Družina in Življenje
Foto: Matic Jelovčan, Slavko Štern in Marjan Čater
32
Letos kar trije odmiki za moške v divjini Trije odmiki na treh trasah po različnih koncih Slovenije, 28 mož, pet voditeljev, kateheze, ki sta jih navdihovala dva Jožefa, vsak dan sveta maša, preko 120 km poti in okoli 3000 m višine, sledovi divjih živali, Sveto pismo v nahrbtnikih, srca, ki bijejo za Slovenijo, boleče mišice in ožuljene noge, dolge ure globokih pogovorov med možmi, izkušnje spanja v divjini, prijazni in topli domačini, izkušnja Božje milosti, z mislijo na naše družine (biti boljši mož, oče, prijatelj), pogledi na zagorele in prepotene može v smislu ‘rada bi videla, da bi šel tudi moj na kaj takega’, kopanje pod slapovi, učenje moškosti, ki si upa biti ranljiva in podarjajoča, molitev – včasih v solzah … Vse to in še mnogo več so bili letošnji Odmiki za moške v divjini. Vtisi mož Odmaknjen od materialnih dobrin, od domačih, od doma, v neznano z Gospodom in peščico sobratov, somišljenikov, prijetnih mož. S sobrati smo se takoj povezali in spletli močne vezi. Pogovor je stekel že prvi dan in se ni končal do zadnje minute hoje. Vse nas je duhovno povezoval Aleš – Bogu hvala zanj – s svojimi izkušnjami,
trpljenjem, radostmi. Pot je bila čudovita, vredna vsakega koraka in žuljev. Letošnje srečanje mi je pustilo trajno in globoko sled v duši, kar me pomirja in vabi, da sem boljši mož, oče, človek. Biti ponižen, ranljiv, ljubiti, pustiti se ljubiti, slediti Gospodu, se njemu prepuščati, ga slišati; vse to so moji cilji, ki si jih želim uresničevati. Karlo
Rad grem na duhovne vaje, a nerad sedim v zaprti dvorani, zato mi je taka oblika bolj všeč. V petih dneh hoje in bivanja zunaj urejenih mestnih razmer smo se med seboj dodobra spoznali. Hvala za odlične kateheze. Med hojo smo se pogovarjali o osebnih moških zadevah, seveda v zaupnosti. Zaupali smo si težke osebne zgodbe, kar je bila še posebno velika Božja milost. Nato
