialir-heit. clcs f,ei-

men ist,

dcns dcs clcutsi:hcn \'bil<cs, rilts ttitclr cler ilcr:stclli-rrrg

clcs

kortmunistischen llc g-i rncs i nr r.i:uu:ilrl i gcn i,-t goslal'icn auf denr ltlitoriurn icbcn blieb, clttrcl'r. \/crhritttrrgeu, Abfu hrun gen in Iicinz-I-;r gc r, \ I issii rrrrcllu t't st: t-t clcr Delrt-

schen ziilcr Altci-sgmpiren Lurrl ihrc Venriclrtttng, nchnlen allsser in den Geschicirtcn clcr tibcrlel-lLen Zetigen, imrner melrr Platz in liorschung-sstr.lclien cin. I)cr Flistor iker lfr.Vladimir Geiger vcxr cle rn lioatiscircrr Institi,rl fiir Geschichte in Zagreb sarurrielt in diescm llortrert Zeugensaussagen fur sein Buch iibcr cl:rs Ar-bcitslager \/alpovo. Uber: das Lager sagt er':

GEIGER: D:rs Lager \':lipovo nar n:lch riem ztr,eiten \Veltkricg dzrs gr:osste Lascr {iir \lolksdcutsclrc in,Jugoslarvien. Es u,urde inr NIiri I9.-i5 als SanuleJ-uncl Ar beitslagcr ftrr clie Arigeht)r-igcn cler rlt'-trtschen hlinclcrlrcit ru Slarr'onien und Il:lrzrrrva gegrtinclct, rlcistcns Jur clie lJeutschcn aus Osijck, Vinkovci, N;rIicc, \'':rlpovr., urrcl cler l-llngcbung. Das Lager l,urdc nr,isr:lretr cler altcrr Zi--cl{irtrrik in

Valpovo und dcrl N'Iessepllrtz, hinter dcr Iiapclie St. Iiok,

Ben EinfluB, neben der schlechten LJnterkunft, auch eine sehr schlechte Erniihrung, ungentigende Hygiene, iingeniigend Medikamente und verschiedene Krankheiten, wie z.B. der Flecktyphus, die Dysenterie und Ahnliches, wie a.uch anstrengende Arbeiten, an die, die Lagerhriftlinge nicht gewiihnt waren, aus. Nach den Zeugenaussagen der ehemaligen Internierten des Valpovo-Lagers und der Einwohner der StadtValpovo, wurden die len Friedhof transportiert. Hinter der Frieddie Lagerhiiftlinge gro8e Gruben aus. Die Toten wurden in die Gruben gelegt und mit Kalk bestreut, ohne irgendwelche Grabinschriften

""d

G*bpt"tt *

wo schon Iitih die Wehrmachtbaracken waren, gegruldet. Es wurde mit hohem Stacheldraht eingehegt. Uber dzrs Lager selbst gibt es heute keine Spuren mehr, nur noch die Resten des Lagerfriedhofs auf dem lokalen Friedhof in Valpovo.

DIE ALTEN LEUTE, FRAUEN UND KINDER ERLITTEN AM MBISTEN SCHADEN

DW: WIEVIEL LEUTE GINGEN DURCH

DAS

LAGER, WIE A,LT WAREN SIE UND WAS PASSIERTE ZUM SCHLUSS MIT IHNEN? GEIGER: Etwa 3000 Menschen, meistens alte Leute, Kinder und Frauen gingen durch das Lager Valpovo. Bis Mai 1946 als das Lager aufgelostwurde, starben inValpovo mindestens 1000 internierte Deutschen. Sie starben

meistens von den I{iankheiten - Typhus, Ubermildung,

Kiilte und Hunger. Auf das furchtbare Schicksal der Ligerhiiftlinge iibten neben der schlechten Unterkunft, eine sehr schlechte Erndhrung, ungeniigende Hygiene, ungeniigend Medikamente und verschiedene Ikankheiten, wie z.B. der Flecktyphus, Dysenrerie und lihnliches, auch anstrengende Arbeiten, an die die Lagerhafrlinge nicht gewohnt waren, einen grossen Einfluss aus. Naih den Zeugenaussagen der ehemaligen Internierten des Valp-ovo-Lagers und der Einwohner der Stadt Valpovo, wurden die toten Lagerhlftlinge mit Wagen an den loka-

len Friedhof transportiert. Hinter der Friedhofskapelle und der Leichenkammer gruben die Lagerhiiftlinge groBe Gruben aus. Die Toten wurden in Gruben getegt und mit Iklk bestreut, ohne irgendwelche Grabinscliriften und Grabplatten. Die prdzise Nummer von den Internierten, die durch das Laser Valpovo gingen, und die Num-

mer von den Lageropfern ist noch immer nicht festgestell. DAS VERZEICHNIS DER

TOTEN FUHRTE DER PFARRER PETER FISCHER

DW: AUS

WELCHEN

gUELLEN HABEN SIE DIE DATEN UBER DIE VALPOVO LAGEROPFER GENOMMEN; ES 1Sr NAMLTCH BEKANNT

auch selbst ins Lager als ein Deutscher interniert wurde. Auf der Liste des Pfarrers Fischer befinden sich Namen von 826 Personen, meistens alten Leuten, Frauen und Kinder. Bei den Namen und Vornamen steht auch das J_ahr- der Geburt, der Wohnort und der Tag des Todes. Das heisst, von 826 Personen, die auf der Liste sind und die !ry -Lager Valpovo gesrorben sind, sind 73 Kinder (weiblich und miinnlich)-bis zu 7 lahren (meistens handelt es sich um Kinder bis zu 3Jahren). Unter den Kin4"r.-r.9i: dort gest_orben sind lweiblictre und miinnliche) sind 7 Kinder imAltervon 7 bis 18. ImAltervon l8 bis 50 waren-142 Personen ( 56 miinnlich und 86 weiblich), die gestorben sind. Die ahen Leute, die iilter als 50 sind'(280 miinnlich und 31 weiblich) sind am meisten vertreten. Fur 13 Personen, die gestorben sind, ist nich bekannt oder ist nicht erwihnt, wie alt siewaren. Fiir die Zeitspanne vom 2. bis zum 30. September 1945 fehlt die Lisre mit cien Namen der Leute, die gestorben sind. Aus der Bemerkuig des Pfarrers Fischer ist bekannt, dass in diesem Zeitraum 59 Personen ums Leben kamen. In dem Zeitraum, in dem Fischer die Liste machte, sind im LagerValpovo 885 Personen gestorben oder ermordert word6n. Die Endliste der Opfer im Lager Valpovo frir den Zeitiaumvon l9?5 bis 1946 ist bestimmt gro8er. pfarrer Fischer begann namlich mit der Liste als er in das Lager kam und horte damit auf, als eiaus dem Lager fliichtete.

DASS DIE MEISTE DOKUMENTATION SOLCHER ART ZERSTORT WURDE ODER SIE BEFINDET SICH IM BEL. GMDER ARCHIV DES EHE-

MALIGEN

DIE LAGERSTAMMBUCUTN VON LJUBICA EHMANN UND EVICA SEIDL DW: GIBT ES NOCH EINIGE

SEKRETA;,RIAT

BEWEISMATERIALE UNEN OAS

DER INNEREN ANGELECEN-

LAGERVALPOVO?

HEITEN? GEIGER: Die Dokumenttrtion iibcr clus Valpol,o L:iger befindet sich in einigen Archivcn in Iir-oatien rincl in ileutschland. Eine gervisse Menge der Dokurncntiition belindet- sich in privatem Besitz, so cl:rss clas egsisteircnde Archivmateriirl zahh'eich uncl verschiecltich ist. Im historischen Archiv in Os!1'ek befindet sich einc *'iclitige Nlenge von Dokurncntation tiber d:rs Larcr Virlltovo. \,\,,eitvoll und einmalig ist das N{atcrial dcs ilezir.krolksbefi-eiungsausschusses Valpovo rv:ihrcnd der .Jahr:c 1945 und 1946. Anhand der Dokunientation clieses Ar.rssclrusses ist cs nioglich, das last alltrigliche Funkrioniercn clcs Lagers \?rlpovo und dessen Lagerhiiftlingc von dcr. Liriindung bis 7ur Auflrebung dcs L:rgcrs, zu rckonstruier-e n.

In dcrn Kro:rtischen Stazttsarchiv in Zagreb, im N{aterizrl des Bezirkskomitees der Iiotrtrru.rnislischen partei Slawoniens, befindet sich eine Liste (cin Indcx) rriit dcn Narnen von rnehr als 1500 Intcnriertcn in das Lager \Ialpovo, die rvzihrend 1945 und 19.16 an die Arbeit au8erhalb de s Lagcrs angelviesen n aren. Die I-iste cnthlilt auch Arrnerkungcn tiber cizrs Laecr, clie Zcir, die verschiedencn Arten cier A-beit, iiber dic Iintlassungen, die Fluchten und die Sterblichkeiten rler Lager.l;cri,ohner.

In dern rirnokatholischen Plhr-rerbr-rr.o in Valpovo be{'indet sich eine Liste von denen, dic irn \ralpbvol:rgcr vom 19. Juni 1945 bis zurn 7 . Nltirz 1 9,1(r g-estoitcn siucl. Die Liste firtrrte Peter Fischer, der Plirrr-eir aus Dalj, der

CEIGER: Schr interessant sind, zurn Beispiel, clie Lagcrstamrnbiichcr von Ljubica Ehmann aus-Osijek und Fvica.seidl aus e epin. .{ls Illustration der Angab!n mochte ich cll,lilrnen, dass alle \,\ridmungen und.-Andenken auI deutsch, kroatisch uncl serbisch iKl,r-ilizza) geschrieben sincl. Die Bilder r.rnd die Textc bervcisen die Atmospluire im Valpor,o Lager. Besonders rvertvoll sincl clie einzig':rrtigen dokurnentierten Photos aus dem I_ager

\hlpovo, clic irn Besirz von Fr-au Evica Seidl, verh. Vilor;id, sind. Zrvci Photos, eins, dus eine Gruppc r.on Lzrgerbel,ohnclrr voL eirrer Barakkc und das aubite, das einEn Lagcrbervolirrcr vor dem Drahtzaun darstellt, sind die ein;igen bekanntcn Photos aus dcrn Lager \/alpovo.

Ilier sind auch eirre Reihc von Entlassungsbriefen, die

Listen del Lagc-rbervohner, die gestorben sind, die Liste der Lagerber,r,ohner, die arbeitsfahig sind, und dann auch die Aussagen clcr Leute, die uberlebl haben. Wir plannen noclr rnit clcn Leuten zu sprechen, deren Zeugenaussagen nur das Bild irber dic Ereignissen irn Valpovo Lager und uber clie f.eute, die irn Zeiiraurn von lg45 bis tg'+O einge spen-t \\:arerl, erg:inzen k6nnen.

DIE DEUTSCHEN WURDEN ALS DIE KOLLEKTIVSCHULDIGEN ERKLART DT,T/: IYLIT IIAT DIESES LAGER BEGRUNDET TJND TOAIAT/|AT

DIE UBERLE]3TE]V ZEUGEN TIELITE T{OCH

JEMA|VDLN ERKT,VATEN?

GEIGER: Ich habe die Leute nicht gefiagt, ob sie jemanden erkannt haben. Ein{ach gesagt, es geht um die Entscheidungen des AVNOJ-s vom !,i Nolember 1944 als die Deutichen als Kollektivsciruldig erklert lr'r'rrden, oder anders gesagt, als Feinde desVolkes. Die Personen, die deutsche-Nachnamen hatten, und tlie, die nicht Deutsche rvaren, muBten ihre Volksangehdrigkeit beweisen. Das Lagcr funktionierte durch das ehernalige Innenmi-

nisteriu*m, und alle Pflichte im Lager rvurden durch die ehemalige "Volkspolizei" durchgellihrt. Alle Namen der

Lagerskomadanten sind bekannt, lveil man im Untersch-ied zu anderen Lagern, alle Dokumente bervahrt hat. DIY: WARUM WURDEN DIE LEUTL II'I DIE LACER FORTGEFUHRT _ WAR DAS AIIFGRUND DES UR.

TEILS DES EHEA,LALIGEN IIOLKSGERICI.ITES ODER WURDEN DIE LEL\TE IN DEN MZZILI'{ FESTGENONIMEN? GEIGER: Es gab kein Iegales Rechtsverfahren. Ganze Faurilien u,rrrden in der Nacirt aus ihren Fliusern aufgesammelt, und in dic Lager fortgetiihrt. Sie bekamen keine Beschliisse warum sie eingespelrt n'ttt'den uncl auf 'rvie lange. Es existierte eine Uberzeugung_\ion einer kollektiven Schuld, von der Hauptrcgierung bis zur Lokalregierung. In der Zeit der rveitverbreiteten Gerrnanophobie rvar es nicht nopuldr ein Deutscher zlt sein, und es l'ar truch sehr ge'flilirlich (rvegen dcs genercllen Iilimas im

Staat) sich gegen solche Beziehunger-rA/erl-rdltnisse zu den Deutsch?n zu emporen. NIit der Entscheidung des AVNOJ-slvurden alle Ei gentumer und alle Briirgerrechte von den Deutschen'!veggenomtnen. ES WAR BESSER IN EINEM SOWJETISCHEN ALS IN EINEM JUGOSI-AWISCHEN IAGER ZU SEIN DW: AM EIVDE DES ZWEIT.EI'{ WEI:TKRIEGES LUD DEUTSCHLAI|D ALLE DEUTSCHE EII{ IN ILIREN tr{EIMATSTAAT ZURUCKZLIKEIIREA', DTATN,\'fi,A/ AUF SIE .STOSSEN WURDE IIT FALLE, WLTSSTE WARUM SIND VIELE DELI'|SCLIE 'I4S DzISS SIZ ttLEIBEu. GEBLIEBEMROTZ ALLER EIi'iLADtJi'lGEl'{ UND WARNT]NGEN?

GEIGER: Die Frage ist sehr komplcx, ocler besser ztt

sagen, die Anffvort. Schon in cler Kriegszeit existicrten Pline iiber die Evakuierung der meistcns von der Partisanenbervegung bedrohten Gruppen der Deutschen; es

gab natiiilicli einige Evakuationsplinc der Deutschen, aber sie rvurden nie bis zum Etrcle dtirchgefuhrt, rveil die oberste I(ornrnando des Dritten Reichs in Dyleme rvaq die Deutscl'ren attssiedelu lzrssen ocler nicht. Aus dem Ge-

biet der NDFI, die Deutschen sind grdBermaBcn organisiert ausgesiedelt. Die Evzrkuierung l-ratte artr rlcnigsten Erfolg im Gebiet von Baika und llanat, rvas auch verstrindiich ist, rveil die Kricgslinie schon frtiher dort verschieben'n,ord en rr.ar.

DW: WIE ERKI-/iRT MA]{ DIE TATSACLIE, DAf DTE A,IEISTEN DEUTSCHEN IN t)EI'I STAAT'EI{ DES OSTLI. CHEN BLOKS - SSSR, UNC//irY RLriil,VIZ.V GEBLIE' BTN S1I/D, :,/IIIHRENDESS,EN SIE AUF DEA,I GEBIE'I EX- J U G O S LAt4/ r E N S I N LA G E R F O RT ( ; E F u I'I RT

OD E

SYSTEMATI,\CH VERTRI EBEAI ODER VERNICHT'ET I,YURDEI'{?

GEIGER: Es ist sehr interessant, rvas die l-Intersuchungen gczeigt haben - die Deutscltetr tr,aren nzimlich bessei'behandClt in den sorrjetischer-r Lagern als in clen Lagern in dcr Region des ehern:rligen Jugoslarviens._Is gibt dafur verschiedene Erklzirungen uncl eine von dieien ist, dass clie Kriegsereignisse cine gel'isse Nlenge HaB

erzeugten, und das ging nacir dem Krieg weiter (diese Erkliiung ist firr rnich nicht akzeptabei). In jedem Fall, Tatsache-ist, dass die Lzinder Osteuropas nach den Entscheidungen der Potsdarnkonferenz die Moglichkeit hatten, die D-eutschen vollig aus ihren Lindern auszusiedeln. .fugosiarvicn kail nach den Entscheidungen der

l'c,tsdimlonferenz nicht in diese Geschichte mit reirt' Die jugoslarvische Herrschaft rvollte die Deutschgn wqgjage"n,-u,eil das die einfachste I-Qsu1g rvar, aber die -verbundete okkupatorische Herrschaft auf der osterreichischen und deuischen Seite brachte die Deutschen, die Gl0ck hatten aus Jugoslarvien auszuziehen, zuriick. Die kommunistische Herrschaft beu'ohnte in dieser Zeit die I'I;iuser mit Kolionisten, und die Deutschen llurden in Sammel-und A'beitslagcr eingesperrr. Da in die Lager nirr alfe l-eutc kamen, konnte man i-rberlraupt uich iiber irgcndl,elchen "Volksfeindc" spr-echen. Die Lagerbwohner r,r'urden fur eine gelvisse Geldsurnme fur die Arbeiten auf den Feldern oder firr einige schwierige Arbeiten gepachtet.

DIE KRIEGS- UND NACHKRIEGSVERBRECHEN VERALTEN NICHT D'Y: IIAT ZLT DIESER ZEIT DAS INTERNATIONALE

ROTE KRETJZ GEWIRKT, ODER JEMAND, DER ZEUGEN KONNT^E, ODER DER DIESE LAGER {/ERBIETEI{ KONNTE? GEIGER: Zu dieser Zeit rvurde in der ganzen Welt eine N{einung akzeptiert und auch gesetzlich verifiziert die Deutsclren sind die Kollektir.'schuldigen. Das rvas man auf ihnen :rusubte, rvurde toleriert, und man beachtete es nicht. D;rs internationaie Rote I{r-euz hatte in den ersten Nachkriegsmonaten keincn Zugang zu den jugoslarvi-

schen Lagern, und es blieb so bis 1947 und 1948 als im Jahr i948 das letzte Lager aufgelostrvurde. Als die Lager in Slarvonien (im Jahre 1946 ) aufgelost rvurden, transportierte rnan die Lagerbervohner in die Lager in Baika

uncl Banat, u,o clie grossten Lager r,varen.

DW:

TYAS

MOCIIIITV S1E MIT IHREM BUCH

ERZIELEN? GEIGER: Ich mocl'rte nur erkl:iren, was mit den Deutschen aus einern Teil Slarvoniens geschah; ich mochte das Schicksal dcr iiberbliebctren Deutschen in dem neuenjtrgoslarvi:cLen Steat crkl:ilcn, besonders die Jahren 1945

uncl l94ti, rvas ntit ihnen nach dieser Zeit geschah. Die Ikiegs-Lrncl Nachkriegs-,,crbrcchen veralten nie. Bci uns, heute, meistens aus ilen politischen Griinden, rurden die Auftlaggeber unci rlie \bllzieher dcr \/erbrechen, die

hier unter uns sind, niclrt zurVeranhvortltng gezogen. Es ist ein grollcr Unterschicd, \venn rnan seinen Feind im Karnpf totet und lvcnn lltan unbe'r'vaflhete und hilflose N{ensclien tr.rtet. Das Schicksal des deutschen Volks inJugoslarvien nzrch dem zrleiten \\bltkrieg ist nur eine Keh-

rseite "des Befreiungskricges und cler sozialistichen Re-

volution", und es greift die moralischen GrurrdeJugoslawiens ein. Die Zeit zieht imnrcr, fehlerlos, die Wahrheit ans Licht; sie bestimrnt unserc Rollen in der Geschichte, und rvenn rvir uns bernuhen (und uns trauen) eine richtige Beurtcilung zu brino-en, auf die die unschuldigen Opfer Rcdrt habcn. Dzrs Genozid zruf denVolksdeutscircn darf uncl liann nicht versci-ru,cigt rverden, irn Namen "der positiven Eu'ungenschallen des Antifaschisrnuses". Ich ivurde clesu,cgen alle Zcr-rgcn des Lagers Valpovo bitten, mich an clie folgcncle Aclresse zu kontaktieren: I'h-vatski institut za povijest, Opatitl<a 10, Zagrcb. Vesna

KLJAJI1

PODTZ/IflJE SPOMEIUTI(A u r(RruDtJr oD nruve6e JE VA2NOSTI ZIA POD UIU/AVST(E \/ STABE U CTJELOM SVIJETU Y

Prigodom posljednjeg posjeta Hrvatskoj, izaslanstvo Svjetskog saveza maljs

i Saveztte ze-

delfi realiziralo je nekoliko vainih detalja vezanih za skora5nje podizanje spomenika

koj, koji de na Uskrsni ponedjeljak biti posveien na rnjesnom globlju u selu K.nd r.r, j"drro "g""" po.tu"i

Bert Reutcr, satczni tajnih i rizniiar Zcmctljshc utlrugc Podtrrmvskih iaaba i Sajetskog s{rtcztt tL Sittdalfingenu n.a mjestu nt(lsoilne grobnice nrL groblju u l{rndi.ji 1. studenog 1997. godinc

Dt|/ : {i;t KA t/ I E

p O LO

iA J X 1 r, t t.,t( X t,\:,1 a../-OIiJ

tl,/i

,IL4I/I,\II ti IIRV,1T,\KOls;,:7--11,] t rs'r,.t S.,ll.'EZ\tE ZEi\IAt./SKI tJDRLTGE L\t1E't.\iio) .\,11,-LZ,,l Z Et\,1-,1 LJ S Kl I I ti D l"L(i C A P O D ti x\ S li I I I S ItiI lJ tl / REUTEII: U Sindelfinecnr-r postoii Sar.czn:r lemaljska urln.rqa i sjccliite Svjctsliou s:l\'czir ltrciLrnavsl<ih 11

Svaba, a Jal<ob Dinges je prcdsjcclnili Svjctskog srrr,cza i ima si,c ltocl svojorrr inue rcr-rcijoru. \/c[ nc]<t,lilio sorlinu smo u tvlst.onl kontaktu s naiinr zcntljacirna Lr l llr,tLtslioj, gdje, kakrt r,c6 zuate, pt,rstojc tli, ic.tir i lazliiirc skrrpinc. Nfi smo korrtalitilali s veiinonr tih -sktrPirrl. Lro zarlrZ:ro sc kontakt s e-rLrllorll u Zagrcbu 1;ocl voclstr,orri Georq'a Iiocha. Jakob Dingcs i ja srno r,ei bili i ri Zag-i'clr L i liod \rclc-

posl;rnika SIi Njcrnadke u llcpublir:i IIn.atsl<oj

moranr

rc(i

cla

to _bil;r .clobr a

srltirr.

Z:rslebu, Ncito li:rsnijc rr

osrlovala je i gltrpa u Osijekr-r i nri u Sirrrlcllllrgcriu snro rniSljenja cla.je jal<.o doirlo 5to su sc 1e llvijc r.clilic ei'upe iz Zagreba i Osijeka qedinile u ciobrirn stvarinui i !io.je s:Lcla i sjedi5tc plernje!teno u Osijcli. r\Ii u Sirrrli:lilngcnr,r r,rlo pozitivnrt gle clarno na to. I'oznato narr.jt: rla rr ()siicku trostoji i urirpa Yesne Pichler. Ne )cliLn rcii niita loic o tirrr ljuclirrur, rrli.jc nai iloj;Lrrr da skr.rpina oko Ye srrc i'iclrlci- rrc zastupa irrtcrcsc I'bclunavskih Sr':rba. Nc lilZcrrr rie r.,rri nisu rkrbli Nijcnrci, ne rlopuitarn si ttr lilcsirrlrr, rrli irnrnrcr

problcnra razurrrjeti ih kao pretlstavnike naiih zemljaka. N{i srno u Sindel{ingenu dvrsto uvjereni u to daje ova srupa, Vaia grlrll21 u Os!ckr.r, Njemaika narodnosna zajednicir - Zenuiljsk:r udrue-u l'odunavskih Svaba u iJrvatskoj, preclstar,nik tc narocLre skupine. I to 6erno svugdje clalje zastupati, kako u Njcrnadkoj tako i u Zagrebu, u Veleposl:rnstvtr, u tr{irristarstvu r,:rnjskih poslova, svugdje gdje i

ili

intaruo liontakte

DI,Y: SAI/EZNA REPUBLIKA I'\JEXM1K4 I MAI\I.JrNU Ll LTT|VATSKOJ. ^"./El/AiKU sl-o clNr sv/87'sKI SAVEZ, ODt'{OSi{O ,SAVEZ\LA FIiVI^tCrriA

zltrAr./sti,4 UDRUGA? REUTER: l'r'i financiranju aktir,nosri za Nijemce, Srjetski s:u'e z je zastuf)an od strane Savezne zernaljske

nch'ugc Itrclunar,skih Svaba u Njemadkoj u Sindelfingenu,

jcr Srjetski savez nenll lrravno priznati stetut, obzirom na to (io stlLtLLti r-r razliiitirn zenrljatna sadrZe i raziiiite propise. I(alio to nisrno mouli spojiti jer je u svakoj zernlji nc5to urzliiito, u Sr,jctskoln su savezu udruZetre sle u svijctu postojcic Zernzrljskc udruge I'odunavskih Svabii, ali .je Srjctshi srl\'ez zitstlrp;rn od strane Zemaljske

udruse Poclurevsliiir Svabu u Njenraikoj u Sinclclfirigenu. I kada tr-aiirno rio\r:lc za bilo [oje aktirlnosti, tada tdne icle preko Srjctskou s;tveza. r,e6 u stvarnosti preko Savezne ze-

rrtaljskc uch'u ge u Sinclclfingenu.

Dtt

S7-o./E IAZLC)G wtSEG ?)SJETA HRVATSK}.I, I',.'15.1 DArjxlJI pL4l{AVI U SI/EZI KRNDI.JET

KO.lr "\t.r

IIIiUTEII: I)an:rs sarn or,dje po naloguJakoba Dingeu njcuor,o irne kao pr-cdsjeclnika S:rvczne zemaljske urlnrsr: Ibrl,.urar,skih Svaba, te u njegovo irne kao precisjerlrili:r Sr,jctskou savczil Pocltr.uavskih Svaba. Li to me je sa i

ime imenovaoJakob Dinges kako bih na licu mjesta raz-

rjelio trenutadno neophodne stvari. Poznato

varn

vei sve "od gore" regulirali, i to s hrvatskom i njemadkom Vladorn. .|oI proSle gociine bili srno s gospoclorn Milom Simid, gospoclorn Bajt, a u Njematkoj s ministrom r.aniskih posiova i hrvatskim Veleposlanstvom. ifuko jc "od gore" svc rijeieno, illoralno prije6i na realizaciju stvari "od doljc". To jc razlog mog boravkzr o\rdje da bih u imeJakoba Dingcsa rrir licu mjesta sve rrje Sio. To smo i udinili i sret;rn sam rezult:rtom kojeg smo postigli. Moram joS spomenuti i Ivana Hengla k<rjije uloZio puno naDorrlog r:icla, odnosno sve praktidno rijelio, onako kako srno to zanri(ljali. DW: KAKO STV,IRI TREBAJU DALJE TECI? REUTER: Naie je nri5ljenje da sada u Itnchji, gdje smo cianas n:r groblju bili zajedno s prcdstar,nicirria opiine, morarno pocliii spornenik. Po.jedinosti ierr-io jo5 za.jednidki clogovor:iti i s preclstavnicirna opiine Punitovci i Zupninr uredoro. lznirnrro je vaZno da sve radirno z;rjednidki, a mi demo uvijek izrjeSiivati iz Sindeifingcrre, i uvijek inforinir';rti i gospociu BiLjt, gospodu Sirnii, njemaiko \releposianstvo u F{rr,;itskoj i hri atsko Veleposlanstvo u Ilonnu, kako bi ljudi uvijek zr-iali o iemrr se radi i kako bisrno i mi irnaii podrSkr.r. DW: BUDUCI SPOI\,IE\IIKu KItliDIJI BI'tl CE PRI I smo

SPOI,IENIK STRADALIII NI.JEl,lCIltIA I

PADUI{AVSKI\,I SIUBAyTA LI HR''A.7'SKA.I. iTA TA zr{Air z,t N/EM.4ixu t poD[.r]nAVSKE St'"i,Bri u c|JELOL4 Sr/rJET'{I?

REUTER: I'roile godinc, 1. str-rdenoga, na irlasdirn bili srno ovclje po pn.i puta nakon pcclcsct go-

clina. Tzrkoder, prvi put nakon pedeset godina smjeli smo

poloiiti i vijcnac u

sluZbenoj nazodnosti predstavnika Vlacls, kako njematke tako i hrvatske. Za nas, Podunavske Svabe iz Njemaike i cijelog 5yijeta, bila je to velika stvar, za ljude koji nose taj problem u svojim srcima. Sada 6e Krndga postati prvo mjesto u k<ljem iemo, sasvim sluZbeno, i sa svim ociobrcnjima podiii spomenik, spomen-mj_esto, spomenik r.r znak opomene. To (e za Poclunavske Svabe u cijelorn svijetu biti od izniinnog znataja, jerje to prvi korak, prvi put gdje to sluibeno moZemo udiniti, i miiljenja srno da ferno i kasnrje moii nastaviti, primjerice uV:rlpovlr. Iksnije, kada se u Srbiji iliVojvodini pronrijeni politiika situacij;r, podiii 6emo i tanlo spomenikc. Za Podun:rvske Svabe cijelog svijeta to je vaZno, posebno za gencraciju kojaje to doZivjela, za njihjejako vaino da se svojih mrtvih mogu prisjetiti na tiln rnjestima i tarno izgovoriti molitvu. DW: ODAKLE ]'IOVAC ZA PODIZAN/E SPOME|'IIKAI K4DA.l E PLA|'{ r RAw NJ EGOV ZAVRS ETAK?

REUTER: Sve 5to iinirno stoji puno novaca. Mi smo se u Sindelhngenu sloZili i jasno narn je cla ne6cmo imati finarrcll'skih probiemzr, jer je to zaL na5e zemljake u cijelom svijetu gotovo ulog, i kada oni budu znali koliko 6e to stajati, kad irn se toino kaZe: "Napravit 6e se to i to i to stoji toliko i toliko", tada 6e narr oni financijski pomodi, i mi ne6emo irnati problerna. Posr-e6ivirnje ovog spomenika obar,iti ie se na Uskrsli ponedjeljak 1999. godine. Oteku-iemo da ie Njemaika naroclnosna zajednica - Zernaljska udruga Poclunavskih Svaba u suradnji s nanta orgarrizirat i cijclu cercrrroniju.

S..,ih svetih

Renata TRISLER

EIflE DETUT(MATERRIC*ilTUruG TfU T(ERIUDIA IST l/OH GTTOBTER rt

BEDEUTUNG FT,'M DIE

DORilfTUSCHWABERT 5W DER

â&#x201A;ŹdTHZEH WEIT

DW: TYIE SIHTN SIE DIE L{GE DEP, DEUTSCIIEN A,{INDERHEIT IJ\" KROATIE}{ VON DEI,T S}IADK7' D E S B {J ]V DES TI\? DE]7 DO}{AUSCHIYABLN? P UN

REUTER: \,Vir

I'V E

LI'DA C H

I/E I] BAI'I D E S

in Sinclel{ilgcn habcn cinrnal

clen

Bundesverbanci dcr Landsrnanusch:rft und atr.ch clerr Sitz des \\'eltdachverbancles, Jakob Dinges ist der Prisiclent des Weltdachr.erbandcs und hat clas alles urlLei' seincnl Korrrrrando. Wir h:rben ictzt scit cinigen.ialuen I(ontakt zu unseren Lanclslcutcri naclt l(roatien, und rvir u isscn je ;:iuch, clafi cs in hroatien ch'ei, r'ier verschicclcne Gruppert gibr. \Vir irabcn I(ontakt geh:rbt rnit clen mcisten r,on cliesen Gruppcn, unci es hat siclt herzrusgcschehen, die Gruppe in Zasrcl; untcr clcr tr-eitut'rs vou Georg Koch.

