Iztok Hvala

Iztok Hvala

REVITALIZACIJA OBMOČJA JAŠKA FRANČIŠKE V IDRIJI

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Iztok Hvala

IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA JAŠKA FRANČIŠKE V IDRIJI Magistrska naloga

mentor: prof. Miloš Florijančič somentor: doc. Mitja Zorc somentor za statiko: dr. Matej Blenkuš leto vpisa: 2006/2007 leto izdelave magistrske naloge: 2013/2014

SUMMARY

POVZETEK

Town Idrija, a city of technical culture, deserves a quality presentation of it’s heritage and for that, it needs suitable place to do so. More than five hundred years of mining in this area has left behind some priceless examples of European machine manufacturing from the end of 19th century till the early 20th century. This machines are today on exhibit at the complex of Francis’s Shaft, the only still operating mine shaft in the city.

Idrija, mesto bogate tehniške kulture, si zasluži kakovostno prezentacijo svoje dediščine in za to potrebuje primerne prostore. Bogata poltisočletna zgodovina idrijskega rudnika je za seboj pustila neprecenljive primerke evropske strojegradnje s konca 19. in z začetka 20. stoletja. Ti so danes razstavljeni na območju jaška Frančiške, edinega še delujočega objekta rudnika v mestu.

Design involves the whole area of Francis’s Shaft and through study, all the important parts and pieces are validated, the newly renovated area is integrated to the city by a new connection. Clear separation between the existing structure and new one creates a readable context of the whole intervention. The main starting point of intervention is the analysis of the existing and original state of the area and clearing it of all the additions, that makes difficult to understand the whole context.

Idejna zasnova celotno območje ovrednoti in izpostavi bistvene kvalitete lokacije ter območje tako vključi nazaj v mestno tkivo preko nove povezave z mestom. Jasen odnos med obstoječim in dodanim vzpostavlja berljiv kontekst prenove. Izhodišče za poseg je analiza prvotnega, izvornega stanja na območju in čiščenje vseh dodanih elementov, ki otežujejo berljivost celotnega konteksta.

New institution targets as becoming one of the leading European actor in the field of technical museums. It stimulates orientation towards natural sciences with the added program of World centre for Mercury and Geological centre. Those two programs are interlaced to the city and its history. The new design creates an relationship between all three main programs and beside them, adds the programs, needed for functioning of the entire area.

This mater’s thesis is dealing with a question of revitalising old industrial heritage and presentation of specific topic, the technical heritage of Idrija’s mercury mine in conjunction with continuing analysing the effect of mercury on land and people and promoting geological knowledge through exploring the local environment.

The newly designed complex would become one of the main tourist attractions in the city and would contribute to better understand the whole story of rich heritage of Idrija’s mercury mine.

Keywords: revitalisation, refurbishment, Francis’s Shaft, Idrija, industrial heritage, technical heritage, mercury, geology Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

Nova institucija ima namen postati osrednji akter v evropskem prostoru kot tehniški muzej.

Program spodbuja dodatno naravoslovno usmerjenost s svetovnim centrom za živo srebro in geološkim centrom. Dva elementa, ki sta neločljivo povezana z mestom in njegovo zgodovino. Prenova območja vzpostavlja odnos med temi programi in dodaja še vse funkcije, potrebne za delovanje takega objekta.

Magistrsko delo se ukvarja z vprašanjem revitalizacije industrijske stavbne dediščine in prezentacije specifične tematike tehniške dediščine rudnika v povezavi z raziskovanjem živega srebra in spodbujanjem geološkega raziskovanja lokalnega območja. Promocija znanosti in tehnike je vodilo pri oblikovanju programa v objektu.

Prenovljeno območje bi postalo eden izmed glavnih stebrov turizma v mestu in bi pripomoglo k razumevanju konteksta bogate dediščine idrijskega rudnika.

Ključne besede: revitalizacija, prenova, jašek Frančiške, Idrija, industrijska dediščina, tehniška dediščina, živo srebro, geologija

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

3

Teoretska izhodišča

Širši kontekst

11 12 13 14 15

dediščina rudarstva na slovenskem pomen tehniške dediščine živo srebro kot strateška surovina raziskovanje geologije referenčni primeri

Programska izhodišča

20 21 22 23

muzej tehniške dediščine rudnika svetovni center za živo srebro geološki center spremljevalni program

Lokalni konstekst

lega Idrije in osnovni podatki

zgodovinsko ozadje mesta

urbanistični razvoj mesta

tehniška dediščina rudnika živega srebra Idrija

razstavljeni eksponati

Idrija danes morfologija

prometno komunikacijska

programska shema

rudniška infrastruktura in delovanje rudnika turizem

degradirana območja

naravne danosti ugotovitve

Območje

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

I

avtor: Iztok Hvala

I

25 26 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 40

mentor: prof. Miloš Florijančič

umestitev v prostor

nova ureditev območja

odnos do obstoječega

funkcionalna zasnova

programska zasnova

prenova obstoječega objekta klet stolp administracija

ploščad

53 54 56 57 58

oblikovanje fasadnega ovoja

84

energetska zasnova objekta splošna in požarna varnost zagotavljanje neoviranega dostopa

85 85 85

60 65 71 76 82

Grafični del

42 43 45 47 48 49

obravnavano območje zgodovniski razvoj obstoječe stanje glavne značilnosti lokacije območje danes vrednotenje obstoječega stanja

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

Objekt

6 7 8 9

oris problema in cilji naloge prenova in revitalizacija stavbne dediščine varstvo dediščine industrializacije programska prenova dediščine

situacija 1:500 tloris kleti 1:200

tloris pritličja 1:200

tloris 1. medetaže 1:200

tloris 1. etaža administracija 1:200

tloris 2. medetaža 1:200

tloris 2. etaža administracija 1:200

tloris stolp - kavarna 1:200

tloris razgledna streha 1:200

87 88 89 90 91 92 93 94 95

vzdolžni prerezi prerez 2-2 1:200 prerez 3-3 1:200 prerez 5-5 1:200

96 97 98

prečni prerezi prerez B-B 1:200 prerez C-C 1:200

99 100

južna fasada 1:200 zahodna fasada 1:200

101 102

fasadni pas 1:20

103

104

fotografije makete

Zaključek

107 108 109 110

sklep

viri in literatura

izjava o avtorstvu zahvala

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

1:100

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

4

1

vseprisotna dediščina idrijskega rudnika v mestu

UVOD

vir: osebni arhiv

Idrija, majhno mesto, skrito med hribovito pokrajino na severozahodnem delu Slovenije, je imelo od nekdaj pomemben vpliv na svojo širšo okolico.

Poltisočletna zgodovina pridobivanja živega srebra je pustila neizbrisen pečat na mestu in okolici in naša naloga je, da to bogato zgodovino ohranimo ter jo prezentiramo prihodnjim rodovom na najboljši možen način.

Po sklepu o postopnem zaprtju idrijskega rudnika leta 1987 so začeli nekdaj mogočni rudniški objekti propadati. Že ob zapiranju rudnika se je razmišljalo, kaj storiti z vso infrastrukturo rudnika, a dlje od kozmetičnih prenov ni prišlo.

Eden izmed najpomebnejših elementov dediščine idrijskega rudnika je tudi območje jaška Frančiške. Temu objektu je potrebno dati nove, sodobne vsebine. To namero je začel uresničevati Mestni muzej Idrija s preselitvijo rudarske tehnike na omenjeno lokacijo in z željo po ustanovitvi muzeja tehniške dediščine idrijskega rudnika in promocijo tehniške usmerjenosti mesta.

1

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

5

2 3

obstoječe stanje območja jaška Frančiške idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiška

ORIS PROBLEMA IN CILJI NALOGE

vir: osebni arhiv vir: osebni arhiv

V današnjem času je vsako manjše mesto postavljeno pred izziv, kako se predstaviti svetu in opozoriti nase. Idrija, industrijsko mesto, zaznamovano z več kot

pol tisočletja staro tradicijo rudnika živega srebra, ima vse pogoje, da postane ena izmed pomembnih turističnih destinaciji tako v Sloveniji kot tudi širše.

S problematiko ohranjanja in prezentacije bogate dediščine idrijskega rudnika se mesto ukvarja vse od ustavitve proizvodnje in sprejetja sklepa o postopnem zaprtju rudnika leta 1977. Zgodovina, ki jo rudnik pušča za seboj, je

tako bogata, da je potrebna jasna in celovita strategija upravljanja z njo. Današnje stanje dediščine rudnika je na prvi pogled zgledno, a nam podrobnejši pogled hitro razkrije nepovezanost posameznih lokacij. Te pa lahko samo kot celota pripovedujejo pravo zgodbo, ki bo privlačna za zahtevnega novodobnega obiskovalca.