Wzihrend des letztes Besuches in Kroatien haben der Weltdachverband und der Bundesverband der Landsmannschaft der Donauschwaben aus Sindelfingen, unter der Leitung von Bert Reuter einige wichtige Details reali-

tt"rt, dt. t" B"r"g dt" b^tdtg" D."k-, ""f richtung der Donauschwabenopfer in Kroatien ist, und das an Ostermontag auf dem Ortsfriedhof in Krndija eingeweiht wird.Zu dt"*. G"t"g""h" Reuter, einem der Leiter aus Sindelfingen einige Fragen gestellt:

Jakob Dingcs und ich waren schon in Zagreb gewesen und lvaren auch in Zagreb beim Botschafter, und das lvar an sich eine gute Gruppe. Erwas spiter kam dann die Cruppe in Osijek und rvir sind in Sindelfingen der Meinung, da8 es sehr gut ist, daB sich diese beiden grossen Cruppen von Z:rgreb und Ostjek in gutem vereint haben und, daB man rlun den Sitz nach Osljek verlegt hat. Das ist von uns in Sindelfingen sehr positiv gesehen. lVir rvissen, daIS in Osijek auch noch die Gruppe der Vesna Pichler besteht. Ich u,ill nicht schlechtes iiber die Leute sagen aber unser E,indruck ist, daB die Gruppe um Vesna Pichler nicht die Interessen der Donauschwaben vertritt. Ich rvill nicht sagen, dafJ sie nicht die gure Deursche ist, ich erlaube rnir nicht das Urteil abenvir haben Probleme sie als unsere Vertretung der Landsleuten zu verstehen. Wir haben uns in Sindelf-rngen so fesr gelegt, daB diese Gruppe hier, eLlere Grr:ppe in Essegg, die VDG Landsrnannschalt dcr Donauscllvabcn die Volksdeutsche Gemeinschaft in Osijek, die Repr-isentanren dieser Volksgruppe ist. Und das werden rvir auch uberall vertreten sorvohl in Dcutschland rvie auch in Zagreb, in cler Botscshaf t, im Ausssenministerium, bei allen lvo rvir liontakte haben.

DW: DIE R|]NDESREPURLIK DET]TSCHL4ND FINANZIERT AUCH DIE DETJTSCHE MINDERHEIT IN KROATIEN. I4IAS TUT DA DER I,I/ELTDACIIVERBAND, bzw. B U N D E SVE IIIJAI,{ D

REUTER: Bei dcr Finanzierung solcher Massnahmen Deutschen ist der \Veltdachverband vertreten durch die Landsrnannschaft Bundesverband der Donauschrvaben in Sir-rclellingen, tvcil der \Veltdachverbarrd keine juristisch anelkannte Satzung hat, dil die Satzung in verschieclenen Liindern .r,erschiedene Vorschri{ten gibt. Weil lvir das nicht zusammen bringen konnen, in jc-lem Land ist dirs anclers, haben rvir im \Veltdachverband ein ZusamrnenschluB aller in der Welt bestehenden Landsmannschaften clel Doniruschrvaben, aber vertreten r,vird

fur dic

der Weltdachvcrband \ron cler

Landsrnannschaft-Bunclesvcrbirnd der Donausch'rvaben in Sindelfingen. Und wcnn u.ir das Geld fur irsendrvelche MaBnahmen fijrdern, gcht clas nicht uller del \Veltcl:rchverband, sondern in Wirklichkcit gelit das dann uber der Bundesverband Landsuurnnschalt in Sindelfingen.

DW: IYELCITER

IS7- DER GRUI'TD IHRES BESU-

CTIES HIER IN ].ROATIEN, U]'ID WELCHE TYEITEREN P TA: N E I1A1) EI'I S I E ]YI I7' KER]'{ D IA?

REUTER: Ich bin ireute hier irn ,\uftrag vom Jakob s in seiner Eisenschaft als Vorsitzendcr der I-andsmannschzr[t cler f)onauscllr':rber-r - Bundesr.erbancl, uncl in scirer Eigcnschalt als Praisiclent der \{reltdachverbandcs cler Donausclrrv:rben. In clieser Eigenschaft birr ich r,orr.lakob Dinges hierhcr geordnet urrivor Ort die Dinge dic jetzt nonvendig sind, ztr klriren. Ihr rvisst ja auch, claB 'rvir schon allcs "von Obcn heruntcr" geregclt haben, rnit dcr kroatischen l{egicrung, der dcr-rtschen llegierung ist allcs geregelt. Wir lraren schon voriges Jahr zltsalnntcn mit Irrau Mila Simi6, mit Frau Bajt, aucli in f)eutschl:rnd rnit dem Ausscnminister und rnit der kroatischen llotschalt. Da "r,on Oben" her alles gcrcgelt ist, rniisscl l,il jetzt "r,on Unten" die Dinge realisieren. Und deshaib bin ich jctzt hier iur Auftrag vonJakob Dinges um rnit cr-rch zusarumcn das vor Ort zrlles zu regeln. Das habcn rvir auch sernacht und ich bin sehr froh riber das ErgebniB, daB ivir erziclt haben, und ich muB jetzt dic Narne ncrlnen von Ivan Hengl der schon sehr Dinge

viel Vorarbe-it geleistet hat, in unserem Sinne alles praktisch geregelt hat, wie wir uns das vorstellen.

DW: UND WIE SOLL ES WEITER GEHE}{? REUTER: Unsere derzeitige Meirrung ist so, daIS rvir. jetzt in Krndija, $,o lvir heute zusammen mit der Geme indevertretung am Friedhof waren, da8 lvir nun dieses Denkrnal dort am ltridehof errichten. Die Einzelheiten 'werden r,vir alle noch besprechen mit euch gemeinsam und gemeinsam mit der Gemeinde Punitovci, und dern Pffaramt. Denn das ist sehr wichtig, daB rvir alles zusammenschaflen, und r.vir rverden immer auf von Sindelfingen infonnieren_. immer auf dem laufendem halten, die Frau Bajt , Frau Sirnii, die Botschaft in Kroatien und Botschaft in Bonn, darnit die Leute irnmer r,vissen rras clas geht, und damit wir immer ihrer Unterstilrzung haben.

DW: DAS ZUKC]'|FTIGES DENKA,IAL I}\T KR]VDIJA WIRD DAS ERSTE DENKNIAI, FUR DIE VERSTOREENEIV DEUTSCHE UND DONAUSCHWABEN I]\I KR)A7'IEN. WAS IJEDEUTET DAS FI]R DELTTSCITL ND U ]'] D F U R A

LLE

NIl t] S C H

IT/A

B EI{ A U F

DER

W E LT

REUTER: Wir tvaren voriges Jahr am l. Novcmber, am Thg der Allerheiligen hier zum ersten NIal nach funfzig Jahren. Auch haben rvir nach ftrnfzig Jahren einen Kranz niedergelegen dtrrfen irn offiziellen Beisam der Vertrcter der Regiemng, sorvohl der deutschen lr.ie auch der kroatischen Rcgierung. Das .r,var {ur uns, die Donausclnvzrben in Deutschland, eigentlich auf'der s:rnzen Welt eine sehr groBe Sirche fur die Leute mit diesem Problem in ihren Seelen leben. Nun u,ird Kmdlia cler er-ste Ort sein iri dem rvir ein Denkmal, eine Gedenkstlitte, oder bcsser zu sagen eir-r Mahnmal crrichten konnen. offrziel mit allen Genchrnigungen, und das rvird fur die Donauschrvabcn auldcr ganzen \'Velt von einen selir grollen Bedeutung sein, denn das ist der erste Scl-rritt, da1 crste N{ai rvo man das ofl'rziell machen kann und.u,ir denkcn, da8 lvir darur auch noch Nachfolgen konncn, z.B. in Valpovo. Spiteq rvenn sich die politische Situirtion ;indert in Serbien oder in Vojvodina, rverden .rvir auch einige Denkstiitte errichten. Das ist ftir uns Donauschrvaben airf der ganzen \\'elt von sehr, sehr groBen Bedeutung, denn die Leute, besonders cliese Erlebnissgeneration, dic das alle s noch erlebt hat, fur dic ist es sehr n,ichtig, daB sie ihren Toten am Ort und Stelle gcdenken durfen und dort cin Gehct sprcchcn konncn.

DlV: lfOHEIl KOMMT DAS GELD FL\R DttS DENKIVULERRICIIT'U}'{G UND I4/AI{N I,VIRD ES IIERTIG

sflN?

REUTER: Alles

rvas

rvir machen kostet auch Geld. \,Vir

in Sindelllngen sind uns einig, und sind klar dartrber; daB rvir keine finanzicllen I'robleme haben rverdcn, rveil

ltir Llnsere Landsleute auf der ganzelt \\/elt last ein Verleg ist, und rvenn clie Leute rvissen r.vas das kostet, lvenn man ihnen genau sagt: "Das und das rvir-d gemachc und dzrs kostct-jetzt soviel", dann.rverden unsere Landsleute Ccld spendcn, so dass,"vir keine finanzielle Probleme das

h:rben rvelden. Die Einlveihung dieses Denkmals.lvird am Ostermont:rg 1999 se in. Wir cnvarten das die Volksdeutsche Gemei nsch ali - Lan clsrnannschaft dcr Donauschr,r,:rben in Ikoatien clie gauze Zeremonie in Zusatnrnenarbe-

it mit uns in Sindeliingen ausrichtet. Renuts TRISLER

D UGOG OD TSil

IA S UR/ADTUJA

IZT$IEDU GR/ADOI/A

OSIJEI(A I PFORZHEITIMI giian slijed dugogodiSnje

sur:rdrye

potpisanaje lzjava o prornicanju pri.jateljsn a i suradnje gradova Osijeka i

Pforzheima. U Pforzheimuje 12. stucienog 1994. godine potpisivanje

Izjave svedano proslavljeno otvaral]jern izloibe osjedkih slikara i kipara. za Sto su gradani pokazali izluzetar,

lnteres.

Na Dan grada Osijeka, 2. prosinca 1994. godine, pwi dogradonadel-

nik Pforzheinra Siegbert Frank, koji je najviSe i pridonio uspostavi prijateljskih odnosa, proglaien je poiasnirn gradaninorn grada Osijeka.

Danas se oYa suradnja odvija na

politidkoj, gospodarskoj, sveudiliSnoj, kulturnoj i Sportskoj razini, a jake veze postoje i medu predstavnicirna razliditih dru5tvenih skupina. clru5[ava, udruga, organizacija i crkava. Meclu njima istiiemo suradnju i

pomoi Rotary clubova

Pforzheima djeci poginulih branitelja. 'lieba sva-

Prof. dr. Zlatko Kramari1, gradonadelnih Osijeka i Siegbert Frank, prai. d,ograd.onaielnih Pforzheima

Prije triclesetak godina zapotela .je sru'adnja visoke strudne Skole (Fachhochschule) u Pforzheimu i osje6-

kog Ekonomskog fakulteta.

7.,a(.et-

kom urgresije na Repubrliku Hrvatsku, brojni prijatelji i suradnici Osijeka u P{'orzlieirnu osnovali su Odbor za pornoi C)sijeku i okoiici, te zapodeli s

prikupljanjern humanil-anre pomoii i slanjenr ncbrojenih transporta koji sn usprkos svim opasnostirna redovito pristizali u na5 gr-zrd" Nakon Sto se ratna situaclja srnirila, uspostavljena je intenzivna komunikacija osjedkog gradonaielnika,

IN MEMORIAM

prof.dr. Zlatka Kramari6a i pn,og dogradonadelnika grada Plorztieima, Siegberta Franka, koji je ujedno

bio

predsjednik Odbora za pomoi. Ubrzo potom, uivr-56ene su i bliske veze s glavnirn gradonadelnikon'r Pfbrzheima, dr. Joachimom Beckerom. koji je pokazao interes la olru vrstu ravnopravne suradnje koju je Osijek oduvilek priZeljkivao u mirnodopskorn razdoblju: suradnju i kor.rtakte na svim razinama lada i u sr,im podrutjima Zivota. Nakon posjeta i brojnih razgovora izaslanstava dvaju gradova, kao 1o-

PFORZHEIM - Dana 22. srpnja 1998. godine prenrinuoje Sieghert Frank, dueogodiSnji prijatelj i potasni graclanin grada Os!eka. Siegbert Frank rocten je 22. listopada 1939. godine u Karlsruheu, a 1977 . godine postao je vije6nik Gradskog vijeia i jedan

od gradonadelnika grada Pfbrzireima. -ll-r -je duinosr obnaSao do svojc snrrti.

".tiffi1\$p

ifur,

SIEGBERT FRANK

Pn,e veze izmerJu Osljeka i Pforzheirna trspostavliene su prije viie od dvadeset godina, a usposta\ra iiridih i svestranijih spona izmedu ta dva grada poiela je u jesen 1991. godine osnutkom Odbora za pomoi Osljeku i okolici, na tijein je ielu bio Siegbert Frank. Zahvaljr:juii njegovom ugledu i nesebidnom zauzimanju, u Osijek je redo-

kako spomenuti suradnju evangeliikih zajednica dva-ju gradova, a u posljednje je vrijeme osobito nagla5ena suradnja mladeZi, jer kako piSe u Izjavi o promicanju prijateljstva, posebice se apelira da se mladeZ bolje upozna i suraduje. Poglavarstvo Grada Osijeka planira i u buduirrosti jo5 Siru suradnju prijateljskin, gradorn Fforzheimom. jer se time izravno ukljutuje u civili-

-s

zacijsku mreZu zapadnoeuropskog kruga. Za to treba zahvaliti podjednako i Nijemcirna, ali i Hr-vatirna r.i P{brzheirnu koju su ovu suradnju podrZali i pornogli.

r,ito stizala znatajna hurnanitarna pomoi. U vrijeme najZeiie agresije na nai grad, velik.je broj Zena i djece iz Osijeka nalao utotiStc u Pforzheimu. Svojim javnim nastupima Frank.je branio na5e pravo na hrabru..i pravednu borbu za slobodu i denrokraciju i tirne promicao ugled naSega grada kao i drZave u cjelini. Na tako izgradenim temeljima suradnja ta dr,a grada potvrdena .je i potpisivanjem Izlar c o prorrrican ju i suradnji izmedu OsSeka i Pforzheirna. Gradsko vijeie gracla Osijeka na svo-joj 22. sjednici odrZanoj 29. studenoga 1994. godirre proglasilo je Siegberta Franka poiasnim gradaninorn grada O.sije-ka, a Osjet-

ani ie ga zasigurno parntiti kao velikog iovjeka i nesebiinog prgatelja.

IAIUG,IAHRIGE ZUSANIIUI EIu TRBEIT DER STIiDTEil OSIJEI( UIUD PFORZHEIM ETTUE

dungen

zum

Oberbiirgermeister der stadt Pfor-

zheim

gefestigt,

der sein Interesse Iilr jene Alt der Zusarnmenarbeit bekundete, die

Osijek seit

.jeher'

schon in Friedenszeiten angestrebt hatte: eine Zusammenalbeit und Kontakte aul'allen ,Arbeitsel:enen und in allen Lebensbereichen.

Vor ca. 30 Jahren began eine Zu-

santmenarbeit avischen der Hochshrrle in Plbrzheim und der Wirtschafrsfakultait in Osijek. Nach dem Beginn der Aggression gegen die Republik Kroaticn grtindetcn zahlreiche l-reunclc und Mitarbeiter in Plbrzheim einen

llilfsausschulS fur Osijek und beg:rnnen mit Sarnrniungen'und unzihligen

'liansporten humanir:irer Hilfe, die trotz aller Getahren regelmiBig die Stadt errcichtcn.

Nachdem sich die Situation beruhigt hatte, kam es zu intensiven Kontakten ar.ischen dern Bi,irgermeister der Stadt Osijek Prof. Dr. Zlatko Kramarid, und dem Ersten Vizebiirgermeister der Stadt Pfbrzheim, Herrn Siegbert Frank, der zugleich auch Vorsitzender des Hilfsausschusses war. Bald danach rvurden auch die engen Verbin-

Nach

zahlreichen Besuchen und Gespriichen von

Delegationen cler beiden St1dte karn lirlge der langj:ihrigen

es als logische

Zusiurrrrrerralbeit zur Unterzeiclruurrg

dcr Erklirung zur Forderung dcr Fr-eundschaft und Zusarnmenarbeit der Stidte Osljek und Pforzheinr.

In I'forzheirn wurde anr 12. Novernber l99f die Unterzeichnung der Erkldrung mit der Eroffnuns einerAussteilung bildencler Kiinstler aus Osijek gefeiert, liir rvelche die Biirger Pfrrlzhcims grol3es Inrercssr zcigreri.

Am Tage cler Stadt Osljek, am 2. Dezember 1994, wurde der Erste Vizeburgermeister der Stadt Pforzheim, Herr Siegbert Fiank, der am meisten zur Herstellur.rg der fi'eundschaltlichen Beziehungen beigetragen hatte,

PFORZHEIM - Arn 22.

IN MEMORIAM

|uli

1998 starb

Siegbert Frank, der langjdhrige Freund und der Ehrenbiirger der Stadt Osijek. Siegbert liank rvr.rrde am 22. Oktober 1939 in Karlsr-r-rlre geboren und irrr .lalrr. 1977 wurtlc cr Mirglicd dcs Stadrr.arcs"und einer der Biireermeistern Pforzheirns. Er iibte diese Pflicht bis zu seinem Tod aus. Die ersten Verbindungen irwischen Osi.jek und Pforzheim wurden schon vor mehr. als 20Jahren au{.qestellt, wobei eine srarke und allseitige "Briicke" avischen diesen zlvei Stidten im Herbst 1991 aulgebaut wurcie, als nran das Hilfskommittee fur clie

Stadt Osijek und die

SIEGBERT FRANK

Umgebung begrundete. An seiner Spirze srana Sieg-bert Frank. Dank seiner Reputation und uneigenntitzigen Einnehmens bekam Osijek regelmzissig eine bemerkenswerte hu-

zum Ehrenbiirger der Srarlt Osijek ernannt. Heute wickelt sich diese Zusarlurenarbeit auf politischer, wirtschaltlicher;

kultureller und sportlicher Ebene soaufjener der Hochschulen ab, rvobei es auch starke Verbindungen zrvischen den \/ertretern r,erscl-riedener

'rvie

gesellschaltlicirer Gruppen,

Ge-

selischaften, Vereine, Organisationen

und Kirchen gibt. Darunter mochten u'ir die Zusamrnenarbeit und Hilfe des Rotary Clubs Ptbrzheim fiir clie Kinder sefallerier kroatischer Soldaten hervorheben. Aufjeden Fall mull auch die intensive Zusammenarbei t der- evange-

lischen Gemeinden der

lreiclen

St;idten env:ihnt u.erden. In letzter Zeit ist clie Zusammenarbeit der-.|ugend bes,rndels inrcnsiv. rr eil in der l.r:klir.rrng

tiber die Ftirderung der lteundschaft besonders an die .|ugend appelliert rr'ild. siclr gegenseir ig ken ncr rzulcr.r rer und zusammenzuart-.ei ten.

Der Magistrar der Stadt Osijek plant eine noch breitere Zusammcnarbeit mit der befreundeten Stadt pforzheim, weil sich Osijek clarnit dir-ekt irr das Zivilisationsnetz des westeuropiiischen Kreises einbindet. Dafiir ist glei-

den l)eutschen, abcr auch dcn Kroaten in Pforzheim zu danken, die diese Zusarnmenarbeit untersttitzten un<i auch auf' r,erschieclene andere lVeise der Stadt Osijek geholfen haben. chermaBen sowohl

manitire Hilfb. In der Zeit der stdrksten Aggresion fanden viele Kinder und Friruen aus Osijck ihrcn Zufluchtsort in P{brzhcim. NIit seinenr offentlichen,A.ufiretten for-

derte Frank unsere Rechte auf einen gerechten Kampf fiir Frieden und Dernoki-atie und unterstiitzte den guten RuI unse-

rer Stadt und unser-em .qanzen Lancle. Aus diesen Griilrden wurdc die Koolrcrariorr znischen Osijek und Pforzheim mit einer Erkldrung iiber die Forderune- und Kooperation unterschrieben und beitzitigt. Der Stadtrat der Stadt Osijek verleihte Siegbert Frank an cler 22. Sitlung, die am

29. November 1994 srarr{aird, clie

Ehrenbiirgerschafrsurkunde der Stadt Osijek. Die Ogeker u,erden Frank immer als einen grof3en und uneingenniitzigen lireund im Herzen behalten.

ilITCTIRICHTEru iupnr osledro-BAnAtrJslfl

PRIMIO MTTJEHIA\ IAG AIRI+ TTAVTIITELJA HRVATSI(E KUCE

u mrixcHEruu OSIJEK - U Munchenu je po pn,i put, uz potpom Ylade Republike Ifrvatske te u skladu s njem;rtkim pravnirn sustavolr, osnovana Hrvzrtska kufa koja za cil.j ima pojatati gospodarsko-inforrn;rtivnu-kulturoloSku suradnju izmedu Hnatske i 15emaike pokrajine Bar,'arske, koju radi iznimne gospodarske razvijenosti popularno nazivaju i "slobodnorri drZar,om Bavern". Hwatska kuda bit ie stjeci5te za eiitistiiko okupljanje, r'azmjenu informacija i poslovnu suladnju" Bududi da Bavarska i Osijek sa svojom okolicom imaju mnogo slitnosti, podev od temelja srednjoeuropske kulture i od toga da se nalazc na gotovo istoj zernljopisnoj paraleli. r,rlo je r,aino cia u preclstavljanju Hn'atske grad Osljek i Osjetko-baranjska iupanija budu primjerno zastupljeni. Inade, Hr-vatska krr6a nalazi se snrjeSterna Ll sarnoln srcu

N{iinchena

rien trgir,

- u blizini

r"ekao

Ma-

je Miljen-

ko Zagar, biv5i hr-vatski veleposianik, a sada ravnatelj Hrvatske kuie u L{rinchenu, tijekonr posje ta Osijeku

gclje gar je primio Zupan Osjeiko-baranlski Sredko Lovrinievic. Pos.jer.jc r rp ri -

liden povoclom nedavno otvorene Hr-v;rtske kude u ko-

joj ie

u okviru posl<>vnih

susreta, seminara, meclure-

gionalnih rzrzmjena, kultr-r-

roioikih i drugih susreta mo6i prezcntirati slavonsko-baranjski materijalni i duhovni proizr,odi, te sarn grad Osijek. Nakon srdadnih rijedi dobrodoiiice upuienih ugiecfi-roln gostu, Osjeiko-baranjski Zrrpan zahvalio je na iskazanorn zanimanju za Osjedko-baranjsku Zupaniju, lioje drii nastavkorn prijalnje dobre suradnJe.

- U ovom konkretnom projektu Hn,atske kuie vidim mjesto na kojemu ie se prornovirati hrvatsko gospodarstvo i povezati s bavarskirn, pa i 5ire, rekao.je I-o-

r,rinievi6.

Miljenko 'Zagar,., svezi gotor.og projekta istaknuo je kako iza njega stoji financijska potpora Ministarstva financijskih poslova te lazumijevanje hn,atskih ministarstava - gospodarstva, kulture, turizma, useljeniStva te razvitka i obnove. Takocter, redeno je kako bi najbolji nadin buduie suradnje izmedu Zupanija, poslovnih asocijacija i Hryatske ku6e bio putem Hrvatske gospodarske komore. Iako ku6ajoS ne funkcionira u punom srnislu kao hrvatsko-bavarski most, u njenom interil'eru je onrol'ena prodajna izloLba slika u galeriji "Sveti Ante". Zagar je izvjestio i o tome da su se osnivati, uz kulturoloiki irnzr.ge, pobrinuli o ugledu ove sr,ojevrsne trTtke, te.je u tom srnislu generalni konzul u Njemadkoj ujed-

no i predsjednik Nadzornog odbora Hrvatske kuie.

ilACHNTCHTEil Razgovorima.je uz Zupana i Aleksandru Arbanas, pomoinicu prodelnika Zupanijskog Ureda za gospodarstvo, bio nazotan i Zoran Kovaievid, predsjednik Hlr,atske gospodarske komore - Zupanljske komore Os5ek, te tlan Zupanijskog poglavarstva. Kovadevi6 je pohvalio inicijat.ivu i osnivanje ku6e u kojoj ie se sospodarsn,o predstaviti putem najviSih i najsuvremenijih rnarketin5kih oblika, naglasir.Si kako u pot'aiu tvrtke iz Osjeiko-baranjske Zupanije iznimno dobro suractuju s njernaikim poslovnim part.nerima, a 5to potvrduje i nai uVecan lzvoz.

U I(RiIDIJI STUZETA DNUGU GODIIUU SVETA MISA KRNDIJA - Punitovatki Tupnik Mato Ga5parevi6 je uz ru5evine nekada velike crkve Uznesenje sr. liriTa u Krndiji drugu zaredont goclinu sve[u rnisu na kojo-j su se okupili bivli i sada5nji mjestani rog nekacl sluZio

elikog i.jednog od najrazvijenijih sela Dakor.Stine. Dolaskom Zupnika Gaipareviia tr Zupu. pokrenr-rto je sluZenje svetih misa bar jednom godiSnje u dasr sv. Kri7a, dirne su nasta\/ljena nasilno prekinuta bogosluZla joi u vrijeme II. svjetskog rata, kadaje selo bilo nastanjeno Nijemcima. Upravo je taj narod u svom seiu proZivio teiku logoraSku sudbinu. U skladu s tadalnjim reZimont, partizanske su vlasti crkvu u Ifundiji pn,o granatiranjem uvelike razruXili, a potom je pretvorili u skiadi5te umjetnog gnojiva. Objekrje prepuSten propadanju i zubu vremena, pa danas na njeno posiojanje podsjeiaju samo zidine. Nastavak bogosluZja Zja na njenirl lu5evinan-ra ujedno je: i podsjedanje podsj te dug prema prerr-ra nevinim Lrtvama logora u u Kmdrji kroz koji jepro5lo pribliZno 4.000 osoba, od kojih su mnogi upravo ondje i zavriili svoj Zir,ot. r

GREGOR GYSI

. SUIIADTIK

'::ryffi:ri'

STASI-ia KARLSRUHE - Voda njematke reformirane komunistiike stranke Gregor Gysi nije uspio u namjeri

da svoje ime oslobodi optuZbi prema kojima je bio dou5nik biv5e istodnonjematke tajne policije STASI. Njemadki ustavni sud nije prihvatio Gysijev zahtjev da se odbije izvje5ie

parlamentarnog povjerenstva, prema kojemje on suradivao sa STASI-jem. Spor oko parlamentarnog izvje56a, prerna kojern je Gi si, biv5i istodnonjemadki odvjetnik, optuZen da je pr-enosio infolrnacije STASI-jti o svojim klijentirna disidentima, mogao bi nanijeti Stetu PDS-ovoj izborno.j kampanji uodi izbora.

ilAC[IMXCHTEil tlysi.je Ustavnom sudu u Iiarlsruheu podnio Zalbu n;r izvjeite koje je sastavio odbor za inlunitet donjeg doma niematkog parialrlenta. Gysi tvrdi da odbor nema prava na takvo izvje56e, jer ono zakljuiuje da je on bio douinik ministarstva za drZavnu sigurnost u Istoinom Berlinu i proglaiava ga "narodnirn neprijateljem". Osarn dlanova ustavnog suda odbilo

Gysjevu

Zalbu djelornice kao neprihvatljivu, a djelornice jer je neuteureijena. Odluka njematkog ustavnog suda navodi kako "izvjesie porjerenstva" sadrZi mnogo pojedinosti i zasniva se na velikom broju elemenata". Svi su suci bili jednoglasni u tome da.ie par'larrrent djelovao u okvirima svojih prava izra'zavatya miSllenja. Meclutim, detiri su suca smatlala da je parlament "pre5:ro svoje sranice" u nekim primjedbama na radun Gregora Gvsija, clok se preostala tetiri suca nisu sloZila s

tim.

Njemaiki neokomunisti, stranka Gregora Gyslja PDS (Stranka demokratskog socijalizma) ponudili su potporu SPD-I, nakon Sto je socijaldernokratska stranka Gerharda Schriidera postigla rezultat manji od oiekivanog na odrZanim regionalnim izborima u Bavarskc1, gdje je pobjeclu odnio Kohlov CSU. Schroclerovi socijalciemokrati su uvijek kategoritki odbijali svaki savez na nacionzrlnoj razini s PDS-om, dila.je stranka prethr,rdnica i dale vrlo nepopularnzr u zapadnoj Njemaikoj. Irta izborirna 1994. gociine neokorrunisti su dobili 19,8 posto glasova u biv5<rj istotnoj sanro 4,4 posto na nacionalnoj razini.

Njemaikoj,

a1i

U ilJEMACI(OJ RASTE iIIISIIJE il'TD STITAilCIIUIIT BONN

- U protekloj

godni u Njemadkoj je zabil-

jeZen porast broja napada na strance, objaviloje njemadko ministarstvo unutarnjih poslova. Prema podacima njemadkih vlasti, u '1997. godini zabiljeZeno je 406 napada na strance kojisu zavrlili s qjelesnim ozledama, dok ihje u prija5njoj godini bilo gotovo stotinu manje 307.

Najveii broj napada dogodio se u saveznoj pokrajini Nordrhein-Westfallen (82), a najmanje u pokrajinama Saarland (4) i Bremen (3). Mjereno prema broju stanovnika (broj registriranih napada u odnosu na 100 tisuia stanovnika), za strance su najkritidnije bile istodno-njemadke pokrajine Mecklenburg-Vorpommern, Brandenburg i Berlin, dok su najsigurniji Zivot stranci imali u Niedersachsenu i Flessenu. U prvih Sest mjeseci ove godine izvrSenoje 937 kaznenih djela motiviranih netrpeljivo5iu prema strancima, medu kojima je deset nedjela podmetanja poLara te 156 qjelesnih napada. U svim tim napadima ozlijedene su 203 osobe.

TUACHNICHTEIU TEZAPOSLETOSTI NURNBERG - Predsjednik Njemadkog saveznog urecla za zapolljavanje BernhardJagoda, izjavio je neclalno kako ima mnogo znakova da 6e broj nezaposlenil-r u Njemadkoj u kolovozu ostati isri ili blago pasri r.r odnosu na srpanj. Onje takoder rekao da bi 6roj nezaposlenih u Njernadkoj mogao privremeno pasti ispod ietiri milijuna krajem godine, Sto tri pros.ledni broj ne-

zaposlenih ove godine dovelo na 4,3 milijuna, Iio.je L:pod pro5logodi5njeg broja. Ured za zapoilavanjeje pnje dva tjedna priop6io daje nezaposlenost u Njema.koj paia z.a 37 .000 na sezonski uskladen broj od 4,224 niiijr-rna od lipnja do sr-pnja. Kancelar Helmut Kohl na3avio je kako 6e joI ove godine broj nezaposienili pasti ispod ietiri rnilijuna. Njemaiki rninistar za gospo.1arstvo, Giinther Rexrodt izjavio je kako je uspcin r5ernadkog gospodarstva ne kratkotrajan bljesak nego po-

:tllpan razvitak ko-ji stoji na dvrsrim i Sirokirn temeljirlia. On je rekao kako oiekuje da se ostvare pr-edvidar-rja pr e[1 kojima ie nlemaiko gospodarstvo u I gg8. godini zabiljeZiti ras[ od 2,9 posto.

T.OOO

IJUDI POGITULO BJEaECI

rsTocrr ilJEMAdrr

BERLIN - Njematki istraZivadi izjavili su nedavno da-je gotovo 1.000ljudi pouinulo poku5avaju6i pobje6i rz komunistidke istoine Njematke u zapadnu tijekom hladnog rata - Sto je gotovo detiri puta vi5e od-brojki

izraTenih u postojeiim sluTbenim podacima. elanovi ''Radne skupine 13. kolovoza", nazianoj po danu kada podignut Berlinski zid 1961. godine, rvrde da rezui1e :ati novih istraZivanja podupiru njihove podarke. Njern:rdke vlasti tvrde da su u b,j"gu ubijene 264 osobe koje su usiavnom, kako tvrcle, ustrijeljene. "Raclna skupina 13. kolovoza" tvrdi da bi broj ubijenih mogao nakon zar'Setka istraZivanja iznositi goro\ro 1.000, i istide da.je, pl-ema njihovim podacima, do sada potvrdeno 938 ubi-

lenih, izjavio je Rainer Hildebrandt, telnik skupine.

Znrve HoLot(AUsrA TNAZE ODiTETE OD NJEMACI(IH BAilAI(A BERN

Odvjetnici koji zastupaju Zrn e holokausta uloZit ie milijune maraka u tuZbe protiv njemadkih banaka, osiguravaju6ih druitava i industrijskih koncerna, rekao.je jedan od odvjetnika u interuiern'r,r objavljenom nedavno. "MoZete poii od toga da 6emo na kraju u

iuZbe uloTiti sedrnoznamenkzrste iznose," rekao je

munchenski odvjetnik Michael Witti u interviewu ivicarskom "Der Bund". Ako Zidovi ko.ji zajeclnidki tuZe tvrtke zbog prisilnog rada, otetog zlata, raiuna u bankama i polica osiguranja izidu iz ovoga pravrroga spora kao pobjeclnici, odvjetnici 6e u svakom sludaju zariditi i'i5e nego Sto srr ulo2ili.

BERN,-'Die Rechtsanwilte, die die Opfer des Holokausvertreten, werden Millionen,von DM iir dieGkil;il;;gcn dic dcutscircn Bankcn, dic und, gegen die. h'rdustriekonzerne ginlegen,"sigte einer cler Rechisanwalte in einem Interview, disvdr einig-er Zrcitverdft'entlicht wurde. "Sie krinnen davon ausgehen, -da8 wir in die Anklagen am Ende die Siebenzillbrnummem einlegen werden", sagt der Miinchener Rechtsanwalt Miehael Miehael ifitti ln in clem Interview ftir das schweizerische Magazin "Der Bund". hn Fallc, dafJ. dalJ die die.fuden, zusamrncn ?i. die _Fi.,r"r, Finnen ;;g;" wesen Juden, die zusamrncr, der Zwangsarbeit,-des weggenommenen C"elds,' der Ba"nkkonten und der Versicherunspolizzen anklagen, aus diesem tes

Rechtsstreit als Sieger harausknmrnen, lrierde"n die Rechtsanals sie eingelegt haben.

wilte mehr verdii:nen

il,IC}IRICHTEil Medunarodna skupina odvjetnika se nakon nedav-

no postignutog dogovola izn'redu najveiih Svicarskih banaka UBS i Credit Suise o isplati od5tete 7-rtvama holokausta u vlijednosti od 1,25 milijardi dolara, sada okrenula prema njernaikirn tvrtkama i europskim osigu121,2judim druitvirna. Stotinjak pravnika u sedarn odrjetnidkih ureda bave se tim slutajem. "Skupina raste,"

rekao je \Vitti. TuZitelji su odludili tuZiti njernadke tvrtke u SAD, drZeii da.je njernatki pravni sustav lo!!ji i da manje Stiti Zrtve. Witti drZi da bi spol s Njemaikom bankonr i Dresciner bankorn trajao civije gociine. Zrtve holokausta od njemaikih banaka traZe odltetu u vrijednosti od I8 milijardi dolara, ali.je Witti rekao da je

taj iznos salno okvirarr. "Ova brojka istide da se ladi o milijaldama. NIoZe viSe ili manje. Todna brojka pokazat ie se tije-

biti

korrr proccsa." rekao.je on.

Zrtve holokausta su

u pr-vom naletu od Svicarskih

barraka tra2ile odStetu vri-

jednu 25 milijardi dolar-a, ali su se na kraju nagodile

na 1,25 milijardi. Na pr\ ( )rn sudskonr rr,r'i5tu

za-

kazanom za 7. listopad;r, ameritki sud treba odluditi je li tuZba prihvatljiva. SLIKA: Odajetni,k Zil,oaa koji su preiivjeli tnlohaust Michael Witti, najat'io je nedaano dn te od aodctih njemaihih turtki, Siemens AG i BMW-a zatraliti oditetu za "roboaski rad"

njihoaim taornicama tijekom Drugog sajetskog rata

PROSIAVLIEIUTI 75o.. OBIJETTTCA KOLilSKE I(ATED]TALE tt6tN - Sest tisuda uzvanika, medu kojima i njemadki kancelar Helmut Kohl te bivli predsjednik Sovjetskog saveza Mihail Gorbaiov, u subotu su, 15. kolovoza uz desetke tisuia vjerpika bili na svedanosti 750. obljetnice kolnske katedrale, utemeljene 15. kolovoza 1248. godine. Na svetanosti koja jc poi'ela misonr, sudjelovalo

tetrdesetak

biskupa iz cijelog svijeta. Misa se prenosila na gole-

mom ekranu,

postavlje-

nom isprecl katedrale, gdje se okupilo nekoliko deseta-

ka tisuia vjernika. DrZar.ni tajnik Svete Stolice, karclinal Angelo Sodano odriao je propovijed i proiitao po-

luku pape Ivana Pavla Drugog. Covor u povodu

1:-ii+;..r4'*

1','

TUACHRICHTEff proslave obljetnice kateclrale tijekorn poslijepodneva odrTao je i kancelar-Kohl. Od l. kolovoia diseci tisuda hodotasnika stizaii su u Koln kako bi bili na toj proslavi. I(olnska katcdrala sa svoja dva tornja visokale 1ET metzrra, a po svojim dimenzijama i po 10.000 tetvornih lretara vitraja jedna je od najve6ih katedrala u kl56anskom svijetu.

,ugust, endete in K(iln,

U nedjelju je, 16. kolovoza u Koinu zavriila trod-

die zr,vcihundcrt tausei

nevna "r'eselica" koja.je okupila di,,jesrotinjak tisuia po-

sjetitela

2.500 urnjetnika, pjeviia i skupina koji su razliiirih pozoniica teievizijski!.g9sta;g "V]va", Rl-L, WDR, Kolnsko{r radija, Njernadkih i.elleznica, BMG-a, diskografskih ku6a iostajih pokrovitelja. "Ring{tst" je jedna ocl najveiih pr-osl:rv;r svijeta. Dva i pol kilornerra duge kolone ljudi slljevale sy se pl-ella- pozor-nicama na kojima su nasrupzrli brojni njemaiki i inozernni pjevati, sastavi i elazbenici, srr.:ria.juii nezaboravno ozratje u gradtr. Usp.jciru "feiie" osobitoje priclonosila tinjenica da su svelirireclbe na orvorelronl besplatne. Plaialo se sarno za pi? i jeia posluTcna na 23 kilomctre drrgim itarrdoijima rr:r kojinra je, naravno, na3r,iSe bilo kolnskog piva, koLrasica i 6stalih specijaliteta. Za recl se tijekom slar.lja brinulo tisuCu os<rba. Kako bi se zadriao kakartakav red i tistoia rr gradu, organizatori su predvicljeli nagrade. Svarko tko bi napunio smedemjednuvreiu dobioje CD. proile godine.je nakon slidne proslave ostalo niulicama ti5 to"na o.clrZali 570 nasrupa na 14

sme6a.

F]TAIUI(FURTER

ALLGEMEINE ZEITUTG:

rACroilArBorJiElZCrn RETORII(A

Novi teSki premijer Zerlnan, vocla str-anke biviih komunista, ne odride se stalih nacionalboljlevidkih nazok3da.je 1a !jed o njernaikoj maryini proljeranoj nakon 1945. godine U pt-vo poslijeratno cloba Sol'jetski Savez narodirna istoine i srednje Eur-ope nije posl-e zabranio nacionalizam. Staljirr nije imao ni5ta protiv nacionalizma u savezniikim drZavama sve dok je bio prosorljetski, dakle ploruski-ali i protunjemadki. Primjer za to dala jc iehoslovaika. Od proljeia 1945. tanio se razvio pairsl;rvistiiki.usrnjeren-teiki nacionalboljSevizam. Kio glavni nepr-ijatelj slovilisu Nijernci ko.le.je 1945. i t946..protjerala tehoslovatka driava, Nijemci ko.je kocl nai clonekle uetodno nazivaju "pr-ognanimat'. Nliirove su udruge u odima vlasti u Pragu bile zao na.,rd s kojim, r-azumljivo, nitko nije hrio razgovarari. Krajern ig8"g. u Cehosiovadkoj se poliridki poredak iz remelja promijenici, ali danas iz govora, kojirn veiina politiiki klasi u Prag-u razmiSlja o udrugama proenanih, odzvanja goror koji su rrekade rabili nacionalboljievici. Tako je i s premljerorn Zemanom. Nitko ne moZe otekivati d;r se dcika r,,lada okrene prema politici udmga prognanih. no poitovanjc i spr:emnost za razgo\ror, nzl to 6i prag napokon rnosao preistati - piSe kornentator iista.

Premierminister Zeman, der Parligen Kommunisten, verzichtet

nicht auf die alren nationalbo"lscheu,ikisct .rrterir.t u"ur.se"r,

,I:rT

man.ugn der deutsch."

nfi"a.rt.t iil;".h eemj;i'

1945 vcrtricbcn wurdc, spricht. In der Nachkri die Sowietische Union den Vtilkeru in Lindern

den Narionalismus nicht. Staljin hatte

onalismui

in den

Alliier.teistaaten,

pro-sowietisch war, oder in anderen Wrirtern aler: aueh anti.deutsch. Das Beispiel clafiir gab c

slowakai. Vom Friihling 1945 entwickelte iich dort der panslawisch orientierte t*ifiechi ill-r,i""^rb;i;;ti;;iil;E:Di;

*r*

Hauptf'einde waren die Dcutschen, die lg45 und 1946 von dcm Tsclrcchoslor,vakischcn Staat vertrieben wurden, die Deutschen, die bei uns falsch "den .Vertriebenen', benannt lnrden. Ihre Vereine waren lir die Herrschaft in f."g .i; brises \,olk, rnit dern nienrand, g; r..:;;;li.irlrp..?fr." w-<rllte.-llnrle 1989 wurde die politische Ordnun$ in der 'l'schechoslou'akai rion Griinden aus veriindert, aber noch immer klingen aus den Reden, rlurch die ai. llehrlreiJi., politischen Klasse in Prag iiber die Vereine der Vetriebenen denkt, die Reden, die filher die Nationalbolschewiken benutzen,.nach. Das gleiche ist mit dem premierminister Zeman. Nlemand kann emarten, da8 die Tschechische Regie, g Politik der Vcrcin e der Vertricbenen weniet, ryn 1ph_ 3n dje aber die Verehnrng und die Bereitschaft zurn Dialog, darauf \tln11e Prag endlilh eiugehen - schreibt a.rI f<"*fii."iut". ' des

Magazins.

TUACHRICHTEIII STEVEITIU SPIELBERGU

i!JEMAdKO ODLIdJE BERLIN - Nakon "Oscara", priznanja Sto ih za nau fi lmskoj umj etnosti _dodj gluj e ""\nieriika filmska akademija, Steven Spielberg je za film o holokaustu "schindlerova lista" u Berlinu dobio i jedno od najveiih njemadkih odliija -Veliki kriZ sa zvilezdonr Reda zasluga i to iz nrku j uspj e5nij a ostvarenj a

Herzoga.

je ie prilikorn n2rzvao Spielbergov racl l.i'spornenikom :r -- ,-' ,.:-- --,-L---------.r, : zaboiava" i protiv toliko gledan u njemadkim Skolarna. Zbog toga smoVam ini Nijemci posebno zahvalni." Spielberg je to jedtoJe nrimairrr'i odliiie rekao da daje ie to iedprimajuii odlitje frimajuii priznania koje koie je no od najveiih naiveiih priznanja ikada dobio u Zivotu. Kao 5to je posjetite[irna

skih kinernatogra[i

hri,'at-

]

poznato, "schindlerova lista" je filmska prida

o sudetskom Nijemcu

Oskaru Schindleru koji je tljekom Drugog srjetskog rata u poljskom gradu Krakor'r,u iz nacistiikih kotrcentracljskih logora spasio viSe od 1.200 Zidova. Za tu je filmsku pridu Spielberg 1994. godine zasluZio dakiedam "Oscara", a svuje zaradu od filma "schindlerova lista" uloZio u osnivanje Zakla de za v izualnu p ovij e t h olokau s ta (Sh oah ) . s

AUSTRIJA PNOTII/ KONN'EilCIJE

O IZE,TEGLICAMA BEC

Austrlja

jg od Europske unije zaLralztla da

1951. goodust:rne rst:rne od nadela Zenevske konvencije od 195 austriiski list "Die Il"esizbjeglica, pi5e austrrjski dine o prihvattr izbieslica. se". Bet predlaZe novu koncepciju.systa.va zalrite izbjenllnlstrlma unutarnJlh koj?r ie biti predstar'! glica bttt predstar'lena iih uirca ko3a

posro'a EU Pllglllo I"lT 9:9'11l'1..1, 'Jamstvo jamstvo na zastrtu kao lnrllvlctualindi inclividualne postoJl postojiii lll11:::..,:'..9," zaititu ubudttce r.rbuduie zemlje domacldornaiiprilitidka ponuda zemue pravo, nego kao poltilaka rio pra\/o, no na". To znaii da bi prihvat izbjeglica ovisio o dobroj volji zemlje domaiina, a to je suprotno onome Sto nalai.e Zenevska konvencij a.

REKORDTI JAGK.POT U TJEMACKOJ MUNCHEN / MUNSTER - Dva dobitnika drugog po velidini jack-pota u njemadkoj povljesti podljelili su 35,8 milijuna maraka. Glasnogovornik lutrije rekao je da su jedan dobitnik iz Bavarske i jedan iz pokrajine Nordrhein-Westfallen imali dobitnidki broj na noinom izvladenju u subotu i da 6e svaki dobiti po 17,9 milijuna maraka. ViSe od 280

milljuna maraka uplatili

igraii zz ovo

izvlatenje. Do sadanajveii jack-pot u povijesti njematke lutrije od 42,3 milijuna maraka izvuten je 10. rujna 1994. gbdine. Igrad kojije svoj listid predao u Miinchenu igraoje sistem s 28 kolona za kojije uplatio 35 mara-

HAâ&#x201A;ŹHffICHTETU afoje,joi nepoznati igtat, zasvaku uplaienu mar6io ri5e od pola milljuna maraka.

SAIZBURG, E,

;,-.

r):...

ry ter''l:.

: *S\r.l

ala. pa

krrierrr .5.E"'

. _.l:rlu-gu )tl:ii;;;i

ffi

,,,,'tilor-

- llctlr ]r.nrrfale- ffi

ffi ffi

ffi .i j

\\ c( anOStt

$[T[*

Wu ,,rlu;:"k# ffi rliffi$m jt'rnacki q;s.TS ito

. , ic.'Na

\ _g' -' ':_,r '' .r q*lkk* linaucijrr ,',,-'i. .,... i -ffi#kke-, , *- :=- \t aigel .linarrcija * sa su;{'fl i{ uffi - . :r1 Irene u

iii

Barrel thu. Dolj e : Au s trij ski p redsjednik Thomas flcstil na ofvaianju u Salzburgu."

PREDSTAVL'ETI MEMOANI POSIJEDTJEG I(, und K. T(RVHII(A

BEC,: Neclavno.je.u Dect(olrr Muzeju Muzelu krirninala krrrrrrnala le u bedkotr : :!ra\ljena knjiga sjecanja I-eopolda WohlschHge-

je radno_inj"est;ri5e"od.SeJt de_setijeia f,to p?ra .-.t: .,.-.:ma,.a :-_..rna,.a roaenle roden"je 1856. 1650. godlne godine u osgeku. Osij'eku geku. Umro je ;e rulne. Wohlschlzigeije \}onts.cntagerJe u Arstr-o-igarskoj -Usarskoi NfoAustt o_Lrgarskoj -:- .t{godine. N,fo}lo_ .l:ri ri bio Lrio posllednji bro posljednji celarsio-kr.aljevski ceiars-ko-kr.aljevski frvnik] cesarsko-kr.aljevski In.nik] [n.nikl r;iie pise rrise :ansko "Delo", postao pr-vi stuZ6eni da bi potonr poronr,posrao. sluZ6eni ..^?il.';-q, - ^ Rcpublike Cehoskrvaike. \jcSao je pt., zakorru i

_ ,ik:

.::-e clrZave.

jmlt oca na neki ie nai-in predodrediia ,.l.clrldge.rovu. sud.binu. NJaimt., rrjegora se majka . t 7a iovjeka,koji je bio drZar.ni t<r-vriit<. Xaaa.jeio.

.- - rr Clsi l.ko uiiir"io, 3.e reii,"neobii"nd radno mj es ro " _.-sl :elj sc se preselila - .:e1j Prag, gq]e.le g4je".je I 5-god'isnji lS-godiinji Leopold lrrcscuri:r. u rrag, S4je Je rl_godrSnlr rl?B.ag rllgag svom oiuhu pri.usnu.ienju pri usmr.6enju riSestrukog riiestrukog uboji_ uiroii.-.. .r,,+.^^--i"^,1 alli^l-.;.: r .- Slijededg "srrankan r-jbio je ubJjica bracnog:pari i , r2i,_,,\:: Ce5kim Budjejovlcama. sto_ih;e iti:b p.g_ ,.-,,,io Haiekov "Dobri-v6jak Sr'ejt". t^f Leo'poid.je iacla '-, i pyt put sam ,bojici ubojici nataiinuo omiu. Nakon oiuhove "'"1;1i:.":'*:" .: ri I888. ruuu. Suurrrq. godine. prijavio se na nat ietai za krvnika . .L.rr lJt ud ike ri Moravske, .:-ike Morarskc, te iako Moravskc, iako je irtrao imao 27 takuraca, rakrna]ca. aca, nitko nilko od le --.;1, rir ,-i:-. rrrjc. :.-.-^ irrrao .^:^--^-,^ njegovo. r,iikustvo. Na prijclazu stoljcca *.p t. u n e ruke .r'k.'pot g i ; ".pune posla.-. je.;idini r u U eBeiu J" j..1 I.l i;i ;;, pur u;";clug.rj ll;"j lpje . :'rlrn. lmao problema' sa sadlsti<.kom majkom kc,ja = na okrutan rfadin usrnrtila svoju kier. Oside"i., je - rtovo) sat vrentena umirala ua vjeSalirna. Nije bio sa:,:r. iSe, nego su se bedka beika rje5ala rjeSaia t.azlikovaia r.azlikovaii ocl od deiie .pi5e. .rh. .llllraspadaAustro-Ugarske je svorie lil"" _ponudio '-r . u ge n ov orr as.tal oj C eho slova?koj. lrr'akori l;; j; ; g;'" rurirao nekoliko i,i5estrukih ub5jica, umi.oiljer-," je i928. godine. I

TACTINICT{TEil Uz ostalo, zakljuiio je svoj Zivotopis mi5lju da ie "biti sretan, ako titatelj na kraju shvati da je posao krvnika nuZno potreban u stalnoj borbi protiv kriminala".

PROMOVTRAil'I KITJIGA,I,RBAT TA II'" IVIGE GOSICA.BUKUIiIOG VRBANJA- U nazodnosti brojnih mjeltana, ljubitelja pisane rijedi i povijesti te opiinskih delnika, u Vrbagji je bdrZana- promocija knjige "Vrbanja 111" lvirJe Cosi6a-Bukvinog. Otvaraju6i skup nadelnik Zeljko Zaper je istakrruo kako je to vaLat dan ne samo za Vrbanju nego i za Cvelferiju, te je zahvalio autoru-istraLivabt za sve ono 5to tini za svoje mjesto. Potom je odrZan prigodni program uz ditanje pjesama vrbanjskih pjesnika i nastup gunj4nskih tambura5a. Svojim knjigama "Vrbanja" I,II i

III Cosi6 -je obradio kronolo5ki povljesna razdob[a Hrvatske, odnosno u njih je ugradio udjel Vrbanjaca. "Vrbanja III", moZe se slobodno reii, jest kulturni dogadaj tog d{jela Slavonije, a u njoj, na 225 stranica, Cosi6 piSe o povijesrlom razdoblju izmedu 1914. i 1941. godine. Na promociji se nazotne najviSe dojmilo slikovito kazivanje autora o nastanku knjige koja ostaje kao Stivo iz kojeg moZemo saznati ne samo o Vrbanji nego i o k!udnorn razdob$u stvaranja hrvatskog naroda.

.'Z

4q', DUBROI/AtI(I FESTIVAL DUBRO\rNIK - U prostoru atrlia palade Sponza,

DrZavni arhiv Dubrovnik i Nakladni zavod "Hrvatski zapisnik" predstavili su tijekom trajanja ovogodiSnjeg, 49. dubrovadkog ljetnog festivala ietiri vrijedna i zanimljiva izdanja. Dr. Ljudevit Krmpoti6 autor je knjige "Spon, Adam, Cassas i Lavallee u Hrvatskoj", zbirke prinosa detvorice autora koji su pwi put obradili i opisali starorimsko graditeljstvo na tlu Hrvatske, kao i "Izvje5taja o utvrdivanju granica Hrvatskog Kraljevstva od 16. do 18. stoljeia", zbirke do sada preteZno neobjavljenih izvjeltaja o stanju vojnih utvrdenja koji su, u promatranom razdobljr, po nalogu, vojni graditelji u rljeii i slici oda5iljali svojim kraljevima i carevima. Predstavljenaje takoder i knjiga tiskana na hrvatskom i njemadkomjeziku pod naslovom'Jahtom duZ hrvatske obale" nadvojvode Ludviga Salvatorea v. Habsburga, s opisima primorske Hrvatske od 1870. do 1910. godine. U isto vrljeme predstavljenje i tiskani faksimil Pismd pape Ivana VIII. hrvatskom knezu Branimim i ninskoj crkvi iz 889. godine, diji se original duva u Vatikanskoj biblioteci.

POI/ODOM STOTE OBIJETNICE RODENJA BERTOI.DA BNECHTA AUGSBURG - Literarni projekt koji su o stotoj obljetnici rodenja Bertolda Brechta pripremili u njematkom gradu Augsburgu prema5io je sva odekivanja organizatora. Prvih 170 priredbi u rodnom kraju slavnog njematkog pjesnika i dramatidra vidjelo je vi5e od 30.000 posjetitelja. Inade, projekt posveien Brechtu obuhvaia viSe od dvjesto priredbi. Proteklih godina u Augsburgu su odrZane svedanosti posveiene velikim njematkim literatima kao Sto su Heinrich lleine, Thomas Mann i Hermann Hesse. Slljede6e godine u Augsburgu 6e se na slidau nadin spomenuti Franza Kafke.

t\r

..,

25S6 {5olEE! et tt c\ e G enteint c\ al t Scri8mamrtcfaft iec

vDG NJEMAdKA NARODNOSNA ZAJEDNICA Zemaljska udruga Podunavskih $vaba u Hrvatskoj SREDISNJICA OSIJEK Bi5evska 27

Soncttcftuc[er ir

$Eroatten

$entrcle Gttegg Ei6ertEc 2?

vI. zmxIIUsTvEIUt SI(UP

IUI'EMCI I AUSTRIJAIUCT U HRVATSI(OM I(UITURilOM KNUGU" osIJElG 2!., 24. I 25. LISTOPADA llD g. GODIIUE

Po Sesti puta uopie i po tre6i puta u Osijeku odriava se znanstveni skup pod nazivom "Nijemci i Austrijanci u hrvatskom kulturnom krugu", s ciljem da se hrvatskoj i medunarodnoj javnosti objave nova ili dosada skrivena saznanja iz povijesti njemstva u Hrvatskoj.

I ove 6e godine skup okupiti istaknute hrvatske znanstvenike, istraZivade i intelektualce koji se bave temom Nijemaca u Hrvatskoj i koji su na proteklih pet skupova objavili iznimno vaLne tinjenice, podatke i pojave. Sve radove s ovog skupa trajno 6emo, vei po

tradiciji, zablljelitiu na5em Godi5njaku.

Pozivamo sve na5e dlanove i prijatelje, kao i sve Nijemce i Austrijance u Republici Hrvatskoj za nazodnost skupu, a za sve podrobnlje obavijesti izvolite se javiti u ured Njemadke narodnosne zajednice C/DG) u Osijeku, ulica P. Pejadeviia 34,Llina telefon 031 / 169-210, detvrtkom od 17 do 19 sati.

DAS SEC HSTE WISSEIUSCTIIIFTTT CH E SYM POSI UNil " DEI'TSCHE UIIID 6STENREICHER IM I(ROATISCHEIU I(ULTUNKREIS" ostJEtG AIU! 2U., 24. UIUD 25. O!(TOBEn t qrqrg Zum sechsten Mal insgesamtund zum dritten Mal in Osijekwird daswissenschaftliche Symposium "Deutsche und Osterreicher im kroatischen Kulturkreis" gehalten, mit dem Ziel, der kroatischen und internationalen Offentlichkeit neue und bisher unbekannte Erkenntnisse aus der Ge-

schichte des Deutschtums in Kroatien zu veroffentlichen.

Auch in diesemJahr wird dieses Symposium hervorragende kroatische Wissenschaftler, Forscher und Intellektuelle zusammenbringen, die Themen iiber die Deutschen behandeln, und die auf den bisherigen ftrnf Symposien besonders bedeutsame Tatsachen, Daten und Vorkommnisse

veroffentlichen. Alle Arbeiten von diesjahrigen Symposium werden wir in unseremJahrbuch herausgeben. Wir laden alle unserbn Mitglieder und Freunde, sowie alle Deutschen und Osterreicher in der .

Republik Kroatien ein, dem Symposiumbeizuwohnen. Fiirweitere Informationen melden Sie sich bitte beim Biiro derVolksdeutschen Gemeinschaft in Osijek, P. Pejaieviia StraBe 34, oder auf die

Telefonnummer 031 I 169-210, donnerstags von

bis 19 Uhr.

ZAPISNICI EVANGFT-ICKOG BISKUPA GUSTAVA SCHOLTZA (2. nastavak)

O PREGLED U HRI/ITTSI(O. S IAr/OIUSI(O G SEilIO]TATA Iq,O7. GODIilE 3. ZAPISNIK ZA SID

OD 13. LISTOPADA 1907. GODINE Pn'a evangeliika obitelj spominje se godine 1860. Pn,e vUestio Sidu sponrir.rjrr se kod Bingule, pod kojujc Sicl i cijela granica od Blocla clo X,Iitrovice plipadala. Broj evangelika sc slabo povedavao, jer ni je tamo bilo ni Zupe ni ikole. Do godine 189,1. porastao-ie broj c1u5a na 200, te se stalo pomi5ljati na posebnu misionarskr.r stanicu, no nranjkali srr slovaiki vjcrnici..f eclno.je vrljeme predavao Julije Herrstein iz .\{itlovice. Kada je uredena posebna bogonrolja, dode u Sid 18. srpnja 1897. gocline bingrrlski ZupnikJanko Lacko, rorleni Slovak. Onje izuiio teologi-

ju u Sopronju i Erlangenu,

te je govorio hlvatski, slovatki, madarski i neSto njcrnadki. Godine 1906. bilo.ye tamo 392 duSe, a stanici je pripaclal:r i filijala Glk kojaje imala r,lastitu bogomolju, te Soljani ko.ji nisu imali poscbnu bogomolju. Moralno stanjc ovih rjcrnika je dobro. OclrZava se koleda.

4. ZAPISNII( SENIORA NIKOLE ABAFFYJA OD 13. LISTOPADA 1907. ZA NOVOSELO .NEUDORF I OPIS HEINRICHA PFANNA Poietak opiinc datira iz godine 1818. ZaporjeclniStvo Blodregitrente pozvaloje njenr:rike iseljenike izPlalza, Baclena i Wiirttembcrqa, koji su bili naseljcni u susjechroj ugarskoj Zupaniji Bacs-Iloclrogrr, da sc nasele na zemljiStu regimente. Oni ko-ji su se prijavili, buclLr nase{jeni tri kilometr:r ocl saclainjeg Novog Sela u 5ru'ni Liskolac. I(acla je 5uma iskrtcna, ocl tog clrva nastane Neudolf. -Ib jc bilo u."'rijenre r,ladzrvine cara Franje. One godine bila je str:r5na zima, od koje su closeljenici nurogo trpjeli, jcr su sagradili sanro provizorne barake. Do godinc 1820. doseljenicima je pomeuala vojna oblast, te.je svaka kuia dobila od regimentske komantle po 120 fbrinti konvencionalnog novca za n:ibavku najnuZnijih sn,ari. Doseljerrici su oc.l 1820. godine bili oslobodeni pla(anja svakog poreza. Godine i824. zaclesila je opiimr velika brjccla, jer je silna tuia LrniStiia s21, prirod, te je opet. pol]rogla Gcncralkorn:rnclzr u Brodu. l'rvobitno rr;rst:lje tre balo je imati 46 kuia, ali sc Lr prvorn naletu sagraclilo i n:isclilo sanro 36 kuia, dok se preostalih cleset kuia nasclilo kroz daljenjir seljenja iz Ugarske, a doncklc i diobom postojeiih obitelji. I(asnije sc naselje poveiavalo joi pct puta, kricnjem irrrnc i ureclerrjenr polja. Svaka je kuia moralii iskrtiti jcdan rirl, ;i kcrja to nije utinila, bila.je kaZnjcrra. Svakije posjed nror2ro l-riti osracle n.'l'ko svo-j pos.jed nlje dobro ogr;rclio, clobioje, kacl bi doila konrisija, na licu mjesta batine. Ispr-va nije biia joi ulcclcna krnalizacija i glabe za otjccanjc vocle po zemIjiStima, pirje nr.je stinrice bilo i r,odc po posjeclinra, racli dcga su ske

nastale gr-oznice,

clost:r svijeta od tc bolcsti straclalo. C.ocli-

ne 1846. r,lacla.jc poiela regulirati zeniljiSta i gracliti ccste, te je taj kraj doskor:L l)ostao zdra\,. Svaka kuia nrolala.je na goclinu clavati 16 clana tlake. tr{or:to se davati i poclvoz ili kola z:r t'e gimentu, te voziti iljLrnak na ceste do pet mi)ja uclaljcnosti. Po osarn clana su nrorali racliti i voziti za opiinl. IiLrie su im bile procijenjcne na 1.500 fbrinti Sajna ili

lirlinti. Iza dese t eoclina rnor':rli srr plaiati porez, i to l6 {brinti i:rjne ili 6 austlijskih fbrinti, a poscbice za otplatu kuie 20 lrllinti S:rjn:r iii ) 4 austr'5skili lbrinti i 40 noviiia. Gorli600 ausu'ijskih

ne 1826. sasra(lili

srr

doseljcnici 5ko1u i starr za udite lja; te zvonik

(Glockenstrrhll s -jcclnini zvi)rroltl. Tu se oclriavala i misa dok nije izullrlcna posebna clkva. Pn,i utitclji bili su pismeni i uieniji scljaci (Notlclrlcr'), i to Mihael Lindenlaub i Kristijan Botner koji srr oclr'7ar,:rli i sluZbu BoZjr.r.