Pomembnost posameznih rudniških objektov je hitro prepoznal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in najpomembnejše izmed njih zavaroval kot spomenike državnega pomena. Ta odločitev je preprečila “zlorabe“ objektov,

ampak s tem odprla novo poglavje, ki se nanaša na kakovostno prezentacijo dediščine Rudnika živega srebra Idrija. Najpomembnejši objekti v mestu, kot so grad Gewerkenegg, Antonijev rov in rudniška Kamšt, so bili obnovljeni in namenjeni novim, turističnim funkcijam.

Ostali objekti, ki so z vidika delovanja rudnika veliko bolj pomembni, so ostali v senci prenovljenih zgradb. To pa predvsem zaradi večjih finančnih virov, potrebnih za realizacijo prenov.

Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 66/01, 55/02, 16/08 - ZVKD-1, 16/08 in 20/09)

Ob vstopu v novo poglavje idrijskega turizma, z uvrstitvijo na Unescov seznam svetovne dediščine, je prišel čas, da se tudi ostali objekti predstavijo v novi luči. Področje revitalizacije in obnove stavbne dediščine je zelo zahtevno in pogosto s seboj prinaša mnogo nepričakovanih zapletov. Ampak le s kakovostno obnovo, z vnosom atraktivnih programov in ohranjanjem starega karakterja, lahko zagotovimo življenje teh objektov tudi v prihodnje.

Obravnavana lokacija območja jaška Frančiške (jašek Borba) je z urbanističnega vidika v izrazito degradiranem položaju, pomaknjena na “psihološki“ rob mesta, odmaknjena od vsega dogajanja. Skozi zgodovino se

je vedno ohranjala primarna funkcija objekta, to je prevoz ljudi in materiala v in iz rudnika.

Ostale, spremljajoče dejavnosti, pa so se skozi zgodovine prilagajale primarnim potrebam.

Po zaprtju rudnika služi objekt za vzdrževalne namene, pripadajoči prostori pa so samevali vse do leta 1992. Takrat se je Mestni muzej Idrija sprejel skep, da na območje jaška Frančiške preseli rudniške stroje in ostalo tehniko in s tem začel priprave za stalno razstavo tehniške dediščine idrijskega rudnika. Vzporedno temu dogajanju je zorela tudi ideja o vzpostavitvi razstave bogate študijske geološke zbirke, ta je kasneje svoje mesto našla v novi upravni stavbi poleg glavnega obstoječega objekta. Idrija poseduje mnogo znanja o živem srebru in vplivu le-tega na ljudi in okolje, zato mesto že dalj časa v sodelovanju z Evropsko unijo trudi ustanoviti svetovni center za živo srebro. Kljub širšemu poznavanju živega srebra, so vplivi le-tega precej nepoznani in neraziskani, zato lahko mesto to znanje ponudi po Evropi in svetu.

2

Cilji magistrske naloge so prikazati možnost ponovne uporabe nekdaj zelo aktivnega in pomembnega območja in območje vključiti v novo turistično infrastrukturo kot enega izmed najpomembnejših elementov. Pogoj za to pa je atraktiven in privlačen program na revitaliziranem območju. Cilj naloge je tudi združiti vse upravno administrativne funkcije, povezane z rudnikom in turizmom v mestu, pod eno streho.

3

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

6

4 5

prenova Škrateljnove domačije v Muzej slovenskih filmskih igralcev, Divača prenove Naskovega oz. Vetrinjskega dvorca, Maribor

TEORETSKA IZHODIŠČA

vir: https://www.google.si/search?q=muzej+slovenskih+filmskih+igralcev; foto Ernest Milcinovic (28.09.2014) vir: http://www.east-centricarch.eu/eca/wp-content/gallery/marusa-conacul-maribor/naskov_01.jpg (02.10.2014)

PRENOVA IN REVITALIZACIJA STAVBNE DEDIŠČINE Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKDS-1) uvršča obravnavano stavbno dediščino med nepremično materialno kulturno dediščino - spomenik državnega pomena. V registru varovane stavbne dediščine je zabeležen pod evidenčno številko 4822 - Frančiškov jašek.

Nepremična dediščina so vse nepremičnine in njihovi deli z vrednotami dediščine, vpisani v register, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo.

Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 66/01, 55/02, 16/08 - ZVKD-1, 16/08 in 20/09)

Materialni sledovi preteklosti, predvsem stavbna dediščina iz različnih obdobij, predstavljajo narodno kulturno bogastvo. So bistveni del preteklosti, sedanjosti in njihovo mesto je tudi v prihodnosti. Arhitekturni spomenik lahko ohranjamo na več načinov: s konzervacijo, z restavracijo, obnovo, s sanacijo in z revitalizacijo. Arhitekturni spomenik je mogoče ohraniti v prvotnem stanju, lahko se mu z novo, spremenjeno ali dopolnjeno funkcijo da novo vsebino ter se ga tako vključi v sodobno življenje. (Fister, 1979) Že skozi celotno zgodovino so znani primeri prenove stavbne dediščine, od prenov starih palač v najemniška stanovanja do predelav starih bolnišnic v nove programe. S tem se prepreči nadaljnje propadanje kulturne dediščine, z novim programom pa se zagotovi, da je prenovljena stavba zopet zanimiva za uporabnike in obiskovalce. Prenova stavbne dediščine in vzpostavitev nove namembnosti je zahtevna in kompleksna naloga. Pogosto izkaže, da je obstoječa stavba funkcionalno neprimerna ali premajhna glede na zahteve novega programa.

Pri prenovi stavbne dediščine je potrebno ohranjati funkcionalno integriteto.

Avtentičnost dediščine se bistveno okrni, če je odstranjena strojna oprema ali če so porušene pomožne oziroma servisne stavbe ali naprave. Elementi dediščine naj se ohranijo vedno na mestu. Preselitev objektov ali strojev je sprejemljiva samo v socialno ali ekonomsko akutnih okoliščinah. Adaptacija industrijskega objekta za novo rabo, ki naj zagotavlja njegovo ohranitev, je sprejemljiva, toda le v primerih, ko ne gre za izjemno pomembno zgodovinsko spričevalo. Nova raba naj upošteva tradicionalna gradiva in naj ohrani izvirne rešitve dejavnosti in komunikacij, tako da bo v največji možni meri kompatibilna s prvotno rabo. (vir: Priporočila Evropskega ministrskega sveta (1990) in Listina o industrijski dediščini Mednarodnega odbora za ohranjanje industrijske dediščine TICCIH (2003) o varovanju industrijske, tehniške in gradbeniške dediščine)

Metodologija obravnavanja obstoječe stavbne dediščine se začne z dobrim poznavanjem zgodovinsko-kulturnega ozadja stavbe in njene okolice. Skozi

ta proces se izluščijo vse vrednote obstoječega, ki glede na trenutna vrednostna merila opredelijo originalnost in avtentičnost. Glede na nove programske zahteve se morajo nujne dozidave, ki presegajo okvire restavratorskih del, jasno prepoznati kot del sodobne intervencije, ki pa je skladna z arhitekturno kompozicijo stavbne dediščine in njenega okolja.

Med obstoječimi in novimi objekti naj bodo razločno videti “šivi“, s ciljem da dodano ne preglasi obstoječega.

4

Cilj vsake prenove obstoječe stavbne dediščine je doseči skladnost med obstoječimi objekti in novo arhitekturo. Ko oba elementa dosežeta harmonično skladnost, skupaj tvorita novo zgodbo.

5

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

7

4 5

obnovljeno območje rudnika Zollverein, Essen turbine hall, prenova nekdanje elektrarne v muzej sodobne umetnosti Tate, London

VARSTVO DEDIŠČINE INDUSTRIALIZACIJE

vir: http://www.ruhrmuseum.de/besucher-informationen/ (10.09.2014) vir: http://now-here-this.timeout.com/wp-content/uploads/2011/11/Tate-Turbine-Hall.jpg (18.09.2014)

Dediščina industrializacije je v kontekstu mesta Idrije tako pomembna, da je potreben celovit razmislek pred posegi v tako občutljivo strukturo. Idrijski

rudnik je skozi celotno obdobje svojega delovanja ustvaril nemalo presežkov na vseh področjih delovanja. Stavbna dediščina je eno izmed teh in to je potrebno varovati ter ohraniti za prihodnje generacije.