Isprva je dolazio jedan do dva puta na godinu Tupnik iz Kiskera iz Ugarske, Samuilo pl. Hajnoczy, koji je drZao sluZbu BoZju i propovijcdao pod velikim brijestom, gdje je sad opiina, tlokje zvono bilo objeleno najednu granu i tako pozivalo na sluZbu BoZju. I(r'Stenje i pokop obavljao je katolidki Zupnik rt Vinkovcima, a kod pokopa su se pjevale evangelidke pjesmc.

Godine 1825. clo 1835. pn,i sveeenik i uiiteij bio je Samuel Godra k;ro levit. Ztt njega je 1830. godine u Neudorfi.r utemeljena samostalna evangeliika opiina. Dalje su siijedili Zr.rpnici: Andrija Orgovany do godine I859.; Eugen Mescha do godine 1862. koji je tamo i umlo; Karlo Stenzer, od I862. do 190i. godine, koji .je i prlje bio profesor na niZoj gimnaziji u Novonr \/r-basu i bio.ie vrlo uder-r. Od goclinc 1902. clo 1917. Zupnik je bio Nikola pl. Abaffv je roclen 26. oZLrjka 1853. godine u slovaikoj Nitri, gd;e mrl je otac bio Zupnik. Iiacla mu je bila godina dana, preseli mu

Abaffy

sc otac u slovaaki Aradacz u lbrontalskoj Zupaniji. Njemaikijezik je uiio u Velikom Bedkcr-eku, a maclarski u'lbrek-Besce. Pos15e 1 1. goclinc doiao je na gimnaziju u Rauschenbach ili Nag-

\rocze u ugalskoj Zupaniji Grim6r, gdje su veiinom slovadki evangelici, teje ondje kroz osam godina utio srednju Skoht.'1tologgu.jc pohaalao u Bedu i I{ostocku kao stipendist jer je bio

udenik. Pode tkom prosinca I875. godine ispitao ga je e\,angeliaki biskrrp Gustav Szebereny, a 15. prosincaje zareclen za sveienika. Pn,oje kod oca sluZio kao kapelan. Dana l. svibnja I876. gocline postao je senioratskim kapelanom u ltnri5vanr, a 26. listopada i876. gocline postao je Zupnik i uditelj lr Vr5cu u Banatu i tako.je doiao rnedu svo.ie suplemenike i vjernike na jug, gctje je doskora nautio i hrvatski. Abaffy je bio oZenjen tri puta. Prva mu je Zena biia Srpkinja, a druge dvije Slovakinje. Druga Zcna, Lujza Belohorska bilaje kii batkog evangeliakog seniora Gabriela Belohorskoga. vr'1o clob:rr

Poito je bio u Vr5cr.r 15 godina, clocle 1891. godine kao Zr-rpr-r Surtin, a 1902. goclinc u Neudorf gcije jc ostao do svoje srnrti 1917. gocline.

nik

Godine 1900. Abaifr. je postao pn,i senior za Hn,atskrr i SIavoniju, a 1906. gocline ponovo jc iz:rbran na istu funkciju. Godine 1907. zahvalio se na aasti seniora, no prihr,atio ju je ponovno jer nnrje cijeli scnior-atski konventjednodu5no izazio povjercnje. Abally je bio r,rlo inteligentan i uden sveienik, govorio je hr-vatski, maclarski, slovaiki, delki i njemaiki. Bio je dobar hrvatski patriot, pa je tak bio i kanclidat hwatsko-srpske koalicije za I-{n'atski sabor Vrlo se zauzimao za to da evangclici u Hn,atskoj i Slavoniji dobijri svoju zasebnlr crkvu i seriorat, koii je stvoren poelalito njegovim zauzimanjem i djelovanjem. Kad se njegovo selo, prcma rlovom zakonu hnratske vlade o nazivlu mjesta iz "NeLrclorf " pr-ekrstiio u "Novo Selo" 1914. godine, nastao.je veliki spor Zupnika s njegovirn Zupljanima, kaclje Zupnik poteo upotrebljavati novi Zig za svo.ju crkvenu opainu, te su se Zupljani naravno morali pokoriti, makar i cla dalje svoje selo meclu soborn nazir,:Uu sanro "Nendorf ".

I(ao dcllnitivni uiitelj spominje se u Neudorfir Duro Schnoll, kojije tanro utiteljevao orl 1853. do 1894. godine, clok je joi pr5e toga sluZio tr-i gocline u OrSovi. Kako je s vremenonl poraslo stanovniitvo u Neudolfu, porastao je i broj Skolske cljecc, te jc pridorlana i clmgautiteljska "sila". Gocline 1891. drugi defir.ritivni rrtitelj postao je Matherny koji je prlje sluZio u Suriimr, a gocline 189E. namjeltenje idrugi uditelj Rendel. Za Skoiuje darovalzr (lcneral-kornancla 1.200 forinti, aznaLnije svote daloval:r je i Gorska superintendantura, lJai-

i clruitvo Gustava Adolfa u Njcmadkoj. )ralplrje .jc otvoren jedan r:rzre d, a poslijc 18i4. godine i drugi, :. je tamoSnja pudka opiinska 3kola-imala evangeiidki karaktei. .o-srijemski senior:it

Yei kotl utemeljcrrja naselja Zupa je clobiia 34 jntra polja, pornarlo urcdivalo, a ocl iistog dohotk;r kupljcn je jedan rhn (I{ossmiihie). Opiinaje sagradena I827. gocl'ine, J.riko.o, . ci i 841 . godine potelo se razmilljati i o izgracinji crkve. Sred.., 1.e se

!:',a su se trcbala namakDuti iz distoe dobitka od Z,,pnog zern_ .-rira, orl Lojeg je vei 1855. gocline 6ito +.OOtt ibrinii clJbitka. i.ic'gocliuc zapodeio se s izgr:rclnjom crkve kojeje bila clovriena ..: I 857. $9di"j Cirkvuje posvet1o scnior Ivan i"."ry i Zupnici Josip Stehlo i EuroJesenski. IzgraclnSa crkve, osim'gradivin,icr rnatcrijala, st:rjala-je 6.000 fbrinti. Razlika izmectir prikup.-terle.svo.te za gradnju c|k\,e i stvarnog troika prikupljena je ocl rojcclilih obitelji koje sr.r dale 20 clo O0 ibr.inti. Gocliie 186'2. saj,:]+lrJ! i fupni clvor s 3.00() forinti. Zupljani sr: pak sami sku':rii 850 lblinri za cr-kveno posurle i orgrilii, kojeiu posvetene I :rr9. r re . lia'rrije je kLrpljena i ura ia iorani kojale takocler ,s-ocli ...,Ur\ ll( r);r utl rrrilotlar:r Zrrplj;rna.

Opiina n Stalom Ncrrdor.fu ;l.rr1ovo 1ri91. goclinc

s:rgractena

.. Ncudorf3e bio pod graniiarskomupravoln sve cio lBi2. go_ dirrc kada je pr ipojen civitnoj Slavoniji. Seljaci srr iSIi na stri:rr n;r kordrrn rr Zuprnjrr, Stit:rr. Babinrr Grcdrr i Samac, a nrorali su clrZati i straZu kod sto7ernih dasnika. Na kordunu su bili po osam dana u svonl <lclijelu i o svojoj hrani, clok su na straZi kb<l dasnika bili u carskorr odijelu. Neudorf'je bio 53 godine pod granitarskom upravonl Sedme granidarike reeimJnte ,, ti.rkovc.irna,. Cclje.J: bito sjedi5te gen1rala, koji je b"io i brigadir za broclsku i srarliikansku regirnenls. Na telir vojnidke upiave bili su ovi genelali: l Reinbach, 2. Liexendisch, 3. Bauer, 4. Bit" termann, 5. Neustetter, 6. Rooth, te ovi pukovnici: 1. pichler (1818.-1829.)

1E27. godine, re

ia: prinosirna i oporezivanjemiamih

op_

::itrra,1c rrz pomoi gr.anitarske upraue. Goclinc iStiZ. ao t 90'6. !JJrrarljcnr je crkr,:r i 7,upni clvor s troikorl oci 10.00() kr.una, a z:i to jc-

znrtne svote ci:rrovala Brodska imor,na opiina u Yinkor.r.na. Zenr:Lljska r,lada i Z:gcclnica u Neuclorlir, kao i pojeclini

:r,,l ezo\:nici. Napose su se istaknuie tanlosnje

iavale crkvu i Skolu. Crkva.je bila duga 20, Siroka 10 metara i imalaje lij.ep- toranj o-d tri zvona. Zupir" uzclrZavala sesijom ocl 34 rali razliditog zemlji5ta, a op(ina je imala 3.000 duia."U sclu je bilo i neito ino.'"jeraca i nekoliko iaro.e,ra. U okolici je biio i rastresenih.naselje nih evangeliikih obitelji koje su poutivali le_ i,iti, a Zenidbama suprelazili koji put i na itrugi.r vjeiu. Katekiza_ oja se nedje{jom polazila dosra sl;bo, no svi sir znlli iitati ipisa_ ti i u mnogim se kuiama titata Iliblija.

ne koje sri-ukra-

, 2. Seitel (1829._lB-35.), 3. Friihlich 4. Neustidrer (1t{42.-I8-17.), S. Halavanya (1848.), 6. Mollinary (1849.-1854.), 7. Fehlmaylr (1!35 -1842.),

(l8r-1.-1859.), 8. Rebrada

859.;, 9. Fromm ( I860.-1862.),

i0.

Degorizia (1S62.-1863.), 11. Schwarzenbrunner (1g61.i, IZ. Jovanovii ( 1 865.- I 869.), I 3. Teodorovii ( 1 868.- 1 872.). Nastaalja

Priredila: dr. Mira KOIAR

UBER DETU UBERBTICK DES H{RGATI S C H . S I.AWO TU I S C H EIU

SffiruIOg{ATS AUS DEIIII JAHRE 3. D]]I{. VERHANDLUNGSBERICHT FUR DIE STADT STN VOU 13. OKTOBER I9O7 I)ic

cr stc

cvangelisr:hc Farnilie

u,-ur.cle

int.f alrre 1860 zuni er-

:tcn tr{al r:i.,r,:ilrrrt. llie et sten Inlbrrnationen tibcl.clic Stadt Sid elrr':ihnt rr;lur bei llineuia, zr,r cler dic eanze Staclt Sicl urrd r_lie Grcnzc lorr li'orl bis zu N{itr-or,ica gehor-ten. Bis zurn.l:rhr lg94 stiec rlic Nrrnrmer cler I-ilnvohncr aul 200 u,-rcl nrau k;rnr arrf cien (]cclenken, cine speziclic X{issionstation zrr begri.utclen, rl;er cs lclrlten slxr,akischc Cllaiubige. Eine Zcitlang un"terichtetc Julijc I{errstein aus \'[itrovica. A]s ein spezieilcs Bethaus cingclichrct r,rrrc1e, karn :rrl 1li Juli 18g7 clci bingulische lrfirrlel Janko Lacko nach Sicl, cin scborencr Slol.rLke. Er lcrnrc 1-lreologic in Soplon j rrn<l l..r.1ang:cn uncl sprach Ifuoarisch, Slorrakisch, Ungariscl-r urrd ci:r lrilJchen Deritsch. 1906 r.vohnten clolt ill)2 )lelschen uncl zrrr Station echiirre clie Irhiliale Grk, clie

ihr cillcrrcs lleth:rrrs h:rttc uncl die

N,lenschcn aus Solj:rni. clie rt'; i cl ) cs Rcthaus h:r Iter]. L)er- rnoralische Zustanil clieser Cil:irrbigcr ist e.rrt. I)ie Iiolecia lindet statt.

kein

IERIIANDLUI{GSBERICHT DES SENIORS NII(CLA ABAFFY VOM 13. OKTOBER 1907 FUtr. NEUDORF (NOVOSELO) UND DrE BESCIfREIBUNG VON HEINRICH PFANN

4.DER

L)cr''\rri:rng clcr (]errcinrle datiert aus clenrJahre I818. Die in Prlocl iLtcl clie dcutschelr ,\usrr,auderer arrs

Bef'ehlsgcrr,ait

PI:rlz, I',rrclcn rurcl \\Iiilttcmbetg, rlie clic ungarische Nachbal-gcsp:rtrrrsclr:rlt Bacs-Boch,,{ holohr.llcn, cirr. clas li*inrcn(!i ullrlstiick zrL borohrrcn. iJie, clic sich anrlekleten, rr,irclcn rlrci iiilome tcr r-on clcrn I're trtisen Nctrclorf im \\hlcl Liskovac lrigcsicticlt. Als rler' \,\rakl ausgeholzt rnrr.cle, cntstanrl aus diese nr

llolz

rlas

l)olf Ncrrrlorl.

D;is r,r,ar in r.ier.Zeit rler l{cg-ie-

I'IOT

mng

cles Kaisers Franz. In clicsenr ahr rvar cler Winter schrec.f klich und liele Alsiecller litten seiri-, l,eil sie mrr provisoriscire B;rrraken gebilclet harten. Bis zrim Jahr 1820 hall, den Ansiecilern dcr rnilitirische \/crrvaltunss6ezitk, uud jecles Flaus bekam vorn Regimentskommenclo'l 2() Forinterr'der konventionailcn Nlonetcn, um die not\,rencligsten Sachen zu besorgen. Die ;\lsiedler l.urdcn bis zum.|ahr-1890 r,on allen mogliihen Steucrn beli-eit. Im lahr I824 brach in cler Gemeincle eiire grollc Ifuise aus, l'eil dcr IIarrel die ganze Ernte zerstort hattel ivierlcr hell rl;rs (,rnclallkorrr;trrtlo in lJrotl.

Dic urspriingliche Siedlung sollte 46 Hauser haben, aber

rnan bautc und besicclelte irn el sten Ansturnt nlrr 36; die iibrig-

q-eblicbencn Fl:iusel rlrrden dnrch rycitere Ar-rsiedclungen ais Unsarn nnci teill,eise auch durch clie \/erteihrng der sciion vorhanclencn Fl:iuser bervolrnr. Spiiter rl,r-rrde clii Siecllung iiinf

l.{a1 vcr-glol3ert, uncl zu,ar clurch clie Ausholzung und Bearbeituns cler Fclder..leclcs Haus mullte einen Acker iusreutern, und im Falle, rlrrss clics nicht gemacht lrrrclc, r.urcle man besrraft.

Je-

tlcr Besitz mrrllte eirrqez:unt werclen. Wer clen Besitz nictrt einccz;ilrnt hau.c, rvurcle an C)r.t und Stelle von der I(omrnission gcschlagen. Arn Alt:rng gab es kcine Kanalisationsleitungen

lilr,\btellrr asier-uncl deswegen gab es auch \\hiser :rrrf dcn Grunclstiicken, u.oclurch Fieberiris6rach, rvovon viele N,lcnschen starben. Irr J:rhr 1846 besan die Regierung die Grurrdstiickc zu korrtlollieren und Stral]en zu bauen - krrz c1an:rch rvurcle dieses Gebict rvieder gesund. runci Glaben

in einem.f ahr 16 'Ihge cier Fron:-rrbeit geauch den'Ii:rnsport und die Wagen ftir die F.eginrente scben, uncl Iiics :ruf die Strassen, die bis zu 5 Meilen -llge mu8te matr fliir e ntlcntt \raren, f:rhlen. Acht clie Gemeinde {r,rlu'en uncl arbei tcn. D i e l liiuser tvurclcn auf den \\rert von 1 5 0 0 librintsscircine ocler 6 osterreichische Iior.inten geschitzt. Nach s H:lrs mulJte .ben..f ecle Nlarr nruBtc

l0Jahren mulJte man Steuer zahlen - 16 Forintsscheine oder 6 osten'eichische Forinten und dann noch extra 20 Forintsscheine odel I4 osterreichische Iioriuten und 40 Miinzchen fiir dic Abzahlung des Hauses. L'nJahr 1826 bauten die Ansiecller eine Schule und eine Wohnung fiir den Lehrer, und dann noch einen Glockenstuhl mit einer Glocke. Die heilige Messe fancl dort bis zurn Ausbau der neuen I(irche statt. Die ersten Lehrer waren sogenanlrte Notlehrer, Mihael Lindenlaub und Kristijan Botner, clie auch den heiligen Clottesdienst hielten. Am Anfang kam zrveimal irnJairr der Pfirrrer aus Kisker in Uugarn, der Edelmann Samuilo Hajnoczy, der die heilige Messe rrnd den Gottesdienst unter der groi3en UIme, rvo jetzt die Gcmeinde ist, hielt. Die Glocke lrurcle auf einen Zrveie gehengt, und auf diese \'Veise nurden clie Leute zur heiligen Messe eerufen. Das'llut{cn und das Begr;ibnis machte der k:rtholische Pfarrer in Vinkovci, rvobei man bci clem Begr:ibnis die evar-r gclische Lieder sans. \ron 1825 bis 1835 rvar cler erste Priester und cler Lehrer Sa-

mucl Godra als Lcvit. F-iir ihn rvurcle imJahre 1830 in Neudorf die rulrl;hiingige evangclische Gerneincle begrundet. Danach karricr-r clie fblgenclen Pfarrer: Andrija Orgovany bis zumJahr 1859, Eugen Mescha bis zum-]ahr 1862, clcr dort auch starb, Karlo Stenzer von 1862 bis 1901, dcr liiirer als lrrof'essor an dctn flt'mnasiurn in Novi Vlbas untcrrichtete, und ein sehr gebildctcr Mann l,ar.

\bn 1902 bis 1917 rvar cler Pfarrer c]er Eclelrnann Nikola Abafiy, cler am 26. Nl:irz 1U53 irn slol,.akischen Nitra geboren wurclc. Sein Vater r'yar dort Pfhrrer. Ns er ein.|ahr ait \{at zog seitr Vatcr ins slowakischc ;\r'adacz in die'lblontal - Gemeinde um. L)ie cleutsche Sprache lcrnte er in Veliki Bedkerek und die ungar iscire Sprache in -Iblek-Besce. Als cr I 1 Jahre alt war, kam er an rlas Gymnasiun in lLauscitenbach oder Nagl,roczc in der ungarischen Gemeinde Clornor-, lvo die Mehtheit ar-r slorvakischer' llr,:rngelisten 1ebtc. Dort ging er 8 .f al-rre in eine Nlittel-

schulc. L)a er guter Schirler r,var, bekatn er ein Stipcndium iiir Tircologie in \Vien ur-rcl l{ostock. Anfang lJczember 1875 ntu-cle er vou rlem evangelischcn llischol'Gustav Szebereny geprii{t, uncl anr 15. Dezembcrl.rllcle er zum Pliester geiveiht. Zuerst.:rrbeitct.c er als Kaplirn bei seinem Vater. Arn l. NIai 1876 utu'cle er

zurn Scniorenkaplan in 'lbrni5var uncl anr 26. Oktober

1876

zum ['lurrer turd Lehrel in \/r5ac, im Banat, efnan[t. r\ufcliese \Veise kam er zu scirrcn St:rmrnesgenossen und Gl;iubigen im Siiden, rr,o er in kr.rrzer Zeit auch kroatisch lernte. Abaffy hcila-

tete clrcimai. Seine crste lirlur tar Serbin uncl die nichsten ztyei Slou'akinnen. Seinc zrveit.c Fliru, Lujza Belohorska rvar clie'lbchter clcs evangelischen Scniors Gabriel Belohorski aus Batk:r. N:rch I 5 .|ahre in Vr'!ac, k:rrn er irn .Jahre 1 891 als Pl'arrer nach Suriirr, rrncl imJahrc 1902 rrach Neudorl, lr.o cr" bis zu seinern lbdc irn.lahre 1917 blieb.

Irn.]ahre 1900 rvrrrcle .\baff,v zum ersten Senioren Iiir lkoanarrnt,rlnd im.[ahre 1 900 rvurcle er rviecler fiir rlic selbe Rrnktiolr gor,rihlt. IrnJahrc 1907 bedankte er sich tie n rrnt I Slarvonien cr

an clcl

niorenehre , abc; dann nahm

er- sie rvie

der znrr-ick, l,eil

der sanze Konvent ihnr Vcltaucn ;iuBerte. Abally rvar ein selrr inrclligcnter und gcbilclctcr l'lin'er; er sprach kroatiscir, ungarisch, slorvakisch, tschcclrisch uncl deutsch. F-r rval kroatischer Patliot rrnc'l l(an<liclat rlcr kloatisch-setbischen Koalition liir-

l(r-oltische Par'lamcr-rt. El setztc sich l'trr- clie Flvangelistcn in I(roaticn rrncl Slarvonien cin. rurd half iirnen eine Sonderkirche uncl e in Se niorat zu bekonrnren. A]s se in Dorf. nach clcm ncuen Gcsctz der Kroatischer-r licgierune im.|alu'c 1914 alrs "Neudor'['" in "Novo Scio" unrgctauft rnu'de, kam cs zrr cincm gr-oBcn Stlcit zlvischen <lem Pliner und seinen (iemeinclemitgliedeltt rls der Pl:rrrel clen ncrren Siegel liir se inc I'larrgemeinde anlirrq z-rr gebrauchcn, so rnusstcll dic Gemcindemitgliedcr g-chorcht:n. obu,ohl sic ;Ltrclr rr,citer ihr I)orfnur "Neudorf " nanntcll. das

r\ls tleiinierter l-ehrrl nrrde in Neuclorf Duro Schnoll enr.:ilurt. clcr clort vonr IlJl=rli bis 1894 unterlichtete. Davor unterriclitctc cr 3Jahlc in Oriova. Als sich die Zahl cler Einrvohne r in NeLrdorf vcr',ulir1.'rcltc. sties auch clic Zahl der Schulkinde r', rLiril

2{*

clcswegcn rr'rrr-rlr: roch

inc "Lcirrkrali" zugegeberr.

Itr

Jahre 1 891 rvurde der zrveite definierte Matherny, der friiher in Surtin unterrichtete. Im Jahre 1898 nurde auch der Lehrer Rendel angestellt. Das Generalkommando schenkte

der Schule 1200 Forinten

und eine groBe Summe lnrrde auch von dem

Gor-

ski-Superintendanturum, clem Badka-Srijem Seniorat und von cler Gustav Adolf Gesselschaft in Deutschland geschenkt. Zuerst w,Lrrde eine Kiasse eroffnet und nach dem Jahr 1874 die

zrveite. Die damalige Volksgemeindeschule hatte einen evangeIischen Charakter.

Bei der Begriindung bekam die Pfarre 34 Morgen von Fel-

dem, clie man ein bil]chen cinrichtete und von dem Einkom-

men kaufte man eine Miihle-Rossmiii:le. Ilie Gemeinde rvurde irn.Jahre 1827 ausgebaur und ein billchen sp:ite6 inr Jahre 1 841 , be gann man vorl dem Ansbau der Kirche nachzr.rdenken. Ilie Geldmittei sollte man von dem Gr-r.rndeinkommen, von dem Pfarrcrgrund beschafl'en. ImJahre 1855 hatte man davon clas Gervinn irn Betrag von 4000 Forinten. hn gleichen.|airr begann nran mit dem Ausbau der Kirche, der imJahr 1857 beendet rvurde. Die I(rche tvurde.',on clem Senior lvan Tesenv und clen Pfarrem Josip Stehlo unci Duro Jesenski eingerveitri. Iler Ausbau cler Kirche, aulJer des Baum:rterials, kostete 6000 Forinten. I)er Unterscl'ried zryischen cler gesammten Summe und clen rvirklichen I(osten wru'cle von den Fanrilien, die 20 bis G0 Forinten gaben, gesammelt. Inr Jahre 1862 rr,.urde d:rs Plarrhaus mit 3000 Forinren ausgebalit. Die Pfarrkinder samrnelten 850 Forinten fiir Geschirr und Orgel, clie im.f ahre 1 869 eingelveiht wtrrden. Spiter l,rrrde auch die Uhr fiir den -Ihrm, die als Geschenk der Gerneinrlemitgliecler beschafft wrrrde, gekaufi. Die Gemeinde imAlten Neudorfr,r'urde im.f ahre 1827, uncl clann rvicder imJalrre I891 mit Beitrigen und Steuern von den

Gemeindemitgliedern und mit der I{iife der Grenzevenvaltung, aussebiu.rt. Von 1902 bis 1906 rvurden die Kirche und das Plarrhaus repariert, mit Kosten von 10 000 Kruuen. Das Geld cla{iir schenkrcn clie IJrod Besitzgemeinde in Vinkovci, die Sta;rtsregienrng, clie ()emeirrschalt irn Neudorflund einige Steuerzehler. Die Frauen, die dort lebten, hoben sich besonders beim Verzielen der l(irche und der Schule henor

Die Kirche war 20m lang und 10m breir und hatte einen schonen -lirrm mi[ 3 Glocken. Die Piarrgemeinde erhielt sich durrh eine Session von 34;\cker verschiedener Boclen und in cler Gemeincle wohnten 3000 Seelen. hn Dorf lebteu eitrige Andersgl:iubcigen unrl einise Nazarener.

In der Umgebung

konnte man einige angesiedelte evangeiische Famiiien, die die Lcvitcn belehrten, {indcn. Bei rler Ilochze it gingen sie rnanchmal in den ancleren Glauben. Die I(atekakisation \r'ar am Sonntag nicht viel bcsucht, aber alle konnten lesen und schreiben, uncl in vie lcn I.Iiiuseln las rnan die Bibel. Neuclorf r.var unter Grenzver\r'altung bis zr,rmJahr 1872 als es dem zivilen S1a'wonien annexiert rvurde . Dic Doribervohner hielten \\hche an tlcr Grenze in Zupanja, Stitar, Babina Greda und Sarrrac, urrd sie mrljtcn auclr bei clen Ollizicrn Wache halten. An der Grenze lraren sie acht Tage in ihrel Bekleidung und eigenerer l-rnilrrung, und bei den Olfizieren im Kaiseranzug. Neudorf war 53.]ahrc unter der Glenzkommancle des VII. Grcnzregifi)e ntcs in Vinkovci, l,o sich auch cler Sitz cles Generals, der auch dcr Brigaclier cles Broc[ und Gracli5ka Regimentes r.ar, befand. L)ie l,eitenclen dcr Vcrrvaltung ware 11 diese Generale: 1. Reinbach, 2. Liexendisch, 3. Bauer, 4. Bittermann, 5. Neustetter, 6. Rooth, und diese Oberste: l. Pichler (1818-1829) , 2. Seitel

(1829-1835),

3. Frijhlich

(1835-l

842), 4. Neustidter

Mollinary (1849-185.1), 7. Fehlmayer (1854-1E59), 8. Rebraia (1859), 9. Fromm (1842-18.17), 5. Halavanya (1848), 6.

(1860-1862), 10. Degorizia (1862-1863), I 1. Schwarzenbrun-

ner (1864), 12. Jovanovid (1865-1869), 13. Teodorovii (1868-1872).

Fortsctzung fblgt. Vorbereitet

ton: Dr. Mira Kolar

AruTI HRr/ATSTI/O T(ROZ PRIzlM U HJEN'TAâ&#x201A;ŹB{OG STRADAil TA

JuZnoslar.enske historioglirhje

.posebicc srbijauska i hrvatska) osta1e su do danas du7ne objasniti tragiinu sudbinrrju goslavenskih N ijeniaca potkraj l}-ugog svjetskog ra[a i na-

kon r!cg,r. IIisr,,r'iogrrl-rja i pirl,licistika povoclilc su se (usucLljenro se tlrditi, Lur)uosonrc je i daniis tako) za

cnevno-politiikirn

Oletljirost n-jcuurtkou

potrebama. pitarr3a nije

proizlazil:r sanro iz pokuiaja kolcktivttog sattrc,z:ri)(,r':llr, rrcto p;ijt' sye g:r :z prirodc ir it,trloiije kojrr je lcdnodi-

menzionalnost suvrelnerlosti

U knjizi'Jedan svet na Dunavu" iak su i objainjeni motivi za nj ezino izdavanj e : Primarni cilj knjigeje da se srpski narod oslobodi optuZbe za germanofobiju. Iz intervjna sa stradalnicima izmedu 1944.- lg48@ dobro se vidi da nisu bili Zrtve netrpeljivost Srba iz Vojvo-

Crvene armije"

iileti6) i

neproblerrr:rtiinost

i plo5losti uzirnala

neito samor-:rzurnl jivo.

"Nemaiko-jugoslovensko Tribingena- (osnivad i predsjednik Joackim Dombek).

dru5wo"

kao

r rt'rrr.'na r:rspadlr SIjR rrgo.f . Oddo s;rrlrr SI{.f

Prvi znadajniji korak bili su razgo-

vori vodeni 11. oZtjka

ugoshi ijijc obler13eno sr,,rirllrk llrdova {knjiga. srrrtlij:i. <'larrrk:r. pr,dlist.rka, lrircr r icrta...) o ltor.ijesti i sudbini Podunavskih Nijcinac:i razliiitih autor-:r, ijoi slavUe

razlidit5ilr

1994.- u Tubingenu o temi "O-dnosi izmedu

I 91E.- I

945.",

llcoer-:rc[,

l)l r,lrlern:rtici.

INICIJATIVA zA I'Oil{IRENJE Gotovo pollL stoljeia

sprecirer clcl

I)onausclrn abcn), Friedrich Birrder (roc1en u jluclisavi u B.rikr,j r :r1r,,lir ;,,)JC naJus,rl:rr,,rlsie vlasli rr;rzr.ti ,l:r sc onrogr rii rl:r se P,,dunarrki )rijr.rrrr i "prvi lrrrr n;r Ii, u Ir)lesla lrrr,lr' llr )-l'u z:r (lui'' nc\ inu

stradalih lrrrr.a".

IJz tr r. llrr,iikrr pot.rc'brr rlrr s,,t),,UCte l'o{in:i nli(.\tlr iglol,,,r'i rr:rj-

se s

pozi

gradskoj "Politici", oZ4aA. I 994.).

Izraz .pozitivnih nastojlryn lasi-

ntrkon zavtic'tk:, I)r rr3,,,1 rrjctskog rirur l)(,-

ktt'nutlr jt' lrl<r ija l,oirrirLt. rujvotlrr,..kilr \ijt,rnlca i Srll:r. Irrir illrira je rl,'il,r r,l,,lrrzilajc ir:rnijct s rlcrrrar L, .n:,rr(.. L' irrrt,-'2.'irraliik"s saveza 11;clurrevskih NijernlciLn Lanclsn; lurr sclr;rIt der Donliiisc] ru.aben1. s:r jt,iiirr.rrr rr Sirrdt.llinlt'ntr Stuir,t:rrt:r. \lc([inonI r't.lj.rit' lr"J 1994. eocliic e.l:rsnogovolnik zi tisak Poclirnavsl<rlr Nii6maca (prcsse-

Donauschwaben), reklo tivnim naglascima.

World", br.12, travanj lgg4. i Milo5a Latinovida "Utinim5 akt pomirenja", u "Kolumni", Kikinda, 28. srpnja I994.) do izrazito negativnih (pb#bice serljal Slobodana Kljakida "Povodom inicijative za pomirenje vojvodanskih Nemaca i-Srba", u beo-

izrazito sr.r loia ostvarenja, koja se rtisu iskrzrrlr l,t,,rrrrvlrnjcnr l:rkri,3-,relije. rriti srr isi,rrrril:r zrjrrdu,,bjck"riv):r

Nemaca"

_ Odjeci su bili podijeljeni. Od preteZto pozitivnih (primierice napisi Ozrena Milanovi6a "Nisu svi peta kolona", u "Ilustrovanoj poiitici

1991.) i Slobodana Maridiia ("Susccli, r,lZelali i iltr,c: Irolksdojicr.i u.]ugoslavlji", lleourad/P:urdeio, t 9g5.),

nog prist ul

Srba i vojvodanskih

(Anndherung zwischen Serben und

ijcclnosti, korisnostl i namj ena. N a j rrps.^Znij i radovi, knj i gc dr. Petra iiadavende ("Nenrci riJi-

goslaviji

gurnoJe r. osnivanje u travnju 1994. u Pantevu "Centra za dokumentaciju o

Cctrccitl o kojcnt -

prcdugo

Kntdijrt

l;ii7jlr,

Lr \ro.jvodini, oclriosno SiL lrLgoslrrvi;i sc i dalje polirizir-ab.jcsii ii

I ,,11..,1,,i, t,r i

tve

ili Ir ir,

tort ozratju, sa slbijansl<c straltr' lrtri jL' r, lrotrebi irorrrirlrt. .\ri,,r i li,' i,r r.rr 'liil r \ijcrr.r, :r I )rl,-,,\, )r i, :tr r :'trir Srlr.kt' pl'l\,'.lll\rr,, ri.r, rr Stlrtlgiu'lrr, Slobodan lliljevi6 (ro iiorir rz iirtogrt u Bailir;j). Sa sr irijlrrrskc str:urc potporu jc clalo i cljclitrro Ll svcr)lu strcljelrivalo "lJr-uih-o zir srpslio-neunrlku strraclnju" 1(icse llsch;rli liir scrbisch ricutschc Zus:rn-,rIcDlrrbcit) sa sjcrli!tcm u Ileoulrrcltr (ltrcrlsjcdnik lrrol-.ch Zoran L,

)

vojvodanskim Nemcima" (direktor Zlatoje Marinov). U$ijedio je niz napisa koji an.gaZrano propituju i reinterpretlraju (s razlitirim rezultatima) povijest i sudbinu Nljemaca u Vojvociini.-Do toga vremena teiko je bilo naii u SR Jugoslavrji autora koji bi pozitivno pisao o Folksdojderima. Istodobno, uslijedila je histeridna, a.pomalo_i smijelna hajka srbi.;anskrh proreZmskih medija. Tako, primjerice, u rujnu I994. novosadska televizija i jedne dnevne novine otkrivaju "veliku aferu". U humani!q_"oj pomoii koja je vojvodanskim I g-em9!ma (udruga/savez vojvodanskih Nijemaca osnovan je 1092. u Novom Sadu pod imenom Nemadki

klub "Dunav" / Deutscher IOub "Donau") stigla od sunaroclnjaka iz Njemaikc, proladeni su nar.odno, automatsko oruQe (tipa I-Iakler) i nacisti-

unilorme iz vremcnri Tre6eg Re.icha. tI srpnju i995. gorline beogradska "I'olitika ekspres" scnzacionalno "raskrinkava" sve planovc Njemadke BND (tajna sluZra), ochrosno plan za "koinirrlanje SRJ". Tvnlilo se, naime, da uz planove st\rarnlja Cctvrtog Reicira - prema anonimnrlrn "dobrom dke

poznil\'?rocu raspoloZcrrj:r rneclu jugoslovcnskim Svabarnlr" - da je ve6 goclinema poznato kalio 6e Bonn poslati svoje trupe na Rall<arr, a sve to u

sklopu operacije "Veliki povratak". Izl roq;L krijc sc, pr'('nl:r istlrn izvorima, l)ovratak svih proticl-:rnih Nijemzrcr iz biv5e Jugoslrrvijc, crdnosno

Vojvociine.

SRBIJANSKI PRIKAZ SUI]BINE PODUNTIVSKIH NIJEMACA Lr kontckstu n:rt.cric'rri h clogitclan-

ja trclra

sagledavati jr-rgoslar,enski

(slbijerrski) pristup plrblcrnatici sudbine Nijernzrca u Jugosl:niji, posellicc rr \i,jrodini, _u Irist,,ri,,gllrf-1ii. publi, isri, i i knjiZcvn,U lir('rxturi posljcrln jih nekoliko gorlirra.

Nrjnoviji srbijarnslii 1-,r'ikaz sudbinc Poriirnavskih Nijcrnlca u Titovoj Ju gosl :rviji .je knjiga nrisiovljena "|edan svcL na l)unavn" (pr ire clivad Nenad Stefanovii) objar,ljcna u Beogradtr pn i irr.rt 1996., zir'rirn ; i 997. godinc.

t\{cr,h,r Pociutrat skirrr Nijerncima,

o knjizi 'Jedan svet u.r Dunavu"

je opiilno i poticrjuo

prli

izlas:ro Frie-

dricir l',irider, 2. ohrjk:r 1997. godine

nlr sliupu "'lhgunu clcr- Heimatortsgr:rncinschaftcn" rr IIaus cler Don

rLrr

scliu,:rben u Sirr rlcl lingenu.

Plc rua

r-n iSlj

enju IIrr lru'r:rvskih Ni-

jenr:Lc:r. iskazanih pozn;rvirl:rca srbijarislic literature (i sr'bijrrnskihdugosl:u,cuskih stavova) o I'oc[inavskirl NijcnrL irna (proi'.ch-.

A*ion

Scherer,

Glaz; c[pl.ing. FIei;ntrt Frisch, \\riclr; Franz fluttercr, Miinchen; Fricclrich Binder, Tiibincen

dru-

jar,ljivanje kniig-c "Icclan sr,et na llrrnu.n,u" u SIl-]trrosllviji s obzironl lur clavanje gl:rsa i Pr':n'zr na iskaz Po r i r r l vskim N ij e nr r: i r ir rr s rlt ij anskoj, gi1r),

o1;

to,'rrijr jrrgosl:rlcn.li,,i j,rrrrosti prli ptit nlLlion Dr-ugog svjctsl<-iu ratzr, dogarlrrj.1r' ori znatne vlZrrostr. Zasigurno -jc t;ii<o.

l'rcrlsovor knjizi lstr'. l)-19) napiit' Pr-of. Zoran '/jlctr(, redor.ni prr rti' ,r' l3t ogurtlsii,,.t rnlivel'zitctt, upr-avrrik l(atcdrc za gcrrrranistiku na FikrLriiiorn Ihkultcttr i plcdsjcdnik sarr

D.ru5tva za srpsko-nemadku saradnJu.

Ukratko prikazuje sadraj knjige i

naglaSava vazrost terne i za jugoslavensku / srbijanskujavnost. Od i994. godine, toinije pokrel anja inicljat ive

za "pomirbu" Podunavskih Nijemaca i Srba, i sarn je vrlo angaZran u [om

pravcrl, i izrnectu ostalog, autor desetak napis:r o poslijeratnoj sudbini Nijernaca u Jugoslaviji.

U prikrzrr srcprisutni su iizraziti antikornunistiiki sta\rovi i veliko-srbijanska razmiiljanja. Antih-

I(iillerom ("Tri uniforme tate Kele-

144-159), Jakobom \{ol' fgangom Theerom ("Istorija je stiza-

ra", str.

la prugom", str. 160-163) i dr. Michaelom Liebom ('Jedan dogattaj u Kadarelrr", str. 164-165). Kroz hvotopise, sudbinska iskustva i razmi5ljanja Podunavskih Nijemaca i5titavamo na mikroplanu povijesnu tragediju Podunavskih Nijemaca. Friedrich Binder

pravom isti-

te da normalizacije odnosa izmedu Njemaike i Jugoslavije "Neie biti u pravoj meri, dok se ne kaZe istina o

rvatsllo je ncskrrveno i prisutrro u svinr tlrdnja rna i intelpret acijrrrna. O sudbirri Nijemaca (Folksdojiera), njihovu egzodusu te poslijeratnoj kolonizacgi i promjeni dcmografske strukture Vojvodine jednostavno tvrdi: "]er oni su - kao najiniu6niji - bili svakako predvideni za izgon kako bi sc naselj:rvanjern titoizovanog (sic!) Zvlja prevashoclno iz ustaSoidnih (sic!) delova nekadainje Jugoslavrje 5to radikalnlje proletarizovala i ateizovala \bjvodina." (str. 11-12). Ili pak, prolirujuii maniristidku tezu, pozivajuii sc na vojvoilanskoi; kn jiTrvnik:r Mladena Markova, navodi da su poratni kolonisti "/,../ dovedeni u Vojvodinu - sa zadnjom namerorl da se Hrvaitska jo5 oncla potne oslobactati tarno5njih Srb:r." (str. 1 2-i3). Osnova su knjige razgovori (Razgovori I, Razgovori iI) (str. 23-165) s:r Nijemcim:r podrijetlom iz bir,Se

istoriji" (str 43). Grobla su, koliko god to moZda okrutno zvudalo, posebice u dana5njim vremenima, svojvrstan znak i svjedodanstvo Zivota. Titovi su suborci, komunisti i sljedbenici sebi namijenili ulogu Dobra, a poraZenima ulogu Zla. Sebi su dizali monumen-

Jurgoslavije (l'odunar,ljir), koje

NaZalost, mnogo toga u davanju glasa Podunavskim Svabama dnevnopolitidki.je iskori5teno, maniristidki prikazano i neistinito. Primjeri su bezbrojni. Navedimo najindikativni-

je au-

tor (priredivat) knjige Nenad Stefirnovi6 r,odio krajem 1995. i tijekom 1996..gocline u Njemadkoj. Sve su to

prctczrto imena koja u podunavsko-Sr.apskoj z:rjednici u Njernadkoj i Ar.rstriji svojorn djelirtnoliu, zauzi-

talne spomenike, a poraZenima nisu dopuStali.ni pravo n?. grgb. MrZnju prema Zivima prenosili su i na mrtve. Zaoravali su, zatirali i skrnavili grobove neprijatelja. "Nepravde treba ispravljati, koliko godje moguie, mi ne traZimo niSta drugo - na5e grobove, naSa sjedanja" (str. 163), nagla5avaJ. W. Theer. I

vjernici i ateisti slaZu

se da svaki dov-

jek mora imati pravo na svoj grob i !'adgrobni znak. "Mi; Podunavske Svabe, odekujemo da moZemo posetiti groblja, da moZemo da uspostavimo tamo spomenike za na5e nevino nastradale" (str, 36), istite Binder.

Je.

manjem i sveprisutnoliu imaju nezaobilazan znad:{.

NEISTINE I NETOdNOSTI NA SVAI(OM KORAKU

PRVI UVJET _ ISTINA O POVIJESTI

Razgovor s Franzom Huttererom (Futog, 1925.), ravnateljerr instituta "Sudostdeutsches Kulturwerk" u Mtinchenu i glavnim urednikom dasopisa "Stidostdeutsches Vierteljahrblitter", objavljen je prethodno u beogradskoj "Dugi" (14.-27. Iistopada 1995.)_s nadnaslovom "Srbi i Podunavske Svabe" i naslovom (vje-

Slijede razeovori s Franzonr FIutterel-om ("I)i,olci i log*ori clun:u,skog sliv:r" str. 23-3.1), lirieclrichom Bincle-

rom ("Dcram u Tubingcnu",

str

35-43), Karlom Schummom ("Artisti i modeli istorijc", str. 4,1-53), prof . dr.

Artonom Sche reroru ("Sreina r-uka u pretrpanom olm:u-u", str. 54-6,1), Oskarom Feldtdnzerom ("Artoportrct sa istorijom", str. 65-88), Michaelom Eiseleorn ("\,hgon's braSnom na otn'orenoj pruzi", str.' 91-101), Hansom Steinorn (")lekr.,izicija sr,rcibinc", str. 1 02- 1 1 4), Lorenzom Baronorn ("Nepociienuti krst u I(niianinu", str. l i5-130), Jakobom Sohl-Daxerorn ("I'roleino buctenje nrrtvih", str. 131-143), Heinrichom

rojatno uvjetovanim

napisima o

"Velikom povratku") "Nemci se ne6e vratiti u Vojvodinu". Kao i svi drugi sugovornici, Hutterer uglavnom govori o svojim korijenima, sjeianjima nazavltaj, sudbini svoje obitelji i svorrle Zivotnom putu. U prisjeianjima na osobnu sudbinu i egzodus Podunavskih Nijernaca uvjetovane asoci-

jativne slike dana5njice

dnev-

no-politidki su nagla5ene: "Kada sam ugledao srpske kolone na televiziji,

rekao sam: "Vidi, isto krro Svabel /.../ Shkc su iste, a ondzr rnorqju biti i oseiaji ljucti." (str 2B). T: I ;rzgovoru s l)r,,. r Ir. Anlonom Sclrt'rt'rr,rn (Obror:r,. Iirriktr. 1922.),

jerlrirrr rcl najistakrrrrr ijilr istr-aZiraia por ijr'.1i Podurravskilr \ijcrnaca, netoinosri se naZalost 1lxrs;sl,ljaju i potercir:rju neistinitin'r lavoclirna. Razgovor zavrsava navorlninr Schererovinr i ijr:iima: "MoZrla, n:r l<r-aju treba Ieti rl:r \:lrn zil svojc zlrl:r,3lrrjc:za uvo-

tlcrric

slol

crrlrt'kog"

srl)\k{)-lrrvalskog jczililr rr lrustrijskc 5k, ,le ,,,llikovan" i,, I .1'rq.,sloverlrkc ll:r., l,'. {rtr.6-l). O i,.rrirr rc rlrdi. n4ibolje svjedoti iskaz ch-. Scherer..r: "U morn irrtclrjuu illra cre Slrka i jedna

rrr'lr,j:,. kojlr n5e

111,,j:r.

Z:rro sarn pi-

lr(' z;rtraZio od 11,,.1,.:tellrnoviia rlr,r I'r,,r odu koji tr,:1,:r',1:r izrl.rje iclrr51r,,

iri rnogu6ent 2, iz,:l:injrr, tu reienicu iii br-iie ili da )c 1,, :l) lrr i ili dlr sc u,!l)( (. iz,slavi rnoj inrcil ju. Ia nisarn niL:rrl;r iloLrio odli"kor rrrrj, u<l rrckc.irr,3t,.].rr r rrskt'r'ladc i:.i.:rrrr to rrik;r<l ri.k:r,,," 'Ncnranr po-jura iz kog razlourL.jc to Stcti.novii pisrrrr./.../ N.{eni je i'icugoiino kad to tttr,ii z, rrrlj:rci iir:jrr. r1,i.rrrt,ni iskaz/ pr.::ru tir'. .-\. Scht'rcrrr \. (,ci,Jcrrr od 6e r:o.tiirrc u Nliinchcrrrr

28. trlvnja i 19. srpn j:i 1{)i)7.) U drugonr, 11 rrrccluvrerlcnorrr oir j avljenom izririrrju knjige "fccllLrr slr,r-lzr"DunaI'tt" iill:r-re'rad i 997.1 rrt:i:tiniti navodi prcl rir'. A. Scherelli su izostiu,ljcni i

isplrri'I,r:ne su naj glLrlti jc iretodnosti.

l)ic linjige naslovijtli "ltontentar'.i. , li ;ri7-2 l0) I.r,,r ij, ,rri rrr l;rcrle-

dr i ,,., rti o rrrdbitri 1\,ii:u::rvskilr Nijcttr;,, ;1 rr .f trgosllrr rji: iir it., lr irlt Bindcr'. "i'ri,1l-ts1661'; ," rrtl. l(;9- 188),

nu. i-loran Nikoli6, "Ncrrici r-r \bjvodirri izrircc1u dr,a svcLsl<a lata - Iioirniral)i(' 1r;rcionillrrog irl('rrlirr.tn" 1str. lli'lj;j. lri'ol.,lr. ,', l.,n Zleit, "Nr:rrri:i tr \b.jvoclini r i)i-Lrci svetski rat' (sir'. 218-231), (lor.irrr Nikoli6, ''7tt 'i u;rkou slli,t:rr,j.r .., Ir'rtl (str. 2

3.,- --, ll

Ii rii:q.jeclnog- ori loLlr-.{iIr ilanova Zelirliii,,].-,og szivezir ;il'riLi;iln,skih Ni-

jerilrr-:l il'iech'iclur l'iinrlci'a "Prome-

ntoi'i1", sliZet je pre3.ictl l,oclunzrvskih Nlj,.:rrr:ri:l n:r prosrrii-iirrL lrivie .Iugosll,r i;,' i ,lt.st't ;.ro,:1.,;r ii:r;rrrl,,r'Ir.ikaZlllr' I l\r(,lrlttll(' n:l!r;;7siii:r . IrljltrC511,lrrij;r ;;17r{,,lrlj:r i,l,,i:,,1;rjt' lrodu-i.rcrnena na,, :;iioivlrpskc ;tovi j,l:Ii,,ii n:rst lj;ri ;n!:r r.r -jr-ttoi:r,ri'nrr Europu do r lrzclobJj;r l)r'r.r-qot sr'li.tskou rath i pr,ri:icl:rllr){ C,l/(,,lrr.,r l'.ii rr jrr ltosc-

bi,, .';'.1:rzrrjtr llitr,l, r,,r 1,r ik:rz i"kritiiki ,,-r;t rt,i :rrrll:ir;rr \ijt.lirce rr Jugosl:iviji nukon l)r'ir,qoq srjctsliog _

rt'ktr,ljc V (Jt'rrlciil rracl I'oduna.,':,iiirn ljvabaur:i rri!c lrio bezazlen do ur t I j, VI. D i s kri r n ii r i r-r i r 6i r;,k;;i;

rzt:r

i !t;

Vli.,-\qi'lrria lclbnri:i, lrIil.'Ij'agiina suriiriiil I't-rcltrn:u'sliiji lir':rlia ti .|ugo-

slavrji krajem i posle Drugog svetskog rata. IX. ZaSto su samo-podunavske rSvabe totalno krim-inalizovane, X. Sta su Podunavske Svabe trebale da rade?).

Na krajr"r iznosi pnjedlog da vlada .fugoslavije sluZbeno ukine ive parrijske odluke i naredenja, zakljudke"i proglase kao i drZavne zakone koji se

odnose na obespravljenje nacio-nalnih manjina. To smatra polaznom todkom za uzajamnu suradnju i uspostarljanjc rnedusobnih veia izmedu Podunavskilr Sraba i Jugoslavena (str.188).

Pnlog "Nernci u Vojvodini izmedva sr,etska rata - Formiranje nacionalnog identiteta" rnr. Gorana Nikuliia, saZctjc i ujedno iscrpan povi3e.ni prikaz s vrlo dobrim analiiarrra i . osvrrima. kulrurnim (poslevlje ''Sr apsko-ncrnatki kulrurni' riu.r''1, politiikirn (poglavlje "Nematka stlarrka u lu'aljevini Srba, Hnara i Slor enacl") i 3ospodarskirn (poslavljc "Zaclr u garstvo vojvodansliih"Neclr.r

Dlaca"). Pregled

je. nedvojbeno urerr)elien

na dubrorn poznaranju izvora i lltera.ture. Povrjeiiu Nijernaca u Jugoslar gi f posebice u Yo jvodirri.l iutor se brrvi od 1939. godinc i do sade je ob-

javio tridesetak publicistitkih iitrudrrih..r'adova. te je nrrgisrrir.eo lgg3. godrnc na turnu "Ncrnaika naciontrlnrr mnn.;ine u Vojvodini od 1918. do 1 9:9.". Nikoliievu pi'ikazu povgesti Nijcmaca u \bliociirri u rirctdbllu l(r'aljo ine SHS i Jugoslaviji orl 19 t 8. Stg l9l L godirre, iako pisanom bcz biljciki ibcz navodenja'izvora i lirel'lr

turc., ii njen

iine

erprer irci,;'skc

zlrm..;erke str mrn lmal ne.

Ipzik, odito.je pogrelna autorova tvrdnja (navod) da Iiulturbund od

osnutka 1920. u Novorn Sadu sve do kraj-:i Drugog svjetskog rata predr!1),lj a srerlilnjr-r ustanoi'u vojvoclanskih i jugoslavenskih Nijemaca ("Od tada, pa sve do zavr5etka Drugog svetskog rat.r to.ie centralna ustanova vcrjvoctanskih i jugoslovenskih Nernaca", str'. 192).

Naimc. nakon izbijania rula izme<lrr Trcfeg l{ciclra i Nnrljevinc Juuosl:rr ijc u tm\ niu l9 I I . f rrcstaic dieI:rtnost i posrojanje l(trliur btrndrr." U Nezavisnoj l)rZavi I-h:;atskoj Irolksdojicr i se konsriruir e ju rr N jcnreiku rrarorlnu skulrirru lDie Deutsche \blksgruppe), kao i Folksdojderi u pcrclrutj im a pod ncposrednorrinjerrrirckonr okupacijolrr (B:rnar, Srbiia,

Slovenija).

U Batkol i Baranji pod

madirrskorn okupacl'om, FolksdoJder i str ukljtricni u Nalo<lrri sar cz Nije-

rnrca

u \lrd:rrskoj

Nolksbunrl dcr Dcutschen in Ungarn). U novirn politiikirn prilikama otpodinju rada uv-

jetovano razliditi novi ustroj, Zivot i razvoj pojedinih njemadkili narodnrh skuplna \TELTKOSRBTJANSKE IDEJE Prof. dr. Zoran hletit u prilogu "Nemci u Vojvodini u Drugi-svetJki rat" najmanje obraduje i prikazuje "problemaiiku.' naslovlj-enu Autor' s nemalo dnevnopolitidkog naboja ponavlja velikosrbijanska iazmiilja'nja rz predgovora u knjizi i iduii s tvrdnjama bespotrebno (?!) i dalie. Ilustracije radi: "Thko je na radirn vojvodanskih Nemaca otpodelo etniiko ii5denje Hrvatske kojeje krunisano Tirdmanovom'Olujom' i etnidko di56enje Kosova i Metohije na radun kosovsko-metohij skih Srba i Crnogoraca koje je krunisano kaianadkim ustavom i zahtevom Ibrahima Rugo-

ve za Republikom

Kosovo"

(str.220-22 t ).

Prilogje, uz najbolje autorove na-kane, prepun interpretacijskih

im-

rpovizacija. Predalello bi nas odvelo nabrajanje

svih Zletiievih wrdnji

n-epotrebnih povijesnom prikazu b N5emcima u Voivodini u vrijeme

Dirgog. svjetskog:rata. Zletiiev' priKaz sveJe prue nego povuesnt osvrt. Tvrdnje, navodi i vi5e-nego slobodne autorove interpretacije, naprosto izazlvaJu cuclerye.

Razmatraju6i zakljudno sudbinu

Folksdoidera" u Tiroioi TusoslaviiiZletii donosi maniiistitkir ilt<" punu zbunjujuiih poredbi, Sto nat".1na Zalost prisiljava usvojiti mi5ljenje da

ne zna pravno, viktimolo5ko ptaak i

etimolo5ko znadenie

rijeti i

iskaza

koje u svojim viSe n"ego frrabrim i nepromi5ljenim tvrdnjama iznosi. Mi5ljenja je naime: "Pravnu podlogu za njihovo stradanje pruZil<i su odluke AVNOI-a u niesovoi funkciii

nelegalnog jirgosloiefisko[ parli-

menta sastavlenog iskljutivo od Tito_vih pristalica. AIi to nelegitimno telo, dll'e odluke su postale mledunarodno prihvaiene sa medunarodnim

priznavanjem Titove Jugoslavlje, nl;'e drZavljanstvo i imovinu oduzelo

na5im Nemcima, nego, izmedu ostalog, i svim tlanovimi dinastiie Karadordevi6, Sto nikako ne ide ir prilos tvrdnjama nekih istoridara iz rbdovi vojvodanskih Nemaca da su Zrtve etnocida" (sic! sic! sicl) (str.234). Autoru otito ni;'ejasno Stoje to etnocid. Inade, u tumadenjima i interpretacijama on ne razlikuje Sto su nacija, narod, etn itka zajednica I skupina, _itd. Kori5tenje pbvijesne fakio-

SIatU'e jq5 j. slobodnije. U cjelini, Zletiiev je prilog prepun razmlsljanja i eksplicitnih navoda i tvrdnif tko je, za5to i koliko kriv / odgovoran za

sudbinu jugoslavenskih Nijerrraca. I lvalevrijcdan pristup koji ipak sotonizacljom jednih na radun drugih ni5ta ne objaSnjava niti rielava. Naprotivl Prilog mr. Gorana Nikoliia "Zr.ot nakon skidanja sa krsta", prikazujc poloZaj njematke rnanjine ujugoslaviji nakon Drugog svjetskog ratzr. Na-

jiscrpnije obradq'e razdoblje od 1945. do 1955. godine. Autor obraduje logorska stradarlja Nijernaca u poslijeratnoj Jugosi:rviji, donosi bro-

jdane pokazatelje Nijemaca ostalih u

zavitajtr (preura poslijcratrrinr po1;isima stanovni5tva), te prikazuje prosvjetnu i kulturnu problematiku. NaZalost, protuhrvatska razmiSljanja prisutne su i u Nikolit'evirn tvrdnjarna. Ilustracijc radi: "...<la se ovakvim kolektivrrirn kaZnjavarrjem jednih (pripaclnika nemaike nacionalnc manjine) kolektivno amnestiraju drugi 1l Ir r ati,1 kt ji su zapravo i bili krivci za ono Sto sc tr toku Dlugor svetskog rata deiavalo na teritoriji tzr,. NDH. I'ripadnici nemadke nacionalne manjine su tako, bez sr,oje volje, prihvatili grehe drugih (I-Lvata) a njihova golgota je trebalo da udari terrreljc btrcluiilr, krrk,, sc (o ruLivrro verovalo, dobrih odnosa Srba i Hn.ir-

ta." (str. 236). Pojcdnost ar'ljcno, prcsrnjelo i vrlo ncozbiljno resplar Ijerrje o kolt'kt ivnoj krivici / grijchu, koiektivnorn kaZnjaranju i kt-,lektivrrorn arnnestiranju jednih na ratun drr-rgih. U sva-

kom slutaju zanimljivo razmiSljanje i tumatcnje. Slrr,'atljivo, ako prihvatimo dana5nja i prija5nja velikosrbijanska razmiSljanja i tvrdnje cla su svi Hrvati - Ustaie. Dakako, i dopustirno li rnogudnost cla je sr,e (to se u proteklih pola stoljeia o Usta5ama (i I-Irvatima) neLirrorro tvrdilo, istina.

POKUSAJ OSLOBODENJA OPTUZBE Knjiga, na kraju s:rdrZar,a "Bele5-

ke" / "Prepiska": "Bele5ke o sagovornicima i autorima komentara" (o srigovornicima i. autor-ima priloga.do-

neserll su nqosnovrilll

naJvazntjl

biografski podaci), "Prepiska sir clonzrtorima" i "Bele5ka o alrtoru projekta" (kratka radna biogral5a prircclivaia Nenatla Stefanovi6:r). Prepiska s clonatorirna (prof.

Zoran Zllctrt, Druitvo

clr.

srpsko-nem:riku suradniu, Reograd i

rlipl. ing. Petar Mladcnovii.

Srpski

kulturni ccntar, Vaihin gen/Enz) obja5njar,a motivc za izclavanje krlige '-fe-

rlan svet na f)unaru": "Prevzrshodni

cilj knjigc je cia srpski n:rrod oslobodi optuZbc za serllanofbbiju" Iz interr,jua sa stradainicirna izrnertu 1944.1948. iz redova ovih nekaclu naiih Nernaca dobro se vidi da nisu biii Zrtve netrpeljivost Slba iz \trjvodine r,ci staljinizovanog i titoizovanos olosa u ; rrut nji (.rlr'ne arrrriic" 1str. 2{91. U objainjavanju rr;rkirna i t aZnosti knjige. pr:of-. dr. Zoran Zletii navocli

rllt "krrjiult orudl Itstrlrli otrer':r nro-

guinost za prevladavanje predrasuda o tome da je za dctije Zrtve Kragu-jevca kriv nernaiki narod, a za deiije Zrtve Kni6anina srpski narod. Inaie, nemadka javnost nezna za kraguj evadku tragediju kao Sto ni srpska nezna za ragediju u Kniianinu. Kada se srpski narod suoti sa onim Sto su Titor,i partizani uradili u Kniianinu, utoliko 6e pre moii da pita kada ie se nemadka javnost suoiiti sa onim Sto su pripadnici If itlerovskog vermahta r,rradiliu Ikagujevcu" (str 250). L-

llricu i tumaienja, ponovno

kao povll'esni negativci

uvedcni

Flrvati, i srbijanska dnevnopolitiika ob.ja5njenja i stavovi su neizbjeZni: "...Na imanja vojvoclanskih Nemaca

Tito 6e ubrzo kolonizovati Srbe iz Fln.atske i tako otvoriti proces njenog etrriikog tiSienja koji (e pedcsci godirra k:rsrrijc Flariio I udman oko-

niati operzrcijom'Oluja"' (str. 249).

Prem;r tirn opsesivnim interprctacijama, uzrok kojih su nacionalnc prcdrasucie ili plod rna5te, Srbi su danas ti I{rratskcrj i Bosni i Hcrcegovini (kao kako se to sada Podunavskin-r Nijerncirna i Ni3cmcirna trporn,r rrastc5i prikazari - )'Jrjemci nekad tr \bjrodirri i

Irrgoslrvilil ugroTeni i pr'5eti im propast! Tiagiana sudbina I'odunavskih Nijemaca upakirana je u spekulatiuri kor.rcept s;-brjanskih autora. Svatko po svom nadinu, ili, rekli bi Nijemci: "Ein jcder hat seine \,Veise"l

Dr. Wadimir GEIGER

DAS ARITIKROATEHTUMil DURC}I DTE PRISfr'IA DES LETDET{ DER trEUTSCHEH Die sudslar,r,ischen Flistoriographien (besonders die serbische und kroatische) blicbcn bis heute eine Erkkirung schuldig, bezuglich cles tragischen Schicksales r.[cr-lu gosl alvi

schen Deutschcn, Endc de s II. Weltkrieges und dzrnach. Die IIistoriographie und I'ublizistik ricl'rtcten sich nach (u,ir cr:liruben uns zu behaes auch lreute so)

upten, irn vielen ist

dem tiigig-politischen

Becliirfiris.

Die Empfindsamkeit der deutschen Frage karn nicht nur aus dem Ve1'such eines kollektiven Selbstvergessens, sondern vorcrst aus der Natur

Im Buch "Eine Welt an der Donau" wurden sogar die des Buches ist das serbiche Volk von der Anklage einer Germanofobie zu ltisen. Aus dem Interview mit den Leidenden aus den Reihen der Deutschen zwischen L944 1948, sieht man genau, dass sie nicht Opfer einer IJnduldsamkeit der Serben aus Vojvodina sind, sondern "des stalinistischen und titoistischen Gesindels in Begleitune der Roten Armee".