Potreba po prenovi industrijske stavbne dediščine izhaja predvsem iz zgodb, ki so se tam odvijale, in iz povezanosti lokalnega prebivalstva s temi zgodbami.

Nemalokrat se pojavi težnja po programski obuditvi posameznih lokacij, četudi samo z manjšimi intervencijami v obliki dogodkov, povezanih z rudarstvom. Takšne intervencije so vedno dobro sprejete pri obiskovalcih. Zato mesto potrebuje primerne prostore, kjer bi se lahko povezali interesi lokalnega prebivalstva in pripravili kakovostno prezentacijo bogate dediščine idrijskega rudnika. Ob prenovi tako pomembnih objektov je potrebno gledati širši kontekst, v našem primeru se z intervencijo na dolgi rok močno poveča pritok obiskovalcev v mesto in s tem prosperira celotno mesto. Danes degradirano in zapostavljeno območje tako postane eden izmed centrov tako lokalnega kot tudi turističnega dogajanja.

Prenova industrijske dediščine pa ne pomeni samo gradbenih posegov, ampak pomeni tudi celovito programsko in tehnološko prenovo, ki ji sledijo gradbeni posegi. Današnje stanje na območju jaška Frančiške je prepleteno z raznovrstnimi programi, ki se med seboj prekrivajo, in ustvarjajo zmedo v prostoru. Namen prenove je, da se programsko območje razdeli na smiselne celote, ki se ne prekrivajo in s tem ustvarjajo jasen in berljiv kontekst. Prenova jasno izraža vse pomembne kvalitete prostora, jih izpostavlja in vse dodane elemente prilagaja temu. Zaradi historičnega konteksta lokacije prenova teži k vračanju objekta v prvotno stanje, ga izčisti in ga s tem naredi berljivega za obiskovalca. Funkcionalno se poti obiskovalcev ne prekrivajo s potmi zaposlenih, po potrebi se dopolnjujejo in ustvarjajo možnost interakcije.

Pomemben element pri prenovi industrijske dediščine je tudi ohranjanje avtentičnega ambienta, saj imajo taki objekti zelo unikatne atmosfere. Danes

6

pregrajeni obstoječi glavni volumen z intervencijo “očistimo” in v njem ustvarimo prvoten, pristen ambient, ki bo z zasnovo vplival na vse čute obiskovalca. Prenova ne obsega samo vizualne prenove, ampak se osredotoča na pomen svetlobe, zvoka in sekvenčnosti v prehajanju skozi objekt.

7

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

8

7 8 9 10

prenova nekdanjih razstavnih prostorov, Palais de Tokyo, Paris prenova stolpa za odvod pare v večnamenski prostor, Jahrhunderthalle, Bochum prenova opuščene elektrarne v muzej tehniške dediščine, Santralistanbul, Istanbul prenova nekdanje elektrarne v muzej sodobnega oblikovanja, Zollverin, Essen

PROGRAMSKA PRENOVA DEDIŠČINE

vir: http://www.archdaily.com/248026/palais-de-tokyo-expansion-lacaton-vassal/ (22.09.2014) vir: http://nrw.infomaxnet.de/data/imxtools2/images/img_3852_maxibild-800-x-600.jpg (01.09.2014) vir: http://www.santralistanbul.org/pages/index/enerji-muzesi/en/ (05.08.2014) vir: http://www.fosterandpartners.com/projects/essen-design-centre/ (18.09.2014)

Intenzivna gradnja in izkoriščanje naravnih virov sta po Evropi pustila za seboj velike komplekse industrijske dediščine, ki so zaradi globalizacije in sprememb potreb po naravnih virih postala veliko breme okolju, v katerem so delovala.

Prestrukturiranje velikih industrijskih območji se je začelo v času po drugi svetovni vojni v Angliji, kasneje se je ta trend širil po celotni Evropi. Michael Rix z Univerze v Birminghamu se je s skupino somišljenikov boril za ohranitev spomenikov industrijske revolucije in iz tega je nastal članek z naslovom Industrial Archaeology. Termin, ki je postal označevalec dediščine industrializacije oziroma označevalec dediščine celotnega tehnološkega razvoja.

(AR 2004/1: Ifko, str. 28)

Javnost je kmalu spoznala veliko vrednost teh opuščenih območji in v njih videla velik potencial za nadaljnji razvoj. Tipologija gradnje industrijskih objektov temelji na funkcionalni zasnovi in zagotovitvi najboljših pogojev za optimizacijo proizvodnega procesa. Zato ti objekti ponujajo velike, prilagodljive prostore, polne industrijskega karakterja.

V svetu je praksa prestrukturiranja industrijskih območij in varovanja njihove dediščine stalnica, ki se je v mnogih primerih potrdila kot temelj novega razvoja. Opuščena in degradirana območja so dobila nove funkcije in programe, postala

7

so center urbanega razvoja. Varovanje dediščine z izpostavljanjem razvojne in tipološke značilnosti poveča splošni interes za njihovo rabo in pripelje tudi do ekonomskega uspeha v širšem območju. Številni uspešno izvedeni primeri tehnološke in programske prenove dediščine industrializacije so dokaz, da varovanje dediščine ni le trenutni trend, ampak predstavlja pomembno revitalizacijsko gonilo.

(AR 2002/1: Ifko, str. 43)

Kot primer navedemo prenovo in revitalizacijo območja rudnika premoga Zollverein v Essnu, Nemčija. Mogočno območje, nekdaj gonilo razvoja celotne regije,

8

9

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

je postalo simbol transformacije. Območje, obravnavano kot moteč in odvečen dejavnik v prostoru, se tako spremeni v prostor novega programa z ozirom na zgodovinsko ozadje in ohranjanje tega vpliva v prihodnje. Preplet novih programov v kontekstu historičnega ponuja obiskovalcu tisto nekaj več, kar v današnjem času loči nadstandardne objekte od navadnih.

Programsko prepletanje, združevanje izobraževalnih funkciji s servisnimi v harmonično celoto, doprinese h kakovostnemu doživljanju prostora. Nekdaj moteči in odvečni elementi industrijske dediščine postanejo sestavni del novega programa in sami postanejo razstavni eksponat in zgodovinski simbol.

10

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

9

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

dediščina rudarstva na Slovenskem pomen tehniške dediščine živo srebro kot strateška surovina raziskovanje geologije referenčni primeri

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

ŠIRŠI KONTEKST

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

10

11 12 13 14 15 16

rudnik Žerjal na Koroškem rudnik urana Žirovski Vrh rudnik Trbovlje - separacija rudnik Trbovlje rudnik Kanižarica v Črnomlju rudnik v Velenju - jašek Preloge

vir: Rudniki in premogovniki v Sloveniji; Argos, 2005 vir: Rudniki in premogovniki v Sloveniji; Argos, 2005 vir: Rudniki in premogovniki v Sloveniji; Argos, 2005 vir: Rudniki in premogovniki v Sloveniji; Argos, 2005 vir: Rudniki in premogovniki v Sloveniji; Argos, 2005 vir: Rudniki in premogovniki v Sloveniji; Argos, 2005

DEDIŠČINA RUDARSTVA NA SLOVENSKEM

RUDNIKI NA SLOVENSKEM RUDNIKI:

PREMOGOVNIKI

Idrija

Mežica

Žirovski Vrh

Velenje

Zasavski premogovnik

Kanižarica Senovo Laško

Zabukovica / Liboje

Premogovniki na Koroškem

Pridobivanje mineralnih surovin je sestavni del življenja človeka in razvoja civilizacij. Iskanje rude in ostala rudarska dela so stara toliko kot človek.

Simbol rudarstva je dvoje prekrižanih kladiv, od katerih eno predstavlja dleto (posebno vrsto kladiva), drugo pa navadno kladivo. Rudarske aktivnosti so na ozemlju današnje Republike Slovenije v preteklih tisočletjih intenzivno prispevale k razvoju tehnologije in posledično blaginje prebivalcev tega majhnega koščka Zemlje.

Rudarjenje na Slovenskem se resno začne v srednjem veku. Zapisi nazorno pričajo o dogajanju na področju mineralnih snovi od 13. stoletja dalje. Glavni predmet izkopavanj so bili premog in različne kovine, temu sledi tudi razvoj rudarstva, metalurgije in fužinarstva.