:ler Ideologie, die die Eindirnensionalitrit und Unfrag'rvtirdigkeit des

die Nonr.endigkeit der Versohnung cler Serben und Donausch'rvaben der Priester der Selbischen Ortodoxen Kirclic in Stuttgart, Slobodan Miljevi6 (geboren in Futog, Banat) gesprochen. Von der serbischen Seite kam Unterstutzung und trIilfe von der "Gcsellscha{t fiir die ser-

Zeitsernissen als ehvas

ganz \ erstdndliches angenommen u,urde.

Von der Zeit des Zerfalls r,on SFR ,fugoslarvien bis heute u,".rrden in SR

Jugoslarvien um die hundert Arbeiien (Biicher, Studien, Artikel, Ii:uillctons, Inten,ielvs...) tiber die Ge,chichtc uncl das Schicksal der l)on:ruschlaben verschiedener Authoren

r.rnd noch verschie dener \Verte, Zr.ecke und Gebriuche, r,erolfen:licht. Die urnfangreichste \,Verke, Biicher von Dr. Petar Kadavenda

''Die I)eutschcn in Jugosla'rvien von 1918-1945. Belgrad, 1991) und Slobodan Maridid ("Nachbarn, Ifenker rncl Opfer: Die \/olksdeut-

bisch-cleutsche Zusarnmenarbeit (Yorsitzender Prof. Dr. Zoran Lile-

ti6) und der "Deutsch-Serbischen Gesellschalt" alls Tiibingen (Grirnder und Vorsitzender Joackim

Dombek).

l)cr erste \\,ichtigere Schritt r,r.aren clie Gespriiche vorn 1 1 . N{airz i 994 in Tubingen, irbcr das Thema "Bcziehurigen zrvischen Serben uncl dcr

,clLen in Jugoslarvicn",

elerad/Pandcvo,

995),

auBerordentlich :clrlechte Venvirklichun:e n, die sich nicht rnit den iakto graphickcnntnissen iren'orgetan haben, und dic auch nicht clie.\u1-qabe i.. objektiverr Zutrirtcs ,lrlCl

rer Problematik

aus

negativen ( besonders das Serial von

Slobodan Kljakid "Bezi.iglich der Initiative der Versohnung der Deutschen aus Vojvodina und der Serben", in der Belgrader "Politik", Marz 1994.). Der Ausdruck von positiven Versuchen ist auch sicher die Grtindung des "Zentrums fur Dokumentation tiber die Deutschen aus Vojvodina" in Pantevo, April 1994 (Direktor Zlatoje Marinov). Es folgten mehrere Artikel, die engagiert die Geschichte und das Schicksal der Deutschen in Vojvodina nachfragen und reinterpretieren (mit verschiedenen Resultaten). Bis zu diesem Zeitpunkt lvar es sch'wer in SR fugoslawien einen Authbren zu findem, der positiv iiber die Volksdeutschen schrieb. Zur gleichen Zeit folgte die histerische und einwe-

nig liicherliche Hetze der serbischen proregime Medien. So entdecken z.B. im September 1994 das Fer-

gcliillt

iraben.

nsehen aus Novi Sad und elne Thgeszeitung,

DIE INITIATIVE ZUR VERSdTTNUXC Fast ein halbes J;rh-

eine"grosse Aphdre". In der humanitiren Hilfe, die den Deutschen in Vojvodina (derVerein der Deutschen in Vojvodina wurden 1992 in Novi Sad un-

rhr-rrrdelt nach clern Eridc

iles

II. \\reltkrieges

rvurde

clie ,A,ktion cler Vcrsr-rhnug

der Deutschcn und Serben aus \bjvoclinir in Be'\cgul)g geselzt. Dic Irrililt-

ter dem Namen Deutscher

Klub "Donau" gegriindet),

von Landsleuten aus Deutschland kam, wurden

:ive karn (sie karn auch :i'uher:) von der- deutschen Seite. Im Natricn cler

angiblich automatische Gewiihre (Typ Hakler)

"Landsmannschirlt der I)onauscllvaben", mit Sitz rn Sindell'ingen bci Stutisart, appellierte N'Iittc

'trruar 1994 der

i& w

Fe-

I'rcssc-

sprechcr cler' IJonzrusclnva-

ilifi;iiiiiiiii;fi* Pldne der Deutschen BND .&:,r,:,.',1 lGchcimdienst). b^v. den

#;':;'i'1 Plan dcr

Cenozid der lange uerl,ip,inilicht war - Krnd.ija

fur clie Seclen der '-rnschuldig getoteten O1ileln zu bercn".

Ncben clieser urenschlichcn Notriencligkeit die Gcbultsorte und

Griber der Yerrv:rndten zu besuchen, rr-urde in \,ttjvoclina bnr,. SR Jugoslaclie

\blksdeutschcr-r Opfcr oder Tritcr sind. In dicscm Sinue hat von dcr scrbischen Seite zurn ersten N4al tibcr

I)cutschen aus \bjvodinzi", dic rnit, nr:rn liir-clc cs so bezeichnen, positivcn lletoirnungen vcrlic{'cn. Dic Echos r.\iaren velteilt. \bn rncist positivcri ( 2.I3. Artikel clie r.on Ozren llilanovi6 "l]s echiilcn rriclrt lLlle ztir iiinltcu Iioilonc", in cler "

Ilh-r

sti-icrte I'oliti k \ \Io ll c[", N urnrn cr

Aplil 1!194 uncl NIiloi Latinovii "\\iir lcrrrcn clcn Akt cler \ier-soh12,

uung", irr rier "I(olurnnc", Kil<incla, 28..iLr1i 199-1) bis zu nusserorclentlich

"Zt'rstLickelung

D T, I.^ ^der Es Sry".

:::t.:::.:ijil:itr:iiiti:t -l

'.urd Stelle zu Gott

rlien clartilrer politisiert, olt

sl)rcss" sensrtionell alle

'len Friedrich Binder (in Budisava irn Banat gebor.e n), urn die.Juuoslalische Regierung uncl ver:langtc,

:iass rr:ln den Dorra'lschr'l.aben elmdglicht ''zurn ersten Nlal an Olt

und rtazislisclre Unilor-

uren aus dcr Zcit rles Dritffi ,, ffi ten Reiclres, gefundcn. Im ' ffiIi,, Juli 1995 "crrtlrlilltc" die Bclsrader "lblitik ek, .:#{4 -'%#4

-._,-l ^ 'w.urde

ndmlich gesagt, dass neben Pldnen der Bildung clcs Vierten Reiches - nach einem

arlonymen "guten Kenner der Stim-

rrrung unter dcn jugoslalvischen Scllvaben", - dass schon lange bekannt ist, Bonn seine michtigsten -Iruppen in Richtung Balkan schicken rviirde, und all das im Rahmerr rje

Operation "Die

grosse

lLiickkehr". Dahinter versteckt sich,

uach denselben Angaben,

die lLr-ickkehr aller vertriebenen Deut-

aus Ex-Jugoslawien, bzw'

schen

aus

Vojvodina.

DIE SERBISCHE DARSTELLUNG DES SCHICKSALES DER DONAUSCHWABEN Im Kontekst der angegebenen Eriesnisse soll die iugoslawische (serb"ische) Beziehung auf die Schicksalsproblematik der Deut-

schen in iueoslawien, besonders in Voivodinal i-r, d.. Historiographie, pulblizistik und Literatur der Ietzten Jahre, eingesehen werden.

Die neueste Darstellung der Schicksale von Donauschwaben in Titos lusoslawien ist das Buch mit aem fitJt "Eine Welt an der Donau" (Vorbereitet von Nenad Stefanovi6), herausggeben zum ersten Mal 1996, danach auch 1997. Zwischen den Donauschwaben hat iiber das Buch "Eine Welt an der Donau" zum ersten Mal ausfiihrlich und anregungsvoll Friedrich Binder; am 2.Miiiz 1997 bei der Versammlung "Thgung der Heimatsortsgemei-nschaften'im Haus der Donauschwaben in Sindelfingen, berichtet.

Nach der Meinung der Donauschwaben, der guten Kenner der serbischen Literatirr (und serbischen/jugoslawischen Standpunkten) iiber die Volksdeutschen (Prof. Dr. Anton Scherer, Graz; DiPl. Ing. Helmut Frisch, Wien; FranZ Hutterel Mirnchen; Friedrich Binder, Tiibingen und anderer), ist die Veroffentlichung des Buches "Eine Welt an der Doniu" in SR Jugoslawien, beziiglich der Rechte-au-f eine Aussage der Volksdeutschen an die serbische, genauer jugoslawische Offentlichkeit zum erit.In Mal nach dem II. Weltkrieg, ein Ereigniss von sehr grosser Wiclitigkeit. Es ist sicher so. Die Vorrede im Buch (5'9-19) wurde von Prof. Zoran Zletii, dem ordentlichen Professoren der BeIsrader Universitit, Leiter des Lehrituhles liir Germanistik an der Philolosischen Fakultiit und Vorsitzenden

de"r Gesellschalt fiir

serbisch-deutsche Zusammenarbeit, ge-

schrieben.

Kurz geflasst, er zeigt den Inhalt des Buchis und betont die Wichtigkeit des Themas auch fiir diejugosla-

wische/serbisclre 6ffentlichkeit. Seit 1994, genauer seit der Bewegung

der Iniiiative der "Versohnung" der Donauschwaben und Serben ist er selbst in diese Richtung sehr engagiert, und unter anderem ist er auch luthor von etwa zehn Artikel iiber das Schicksal der Deutschen inJugoslawien.

lr2

In der Darstellung sind die antikommunistischen Standpunkte, so-

wie die gross-serbischen Nachdenken imrner mehr anwesend.

Exodus und die Kollonisierung nach clen Krieg, und die Ver:inderung dcr dcrnogralrlr isclren Stru ktur in Vctjr o-

dina sig,t'er: "Dentr sit'rtarelr-als dic Reichsten-in jedern Fall fiir eine Vertreibuns vorucsclren, um dtrrch e inc fu rsiedl"unq it's titoistisclren Volkcs aus dem Einstigen Gebiet Jugoslarviens, auf ciem es viele Ustaias gab, Voivodine tlttt so meltr ztt prolelarisicirn trrrd zu etlreisicrcn''. (S. I l- l2). C)del sosar dic rnanir istisclle

-l-hese

.,-eiterid. lruI tlcn Scllriltsteller

Mladen lVlarkov arrs Ytljvodinlt z-ucr an. dass dic rirckkt.,tttttterrd. gibt -der Nachkriegszeit aus Kollonistcn "/.../ nlch \bjrodina gcbraclrt rvtrrrlen-niit dcr' .\bsicht I(r'oaticrr noclr dirmals votr den dortigen Serben befreien."(S.12- I3).

zr-t

l)ie Gruncllage des Br-rches sincl l. Liqspliiclre Il) iS.23-t65r rhit deit Dt'rttscli,.'tr.

Ccspi riclrt' (Cesliriclre

die aus Ex-[rt';otler' ien stalrttrtctr. dic

rl.r Autiroi der Buclrcs \cnrd Stefenovi6 Encie 1995 und 1996 in Deutschlancl fi-rhrte. Nl das sind Namen, clie in der Gemeinschaft der Donauschrvabcn in Deutschiand und

Osterreich durch ihre Tiitigkeiten, Einsetzen und Arxvesenhcit eine untur g:ingliche Bcdeutur-rg haben.

DIE ERSTE BEDINGUNG . DIE WAHRHEIT UBER DIE GESCHICHTE Es lolgen dic GesPriclre .i!

Frarrz Hrrfrcrer 1"Die Scirlt-,sscr und l-rucr ttes Dotlauzusattttltenllusst'r"

S.2-3-31). Fliedliclr Binder (''Der Ziel rbrunncn in f iibirrgcn"'S.35--l 3)' Karl Schumm ("Artistcn un<l \lodelIt-- dcr Geschichte", S. 44-53), Prof' Dr. Anton Scherer ("Die gliickliche IIand im iibergefr-illten Schrank", S.54-64), Oskai Feldtdnzer ("Dzrs Geschich-

te",S.OS-SS;, Michael Eisele

Mehhvagon au[

ofle

( "Der

t-rer

Stre-

cke",S.9l- 101), Hans Stein ("Requisitiotr cles Schicksales"S.l02-114), Lorenz Baron ("Der ungehobene I(r'euz in I(r'ri6anin, S.1 15- 130), Jakob Sohl-Daxter ("Das Friihiingser-

lvachcn der

Toten",S' 1 31- 143),

Heinrich Kijller ("Drei Unifonnen

des I'apir liellers"'S. 1 44- 1 59), Jakob Wolfsang Theer 1"Die Cesclritlrte kerrr il1,,'f di. Glcisc",S.lG0. Itl3t untl Dr'. Ilichael Lieb ("Ein Ereignis in

I(ai:rrclo",S.

I 6'1-

i 65).

Lebensbeschreibungen,

der Donauschrvaberr' FriedricliBirrder hebt mit Recht hcrvor, dass es "im rvahren Masse, solanse man die \\hhrheit iiber die I Iistoiic nichr erzr"ihlt" (S.43; keine Norn-ralisierung der Beziehungen nvischen Deut-schland geben lvird' Dic Fricdlrt-,[e sind, rvie grausam es auch zu horcn ist, besondcrs in dcr heutigen Zeit, ein Zeichen und Zeugnis ciEs Lebens. Titos N'{itkimpfer, I(ommunisten und Nachfolger haben sich die Rolle cles Guten, uncl den Verlierern die Rolle des Bosen selcbett. Sie haben sich monutneniali De',k,niler gcbaut. rvobei sic sche Traeodic

Uber das Schicksal der Deutschen (Volksdcutschen), iiber ihren

Selbstportlait mit

Durch

Schicksalserfahrungen und Nachdenken der Donauschl'vaben erlesen rvir auf einem Mikroplan die histori-

den \rerlierern nicht einmal

das

eine Grabstitte gegeben haben. Dcn Flass ge geniiber den Lebenden iibertrugCn sie auch auf die -1oten. Sie beackerten, entweihten Lrnd rotteten die Grdber der Feindcn

llecht

ar-rf

att., " L-nQercchtigkciten mii ssetr korr ilicr r rtErtletr sovicl es rnt-'gliclr ist' rvit't crllrnqcrr nichts andercs - unsel'e

Griiber, ullscre

Erinnerungen"

(S.163), betont J.\\lTheer. Auch die Gt,iubiger-t und"Atheisten sind sich

cinis. Ie.s ieder llensch ein Recht ?ine Giabstatte und sein Crab".r[ denkmal haben muss' "Wir Donauschrvaben er-warten, dass rvir unsere

Gr;iber besuchen konnen, class rvir dort Grabdcnkmziler ftir unsere unsclruldig ectotcten au[ste]lcn konnen" 15.361, Ircbt IJinder ltcnor. Leider rvurdc die Stimmgebung cier Donauschrvahen tagespolitisch au\gscnlltzt, rnanirist isch dargcstcllt, trnrir ielcs errtsplicht niclrt dcr\\ahrlrcit. Es qibt eine Anzahl r un Reirpie-

lcn. Gi'[en rvir die bcdeutcndsten i111.

UNWAHRHEITEN UND UNGENAUIGKEITEN AUF JEDEM SCHRITT

Das Gespr:ich mit Frarrz I'Iutterer (l'utos, 192.r), dern Leitcr des Insti-'Sii,lostdeutsclres

l(ulturrverk" Nlirnciren und dem rvichtigsten Reclakteur der Zeitschrift "Stidost-

ir.,r",

dcutsches \rierteljahrbl:itter", das in

der Belgracler "Duga" (14.-27.Oktober) rnit"derr-t Ubertitel "serben und Donauschrvaben"

und dern Titel

(u'ahrschcinlich auch durch clie Artiiel uber die "Grosse Riickkehr" bectingt) "Die Deutschen rverden nicht ,recir \bit odina zuriickkelrren"'. ltc."r.,r,-,.oib",-, rvundc. \Vie auch alle

.nd"l'"i,

Gcspr

richspertner crzi.lrlt

luch l lttrlcrcr Ittcistcns uLrcr sctne \\'urzcl. Erittrtcrttngen arr dic Hei-

rrrat, das Sclricksel seincr Familic und

iiber seinen Lebensweg. In den Erinnerungen an sein eigenes Schicksal und den Exodus der Donauschwaben, sind die Assotiativen Bilder der

Cegennart tages-politisch bedingt: "Als ich die serbische Kollone im Fernsehen sah, sagte ich: "Schau, wie die Schrvabenl 1...1 Die Bildcr sind gleich, und dann rniissen es auch die Gefuhle der Menschen sein." (S.28).

Im Gesprich mit Prof. Dr. Anton Scherer (Obrovac,Batka, 1922) einem der bedeutendsten Forschern der Geschichte cler Donauschrvaben, setzen sich die Unr.r,ahrheiten leider rr,eiter, und werden durch lugenhaiie .\ngaben potcnziert. Da: Ccspraclr endet angriblich mit Scherers \\brten: "Villeicht sollte rnan zrm Ende sagen, dass ich

frir rncin

Einsetzen

cler slor,enischen und

sers-

bisch-kroatischen Sprache in die osterre ichischen Schulcn von der.Tugoslalr isclren Reeicrung uusgczeich-

net rvurde." (S.ii4). \lbriibcr es sich handelt, zeugt die Aussage r,on Dr. Scherer; "In meinem Intervie\,\, gibt es Fehler, und eine Aussage, die nicht von mir starnrnt. f)esrvegcn verlangte ich von I-Ierrn Stcfanor,i6, dass er in

der Ubersetzung, die nzichstes Jahr in Mtinchen veroffentlicht rvcrden sollte und in der moglichen nr,eiten

Atisgabe, diesen S:rtz entlveder strcicht oder ihn verbessert odcr,

dass mein Intcn,ieu' uberhaupt ausgelassen rvird. Ich habe nie eine Aus-

zeichnung r,on irgcndciner Jugoslarvischen Regierung bekornrnen und habe dzrs nie gesagt." /"Ich habe keine Ahnung aus $,elcheltr Grunde das

Stefanovii gesclrrieben hat.r'.../]Iir ist es peiniich, u,enn das rncine Landsleute lesen. " (schrillitliche Aus-

sage/Brief von Dr.A.Scherer an \{Geiger vom 28.April und 19.Ju1i 1997) In ctcr zr.veiten, in der Zrvischenzeit verofl'entlichten Ausgabe des Buches "Eine Welt an cler Donau" (Belgrad, 1997), lr,urr,'len die umr,ahren Angaben von Prof. Dr. A. Scherer ausgelassen uncl die grobsten, nicht exakten, verbessert.

tel

Eiri Teil des Buches

ulter

dern Ti"Kommentare"(S.1.67-240) stel-

1en eine historischc Ubersicht und cinen ILiickblick auf das Schicksal cler Donausclnvaben in .Jugosl:nvien

dar: B'iedrich Binder, "Promemoria"

(S.169-188), N{ag.Goran Nikoli6,

"Die Deutschen in Vojvodina

zwi-

schen zwei \\/eltkriegen - Die l-ormie-

rung der nationalen Ider-rtit:it" (S.189-217), Prof.l)r.Zoran ZlctiC

"Die Dcutscl'ren in \bvodina und der

II.Weltkrieg" (S.2 1 8-234), Goran Nikoli6, "Das Leben nach der Entkreuzung" (S.235-240).

Die Beilage einer der fuhrenden

N{itglieder der Landsmannschaft

der Donauschrvaben, Fricdrich Binder "Promemoria". ist ein lusammengefasster Uberblick der Donauschwaben auf dem Raum von ExJugoslarvien. In zehn Abschnitten zeigt der Author und erkundigt die rr.ichtigsten/entscheidendsten Zeitrriume und Ereignisse der Donauschrr'dbischen Geschichte von der Zeit der Besiedelung in srid-ost Europa bis zur Zeit des II.\,Veltkrieges, sorvie des nachkriegszeit Exodusses. E,ine Aufmerksamkeit verdient Bin-

ders Darstcllung und kritischer Ruckblick auf das Schicksal der Deutschen in.Jugoslatvien nach dem

Il.\Veltkrieg (der V Abschnitt Das Genozid {rber den Donausc}xvaben rvar kein harmloses Ereigniss, derVI. Die Cesetzdiskriminierung, der VII. Die Agrarreform, der VIII. Das tragische Schicksal der Donauschrvaben in |r-rroslirvien Ende r.rnd nach clem II.\\'eltkrieg, cler IX. \,\hrurn sind nur die Donauschrr'aben total krir-uinalisicrt. der X. \\as habcn die Donau-:;. scltrr'.Lbcn rrrn sol Icn

Zuletzt brrngt er den \brschlag hervoq dass die Regierung .Jugoslawiens offiziell alle parteilichen Beschlirsse und Befehle, Scirlussfolgerungen und I(undrnachungen, sorvie Gesetze des Staatcs, die sich auf die Rechtlosigkeit der Nationalminderheiten beziehen, abscha[It. Dies bezeichnet er als Aulbruchpunkt fur eine Zusammenarbeit und Festsetzung von gegenseitigen Beziehungen zr'r,ischen Donausch'n,aben und Jugoslzuven (S.188). Die Beilage "Die

Deutschen in Vojvodina zu'ischen zrvci \\Ieltkriegen - das Formieren des nationalen Identitlits" t,on N{ag. Goran Nikoli6 ist eine kurzge{:rsste und gleichrnrissir ausiiihrlich historische Darstelhrng rnit guten i\nalysen r-rnd Ruckblickcn, kulturellen (Abschnitt "Schrr,abisch-cler-rtscher kultureller Verein"), politischen ( Abschnitt "Die Deutsche Pariei im Konigreicir cler Serben, Kr-oatien uncl Slorvenern") und rvirtschzr{t}ichen (Abschuitt "Genossenschafts\\,esen aus

der

Deutscl-ren

\bjvodina").

Der Uberblick ist zrveifellos auf ciner grrten Quelle und Literatur begriinclet. IUit cler Geschichte der Deutschcn in -]ugoslau.icn (beson-

ders in \bjvoc[na) beschliftigt sich der -\rthor scit 1989 und bis jetzt verofcnt]rchte er cca. cireissig publizistische nncl lachnrlnnisclre A'beiten r.rncl nraEistrierte 1993 mit dem Thenra "Die clcutsche Nationalminclerheit in \b3r'odina \ron 1918 bisl!ll!r . Drr' historischen DarstclIung c1c'r Delitschen in \bjvodina zur

Zeit des Konigreiches SHS/ Jugoslawien von 1918 bis1941 sind nach Ni-

kolii, obwohl ohne Anmerkungen und ohne Anfirhrung von Quellen und Literatur geschrieben wurde,

die Tat- und Interpretationskritiken minimal. Dennoch ist die Behauptung des Authoien, dass der Kulturbund- von seiner Grundung 1920 in Novi Sad II. Weltkrieges, dieZen-

bis Ende des

tralinstitution der Deutschen

aus

Vojvodina und Jugoslawien darstellt,

falsch ( "Von dann bis Ende des IlWeltkrieges ist das die Zentarlinstitution der Deutschen aus Vojvodi-

na und Jugoslawien",

192).

Nach dem Ausbruch des Krieges zwischen dem Dritten Reich und

dem Konigreich Jugoslawien im April 1941, hort die Titigkeit und das Bestehen des Kulturbundes auf.

Im Unabhiingigen Staat l(roatien konstituieren sich die Volksdeutschen in die deutsche Volksgruppe als Volksdeutsche in den Gebieien, die sich unmittelbar unter deutscher Okkupation befanden (Banat, Serbien, Slowenien). In Badka und Baranja, die unter der ungarischen Okkupation waren, wurden die Volksdeutschen in den Volksverbund der

Deutschen in Ungarn eingeschlossen. In neuen politischen Gelegenheiten beginnen damals bedingt eine neue Formierung, Leben und Entwicklung der einzelnen Volksge-

meinschaften.

DIE GROSS-SERBISCHEN IDEEN Prof.Dr.Zoran hleti( bearbeitet und stellt in der Beilage "Die Deutschen in Vojvodina und der II. Weltkrieg", die im Titel benannte Problematik am wenigsten dar. Der Author wiederholt, mit nicht wenig tagespolitischer Expansion, die grossserbischen Nachdenken aus der Vorrede des Buches und geht mit seinen Behauptungen unnotig (? !) auch weiter. Um zu illustrieren: "So fing auf Rechnung der Deutschen aus Vojvodina die ethnische Siuberung Kroatiens, die mit Tirdmans "Gewitter" gekront wurde, und die ethnische Siuberung von Kosovo und Metohien auf Rechnung der Serben und

Montenegrinern aus

Koso-

vo-Metohien, die mit der Verfassung aus Kadanak und der Forderung von Ibrahim Rugova nach der Republik Kosovo, erfolgreich beendet wurde" (s.220-221). Die Beilage ist, neben den besten

Absichten des Authoren voll von interpretationsreichen Improvisierungen. Die Aulziihlung aller unnotigen Behauptungen von Zletii iiber die

historische Darstellung der Deutschen in Vojvodina zur Zeit des IlWeltkrieseS wtirde uns zu weit bringen.DiE Darstellung von Zletii ist alles andere als ein historischer Riickblick. Behauptungen, Angaben und die mehr als freien Interpretierungen des Authors, wecken geradezuVerwundemngen. Als er zuletzt das Schicksal der Volksdeutschen in.Titos "eirimanirisJugoslawien betrachtet, bringt Zletie tisches Bild voller verwirrter Vergleiche, was uns leideg dazu zwingt, die Meinung anzunehmen, dass er die

rechtliche, viktimologische

aber

auch ethimologische Bedeutung der Worter, die er in seinen mehr als tap-

feren und unbesonnen Aussagen bringt, nicht kennt. Er meint nimlich:"Die rechtliche Grundlage ihres Leidens gaben die Beschliisse des AVNOJ-s in seiner Funktion des illegalen jugoslawischen Parlamentes, dass ausschlies-

send von Titos Anhiinger zusammengesetzt war. Aber dieser illegaler Korper, dessen Beschliisse durch die inteinationale Anerkennung von Titos Jugoslawien angenommen wurde, hafte die Staatsbiirgerschaft und das Eigentum nicht unseren Deutschen genommen, sondern auch der ganzen Dynastie Karadordevi6, was sicherlich den Behauptungen einiger Historiker aus der Reihe der Deutschen aus Voivodina nicht zu Gunsten auswirkt, dass sie die Opfer eines Ethnozides sind" (sic!sic!sic!) (s.234). Der Author versteht offenbar das Wort Ethnozid nicht. Ausserdem unterscheidet er in den Erklirungen und Interpretationen nicht was eine Nation, ein Volk, eine ethnische Gemeinschaft / Gruppe ist. Das Benutzen der historischen Faktographie ist

noch.freier. Im ganzen ist die Beilage von Zletii voller Nachdenken und ekspliziter Angaben und Behauptungen wer, wesswegen und in welchem Masse schuldig ist/schuldig wegen des Schicksales der jugoslawischen Deutschen. Ein lobenswerter Zutritt, der aber durch die Satanisierung einer auf die Rechnung des anderen, weder etwas erkkirt noch lost. Im Gegenteill Die Beilage von Mag. Goran Nikolii "Das Leben nach der Entkreuzung" zeigt die Lage der Deutschen Minderheit inJugoslawien nach dem

II. Weltkrieg. Es bearbeitet am ausIiihrlichsten die Zeitspanne von

1945 bis 1955. DerAuthor bearbeitet das Leiden der Deutschen in Lagern

im Nachkriegsjugoslawien, er bringt zahlenmissig die Indikatoren der

lr4

Deutschen, die in ihrer Heirnat blie-

ben ( nach den Volkszldhlungen in der Nachkriegszeit), und zeigt die Schul- und Kulturproblematik. Leider sind die antikroatischen Nachdenken auch in clen Behauptungen von Nikolit amvesend. Uni zu illustrieren: "...dass man durch eine solche kollektive Bestrafung einer (die Angehorigen cler deutschen Nationalrninderheit), kollektiv die anderen amnestiert (die Kroaten), die eigentlich auch die Schuldigen fur all dies lvaren, das wdhrend des II. \Veltkrieges auf dem Gebiet des sogenannten NDH passierte. Die Angehorigen der deutschen Nationalminderhcit haben, ohne es zu rvollen, die Sunden der anderen (Kroaten) angcnomilten, und deren Golgotha sollte die Fundarnente der zukiinftigen, 'wie man n1i1, glaubte, guten Beziehungen der Serben unci Kroatcn, legen." (S.236). Um einfachcr zu sein, eine mutige und sehr ernsthafte Diskussion tiber die kollektive Sclnilcl/Siir-rcle, iiber das kollcktit,e Bestraf'en und kollektive Amnestierung einer auf Rechnung cler anclereu. h-r jederr-r Falle ein interessantes Nachdenken und Deutung. Natiirlich, rr'enu l-ir die I'reutigen utrcl r'origen gross-serbischen Nachdcnken und Behauptungen, dass alle Kloaten Ustaschas sind, annehmen. Gerviss, rvenn rvir die die Moglichkeit erlauben, dass allcs lvas in dcn letzten 50 Jahren uber dic Ustaschas (und Ikoaten) erzdhlt u,ucrcle, rv;ihr ist. DER VERSUCH SICH VON EINER ANKLAGE ZU BEFREIEN l)as Buch enthiilt zuletzt cine 'Anmcrkung"/"Abschrift":'Anmerkungen mit Gcsprichspartnern unci I(omrnentarauthoren " (ttbcr Gesprdchspartner uncl Atthore cler A-nrnerkunscn rvurdcn :ruclt dic prirtrarcn und r'r,ichtigsten biographischen Daten gebracht), "Einc Abschrilt mit Sponsoreu" und "Die ,A,nmerkr-rng ubcr den Autltoren cles Projekts" ( eine kurzc Biographie von Nenad Stefanovi6).

Eine ,{bschrift mit

Sponsoren

(Prof. Dr. Zoran hleti(, Gesellscl-raft

der serbisch-deutschcn Zusarnrnenarbeit, Belgrad, und Dipl. Ing. Petar Mladenovi6, Scrlrisches I(ultr.rrzcntrurn, \raihingen/Enz), erkl:irt dic Motive fur die I'Icrausgabe des Bu"Eine \\telt an der Donau": "Das Ziel clieses Buches ist, das serbische Volk von cler Anklage ciner Cerrnarrolobie zu belieien. Aus dern Intercl-res

mit den Opfern avischen 1944 uncl 1948 aus der Reihe dieser einst unserer Deutschen, sieht man gut, dass sie nicht Opfer einer Unausstehlichkeit der Serben aus Vojvodina, sondern des stalinistischen und titoistischen Gesindels unter Beglei-

vierv

tung der Roten Armee"

(S.249),

sind.

In der Erklzirung d,er Wichtigkeit gibt Prof. Dr. Z<>ran

rlieses Buches,

arr. dass das "Buch cigentlich die I\{oglichkeit offnet um die Vorur-

Zlctii

teile, dass fur die Kindesopfer in Ikagujevac das Deutsche Volk und frir die Iiindesopfer in I(nidanin das serbische Volk schuldig ist, zu uberu,;lltigen. Ausserdem weiss d:rs deutsche Yolk nichts uber die Tiagodie in Ifu'agujevac, rvie auch

die serbische

nichts iiber die Tiagodie in Kni6anin rveiss. \Venn das serbische Volk sich mit clem konfrontiert lvas Titos Partisaner-i in Kni6anin gemacht haben, Llm so friiher lvird es fragep konnen,

rv:rnn sich die deutsche Offentlichkeit mit dem rvas die Angehorigen von Hitlers Wehrrnacht in Kragujevac gemacht haben, konfrontieren rvircl". (S.250).

In die Geschichte und dic Erkllirllngen rvurden als negative N{enschcn lvieder die Kroaten eingefnhrr, rvobei die serbischen tages-politischen Erkldrungen uncl Standpunkte unvermeidbar sind: "...Auf die Besitze der Deutschen in \rojvodina u,ird Tito schnell Serben aus I(roatien kollonisieren, und auf diese \Veise clen Prozess ihrer ethniscl'ren Siuberung, die 50 Jahre spiter Franjo Tudman durch die'Iiuppenbelvegung "Gervitter" beenden rlircl . (S.249), oflhen. N:rch diesen opsesiven InterPre-

tationcn, dereu Grund nationalc \,brurteile oder clas Produkt der I'hzrntasie ist, sind die Serben heute in Ifuoatien und Bosnien und Flerze-

gou,ina (lvie man es den Doanauschrvaben und Deutschcn die ganze

Zeit darstellen mochte-die

Deutschen einst in \bjvodina und Jr,rgoslau.ien) getihrdet und, ihnen steht

der Untergang hen'or! Das tragische Schicksal der Donauschrvaben ist in das spektakulire I(onzept der serbischcn Authoren eingervickelt. .|eder auf seine Art und Weise odcr, die Deutschcn rvirrden sagen: "Ein .jecler hat seine \Veise"l

Dr.Wadimir GEIGER

KUUIURA &

GATERIJA LII(OVIUTH UMJETNOSTI

u ostJEr(u oceKuJE

Galerija likovnih umjetnosti u Osijeku poiinje od 15. rujna s dvokratnim radnim vremenom ,UP lnenoll. Posjeti- poiet 6e predstavlj anj em kataloga' 6Tri stolj eia telji ie rno6i dolaziti ocl ntorka umjetnosti u GLU" krajem rujna, a Galerija de do suirote ll \rrc- se ove godine ukljuditi i na svoj naiin u rad VI. mcnu od 9 clo 12 sati i od 17 clo 20 Znanstvenog skupa "Nijemci i Austrijanci u sati, neclje ljom hrvatskom kulturnom krugu" od l0 clo 13 sati, ;r ponecljeljl<om Beiu i bio jc jeclan ocl vodeiih ilune rlclirno.

BOG/TTU JESEil

Por,oclorn ve6 zapoietc izlo7bene sezonc jesen-zima Galerije iikovnih umjetnosti u Osijeku, donosirno razgovor s V.iekoslavom Bizjakom, r:u.-

nateljcm Galerlje:

I'rr,a izloZba ri Galcliji Ilit ic pcive./:ulir \ r,rlrTlrvarlicrn \rluirr,,,t-, .krrllt pod nazir,orn "GIS-clani Lr C)sijcku"

(l)ani rr:ogralsko-inlbrmacij skih sustava) rl5i je pokror itelj Osjet-

k,r.lr.rr;rrri'k.r 7rr1,:rrrij.r. It kl,,. rr pitanju.je :t|uan(i sarjctoYaitIc cirTar ne slau Bizj ah, r aan aI elj Gal crij lihoanilt umjetnosti u Osijehu

Vj elzo

llLzirrc. (,alcnja ie svol r[r-,r;r'inos skn-

ptr

"Novu sez()nLl zapoiinjcmo vezom izmedu closaclainje i naclol:rze6e

preclst:rr,ljairjcm trrataloga ''Tri stuljc(;r lllrU(.lno\ri rr L,;rlt'r'iji likovnih urnjctnosti", klijcnr nijne. Katalog t't' r;rrlrZrrr:rli t'it'lokrrlrni 1,,,sezone

giiti, Selcrijslii izbol unrjctnin:i ocl ttn!etnosti p,,l,,ril)( {)\{'i;r )tr)lj('c;1. Izlo2lr:t "5e.ti trrr Ilt,tii;ri Ir',' l..t.i,lit:r

kasnog baloka rlo rnoclclnc hn,;rts[<e (tr:iennale

glL'ir

c rl a j crstr':r i lj( t.,r Jtr i,,i ,it, 1,t,.t:rr

h n,u tslio

rritlc plrstikt:'

knijlr rujrr:t. Zclirn n:rglasiti, cl:r poiinjerno ocl 15. rujna s clvokr-atnim rirchtitn vre-

cl:Lti

ri oitliku izloZirc loiorlalija i r,,,. i;. lt-

k:ttlrtlL. kuj:r it'l,ili orr,,rr t, stopadir clo 16. listopacia.

Od 23. listopada c1o srecline studcnoga bit ie otvorena izloZba radova h.una lLocha, hn,atskoga slikara cmaikoc i.rclclrijetla. Sponter uta ie izloi,ba biti cloprinos Galcrije \tL Zuarrstlcrrorn skupu "Nijcmci i Austr-ijanci u hn,:rtskorn kultrrmorn lirug'u". Sinir 6c tr:rjati 23., 2.1. i 25.listopacla u Osijeku. Olsarrizrtor'.je Njcrriaika rlloclnosnii z:rjcr[rricli - Zer-rj

rna)jsk:r udrr:ga Poclunavskih Svaba u Iin,rrtslioj. Inaie, Ir,:ur lioch je ocl 1!l?ll. clo 1!).1.1. godinc Tirio rr Osije-

strator a knjiga u tada5njoj I'Irvatskoj. Izrlrro je nrapu litogrnfija "srali Osi-

j"t

! joi nekoliko drugilr mepr o Osijeku. U suradnji s hfuzejsko-galerijskirrr t t rr{r'orn "Klor iccvi dvor i" u ZuglcLru, oci sredine studenog do sredirre prosinca bit 6e otvorena izloZba slika Stravka I(opad:r. Goclinu zavr5avamo sa 16. slavonskirn biennalom. Ovih d:rna iemo ra-

spisati natjeiaj za sudjelovanje na izlaLl:i. llit ic zastupljcrrc slijccicc'c rliscipline - slikarsrr:o. kipalstr o, multimedija, grafikm, urbanizarn i arhitektura. Pravo sudjelovanja ima.ju likovni stvaratelji koji Zive i rade u Slavoniji ili su uz nju vezani Tivotom i cijelom. Zeiimo takodcr zadrLati i rneclulraroclni karakter pa plirnirarno osigurati sudjelor,:iqje ausrrijskih arhitekata ili slikar;r iz Graza. Za ponrod 6eruo zamoliti Austrijski kulturni institut u Zagrebu."

ku. Siilialstvojc sttrdillo ri Zag'rebu i

KNJIGA THERESIE N{OHO: "}{ARIJANCI"

Itr#F lElgf, e rJE-iA&Fl ?s E4tg E E 4"I .,.z u'.JAE fl â&#x201A;Ź Ef u

I l

c! dt,B.af3F -Ef E#EI, strft] IrEJ-t.& Vd&" -d;-EEkaE;r

irr

I(:rcia se rictko u scclnronr rlesr:tljc-

sr'1jcg:r Zi\ r )l:r

\ trljr':l0ttr \l:illr,-

vanj:r r-r Njt'nrlirli.o.j orliucli naltislti

r"---ffi Ffl:l'_ = zts.' er.+_.---.rir '-EE

Itunclije" (Zagreb, 1994.) i "Nestanak Folksdojdera" (Zagrcb, 1998.), hrvatski ditatelji knjigom Thereise Nloho,

prlrr knjilrr ik;rrlrr 't'rr nj,,j {,,ruri iskljuiir,o o zlrtrrirn cluncinrl pr-o\,cdenima u IIi'r':rtslioj, oncia tr! Nctl<o zas i guruo r.isj c[tr n e orlolj ir,ri 1t otlr: brr zl Iju<lirtlii, l)lu\tun)nr i \ |( ll)(l)r,r)l koji su niu ncito ostar,ili u zaloE. U slucaju Tlrert,ise Iloho t,,jc z:rsi,:rrrno slavonska zcurlje kojc je uz scbe

pr-rt mogu zaviriti u domove onih malih ljudi koji su biii dijelom r,elike povliesne istine Sto se dogodila nakon Drugog svjetskog rata na prostorima na kojima Zivinio, a koja, zalrveljujrrf i spornenut ornc povjesnidaru, danas sve vi5e izlaziiz kolektiv-

vezala clrace

nog zaborava.

jo-1

osobc. clouaclajc. ali

jedno teSko Zivotno iskustr.o.

roctene trVeissenberger,."N,iarij anci",

prvi

Ileclutim, Thercsiir N,Ioho nudi

dokumeut:u'riir knjig-:r Vladimira

Llpravo ol-]o "Zivotno tkivo" Sto u povijcsrrirrr kr5igarna ili knjigrrna o po-

jctelina-t" (Ze3r'r:b M!):1.), "l'isnra iz

rrijesti iesto nedostaje. Neclostaju im dakle . iskrene, istinite priie koje pra-

Nakon povi jcsno-puirl icistii:lloGeigera "Sto sc rlogoclilo s liolksrio-

N asl ozt na s tr anica hnjige Theresie Moho " Marijanci"

te sve ugode, tegobe, obidaje i rjerovanja iz Zivota onih o kojima piSu.

Unatoi iinjenici drLje ov,, prva njczina .knjiga, Tl'rereisa. Nltoho u njoj uspljeva, s pr:rr,'irn osjeiajem za Ltta' telja i za nadin pisanj;r o vlastitom Zivotu, stvoriti doista dirljiv zapis o danima djetinjstva u pitornom slavonskom seltt, tt N{arijancitna, oci 1928. do 1945. godinc. U detrdesr:t i tri poglavlja autorica kroz prizmr-r ili jednoga lika (I'Ictj djed; Toni i llosi, rncrji roditclji; Braie i sestra; N'f oja stroga baka \\l; Ana, -"zrZnoga Josef iJLrli) ili nekoga za uju dogadaja (Bakin !tra.jk; I'ol:rzzrk u Skolu; Skopljcr.rje plasatli: BoZii; Svinjokolja; Iiulturbuncl u selu; I'eterova bolest) upli6e i vlastiti odntts prema njirna, zapistrje njihovc ttrc-

dusobne odnosc, kao i kontunikaciju

uku6ana

seljana, ispripovijcdavii

nam vrlo zirnirrrljivo i pitl<o clogactnjc

vezano uz jeclar-r ili vi5e clarra. Hrvatsko selo u blizini Valpova r-rije s r,clikim por.jerenjem glcclaio na one koji niti hn'atskoua jezil<a nisu znali, da

bi vrlo brzo ponostte \\Icissenbergc-

rovc prihr,atili kao vrijedne, poltene i iskrcnc priiatelje. Autor ica je po-

scbno trud:r uloZila

vremensku

kontekstualizaciju napisanog:r, upli-

6uii politiiko-socijalne odnose iz svakodno'ija. Uiinilajc to na ochnjeren nadin, ne ieledi sr,oje cljetinjstvo

prikazati sarno kao odraz tragiine 2irblude vclikih povljeti nego kao dirllivo sjeianje na dane odrastanja u Slevoniji. l'retnda to ziisigurno nije Teljt'lrr. f I rcrcsia Nlt.rho rrslrijcva n:t-

r,uti i suzu u oko. To vei na pn,irn stranicarna postaje -jasno kacla iitatelji saznaju dii djeca roclena na pok-

lnch'ri tetr,r'tak (roclenii Rcsi, kako su

ukuiurrri zvrli) ne tlcbaju, ilrcrna

r,jcrovaujrr, a zbog sle(e z:r cijclu za.icclnicu, osiirti nn Zitotu. ili kiLcla otkriiu Zir.otnrl suclbirnr autoliiine rnajke ili pak kacla uvidc stralt u kojcmu su Zir.jeli Nijcmci nakon 1945. godine. Ni, ipak, prem.:r pgoljgil"jlirr t".!: cllrc,ulr2r nl onr "na jtr,r'cti" iitatelji -

l('(('osl:lii rlrrrrodrririi. 'flrclcisa N,{oho nc pi!e svoju Tivotnu pliiu kako bi izazvaln saZai-

nom. Naprotiv, ona vrlo odmjerenim tonom pi5e rjerodostojnu pritu iz. koliko se cini, samo.jednogarazloga - da se prava istina nikada ne z1t-

boravi ili na neki naiin (ili prema drrrgim ljudima) ne ponovi. I upravo stoea autorica u vlastita sjeianja ispisujc i Zinr, vrlo vjernu i dinamiinu kornunikaciju mec1u likovima 5to "Ilarijancc" iini knjigom koja se ne ispuira iz ruku do sama njczina kraja. Tikve lomansirane biografrle liudi i prostora od neprocjenjive su vaZnoiti za srvaranje Stt-r boljega uvida u vrtjerne iza nas, posebice ako su njegovi tragovi Zivi i danas. A posebno su Osjedani oni kojima je esseker5tinorn svakodnevlje, posebice u trenucirna kada stavijaju escajg u kredenac ili kadajedu graritirmar5 i oboZavane

Srnerkifle pripremljene prema

b:ikinom receptu napisanom na njernatkom jeziku. Na nalim prostorirna joS se vrlo iivct osjeia duh FoJksdojiera, a spomenuti izrazi oni su koji rjedno tuvaju njihove tragove u sYlIla nama.

qJC pt'ouzroacno oPtsanolll lstl-

Helena SABLIC.TOMIC

KUITS'*. & fIITETf;TUR

DIE I(UTUSTGALEEIE IN OSIJEI( ERWARTET ETIUEru REICHEIU HERBST A.nlisslich cler- schon lLttecf lngenen Herbst-\\Iin tcr Saison rlcr Iiunstg:rlcrie

in Osijch, brinsen rvir tlas Clcspr.iicli

"Das

Die Kunstgalerie in Osijek beginnt am 15. September mit einer zweimaligen Arbeitszeit f[ir

sechste

i\tlemorial des Ivo I(erdii (das

mir Vjekoslav llizjak, clctn Leiter clcr

Tr-ie

nalle

det:

Galerie:

kroatischen

N'Ie-

clzrileurkunst

und kleiner PIa-

stik)" ist noch bis Encle S.ptcmber ar-rsgestellt.

Ich

Jrh*r""d..t" d". K

Ende September beginnen. Die Galerie wird sich in diesem Jahr auch auf ihre Weise in die Arbei der VI. Wissenschaftsversammlung "Die

Kulturkreis" einschliessen.

rlochte

betonen, dass lvir vom l5.September r.nit nt eir.naliger ArbeitszeiI anfangen. Dic Resucher werden von Dienstag bis Samstag in der Zeit von 9 bis 12 Uhr und von 17 bis 20 Uhr, Sonntags von

10 bisl3 Uhr die Galerie besttchen

Vjchoslax Bizjak, clcr Lciter der Kunst goleric in A sij elt

"Die ucr.rc Seison lrcgiunett l'ir-tnil einer \rer-binchtng zt,iscltcrr rlc:r' itislterigen r.rnc1 lioIrrtue nclcn S:Lison-ttLil cicr \brstcllr-rnc.- clcs Iiat:rlogr:s "Dlei .]arlrunclcltc clci- I!rtnst itr rlcr IiLtrlstgalcrie", ilti,-lc .:,ctrtcrnbcr. I)r:r i";rtalog rvird dic i tr-s g,lslt tn tute, r-c icl ; c,\rLsrr-a lrl von Iiurrsl,r'r:r'ilctt. atts clcl Zcit clcs spitelr l', rt t'rtt'lls r i s zrtr rl'i ttrl <lli t ct t ]it'rl:ttischen liirirst lrlitt-c <licst:s .llilrrlrirnI

derts, bcinlrlritcn. lJic .\rtsstsellltrrg

,(,

konncn, u,obeir'r,ir lVIontags nicht arbeiten. Die erste Ausstellung in der- Gaierie

lr,ircl

mit cler

mh-rng

Wissenschaftsver-sam-

unter dem Titel "GIS:fhge in

Osijek" (Thge cler

georaP-

irisch-informativen Systcn-ie), cleren Schir-nrhe rr clie Osijck-Baranja Gespannschaf[ ist, verbunden sein. Es hanrlclt sich also um eine &rchm:innischc Beratnng alif Staatsnit'eau. Die Galerie rr,ird mit ihrcr Photogralthieund liarter-rattsstellung, dic vom 6.-16.

C)ktober geo{hrct

ist, der Versam-

rrrhrng beitragen.

\bm 23. Oktobcr bis N{itte Novcmbcr rr.ird die Austellung cler Arbeiten von Ivirn l{oc}r, eines kroatischen IVIalers cleutscher Herkun{t, gcoffhet sein.

i)ie cr-rv:iirnte Ausstellung gilt als Bei-

tr:rg dcr Cialerie cler VI.

Wissen-

sch;rftsversammlung "Ilie Deutschen uncl Osterrcicirer im kroatischen Kulturkreis". Die Versammlung l'ird vom 23.-25. Oktobcr in Osijck daucrn. Der (Jrganisator ist die Voiksdeutsche Genclnschaft - Lanclsmantrschaft der Donar.rschl'abcn in Kloatien. Ivan Roch 1c1)te von 1923 bis 1944 in Osgek. Die lfalkr-rnst studierte er in Zagreb und \\Iicn r,rnd cr lvar :rttcir einer der

Iiilirenden lllustratoren im darnaligen Kro:rtien. Er gab eine Lithographie-

Das |ahr beenden'rvir mit dem 16. Slarvonisclien Biennale. In diesen Th-

mappe "Das alie O.,:ek lrttci noch einige anderen \laopett ;-.r.ts. In Zusammeuuibeit rrit dem Nfuserim- und Galeliezentr-um "Kloviievi dvori" in Zagreb, rr'ird von Nlitte November bis trIitte Dezember eine Bilda-

scn rrt:rden ttir eitrcrt \\i tlrcuclb Iiir' Teilnahrne an dcr Ausstclltrng

iie

aussclrreiben. Es rverden folgende Di-

sziplincn vorhandcn sein

I\'Ialerci,

Bildhaucrei, Nlultimedia, Graphik,

usstellung des Nlalers Slavko Kopa- au-

Urbanismus und Arhitektur. Teilnahmcrecht irabcn \Ialcrkiinstler, die in

sgestellt.

DAS BUCH VOI{ THERESIE MOHO:

Slarvonien

leben und arbeiten

oder,

die mit ihren Leben uncl Werken an Slarr.onien gebunden sind. Wir mochten auch e-inen internationaien Charakter behalten, so dass wie die Teilnahme von Oste.reichischen Arhitektcn und l\laicrn aus Cruz plancn. \\'ir rverrlcn das Osterrcichische l(ulturinstitut aus Zagreb um Hiife bitten."

"MARIJAI{CI"

DIE NTINNENDE GESCHICHTE

EITUER ST-AWOIUT SC H ETU FO LST(SD EUTSCH EIU der, die am Faschingsdonnerstag geboren rverden (geboren Resi, rvie sie von clen Hausgenossen genannt $'urcle) nach einem Aberglauben und ftir

\Venn sich jemand in seinem siebzigsten Lebensjahr rnitWohnort in De utschland dafiir entsctreidet sein er-

Buch zu scltrciben; uncl'iventr nirn clarin fast ausschlicsslich von clen golclenen Tagen, die man in I(ro:rtien verbracht irat, schreibt, dann fuhlt die ser Jernand ein unrviderstehliclics Be diirfnis nach Nlenschen, Gebiet r-tnd Zeit. die ihm envas zils PIirnd liirtterliessen. Irn Falle der Theresie Moho ist clies sicher das sl:rt'onische L:urd. clas ihre Lieben, Ercignissc, aber attch eitre stes

sci-nl'ere

das Gliick der ganzen Gemeinschaft nici'rt am Leben bleiben sollten, oder 'rr-enn sie das Lebenschicksal der I\{utter der Authorin entdecken, oder rr.enn sie clie Angst einsehen, in der die Delltschen nach 1945 lebten. Aber nacil den letzten Worten lverden auch

clie "hArtesten" Leser nicht

benserfirirrung, ,l1t sich

band.

Nach

Theresia Moho schreibt ihre Lebensgeschichte nicht um Irlitleid zu provozieren, das durch die beschriebene Wahrheit heworgeru{-en wird. Im Cegenteil, sie schteibt in einern allsgemessenen Ton eine tatglAubige Geschichte aus nur einem Gr-r-rnd - darnit

historisch-publizistisch-clo-

kument:rren Btichcrn von Vladimir Geiger "\Vas geschah mit den \blksde-

utschen?" (Zagrcb 1993); "Die Rriefe aus Kerndia" (Zagreb,l994) und "Das

cler \blkscleutschen" (Zagleb. 19081. korrnt('n rlic kro;rtischin Lcser nlit (l('nt Ilttclt vott Tlrcre-

Verschlvinclen

sie NIoho,

bore

die richrige Wahrheir nie

\'\Icissenbergeq

"Marijanci", zlr.nr clsten N{al in dic Hiuser jener kleinetr Leute lrineiuschaucn, die ein Teil dcr grosse tr histo-

rischen \\hhrireit. clie naclt

gle-

ichgultig bleiben.

clcm

2.Weltkrieg auf'dern Gebiet attf'clen rtir Ieben, geschah, ttnd dic, d:urk clern schon errvlhnten Historiket; irnrl'rcr

mehr aus dem kollektiven Vergessen hinausgerit. Theresia NIoho abcr, bietet ger:rde dieses "lebende Gor.ebe" an, das in hi-

storischen Biichcrn oder Historiebiichern oft fehlt. Es i'ehlen also chrliche, 'tvahre Geschichten, die das ,A.ngenehrne, BcscLnr,er-liche, Ubliche

aus den Leben cleljcnigen, tibcr clie geschrieben lvird, iolgen. C)br'r,ohl clics ihr erstes Buch ist, gelingt es Thercsia l'Ioho mir gefiil'rlen fiir clcn Leser und

der Schreibensart liber ihr cigenes I-eben einen rvirklich riihrenclen Bericlit

tiber ihre Kindheit im zethmcn slal,ottischen Dorf, in N{arijanci, r'on 1928 bis 1945 zu gcstallten.

In vier und dreissig ,{bschnitten, durch ein Pr:isnr:r oder cine Gcsrelt (mein Grossvatcr: Toni ttttcl lirtsi. tlcrne EItern; meine Gescli',,istcr: ttreitlt strenge Oma \\i; Ana.Josellh trnci f uli oder durch ein {iir sie rriclrtises I.,itisniss (Omas Str:cik; Der SchrrlLi:utlr: .

Das Kastrieren der Jungschweine; We-

ihnachten; Das Scllveineschlachten; Der Kulturbund im Dorf; Peters I(rankhcit) verwickeit sie auch ihre eigene Beziehung zu ihnen, sie schreibt ihre gegenseitige Bezihungen auf, als auch

die Kommunikation der

Hausgenos-

sen und Bauern, und erzzihlt uns sehr interessanl und leser'lich Ereignisse, die an einen oder mehrere Tage gebunden sind. Das kroatische Dorf in der Nihe von Valpovo sah nicht mit gr:ossem Vertrauen aul die, die nicht einmal die kroatische Sprache spra-

chen, nahrlen aber die \A/eissenbergers als ttichtige, ehrliche und aufl'ichtige Freunde an. Die Authorin gab sich sehr viel lvliihe in die zeitliche Kontekstuaiisientng des Geschriebenen in das sie auch die politisch-soziaie

Beziehungen aus dem Alltag ver-wicke1t. Sie tat das auf eine ermessene Weise, u,obei sie ihre Kindheit nicht nur

als Widerschein eines

tragischen Irrtums grosser Geschichten, sondern als r-tihrende Erinner-ung an die Tage

cler Kindheit in Slawonien

sah.

Obrrohl sie das sicher nicht wollte, gelingt es Theresia N{oho auch Trzinen in die .{ugen zu bringen. Das rvird einem schon aufder ersten Seite klar, als ciie Leser-deutlich erfahren, dass Ifin-

vcrgesscn

rr,ird, oder auf irgend eine \'Veise (oder nach ande ren Leuten) u'iederholt lvir<-I. Uncl gerade dessvegen, schreibt die Authorin in ihre eigene Erinnerungen

auch eine lebenclige, sehr trelre und dynamische I(omrnunikation avischen cicn Gestallterr, rvas "lMarijanci" zu eincm Buch rnacht, dass man nicht aus clen H:inden lzisst bis zu ihrem Ende. Solche in llomanform verfasste I.eber-rs- und Raumhufe sind von unschritzbarer \Vichtigkeit fiir die Gestalltung eines besseretr Einblickes in clie Zeit hinter uns, besonders rvenn seine Spuren auch heute leben. Und besonclers sind die Esseker diejenigen , clenen der Essekerissmus zum Alltag

in lVlomentcn lvenn in den "Iiredcnc" le-

gel.rort, besonders -sie

clen "Escajg"

geu. oder lr.enn sie "Gr:rntirmarsch" csscn nnd die beliebtcn "Schmerkiff',

ciic r.rac]'r On-ras Rezept, der auf deut:chel Spr':rcire geschrieben ist, vorllele iicrr. -\tif nnserem Gebiet flihlt man clcn Geist c'ie r \blksder-rtschen sehr le'bcnciig. ilncl clte er,irltnten -\usdrircke sinrl c1ic. cirt iil-e S'.r'.ir-etr liil ilt-rt-rte r in r.tns ll1ctt ir::ett ".,.s.;t.

S-lts

LI C-T O.\I

SVB STO STB

FESTIIAL PTI/A I VESEIJA U spomen na vjentanje prijestolonasljednika Lud-

ge zapregc podev od volova, koza i p:rsa pa sve clo j:rhaiih

wiga von Bayerna s princezom Therese von Sachsen Hildburghausen listopada

su ili kodije za

1812. godine, odrZava

svake godine Oktoberfest * fe5ta koja traje 14 dana. Po-

dinje prve nedjelje u listopa-

korrja. iroh kojr rrrku konji nz-vanike

(Obcr biirecrrrreisrel i drugi ) ili str prk kol:r kojrr pr ik:rzrrju

neki obrt i1i seosku djeiatlrost. plirnjerice kist,ljcnje ktrpusr ili pletenjc i:trapl i

Mjesec

je listopad i vrijeme

odrZavanja ove vrlo popularne i svjetski poznate manifestacije na Theresienwiese u Miinchenu, pa je red da i mi kaZemo nekoliko rijeii o tome Sto je brojna sknpin:r s Bukovca iz Z:rgreba. I'ublika ihje ciobro

primila jer su na5e naroclne

noSrrje doisrrr lrogetc.

"muzikaSi" su pokazali cla sr-r

dorasli zadatkr-r. Iiada je lijcP tlan tedrr ibog:rtstro i,'o-ie

streljane. vrtuljci, zabavni parkovi i prodavaii igradaka i slatki5a za djecu. Odjela se

do zakljuino jer doii na "vize" a ne ku5ati vola s raZnjir "Ochtr-r pede sve

vola,

scnbraterei" i ne sjesti u ve-

or lrtl;r rrlic:rnn Nliirrclren.r, a or,;ri bi doZivlj:rj svatko bar

jcclnorn

liki Sator "Biergerten' i pobar ern jedrru kriglu piva uz buinu glazbu "Blascnkapclle" znati propustiti ono

ruZaqje graclskih ophoclnji

i ciol:rzi.

u Zir,otu trcb:ro cloZivjeti. Tr-r se mogu naii raznovrsne unifbrrnc i rrao-

piti

glavno radi dega r eiina ljrrdi

Jedan oci poklonika ove je pjelice iz svojcg n'rjesta i pri tome hodao gotovo 100 sati. no to mu je f'e5te dolao

U mnoitau

naila

predstavljalo veliko zado-

roailt

zapregct oaa hozja zapregct

voljstvo, pa sc s:rda orlmera i napaja srjctlim i tanrninr pivom naizmjence, dok izdrZi.

du, ali se protcZe i na tjeclan

Stari se pak gosti ljute 5to je svake godine sve

u nrjan i na <llr-rgi rjed:rrr iist,,1,:rri;r. \lrirnt. Ludrvig je u povoclll svos rjendanja r-rpriliiio na s1i.runatrag

skuplje zbog brojnil'r stranaca,

bodnotrt l)r'ostul'u {,i.rrr;rr.jt'

saclaje ved preko deset kao

to Thercsicirwie sc) slavljc za

svoj puk, a pul<

I,{a paracli se nriila stcga neobitnoga, po jr: saoje ntjesto prattaiao i oaaj "pra bitili"

piva i prcjeclanjc, a zaboravljaju na ninrohode kr-oz srecli5tc Nliirrtlrcnrr k,ji .c odvij:rjrr kt'oz <lr;r,l;rrr;r, i 1,, u sttlrolrr i rrcrljt ljrr lrlrjt'

slitno. N;rkon ito

odrZ:n:r plrr;rd:r kun jskilr zapreg2r u kojimrL sucljelLrjtr

.i('rilrljillr:r i k.rrrr' r;.r r;r.

pivovlrrc

\,r\tt.r

podrte. I'lt,,g s('

rl..tnr

i nrrr,,gi ,lnr,1i.

zapregc sLr cloijcranc clo savricnstva. Iionji koji se koristc z:r r rrirr it:(kilr Iir:rr'.kih kol;r l,r';rkriirr,, rri n(. sluZe niicm drugom, r.c(jcdino 1;aradi u ove clanc Ok-

proclu

q'lir(l',rll. 7;li)l("1( /,r\ r5.1\.rj'I rlL "r'iz:urur" gcljc sc' rrjihori srrclionici lrrcdster lirrju posSeclarrr rrajpoznlLti

jih pi-

u,lr7.rr';r r ri.,rjt,tlrrrjt.

zn pivopijc. a clol.,r'o pr-ochr i gle clatelji n:r ccst;, lio ji olrii-

rr', riit kurrr tt:Lt i,'r;rr:;., i :;rrrri "orrr:rsIc lrli<".

.,LEDERI.IOSE"

ft'sl:r. ili z;r srrirrrrrrjt' propagandnih spotova i filmov;i. Niihova .jc opr-erna "uglancana". a ol;ojeru kopita i oic5lj:Lne e.rivc ;:onos su koiijala i ch-r-rg..ilr putnika ovih kola uklalenih b:rivama. Bloj k,,rril rr ;rlrprt,f i.jt' rra_itciIc Sc:1. :r :jt'tl,' t't tili.

BROJNI STRANCI l)r'ugog 11ene, olridno irt'tljt'lj,,ltt. udt 7.,r;, .t lltiItr',lt,,tl trlrtotlt:iir rr,,-ttlt i clrugih lltk6lr,rlt'itrlt i to rte sunro clorn:Liih vci i svc br ojnijih inozenrnilr l{i bis-

z.rltresa razue r.lru-

:rrrljr'lur:rl,r i rrl, .;,',,,zt rr:r i

tober

Osim konjskih

vicijcti i

je to pliir-

vatio Pn se tradicijir ltroreze do danain3ih clan:r. Ljucli obiirro mislc da.jc Oktober lL'sr srrno ispij:rnjt'

mogu

jel dok su oni biii mladi, je bilo dvSe rnarke, a

pivo

nro to n:r7-\'lr]i slro'rr'orrr lblk-

iola u krloj jc orc gorline

ali i pokrajins-

kih i

drr-rgih orr-rZnika i vat-

rogasaczl.