Inženirstvo slovenskih rudarskih območij je slovelo po svoji inovativnosti in razvojni naravnanosti daleč naokrog po Evropi in širše. Zdrava tekmovalnost in načrtno proučevanje rudišč sta se v 18. stoletju najprej pričela v Idriji in se širila naokrog tudi preko meja tedanjega cesarstva. Državni geološki zavod na Dunaju (1850) in Montanistično-geognostično društvo za Kranjsko (1851) sta dala trdno osnovo za znanstveno proučevanje nahajališč mineralnih surovin z možnostjo razvoja raziskovalnih metod na področju geologije in posredno rudarstva kot tehnično in tehnološko zahtevne, vendar dobičkonosne gospodarske panoge. Zgodnje zavedanje vpliva rudarske stroke na okolje je že v 14. stoletju pripeljalo do prvih predpisov, ki so opredeljevali svoboščine rudarjev.

13

11

Posebno poglavje v zgodovini rudarstva je namenjeno premogu. Premog so poznali že v bakreni dobi, pravo veljavo pa je dobil okrog leta 900 z razcvetom kovaštva in uporabo premoga v 17. stoletju. Največje povpraševanje po premogu je bilo v 19. in 20. stoletju, z uvedbo mnogih strojnih in električnih naprav oziroma gradnjo elektrarn. Skladno s povečanim povpraševanjem so se hitro razvijale tehnike za učinkovito pridobivanje te surovine.

14

V začetku 20. stoletja so bili rudarski kraji v več pogledih izjemno dobro razviti in obenem nosilci drugih gospodarskih panog. Omeniti velja tudi dejstvo, da je veliko geografsko nezanimivih dolin poseljenih predvsem zaradi odkritja rude. Rudarstvo je botrovalo tudi nekaterim izjemnim tehničnim dosežkom, daleč stran od gosto poseljenih območij. To so na primer prve vodne pregrade v okolici Idrije, ki veljajo za slovenske piramide in so enkraten primer tehnične sposobnosti inženirstva tistega časa. Rudarstvo je oblikovalo mesta,

saj se je stavbno tkivo razraščalo okrog rudniških objektov in se prilagajalo potrebam le-teh. Zaradi tega je vsak rudarski kraj po svoje zelo specifičen, saj so imela mesta veliko posebnosti v stavbni morfologiji, urbanizmu in strukturah, nepoznanih nerudarskim krajem. vir: Rudniki in premogovniki v Sloveniji; Argos, 2005 15

11

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

16

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

11

17 18 19 20

današnje stanje razstave tehniške dediščine na območju jaška Frančiške v Idriji Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki Interaktivno in multimedijsko središče o energiji in energetiki – Svet energije. e-Hiša, novogoriška hiša poskusov

POMEN OHRANJANJA TEHNIŠKE DEDIŠČINE

vir: osebni arhiv vir: http://www.visitljubljana.com/file/1692193/muzej-poste-in-telekomunikacij-zgodovina-poste-foto-blaz-zupancic-4.jpg vir: http://www.gen-energija.si/upload/novice/Dan_odprtih_vrat_712012_1_big.jpg (10.10.2014) vir: https://plus.google.com/photos/109045442787598262518/albums/5795434313192859985?banner=pwa (10.10.2014)

Tehniška dediščina so naprave, stroji, orodja, ki pričajo o delu nekdanjega prebivalstva.

Zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur. I. RS, št. 1-3/81) preprosto opredeljuje tehniško dediščino kot sestavni del kulturne dediščine, ki jo predstavljajo stara orodja, stroji in naprave. Zavest o pomenu naravnih in tehniških vrednot, kot pomembnega dela zapuščine iz preteklosti, je mogoče osvojiti s primernim izobraževanjem pa tudi s smiselno predstavitvijo izjemnih stvaritev.

Slovenija ima več tehniških muzejev in tehniških zbirk. Med glavne vključujemo Tehniški muzej Bistra, Muzej Jesenice, Koroški muzej Ravne, Rudniški muzej Mežica, Železarski muzej v Ljubljani, Muzej premogovništva v Velenju in Mestni muzej v Idriji.

Problematika obstoječega stanja in tudi stanja mnogih tehniških muzejev je toga in statična postavitev eksponatov. Večina postavitev je še iz časov, ko

17

interdisciplinarnosti v muzeologiji še niso poznali. Zaradi tega so zbirke izrazito tehnološko usmerjene, brez poudarka na pedagoškem in etnološkem področju. Te praviloma dolgočasijo obiskovalce, predvsem mlajše. Ravno njim pa je tehniški mzuej v veliki meri namenjen, saj skozi raziskovanje delovanja tehnike odkrivajo, kako vse naprave delujejo.

Promocija tehniške kulture je izrazito pomembna za manjše, industrijsko orientirane kraje, kot je Idrija.

18

Določene teme tehniške dediščine so precej težko razumljive in terjajo veliko tehniškega predznanja. Tehniška dediščina idrijskega rudnika je zagotovo ena izmed teh tem. vir: Vladimir, Milan. Tehniški muzeji Slovenije, Tehniški muzeji v Sloveniji in etnološki zorni kot predstavitve tehniške dediščine v Tehniškem muzeju Slovenije)

Sodoben muzej tehnike predstavlja eksponate v drugačnem pogledu. Vsi eksponati so namenjeni obratovanju oziroma imitaciji obratovanja. Glavni sestavni deli posameznih eksponatov so gibljivi in preko različnih delavnic se vzpodbuja raziskovanje delovanja teh naprav. Pomemben del doživljanja tehnike je tudi metafizičen aspekt, saj so to stroji, ki ob delovanju jasno opozarjajo nase.

Sodobni muzej tehniške dediščine naj bo evolucija klasičnih muzejev s prepletom pedagoškega in etnološkega dela. Muzej naj postane velika hiša eksperimentov, kjer je vse znanje pridobljeno skozi aktivno participacijo v programu. Muzejski program naj postane interaktivna in privlačna točka za obiskovalce,

19

kjer se preko zanimivih delavnic obiskovalci seznanijo z razstavljenimi eksponati in njihovim delovanjem. Novi program v objektu postane osrednja točka promocije tehnike in znanosti.

20

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

12

ŽIVO SREBRO KOT STRATEŠKA SUROVINA

21 cinabaritna ruda vir: Živo srebro; Zgodovina idrijskega žgalništva, 2008 (22.03.2014) 22 Kapljica samorodnega živega srebra v karbonskem skrilavcu vir: http://www.geopark-idrija.si/uploads/_images/Geologija/500f654ecafbee6118ed9bf71acd824d.jpg2008 (22.03.2014) 23 kapljice živega srebra vir: http://cdn1.kidsdiscover.com/wp-content/uploads/2013/10/Liquid-Mercury.jpg (22.03.2014) 24 najbolj znana uporaba živega srebra v praksi, termometer vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/93/Clinical_thermometer_38.7.JPG (22.03.2014)

Kronološki razvoj živega srebra:

2000-1000

24

Egipt pozna živo srebro; iz tega obdobja najden na Irskem najstarejši predmet iz brona, prevlečen z živim srebrom

1153

rimski arhitekt Vitruvij poroča o pridobivanju živega srebra iz cinobra s segrevanjem

ok. 400

1557

1. stol.

V Almadenu v Španiji začnejo pridobivati živo srebro

0

1977

množična zastrupitev z metilnim živim srebrom v japonskem zalivu Minamata

arabski geograf El idrisi opiše postopek pridobivanja plemenitih kovin z amalgamiranjem v V. afriki

v J. Ameriki vpeljejo postopek pridobivanja srebra in zlata z amalgamiranjem

Kitajci pridobivajo živo srebro s sublimacijo cinobra

ok. 200

živo srebro je omenjeno v kitajskih in indijskih virih

4000-1800

Prvi rudnik živega srebra v Evropi - Šuplja Stena pri Avali v Srbiji

ok. 600

2008

1953

ok. 50

Dioscorides is Tarsosa v Enciklopediji medicine opiše postopek pridobivanja živega srebra iz cinobra

Na Z. obali Grčije uporabljajo živo srebro za pridobivanje zlata

1995

dokončna prekinitev proizvodnje živega srebra v Idriji

množična zastrupitev z metilnim živim srebrom v japonskem zalivu Minamata

ok. 600

Arabci vdrejo v Španijo, vplvajo na postopke pridobivanja živega srebra

1490

v Idriji zaprejo rudnik živega srebra

2003

v Španiji zaprejo rudnik živega srebra v Almadenu

odkritje živega srebra v Idriji

Idrija leži na drugem najbogatejšem najdišču živosrebrove rude na planetu. Živo srebro je edina pri sobni temperaturi tekoča kovina. Je 13,6-krat težja od vode in skoraj 2-krat težja od železa. V preteklosti so živo srebro večino uporabljali alkimisti v želji, da bi z njegovo pomočjo pridobili zlato ali našli kamen modrih. Kasneje so ga uporabljali pri pridobivanju srebra in zlata s pomočjo amalgamacije, v steklarski, kemijski, papirni in celulozni industriji, v kmetijstvu, farmaciji in kozmetiki.

Prva uporaba živega srebra je zabeležana že v času Egipčanov, omenja ga tudi Aristotel v povezavi z verskimi obredi. V zgodovini je bila zelo cenjena tudi cinabaritna ruda zaradi svoje živo rdeče barve, saj so z njo barvali kipe, slike in zgradbe. Pomemben komercialni prelom se je zgodi šele leta 1555, do so odkrili postopek amalgamacije.

21

Živo srebro se v idrijskem rudniku pojavlja v dveh oblikah, samorodno in kot cinabarit. Samorodno živo srebro polzi iz zemeljskih plasti v obliki bleščečih kapljic.

22

Cinabaritna ruda je značilno rdeče obarvana in šele po dolgotrajnem žganju pri temperaturah preko 800 °C iztisne iz sebe dragoceno tekočino.

Danes se živo srebro uporablja predvsem za proizvodnjo industrijskih kemikalij ter v elektronskh napravah in termometrih, predvsem tistih za merjenje visokih temperatur. Vedno večja količina živega srebra se uporablja v proizvodnji fluorescentnih sijalk, na vseh drugih področjih pa se njegova poraba zaradi velike toksičnosti počasi zmanjšuje. V nekaterih aplikacijah se zamenjuje z dražjo, vendar manj toksično zlitino galinstan.

Področja rabe živega srebra so: medicina, proizvodnja klora in natrijevega hidroksida, laboratorijska raba, sijalke in deloma tudi kozmetika.

Zelo nevarna je zastrupitev z živim srebrom ali merkurializem. Učinki zastrupitve so poškodbe možganov, ledvic in pljuč. Z zastrupitvijo so povezane tudi druge bolezni.

Danes se mora živo srebro, predvsem zato, ker je izredno strupeno, umikati različnim nadomestkom.

23

vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDivo_srebro

24

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

13

RAZISKOVANJE GEOLOGIJE

25 bogata cinabaritna ruda vir: http://www.geopark-idrija.si/si/geopark/92/geologija/ (22.03.2014) 26 Epigenetsko orudenje vir: http://www.geopark-idrija.si/si/geopark/92/geologija/ (22.03.2014) 27 shematski profil idrijskega rudišča vir: http://www.kompaski.si/_/rsrc/1339518665881 (22.03.2014) 28 geološka zbirka v Mestnem muzeju na gradu Gewerkenegg vir: http://www.sloveniaholidays.com/img/gallery/mineraloska_petrografska_zbirka_5_clientHome.jpg (22.03.2014) 29 prostori obstoječe študijske geološke zbirke na območju jaška Frančiške vir: http://geodsg.wordpress.com/2013/03/28/jamsko-kartiranje-v-idrijski-jami-rzsi-idrija/ (22.03.2014) 30 narivna zgradba idrijskega ozemlja vir: http://www.gore-ljudje.net/objave/BORKUM/11Ostalo/GO_2011_1_03_NarivnaZgradbaIdRudisca.JPG (22.03.2014)

Geologija je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje. Ukvarja se tudi z njeno zgradbo (kamnine, minerali), fizikalnimi lastnostmi in procesi, ki so oblikovali Zemljo.

Geologi uporabljajo številna področja, laboratorijske in numerične metode modeliranja, da bi razvozlali zgodovino Zemlje in razumeli procese, ki se pojavljajo na in v Zemlji. V tipičnih geoloških preiskavah geologi uporabljajo osnovne informacije, povezane s petrologijo (študije kamnin), stratigrafijo (študije sedimentnih plasti) in strukturno geologijo (študije položajev kamninskih plasti in njihove deformacije). V mnogih primerih geologi raziskujejo tudi sodobne prsti, reke, pokrajino in ledenike; preiskujejo preteklo in sedanje življenje in biogeokemijske lastnosti ter uporabljajo geofizikalne metode za preiskave pod površjem.

Prva spoznanja o geoloških pojavih pripisujemo antičnim Grkom, predvsem Aristotlu, ki je prvi sistematično razlagal geološke spremembe, še bolj pa njegovemu sodobniku Teofrastu, čigar delo z naslovom Peri Lithon (O kamnih) je temeljno delo o mineralih in rudah. Sodobna geologija nam omogoča izkoriščanje rudnih bogastev Zemlje in daje osnove za hipoteze o nastanku Zemlje ter življenja na njej. vir: http://www.geo-zs.si/podrocje.aspx

Idrijsko hribovje (zahodna Slovenija) ima zapleteno geološko sestavo, a je hkrati v geološkem pogledu tudi eno najbolje raziskanih v Sloveniji. Idrijsko

25

26

rudišče je kompleksen geološki pojav z živosrebrovim orudenjem, kjer je glavni rudni mineral cinabarit. Gradijo ga karbonske, permske, skitske, anizijske, ladinijske in karnijske kamnine.

Posebnost idrijskega rudišča so bogate sedimentne rude in samorodno živo srebro.

Idrijsko ozemlje je del Zunanjih Dinaridov in ima zato značilno narivno zgradbo. Zaradi številnih premikanj pa je bila guba razrezana na posamezne velike pokrove in vmesne krovne luske, ki so se ob narivnih ploskvah premikale proti jugozahodu, lahko tudi za več deset kilometrov. Posledica narivanja in današnjega stanja erozije so poleg obsežnih izravnav tudi velika tektonska okna, ki ležijo v globoko vrezanih dolinah. Mesto in okolica je znana po znamenitem Idrijskem prelomu, ki seka celotno Slovenijo in je lepo viden tudi na satelitskih posnetkih. Pri Idriji se nanj priključi prav tako močan regionalni Zalin prelom.

27

Z razvojem idrijskega rudnika in kopanjem živosrebrove rude so rudarji pri delu naleteli tudi na mnoge naravne zanimivosti in znamenitosti. Ta odkritja so se shranila z idejo, da se nekega dne predstavijo javnosti. Rudnik je pustil, poleg izjemno bogate tehniške dediščine, tudi bogato naravno dediščino. Pomemben del te zbirke, ki se danes hrani v Mestnem muzeju Idrija, so kamnine, fosili, minerali in rude idrijskega rudišča in bližnje okolice. Geološka posebnost idrijskega območja ustvarja prostor za razvoj te panoge. Vključitev tega programa v idejno zasnovo je prvi korak k razvoju.

28

29

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

Vir: http://www.geopark-idrija.si/si/geopark/92/geologija/

30

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

14

REFERENČNI PRIMERI

31 preplet med obstoječim in dodanim vir: http://planetden.com/wp-content/uploads/2014/03/tate_modern_restaurant_view.jpg (18.05.2014) 32 turbine hall med prenovo v večnamenski prostor

vir: http://www.dezeen.com/2013/02/07/braamcamp-freire-secondary-school-by-cvdb-arquitectos/ (18.05.2014) 33 novo vzpostavljeni večnamenski prostor, nekdanji turbine hall

vir: http://www.dezeen.com/2014/07/28/art-gallery-goldsmiths-assemble-converted-bathhouse/ (18.05.2014) 34 tloris kleti objekta vir: http://archrecord.construction.com/projects/recordinteriors/2010/images/Denver_Art_Museum_Shop-2.jpg (18.05.2014) 35 prečni prerez objekta vir: http://archrecord.construction.com/projects/recordinteriors/2010/images/Denver_Art_Museum_Shop-2.jpg (18.05.2014)

večnamenski odprti prostor kot srce prenove

34

GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI TATE Herzog & de Meuron, 1995-1999

Elektrarna v zapostavljeni londonski soseski Bankside, delo arhitekta Gilberta Scotta, je bila zgrajena leta 1963 in ni bila več v uporabi od leta 1981. Leži na južnem bregu reke Temze in se neposredno navezuje na katedralo Sv. Pavla in historični center Londona preko novozgrajenega mostu (Millenium bridge).