Sve

je to.do1jer-ano 1 SJaJnO,

a za-

pravo .le

kretni

Po-

muzc'

kaciga, oruZja,

gtrnbor,a

Jedan od mnoitaa artoua, "Biergarten" koji uz mnoge orste piaa nudi i aolotsko peienje

i sendviii ili velike perece rr;rjr.rzrr,,r'rirrilrlr i r';rzrro(B|ezel) kr')je su sada Pet l,,,irrilr rL:,rrir, , ; 1,,;,. sr-= r. bojnih tk;ruirur i koZc. Sve to rnaraka po komadr'r' .,1,., r,,,:,:i,.,r-;r:r'i\i;rsr;"'; je vidjeti brojne Lrjepo trlnlo se jcrlc ipije cio izne-

posjetitelje u klasiinim I rra lir:rju trc!',o i o snl]r- gradskim no5njama kao i ottt ttgoilrlrr rra ccntlalnorn danre i cljecu i brojne Seiire s rnjcstu gcllc sc sl<rrpi treblo- perjem i koZne hlaie (Lejcno rnrroit.,'o ijurli lla zato i derhose) i vunene dokoljen1',,;r,,'j1'lri'.liPrrikr"...rr1t.s- ke, znltk r.aspoznavanjlt to urljc sc nlrjuze izgtrblj,:ni ,rcdu Ba,arcirrra. ruoglosti.

korl r'clikog sporuc'nika lcprrlrlici. Trr sc nurlc svcq-ur,

KARLEK

DAS FESTIVAL DES BIERS UND GENUSSES e:rrTrtt :intl, beelititt ,l;rt Ccirr.'in. scilrt Rcisc ln rlr'n "\\'icscrr", iro sitlt ttie l'eil-

Zun -{ndetlken an clie Hochze it cle s fhronfolgers

Ludwig von BaYern mit cler Prinzessin Therese von

Sac'

Oktohcrl'cst icdt's .lelrr

st;rtt.

nehmer cien Gisten utld

n Kameras volstelien. Sicben

hsen Hildburghausen im Oktober 1812, findct clas l)a' isr eirre-icstliclrkcit,

L,'L:inntctt llrauct eien l;clt'iten aucli ein Wettbelverl: liir Biertrinker vor; die Zusr:har-rer cler Stral}e entlang kornrner auch aul das ihre, weii

tlie

zl'ei\\bci-ren dauert. Sie fzingt am ersten Sonntag im ()ktober an, gcht aber eine \\Ioche rr. clen Siptember zltriick uncl .:1L1ert auch die zrr'eite Woche

Das Oktoberfest ist die Zeit, zu der diese sehr

l"r

d* Th"t*ienwiese in Miinchen stattfindet'

paar Worte iiber dieses Festival sagtn und wie es entstanden ist. sich nicht in das groBe Zelt "des Bierqartens" st'tzcn utrd mildcstens ein Fass llicr trinkt'n, bedeutet das \\'ichtigste zu verpassell, \vest''cgen dle Leutc auclt kommt n. L,tn von

.:r Oktober" Ludrvig lieJJ ,,:---,Liich seincr Hochzeit ..:. ie.tlichkeit fiir cl:rs Volk .. .::r', Itrielt l'latz {lreute ist

den Vcrehrern clieser Fcstlichkeit kanr zrt FuB aus selnenl

-,::,.i- Tireresieuviesc).orga:. . . 1:.. D,,. \blk :rkzcpticlte srr'egen stie,ckt sich --... -Ir.l

Dorf; dabei lief er fast I00 Stunden. ahel das rvar liir ihn eirt r{r'oBes Ycrgniigcn' und

c1'e

:..;.r' T: :rclition bis hetrtzuta-

.. :.

jetzt kann er sich cllrt,icn und

!.r

Lertrc rlt ttk,'tt tttt'isten-.. ciall clas Oktoberfest nlir Bier tlittkcrt uncl zu viel

irit

essen becletrtet. aber sic vcr[es'etr rlie l ), llltt s tltttclt tl;rs 5tr,[r.rruttrrr. ,iie :ltt z\\(i l:rgen am silmstag untl am Sonirtrn orm it tr'; s ( i rl I lirld e rl. Arn crslen'l:i'; lirrrlt t rlit l'arade der I'ltrc1ese sPanne

#ffi sie wiltrencl des Wettbewerbs auch etlvas "abbekommen"..

..LEDER.HOSE" UND VIELE AUSIIiNDER

stalt, \\'o .ruclr tlie Rt;tttt tcit'tt und viele andere teiluehmen. Die I'lerclcg':sPanlle sincl bis

zur \bllcnduns scsr-hrniickr. Die Pf'erde, clie die schrreretr Biergespanrte zichetr- sinil orak'iisjlr nrrl r[:rliir r,,t bctt iiet,,,nd sic tlierrt'rr Irrrr lilt' diese

Am zrveiten'Ihg, meistens am Sonntag, finclet eine Para-

de der Volkstrachten und anderer Handarbeietn statt. I)as

sind Handarbeiten nicht nur

-lhge dcs ()ktobcrfestcs

aui

Deutschland, sondern -anderen Ldndern. auch-aus Wir rviirden das a1s eine Fol-

odcr zrrm Aulirelrllttlt cilrigcr \\'erl,respots odcl Filnre. llrrc .\ttsstatirrlli i:t 'gllirrzt ltrI gcmircht" und clie bcnrallcu

Hufe rtnd

klorenschau, an cler ill diesem

llrlrr eine rroBe CruPPe "Bukovec,

kllnrntcu

mir tl.rt

ljis'ct

bcnen nen.

sclrr qttt all, lveil

manchrnal, nicht so o{'t, vier. Aul3er l'ferclcgesPanlle k;ittu

man auch vicle antlere

Gc-

sDllnne sl'll( ll. rvic t.l3: C)clrse,,. Zit'iclr. I lrrrrtle ttlt'l Rennpfercle. l)as (iesPann, das von clcn

l'lct'cicn

gezoq-e1l

wird, ist entl'ecler flir- clie Gistc {tlerr ( )lrcllrril'-rl1r" ister gncl clie urrclclen l ocltt r: stellt citr (,t,rrrt I ,

Dorliiitigkcit

cler-. z

lj Lr.' :t

einsiitteru, Striirlrplc iir : -'i:-

o.lcr etlvas:ihrllicilt. \.hclent src tltttt ll ,lie > .

sie

ullsere

Volksttlclrterr rvilklich reich beschmtrckt sinci, ttlrcl clie

uncl

ll#t;L!!ii.lii:l;1,tli.a&!{.!**eiw#.Ei!;*24!ffi F,

Stoffe und Leder, c1ar. Das a1les beenrict scirre I{eisc rvieder an clen "Wiesen", wo man

bis zur l{rafilosigkeit trinkt trncl isst.

Das l'ublikum nallm

beschniiickt sitrd' f)ie Zahl der l,lerrdt.il)r (;C\l)iir)n l:t

ineis[ells scchs

aus

Zegreb [eilnahm,

Mzihneu sincl cler Stolz clcrKrrtscher uncl allclercl l'assagie rcn dcr I'lt lcrlt gcsp:tltttt.

iiie

heiicn odt'r'drirrkein Bier

'lMnsikanten" warert der Auf-

crbe cewichsen. \Ventt

das

YVetter"sclron ist, sind arrch die Mr.inchener Strassen farbvo1l, und man solite so et\vas minclestens einmal im Leben erleben. Hier kann man auch verschiedene Uniformen und \\hffen der Stadngache, cler Lands-und anderen Genclarnen und Feuerrveirrleute sehen. Das alles ist glinzend ge-

nacht- und stellt eigentlich

ein bertegliches trIuseum der Heime. \\affen, KnoPfe und lerschiedener, r'ielfarbiger

Uncl ;im Errcle rroclr ein

Daxr \\Iolte iibcr htmosnhilc

arrf dertt

die

Zcrlll al-

pletz,'rvo siclr eitrc riesige Zahl von Menschen senlmelt 'liel(desrvegerr cibt es einen irr,,,rktf - tlil Punkt, uo sich di" V",1lo,'.n"rr rtiedcl tlelfen

konnen - cias groBe Denkmal der l{eprrblik. I lier k:rnn man

alles hn.len:

Sclrie13PlItze,

l{i n telsp icle, Vergn ii gun gspirfcs. Spielzerrg- urrd SiiBig-

i<eitcrrverkitrler. \A'eltn man

von dcrr Spcisen

sPlicht,

darlt bratct ntan Itier alles, vor ailem Ochsen - clenn al die Wiesen kommen r.rnd kei-

"Ochsenbraten"

essen,

betrinken, so lange er aushalten kann.

Die alten Gdste drgern sich, weii jedes Jahr fast alles viel teuirer wegen der Auslinder ist. Als sie jung waren, kostete ein

Fass

nur

DM, und ietzt ist es mehr als

l0 DM, ilie auch die gro8en Sandwiches oder die Brezel, die 5 DM Stiick kosten. Es ist sehr schon viele Bein den klassischen

sucher

Stadttrachten zu sehen, auch

die Damen und die Kinder und die zahlreichen Hute mit Federn, die Lederhosen und die liniestriimPfe aus Wolle

als ein Zeicheir der Erken-

nung;/ des Unterschiedes zwischen den Bavern.

KARLER

?q,

Doi/U4.ZI l(vRinucE je k sebi Jeclne ljetne veieri otac i proiiEsslingera upiavitclja poiuro tao mu pismo koje je upravo pltstlglo iz Beda, iz tvrke Clayton u' ShuttI"ervorth. U pisuro je stajalo: Garnitura za vr5enje, kojaje kupljena posredovanjern generala Geyera, utovarena

je na dunavsku teglenicu-.- pot-

kral lipnja stiZe u Donji Miholjac'

"Upravitelju", govorio je otac, 'lja ponovno moranl nir Put tr Osijek' Tragovi drskih razl,rojn ika' t tavodtt''-,' vode prerna nasoj pusmril Zato sveukupnu brigu o vl'Salici moranr Prcnrjeti na vas. Pobrinite se d:r do kraja iipnja svi tro5ni mostovi od Donjeg Mitltt3.o pa do Zdenacir budu Popravljlni. Kada vam general 9:i."' juui d, je garnitura stiglir, o-sedlajte -svo.ju Arrazonku, uzmite dvanaest poii i.o"3n s tcglenim kolima, lanciina i uzidima, povrh toga joS dvojir kola s desetoro ljudi, s kramPovima, lopatama i potpornirn gredama' Je.dna kola povezite prazn.I, za sltnutl oprerllr. I{renite tada, Sto jc prijc mogu6e, Prerna Dravi i clovezite strojeve." Otelc je otplltovao i poslcnike na pustari ostavio u najveicm irzbudenju. Dugo i5dekivana vrSalica veije nir puttt! Ona rjedna kumavka Tereza, Zena starogJoze iz tovliaia, ronila.je gorke suze: FranjoS, njezin sin, bio.se

prljavio z^ IoZiria parnog

poslom. Dvojica doma6ih momaka tilut ljubomorna na usPjeht \,j.tj: " pobirao u kolu, zahvljajuii Fiarloi svojoj novoj vaZnosti' Zato su mu 1zbilidva prednja zuba, a treii se opasr-ro klimao. Bai na Franjin imendanl Tako nesto izjeda tovjeka. I'ie zbog zuba cio njih Franjolu i nlje bilo odve6 staIo, pieostalo mu ihje jo5 trideset' Ni Orihoviani su ona clva zubzr posvudzr llokazivali i suvorili k:rko su Frarljo(u izvadili saraic sa 5;rrki na vratiml od IoZiSta. A sve gaje to snaiio tek nekoliko clana nakon Sto rnu je Zandarr udarcem iizme iskrivio nosl Potkraj lipnja, dakle, upravitelj je oboruZao povc6u tetu: ponajprije tesare, kolare, stolare i kovate - sa sedam pustara i iz devet sela doveo je obrtnike. Dvanaest kola s gredanra. Stanglama (1), truPcima i debeliur rlaskama poilo je s rrjinrl. Prvo su poPravljaii mostove Prcko Karaiicc - to je odnijclo t3edan clana. T'i rrostovi stoje jo5 i danas, tako terneljito su ih onda udvrstili' Sve 5to su gro{bve pilane srezale od sjede, ugradili su u te mosto-

,1:"t*. pristala teglenica. Otirc je govorio o civanaest Pari konja [oji bi trebali dotcgliti

se to iinilo precla na prtt klenu

:tt-oJ:1' ;'X"C. projti ni dvi nedelje", ridala jc ot o, "irr.i"ga vi5e ncie biti n-rectu Zivi-

r,rialicn. Upravitelju

tna."

oclnosu na to kako sr-i ljudi s pllstllre vrialicu sebi zami(ljali, r'e6iirajc biia razoiarana kadaju je stvarrro uglcdeh. Pt,rrajllrijc' jet'stt ttt z:tpravo dekala tri stroja: rnoini jarkoieleni lokornobil od dvanaest konjskih snaga, sama vr\alica plarnenocn,ene boje i joI crvenija Strciiljka zir

U potctku su druge Zene ismljavale staru Terezu, a <lnda su jo.i se jedna za clrusom pridruZile u plaiu i proklinj ale stroj

erre.

-fereze, Milka, nciakinja stare koja .je tako reii ve6 bila uciana za

krinoga kodija5a f)uru, odjeclnom je podeli oiijukati s nekitn slugom'.Jel i *).tt,t .. treb:ro brinuti o stroju, a ona nakon njegor,e stnrti ne moZe ostatt salna.

I doista, vrlzrlica je uskoro na savjesti imala nesretan sludaj - ukoliko strojcvi rropie inleju satjest. Sesnaestog lipnja, FrttrLcisci regis, bio je vaS:rr u Orahovici i FranjoS se tnmt 3a.,r,, hvalisao novirn loZadkirn

sve raspoloiive zaprege.

galenjc poTara. Lokomobil spu5tena dimnjaka svirna je bio Ziva zagolletka. Kako ie to dudo

vriiti i kako

6e se

njinre rukovati? temu sluZi kotad zirna5niak, iernu blistave poluge? L'pr avirelj jc rrrrniernr':to uPrcg-

jarmova volova da bi oclvukli lokon:Lobil. KaPetan broda bio je mi5ijenja cla 6c dostajati ietiri

nuti

clvirdeset

bivola.

Esslinger,

"Onda ie dostajati i dva." Upregnuli su ih, i gle duda -vozrlo se pokrenulo' Tromo i Polako Po-

put patke lokomobil se gegao ne-ravnirn-putom. Pozadi su tri para volova vukli lr 5alicu. Na kraju, u beskrajnoj procesiji, slljedili su voiovi, na njihoiirn jot:roovima zvetali brojni dugi lanci, l<.ojc su bez potrebe bili ponijeli.

Ko-5a5i su s

vatrogasnom

Strcaljkom otkasall naprijed. Po seii-

ma su ljudi stajali na ulici i iekali vrialicr-r. I{iida se u Zivom tempu ispreci njih Provezla "SPricla'', u piatnji jeclanaest pari konja i jedanaestjairL6ih kodijala, narod se razi5ao ,nroa".ur-, i negoduju6i. Oiekivali su

mnogo vi5e.

U rneduvremenu je garnitura

vrSenjc lagano klepetala svojim putom. Bivoli sti koradali s dostojanstvom uvaT-enih rentijera i da ih llija za njih zaduZen - Povremeno nije bockio cin,enim vilama, oni bi ja-

mattto .tali. Iza garrtirurc ravnomjerno se njihala iuma volovskog rogor,1ja.

zavriili ba5 na vrijeme' Sedamnaestog srpnja u \{ihoijcu je Posao su

rnalo. Zapovjcdio je

"l'oveli slno samo dva", brinuo

Postajalo je sve toplije. Sluge su svuklc koiulie i zavezale ih volovirna oko rogova.

Sprgeda

je, utonuo u

nisii, jahao upravitelj

turobne

Esslinger'

Razmiiljzro je o grubim prigovorima kojimir 6e ga zasuti otac zato 5to je,

posvc izliSno i protivno izriditim ,p.rt",rtu, toliko goveda i konja tjerao svc do N'Iiholjca. I(arla su stigli do I(ara5ice, oglasio majslor Mijo: "Sad, kad imamo veliki rnost, taj ie izdti.ati, jer smo ga dobro sriht:rli (2)." Upravitelju se mostjoS dinio presse

l:rbim. Crvcna je vrialica lakia,

svaki sluiaj, neka ona prelazi pn'a'

Dao je d:rkle zaustaviti bivole' Dok su nczgrapni sanduk vrlalice provozili pored lokomobila: tres - i vrialica je leZala ujarku. Sveop6a pometnja. Sto sada? Bivole s telkim Zelieznirn strojem trcba potierati naprijed da se napravi urjesta. Redeno, utinjeno.

Svi su se okupili oko vrlalice. I je imao druktiji plan da je po-

svaki

digne.

Neka mu samo naprave mjcsta.

Provukao je Cva snaZna lanca ispod stroja i zayezao ih za kotaie. Slobodne krajeve prebacioje preko kroviSta

dao r-ra svaki lanac navezati deset par.r volova. Volove su rasporedili oreko druma, suprotnoga jarka i :: reko ooija. T:icla je on zapovjedio: "Hooo -

i:.r1oi je bal ljudski

-. '.,lrle.

zapeo i poti-

ttt i lj,jajuii se' stroj se

,. , ,-..,ll l"lnoitr.o se radovalo

.-.... r

vaiara. A Zanclari su mu, nema tome

bili iskrivili nos. Da, da, biti toje vralki opasan posao. Odmah su se javiia petorica Sestorica ljudi da zakuju lanac. Ilija, gonii bivola, odgurnuo ihje na stradugo,

Kada su se svi ve6 bili zamorili od jadikovki, od guranja i potezanja, majstor Nlijo uzeo je stvar u svoje ruke.

mu se klimao nakon orahovatkog

i vikalo u

Fvo ga, diZe se."

Bekonja

dugim

on 6e to napraviti sam. Sadaje prida krenula ispoietka. "Hooo - ruk!'' vikao jc majstor NIijo. Volovi su potegnuli, sluge dizale clreku i Sibale Zivotinje. Sve su odi bile uprte u prevrnutu vr5alicu. nu

Ilija je radosno klicao: "Vei

more. Sada je tonuo u mulj, taj blistavi zeleni parni stroj. Bivoli su se pak

brdkali u hladnome potoku, Zedno liptali vodu i naposljetku se lagodno uvaljali u kaljuiu.

rnidel"

Na pustari u Zdencima te su vede-

Poduprli su je sa stranc ierk:r - sa- ri uzaludno dekali vrialicu' Pristigla osam dana kasniie - kada se strugali dio r,b:r kanala - i'sve se e in- -l:-:"k

ilo

Bivolima ispred lokomobilu se pak d".1" ,',.r,.,o;;; tffi"

iin- ' ;;

tuli pucanje bit"tirr" i;; , - .!.',) ke. Preplalenost, 2ect, r,r.rii,r". Jestrtl'

rogom

Fran.loSu izbio zub, upravo onaj

koji

riararica

pritka' stupi6' richten - urediti' narn-

1) Rezana srada:

sebe su

T:tCa 3e pnkao jedan od lanaca, olor i s'.r poiradali na koljena i jedan

od n;rlr

loZad,

bivole da uiine korak po korak u smjeru vode, ni od koga ometani?l Ljudi su se skupili oko vr5alice i zahvaljivali Bogu Sto im je uspjelo pono\ro uspraviti stroj. Tada su iza svojih leda zatuli tutnjavu i Skrebetanje, a kada su se prestra5eni okrenuli, lokomobil j e tik do mosta jurio prema Kara5ici, kao torpedni tamac koji je porinut u

*j"*'

,1.?;:Ui": or,,rl,i,n'ii\fi#rj,iiitioi'l'ie r nigdje"",,,:, goniia koji bi ih

lu p.ed

prirlrt'na. clrZali - nle li to biia prava napast za

strcictte

I'reueo i priredio: dr. Vlado OBAD

DIE DREHMASCHIHE ZIEHT EIN Eines Sornmerabends riel Papa den Schaffner E8linger zu sich in die

hen alsbald an die Drau und holen

Iknzlei und las ihm ein Briel vor, den hatte er soeben von Clal'ton &

Papa fuhr rveg und lie8 die PuBta in lauter Bervegung zuruck. Die langellvartete Drehmaschine rvird kom-

Schuttlervorth aus Wien erhalten. In dem Brief stand geschrieben: Die clurch Vennittlung von General Gey-

er angek:rufie Dreschgarnitur

rvzire

auf eincm Don:ruschleppcr verlaclen worden; Encle Juni trelle sie in Gutta ein. "Schaffne r". sagte Papa, "ich rnuB

sofort rvieder verreisen, nach Esscgg - es fuhren schon rviccler Spuren nach llintzi -, und so erlege rch alle Sorge urn die Drehmaschine Ihr.ren auf. Lassen Sie Ende Jr-rnr die schad-

haften Brticken von Gutta an bis hierher instand setzen. \\'enn Llereral Geyer Ihnen bestellt, clirB clic Garnitur ;Lngckornrnen ist, satteln Sie die Amazonc, nehrnen zrvolf-Palrr

Pferde mit Zugrvagen, I(etten r.inci Strickerr, dann zrvei \,Vagen rnit zehn Leuten dirrauf, Iilampen, Schaufcln und llol'rlen. Ein \Vagen lziuft leer fi-ir' das kleincr.e Zubehor. Und Sie ge-

die N,Iaschinen ab."

rnen.

Die gesteppte Thcrcs, Frau des altcrr -foso. Iruttermcistcrs, \\'cintc blutige Trinen: Franzel, il'rr Sohn hatte sich als I-Ieizer zur N{aschine gerneldet. In drci \Vochen sp.itestens, meinte sie, l,ird er eine kalte Leichc sein.

,{.n{angs lirchten

die

anderen \,Veibcr die alte Thercs aus; dann be-

gann eine nach der andern niitzurr'einen und die Nlaschine zu verfluchen.

Der alten Theres Nichte }Iilka. Gettin Gabriels, jetzt aber mit den'r r..tr kUr rr lirrtst lrcI Cjuro so gut \\ ie r.e-r.he

iraict, firg an, dem

knt'cht

(f ber-

siil3e Augen zu machen. Denn

f, j,.r:'r , sollte cbenfalls urn die N{aschir.e :rin. r-rnd sie mochte nach Gjuros T,, ,-i r icht einsam dastehen.

Dir: X,Iaschine hatte u,irklicir bald einen Unglucksfall auf dern Gervissen - \venn Maschinen einen Gervissen haben:

Arrr 16. Juli. Francisci regis, war

Markt in Gradina, und Franzel riiihmte sich dort offentlich seiner Fleizerstelle. Zwei Gradiner Burschen lurclen eifersiichtig auf' die Ellbl'1,'. dic Franzcl mit sciner ncuen \\'lirde beim Reigen hatte. Sie schlugcn ihrn zr,vei Vorderzihne aus, cler dritte wackelte. Eben an Franzels Namenstag. So einen. Nicht der Z:ihne v!'egen - an ihnen lag dem Franzel et\\,as \\iLlrmt

nie r,icl, er hatte ihrer noch an clie clreiPrig. Doch die Gradiner z.eigten die zrr'ci Z;ihne riberall herurn und siigtclr. sie hitten dem Franzel die

-\r,.rln alrs dern I-Ieiztiirl schr',, .'-:.

ce:

i:rl

ge-

\\'o ihm doch erst unlzingst L,rnciarm clie Nase schief-

getre El

ner

(

von

Stohnend und lvankend hob sich

nern, Tischlern und Schmieden; von

und murrend, Man hatte mehr er-

sieben PuBten und neun Dorl'ern holte er die I-I:rncll,erkcr zusamtnen. Zrvolf Wagen mit Bohlen, Ikntholzern, Stimmen und Pfosten gingen

lvartet.

die Nlaschine.

Indessen rumpelte die Dreschgarnitur ihres Weges weiter. Die Buffcl schritten rnit der Grandezza dicker Rentner, und heitte Iiia, der

Die N{enge lreute sich undjohite: "fetzcncl geht's." Da riB die eine I(ette, die Ochsen fielen in die Knie, und einer davon, der Bakonja, schlug mit seinem langen I{orn dem Franzel jenen Zahn aus, der seit cicrn Gradiner Markt ge-

mit"

Vor allem stellten sie die Briicken tiber die Karaschitza her - eine geschlagene \Voche. Sie steht noch ireute, so griindlich haben sie sie clarnals gcpoltzt. Den g:rnzen Winterschnitt des guiflichen S:'igewerks verbauten sie in die Briicken. Und lvurden cben zur Zeit damit fertig: An 7..|uli :rnkerte cle r Sclile pper in Gutta. Papa hattc von nvdlf Paar Pferden gesprochen, die die Maschine

abholen sollten. Dem Sch:rffner schien es zu lvcnig. Et setzte die ganze Bespannung in N{arsch.

So gro8 sic sich auf der l'ulJta clie Masclrinc vorccstclit Irrttcn - sie rvrren doch iibcrrascht, :rls sie sie rvirklich sahen. Zunilctrst, rveil eigentlicir drci \lasclrinen da \varcn: cine

rniichtige giftgriine I-okornobile votr nvolf Pferdekrziften, cin knallroter Dreschkasten und eine noch rtitere

Iieuerspritze. Die Lokomobile mit dem umgelegten Rauclifang r,r'ar ihnen ein lebendes Ritsel. Wie u,ird sie tlreschen, rvie r'r,ilcl man sie behandeln? Was soll das Sclrurngrad, u,as clie blanken Stangen d;rran?

Der Schallncr rvolltc

nvanzig

Biilfelknecht, nicht hie und da mit der I-Ieugabel nach ihnen gestochen,

sie l,iiren lvohl stehengeblieben. Hinter der Dreschgarnitur rviegte sich sclx,vermutig ein Wald von Och-

senhoruern. Es lvurcle hciB und heiBer. Die Knechte zogen die Rocke aus und banden sie clen Ochsen an die FIorner. Yorn ritt in tiefem Sinnen Schaffner E8linger. Er dacirte an die gro-

I3e, groBc Schelte, die Papa ihrn spenden u,ird, rveil EBlinger sovicl Vieh und l'ferde hat fur nichts und u,ieder nichts nach Guttir getrieben, gegen dcn ausdriicklichert Befehl.

rnobile vorbeirvollte: krach, da Ias er

genugen. "\,Vir lraben mtr nvei But{'el mit",

Die Brilfel mtrssen mit der eisernen i\{aschine vorgehen uncl Platz

sagte Efilinger.

rnachcn.

"Dann tun cs auch zlvei." Man spannic sie tor. Uncl siehe, es girrg. Schu'erfiiilig und langsarn rr,ie eine Ente rv:rtschelte die l.okomobile dcn holprigen Weg. il'Iit drei

Untertlessen rniiltte rtrzrn sich um den gesturzten Dreschkasten. Jeder r'vollt ihn anders hebcn. Als alie liubsch ermattet r\raren vonr Zetern unct Ziehen, trat el'st N{eister Nlichel auf dcn PIan. lVfan sollte ihn nur macllen lassen. Er steckte zrvci starke l(etten unter dcr Mascl'rinc durch und band sie in die Ricler. Die freien Enclen rvarf er irber die r,crunglirckte N{aschine und lieB an jedes Ende zehn Joch Ocl-rsen spannen. Die Ochscn \varen iibcr den Weg, den andern Gr:rben ui'r d querfeldein gerichtet. Dann gebot er: "Hoo-ruck!" Franzel war so eifrig am \\rerk und tricb clie Ochsen an.

sechs

"FIoo

- ruck!"

schrie Meister Mi-

chel.

Die Ochsen zogen an. Die Knechte briillten und peitschten. Alles hat-

l\'fan stiitzte sie von der Graben- ein Stiick Grabenrand wurde abgeschtirft - , und alles schien in Ordnung. Die Btiffel vor der Lokomobile aber thnden es sehr hei8. Sie horten

Dern Schaffiier rviecler schien sie doch zu sclxvach. Die rote Maschine sci leichtcr, die sollte fur alie Fzille zuerst hinuber. Er lie8 also die Biiffel stoppen. Als der Drcschkasten an r.ler Loko-

jetzt?

da verlief sich clas Volk entt;ir-rsclit

Gleich fanden sich ftinf,

I-eute und ri,ollten die Kette flicken. Iiia, cler Birffelkrrecht, stieB sie weg er tuc cs ganz allein. Nun fing die Geschichte von neuem an.

l'ram."

kapitzin meintc. vier Biiffel wiirden

Die Kutscher warcn mit clcr lieucrspritze vorausgetrabt. In cien Dorfern stanclen die Leute an der Strii[Je und cnvarteten dic N{aschine. Als clie Feuerspritze in llottem Ternpo durchkam, r,on eif l'aar Pl-erclen begleitet und clf' reitcnclen I(utschern,

verdarirmt gefiihrlicher Bemf.

tc nur Augen fur clie gestiirzte I'{a-

im Graben.

Pa:rr Ochserr firhr der Dreschkasten nach. Hinten in enclloser Prozession folgte ledig clic l(olonne cler Ochscn; an ihrcn Jochcn kiirrten clie vicler-r langen l(etter-r, die rnan unnotig nritgenommen hatte.

unlingst

erst die Gendartnen hatten die Nase schiefgereten. Ja. Heizer sein ist ein

Als sie an die I(araschitza karnen, sagte Nleister Nlichei: 'Jctzencl, *,as clo lange Brucken is, do rverd sicher l'ralten, inderrr cla8 mir s' grepricrt

Joch Ochsen vorlegcn lassen, um clie Nlaschine fortzuf,ilrren. Del Schifl-s-

rvackelt hatte. Wo ihrn doch

Allgemeine Venvir-rung.

Was

schiuc.

Ilia jauchzte: "Sie bervegt

sich

schon. "

seite

Gr:iBclknallen

hinter sich

unci

Schrcicn. Die Angst, der Durst, die I-Iitzc. das nahe Wasser der Karaschitza so lockend, kein tsiiffelknecht d:r, clcr sie hieit - lvar es cla nicht rein btiftlisch, eincn Schritt zu tun ttnd noch einen, hin zum Wasser, in aller Stille?

Dic Leute standen unt

Es gesctrah.

den

Dreschkasten und dankten Gott, daB cs ihncn gelungcn rvar, die Maschine

lr,ieder aulzurichten.

Dir horte man es hinten poltern unct rumpeln, und als sich alle erschrocken umrvandten, fuhr die Lokornobile dicht neben der Briicke hinunter in die I{araschitza, lvie ein Torpcrloboot, das vom Stapel liufl. Nun lag sie irn Schlamrn, die schrjnc rriftgriine Maschine. Die Birl: fel abcr pl;itscherten in den kiihlen F1r-rter-i. soffen rvie die Btirstenbinder urrcl 1e qten srch behaglich hin. Il ic Ih'ritzer \\,arieter-r diesen AbencL i'ersebens auf die l)rehmaschine. Sie kant crst acht Tage spiiter

als l'apa enclfich heirnkam und den

Schlaurirr unter

ihl r,'eegraben lieB.

d.o.o. za proizvodnju bombona i dokolade K. Frankopana 99,31000 Osijek, Hrvatska

GmbH fur Produktion von Bonbons und Schokolade K. Frankopana 99, 31000 Osijek, Kroatien

www.kandit.hr

gsm

zs 2SoIh€tD

eut€c! e Glerneit8c! af t

Scnb8ntatt8cfcft iec Sonautcfloei[et im Sroatier $ertra[e GEEegg

VDG NJEMACKA NARODNOSNA ZAJEDNICA

Zemaljska udruga Podunavskih Svaba