31

Program revitalizacije soseske je arhitekturni biro Herzog & de Meuron zastavil kot ponovno uporabo prostorov zapuščene elektrarne in spremembo v kulturno institucijo najvišjega svetovnega kova oz. v razstavne prostore galerije Tate.

35

Osnovna zasnova objekta se deli na tri ladje ter mogočen, centralen dimnik. Osrednja ladja, kjer so bile prej turbine za proizvajanje električne energije, postane osrednji prostor oz. “pokriti trg“, ki nadomešča odprte površine v okolici objekta. Na ta mogočen volumen se navezujejo vsi ostali programi, obenem pa je to tudi prostor za večje razstave. Velikost

centralne ladje sta arhitekta izrabila kot prostor z unikatnim ambientom in visoko historično vrednostjo.

Ostali razstavni prostori so nameščeni v sosednjih ladjah, kjer se lahko odvija program neodvisno od centralnega prostora.

Dodane strukture so jasno izražene in se tako materialno kot tudi volumensko podrejajo obstoječemu objektu. Nove strukture s svojo polprosojnostjo kažejo aktivnosti v notranjosti in ustvarjajo zanimivo dinamiko med dnevnim in nočnim časom.

32

vir: http://www.herzogdemeuron.com/index/projects/complete-works/126-150/126-tate-modern.htm

33

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

15

REFERENČNI PRIMERI

36 dodane ploščadi ustvarjajo vertikalen prostor komunikacije vir: http://www.fosterandpartners.com/projects/essen-design-centre/ (18.05.2014) 37 dodane ploščadi ob obstoječi vsebini objekta

vir: http://www.fosterandpartners.com/projects/essen-design-centre/ (18.05.2014) 38 odprt prostor ponuja vrsto možnosti razstav in dogodkov

vir: http://www.fosterandpartners.com/projects/essen-design-centre/ (18.05.2014) 39 dodane strukture se subtilno odmaknejo od obstoječih vir: http://www.fosterandpartners.com/projects/essen-design-centre/ (18.05.2014) 40 ohranjanje obstoječega karakterja prostora vir: http://www.fosterandpartners.com/projects/essen-design-centre/ (18.05.2014) 41 vzdolžni prerez vir: http://www.fosterandpartners.com/projects/essen-design-centre/ (18.05.2014) 42 tloris 1. nadstropja vir: http://www.fosterandpartners.com/projects/essen-design-centre/ (18.05.2014)

dodana etaža, ki je hkrati pot in razstavni prostor ter se prilagaja obstoječemu

41

42

ESSEN DESIGN CENTER Foster and partners, 1992-1997

37

Nekdanji center premogovništva Zeche Zollverein v bližini nemškega mesta Essen je mogočen kompleks iz začetka 20. stoletja. Ko je leta 1986 postal premog neekonomičen za pridobivanje, se je mesto odločilo celotno območje revitalizirati in mu povrniti življenje.

38

V to spada nekdanja elektrarna, mojstrovina industrijske arhitekture, ki jo je biro Foster and partners revitaliziral v muzej sodobnega nemškega in svetovnega oblikovanja.

Glavna naloga prenove in revitalizacije je bila vzpostavitev sodobne galerije in hkrati ohranjanje karakterja stare elektrarne. Med prenovo se je odstranilo vse

dodane prizidke iz časa obratovanja elektrarne, ohranile so se le bistvene stvari, kot so osnovna zgradba ter parni kotli. V teh kotlih so se oblikovale nove razstavne površine, dodani so bili samo betonski kubusi, kjer so konferenčne sobe in dodatni razstavni prostori s stalnimi in začasnimi razstavami.

V celotnem objektu je prisoten stari karakter objekta, zarjavela tehnika je uporabljena kot ozadje za nove razstavne artikle. Zaradi ohranitve osnovne

postavitve, se na poti skozi objekt spreminjajo sekvence iz manjših v večje, odprte prostore.

36

39

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

vir: http://www.fosterandpartners.com/projects/essen-design-centre/

40

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

16

43 44 45 46 47 48 49

zunanji pogled na objekt z minimalnimi vidnimi intervencijami vertikalne komunikacije, izrazito drugačne z asociacijo na pretekli kontekst dodana vhodna klančina z eskalatorjem in stopnicami

jasna definicija dodanega in obstoječega ohranjanje karakterja obstoječega objekta shematski prerez in razporeditev programa shematski tlorisi in razporeditev programa

vir: http://www.ruhrmuseum.de/museum/ (19.05.2014) vir: http://www.ruhrmuseum.de/museum/ (19.05.2014) vir: http://www.ruhrmuseum.de/museum/ (19.05.2014) vir: http://www.ruhrmuseum.de/museum/ (19.05.2014) vir: http://www.detail-online.com/architecture/topics/ruhr-museum-007451.html (19.05.2014) vir: http://www.detail-online.com/architecture/topics/ruhr-museum-007451.html (19.05.2014) vir: http://www.detail-online.com/architecture/topics/ruhr-museum-007451.html (19.05.2014)

REFERENČNI PRIMERI

očiščen prostor, kjer ostanejo samo najpomembnejši elementi obstoječega

48

49

RUHR MUSEUM ZOLLVEREIN

OMA/Rem Koolhas in Heinrich Böll, 2006

43

Obnova in revitalizacija bivše sortirnice premoga pod zaščito Unesca v sodoben muzej (Ruhr Museum) in center za obiskovalce celotnega kompleksa Zollverein blizu Essna.

44

Nov program je dodan v obstoječo strukturo brez odstranjevanja nekdaj še delujočih strojev. Rezultat je preplet sodobnega programa z obstoječim, historičnim

kontekstom, kjer je odnos med novim in starim jasno berljiv. Obstoječa industrijska vsebina postane na nek način tudi sama razstavni eksponat. Tudi objekt deluje v prenovljenem stanju kot en velik stroj.

Dodane strukture so namenoma poudarjene, tako materialno kot tudi barvno, z asociranjem na razbeljeno železo. Vhodni portal z eskalatorjem obiskovalca popelje

do sprejemne dvorane, ki se nahaja na vrhu objekta. Od tam obiskovalec deli enako pot skozi objekt kot nekdaj velikanske količine premoga. Edine dodane strukture so vhodni eskalator in vertikalne komunikacije v objektu, ki nadomeščajo nekaj odstranjenih naprav.

S tem posegom se uporabniška izkušnja potovanja po poti premoga skozi objekt ojača in dodatno podkrepi muzejsko razstavo.

45

46

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

vir: http://www.detail-online.com/architecture/topics/ruhr-museum-007451.html

47

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

17

50 51 52 53 54 55 56

razdelan konstrast med obstoječim in novim vertikalno strukturiran prostor dodanega volumna sodobna komunikacija skozi obstoječe funkcionalne prostore spoznavanje programa in vsebine iz večih nivojev različen dnevno-nočni karakter dodanih volumnov prereza skozi obstoječ in dodan volumen tlorisi etaž

vir: http://www.archdaily.com/506692/537407b6c07a806f5b000028_santral-istanbul-museum-of-contemporary-arts-emre-arolat-architects_07-jpg/ (08.06.2014) vir: http://www.archdaily.com/53740a9ac07a801d9a00003c_santral-istanbul-museum-of-contemporary-arts-emre-arolat-architects_30-jpg/ (08.06.2014) http://www.santralistanbul.org/pages/index/enerji-muzesi/tr/ (08.06.2014) http://www.santralistanbul.org/pages/index/enerji-muzesi/tr/ (08.06.2014) vir: http://www.archdaily.com//537407fdc07a80102500001f_santral-istanbul-museum-of-contemporary-arts-emre-arolat-architects_10-jpg/ (12.06.2014) vir: http://www.archdaily.com/53740badc07a801d9a000041_santral-istanbul-museum-of-contemporary-arts-emre-arolat-architects_plans-png/ (12.06.2014) vir: http://www.archdaily.com/53740badc07a801d9a000041_santral-istanbul-museum-of-contemporary-arts-emre-arolat-architects_plans-png/ (12.06.2014)

REFERENČNI PRIMERI

dvojna identiteta dodanih volumnov in ustvarjanje vizualne dinamike

55

56

SANTRALISTAMBUL

Emre Arolat Architects, 2007

50

Kako spremeniti prvo elektrarno v Ottomanskem imperiju, ki je delovala med letoma 1914 in 1983, v sodobni umetniški in kulturni kompleks? S tem vprašanjem se je ukvarjal projektivni biro Emre Arolat Architects v sodelovanju z zunanjimi sodelavci na različnih programskih področjih.

51

Center sestavljajo muzej sodobne umetnosti, muzej energije, amfiteater, koncertna dvorana, javna knjižnica in stanovanja za gostujoče umetnike. Na prvi pogled ima projekt veliko vzporednic s prenovo londonske elektrarne v muzej sodobne umetnosti Tate, le da je tukaj program zastavljen precej širše in bolj kompleksno.

Koncept prenove in revitalizacije sledi obstoječim gabaritom in na njih doda nove strukture. Ti so volumensko enakih dimenzij kot nekdaj obstoječi volumni, ki

zaradi rušenja ne obstajajo več. Jasna je razlika med obstoječim in novim, materializacija fasadnega ovoja namenoma kaže dualnost med dnevnim prehodom svetlobe v notranjost in nočnim obratnim efektom.

Za naš primer je zanimiv tudi muzej energetike, kjer obešena pot obiskovalca vodi preko objekta do kontrolne sobe. Pritličje je prostor za eksponate in interaktivno

učenje o energetski tematiki.

52

53

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

vir: http://www.santralistanbul.org/pages/index/powerplant/en/

54

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

18

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

muzej tehniške dediščine rudnika svetovni center za živo srebro geološki center spremljevalni program

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

PROGRAMSKA IZHODIŠČA

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

19

57 58 59 60 61 62

organiziranje dogodkov v prostoru muzeja, v pristnem ambientu strojev spoznavanje delovanja tehnike in strojev skozi eksperimente

interaktivni preplet didaktičnega in praktičnega dela razstave izvajanje delavnic za razumevanje delovanja tehnike spoznavanje znanosti preko interaktivnih delavnic vodeni obiski s poudarkom na praktičnem delu

PROGRAMSKA IZHODIŠČA

vir: osebni arhiv vir: osebni arhiv vir: http://www.ruhrmuseum.de/museum/standort/kohlenwaesche/ (16.07.2014) vir: http://www.ruhrmuseum.de/museum/standort/kohlenwaesche/ (16.07.2014) vir: http://www.santralistanbul.org/ (16.07.2014) vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1b/SantralIstanbul_control_room_foto1.jpg (16.07.2014)

Programska shema revitalizacije območja jaška Frančiške sledi trenutnim trendom Evropske unije, ki muzejem, galerijam, knjižnicam in drugimijavnimi kulturnim institucijam posveča posebno pozornost in jim namenja degradirane predele mest in jih s tem oživlja. Primer te prakse je revitalizacija

program se odvija med razstavljenimi restavriranimi in delujočimi stroji

opuščene elektrarne sredi Londona v Tate Modern - galerijo sodobne umetnosti.

Primer v Idriji se srečuje s podobnimi predpostavkami, le v manjšem merilu, kjer sta tako zemljišče kot tudi stavbna dediščina idealen prostor za takšne dejavnosti.

MUZEJ TEHNIŠKE DEDIŠČINE RUDNIKA ŽIVEGA SREBRA IDRIJA Drugi najstarejši in največji rudnik živega srebra na svetu je spadal med vodilna evropska podjetja, živosrebrno bogastvo je v vseh obdobjih prinašalo znaten vir državnega dohodka.

Tehniška dediščina, ki jo je rudnik pustil za seboj, je pravi učbenik na področju strojništva, rudarstva in deloma elektronike.

Idrija je bila zaradi tega v preteklosti eno izmed središč razvoja rudarske tehnike in metalurgije. Z izkoriščanjem rudišča se je zmanjševala vsebnost živega srebra v pridobljeni rudi, zato je bilo potrebno za isto količino živega srebra izkopati vedno večje količne rude.

To pa ni bilo mogoče samo s povečanjem števila rudarjev, ampak z uvajanjem, za tisto časovno obdobje, sodobnih strojev. Zaradi visoke cene živega srebra je bil rudnik

ves čas obratovanja v stanju nabavljati drago in moderno opremo.

Tehniško dediščino idrijskega rudnika lahko v grobem razdelimo na tri odbobja, in sicer: na obdobje pred izumom parnega stroja, na obdobje po uvedbi parnega stroja oziroma na obdobje industrializacije v 19. stoletju in na obdobje po elektrifikaciji v 20. stoletju, skupaj z zadnjo večjo povojno modernizacijo rudnika.

57

58

Restavrirani stroji na današnjem območju jaška Frančiške predstavljajo tehniške dosežke evropske strojegradnje iz obdobja industrializacije konca 19. in na začetku 20. stoletja.

Zbirka ne prikazuje samo opremljenosti rudnika s stroji, ampak prikazuje tudi stroje, ki so osnova industrializacije v 20. stoletju. Zaradi vsega naštetega zbirka močno presega okvire idrijskega rudnika.

Današnji obiskovalec postaja vedno bolj zahtevna stranka. To pomeni, da želi podoživeti pravi rudniški ambient, zanima ga delovanje tehnike in želi si izkustveno doživeti vsebino muzeja. Rudniško tehniško dediščino je potrebno prezentirati na način, da bo zanimiva tako za osnovnošolske skupine, laične turiste kot tudi zanesenjake nad rudniško tehnologijo.

59

Tehnika naj bo predstavljena na jasen in razumljiv način, to pomeni, da stroji obratujejo oz. imitirajo obratovanje. S tem se doseže tudi željeni avdio-vizualni učinek

v povezavi z vibracijami, ki jih taki stroji oddajajo. Predstavitev strojev naj obiskovalca vrne v čas delovanja le-teh. Izvajanje programa je predvideno tudi v sklopu različnih delavnic, kjer se obiskovalci prelevijo v vlogo rudarjev in preko razstavnih eksponatov rešujejo probleme in ustvarjajo različne izdelke. Poudarek je na eksperimentalnem procesu pridobivanja znanja in na odvijanju programa med razstavljenimi eksponati.

60

61

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

Muzej tehniške dediščine naj služi kot promocija tehnike in dosežkov, h katerim je zelo veliko pripomogel idrijski rudnik. Zgodovinski prikaz razvoja rudniških strojev z eksponati, ki so obratovali v idrijskem rudniku, bi bilo kot tak edinstveni na svetu.

62

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

20

PROGRAMSKA IZHODIŠČA

63 spoznavanje znanosti skozi eksperimente v živo vir: http://exeternorthcott.co.uk/images/Science_Museum_Live047_4f3a89f8552d8.jpg (12.02.2014) 64 aplikacija pridobljenih znanj skozi zanimive primere vir: http://www.sustainabledanceclub.com/media/userfiles/images/Miami%20Science%20Museum2.jpg (12.02.2014) 65 vključevanje vseh generacijskih skupin v spoznavanje znanosti vir: http://www.articlesweb.org/blog/gallery//miami-science-museum-a-treasure-house-of-knowledge-4.jpg (02.02.2014) 66 spodbujanje naravoslovne usmerjenosti otrok in mladine vir: http://www.primarysciencesteps.ie/wp-content/uploads/2013/02/child-scientists-D.jpg (14.03.2014) 67 spoznavanje znanosti preko interaktivnih delavnic vir: http://www.theaic.org/pub_thechemist_journals/Vol-86-No-2/Images/photo-5.png (16.02.2014) 68 ekdperimentalni moduli vir: http://www.electrosonic.com/sites/default/files/project_profiles/science_of_survival/science_of_survival_1.jpg (26.04.2014)

NALOGE IRC-Hg --

š irjenje poznavanja in proučevanja geoloških ved (ohranitev geološko najzanimivejših delov rudišča kot naravne dediščine)

--

ohranjanje in širitev poznavanja rudarstva

--

širjenje informacij o uporabi in škodljivosti živega srebra

--

izvajanje oziroma koordiniranje izvajanja raziskav o obremenjenosti ožjega in širšega vplivnega območja rudnika Idrija zaradi vplivov petstoletnega rudarjenja

--

spodbujanje in usmerjanje raziskav o vplivu omenjenih škodljivosti na okolje in človeka

--

priprava baze podatkov o pozitivnih in negativnih kazalnikih zdravja prebivalcev (umrljivost, zbolevanje, idr) na območju Idrije in na celotnem vplivnem območju rudnika

--

primerjava kazalnikov zdravja in kazalnikov obremenjenosti okolja (iz tekoče baze podatkov o meritvah v okolju) na nivoju populacije in na nivoju posameznih primerov

--

baza podatkov dosedanjih okoljskih študij in študij vplivov živega srebra na bivše rudarje in prebivalce

--

sodelovanje z ekspertnimi skupinami Vlade RS oziroma ministrstev pri oblikovanju stališč za strateška izhodišča, ki jih pripravlja EU

--

sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s podobno problematiko

Rokovanje z živim srebrom je nevarno in zdravju škodljivo, zato je potrebno pri njegovi prezentaciji poskrbeti za vse varnostne dejavnike. Le z interaktivno predstavitvijo in vključevanjem obiskovalca v spoznavanje tega edinstvenega elementa, lahko dosežemo željeni učinek prenosa znanja.

eksperimentalni del vabi obiskovalca v praktično raziskovanje

SVETOVNI CENTER ZA ŽIVO SREBRO INFORMACIJSKO RAZISKOVALNI CENTER za ŽIVO SREBRO IRC-Hg Problem onesnaženja z živim srebrom, ki so mu do nedavnega pripisovali le lokalne razsežnosti, velja danes za globalen, razširjen in kroničen problem.

Slovenija je ena izmed redkih držav, v kateri je o živem srebru in njegovih vplivih na okolje in zdravje ljudi zbranega veliko znanja in izkušenj, naravno nahajališče živega srebra na območju Idrije pa je pomembno tudi za nadaljnje tovrstne raziskave. Znanja, ki ga ima

idrijski rudnik na tem področju, v Evropi primanjkuje, zato so te dejavnosti zanimive za financiranje s sredstvi Evropske unije. Strategija Evropske skupnosti

za živo srebro med svoje pomembne člene vključuje tudi naloge raziskovanja vplivov živega srebra na okolico in sanacijo območij, ki so obremenjena z živim srebrom. Mednarodna skupina strokovnjakov iz tega področja je leta 2006 začela aktivnosti za ustanovitev informacijsko raziskovalnega središča o živem srebru kot organa, ki bi bila na eni strani vezni člen med raziskovalnimi inštitucijami iz tega področja in javnostjo, po drugi strani pa organ ozaveščanja javnosti o vplivih živega srebra na okolje in ljudi.

63

64

Središče bo namenjalo glavni poudarek na informiranju, vedenju in razumevanju pomena tehničnih dosežkov in znanstvenih spoznanj na tem področju. Spoznavanje vplivov živega srebra, izdelki iz njega ter njegova strateška

65

pomembnost so v idejni zasnovi predstavljeni kot eksperimentalni del z različnimi prostori, kjer se odvijajo poskusi. Drugi del razstave je klasičen, zasnovan kot faktografski uvod v osnove tega elementa in njegovo ozadje. Najprej se obiskovalec seznani z osnovnimi podatki, potem pa nadaljuje raziskovanje preko praktičnih primerov v nadzorovanem okolju.

Center bo koordiniral proučevanje vplivov Rudnika živega srebra Idrija na ljudi in okolje. To pomeni organizacijo interaktivnih sodobnih vsebin na to tematiko in organizacijo klasičnih ogledov, simpozijev in konferenc. Zaradi vsega naštetega je infrastruktura idrijskega rudnika najbolj primerna lokacija, saj bo rudnik s tem pridobil nove vsebine za svoje delo. Prostorski in strokovni potencial je dovolj velik, da se z uresničitvijo centra območju vdahne novo, živahno dogajanje.

66

67

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

Središče bi s časom pritegnilo tudi širši spekter zainteresirane javnosti, razvil bi se kongresni turizem in mesto bi s tem pridobilo še eno veliko skupino specifičnih obiskovalcev.

68

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

21

69 70 71 72 73 74

usmerjanje pogledov in pozornosti na zbirko, Ruhr Museum, Zollverein interaktivna predstavitev geološke zbirke

spozavanje geološke zbirke skozi različne delavnice

medgeneracijsko sodelovanje in izvajanje delavnic na terenu prostor za študij in raziskovanje spoznavanje posameznih primerkov od blizu

PROGRAMSKA IZHODIŠČA

vir: http://www.ruhrmuseum.de/typo3temp/pics/176_be57f73faacc5a9_7e942bb23e.jpg (22.05.2014) vir: http://www.tauferer.ahrntal.com/media/8d914c91-3d1a-4e9c-b211-537528f1660f/mineralis.jpg (04.08.2014) vir: http://www.eggeramboden.it/daten/mineralienmuseum-in-teis.jpg (04.08.2014) vir: http://www.sonnwies.com/pics/0000002160-1300x550-c-x0-y80.jpg (04.08.2014) vir: http://www.cityfoerster.de/uploads/pics/mineralien_03.jpg (04.08.2014) vir: http://www.muzej-idrija-cerkno.si/index.php/sl/zbirke/zbirke/geoloka-zbirka.html (04.08.2014)

dinamična in usmerjena predstavitev geologije obiskovalcu

GEOLOŠKI CENTER IN ŠTUDIJSKA GEOLOŠKA ZBIRKA IDRIJSKEGA RUDNIKA Z razvojem idrijskega rudnika in kopanjem živosrebrove rude so rudarji pri delu naleteli tudi na mnoge naravne zanimivosti in znamenitosti. Ta odkritja so se shranila z idejo, da se nekega dne predstavijo javnosti. Rudnik je pustil poleg izjemno bogate tehniške dediščine tudi bogato naravno dediščino. Pomemben del te zbirke, ki se danes hrani v Mestnem muzeju Idrija, so kamnine, fosili, minerali in rude idrijskega rudišča in bližnje okolice. Z uvedbo rudniške geološke službe leta 1955 je pričela nastajati tudi geološka študijska zbirka Rudnika živega srebra Idrija. V njej se je skozi čas nabralo preko 800 različnih primerkov vseh vrst kamnin, rud in mineralov iz idrijskega rudnika. Zaradi obsežnosti in kompleksnosti je zbirka razdeljena na sedem tematskih sklopov. Zbirka se ponaša z bogato geološko dokumentacijo, podkrepljeno z računalniškimi obdelavami.

Trenutno je zbirka predstavljena v obstoječi upravni zgradbi idrijskega rudnika, s sklopu jaška Frančiške in je na razpolago raziskovalcem. Najbolj zanimivi primerki so predstavljeni v vhodni zgradbi Antonijevega rova (Selštev). Zaradi lokacijske odmaknjenosti in

neatraktivne prezentacije si zbirko ogleda le peščica ljudi in je zaradi tega po krivem zapostavljena. Ta zbirka predstavlja poseben pogled v edinstveno geološko

sestavo idrijskega rudnika.

Geološka zbirka idrijskega rudnika vsekakor predstavlja posebnost v Slovenji, verjetno pa obstaja tudi v svetu malo tako podrobnih in natančnih geoloških zbirk, ki bi se posvečene le enemu geološkemu fenomenu, v tem primeru idrijskemu živosrebrovemu rudišču.

Novi prostori predstavitve rudniške geološke zbirke naj bodo zasnovani atraktivno v ambientu, ki bo grajen okrog eksponatov. Kakovostna in zanimiva

prezentacija takega, na videz nezanimivega elementa, lahko pritegne marsikaterega laičnega obiskovalca in ga spodbudi k nadaljnjemu raziskovanju geološke specifike idrijskega območja. Atraktivna predstavitev elementov, podkrepljena z različnimi avdio-vizualnimi efekti, naj spodbudi obiskovalca k nadaljnjemu raziskovanju.

69

70

Ustanovitev namenskega prostora in enote študijske zbirke naj deluje kot začetna točka geološkega raziskovanja okolice mesta. Program naj se izvaja v

71

obliki delavnic, tako v muzeju kot tudi zunaj, na terenu. Skozi začetno predstavitev zbirke in osnov geologije se preko terenskega dela obiskovalcu predstavi unikatno pestrost idrijskega geološkega sestava.

TEMATSKI SKLOPI RAZSTAVLJENIH EKSPONATOV 1.

2.

3.

4.

5.

6.

72

73

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

Vir: http://www.geopark-idrija.si/si/geopark/92/geologija/ vir: Režun, Bojan (2006). Študijska geološka zbirka Rudnika živega srebra Idrija

74

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

Litostratigrafska zbirka kamnin na Idrijskem in Cerkljanskem Zbirka kamnin idrijskega rudišča Zbirka vzorcev strukturnih in tektonskih značilnosti idrijskega rudišča Zbirka mineralov idrijskega rudišča Zbirka cinabaritnih rud Zbirka značilnih rud iz različnih rudnih teles idrijskega rudišča

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

22

75 76 77 78 79

atraktivna in privlačna muzejska kavarna, Tate Modern, London sodobna vrhunsko opremljena večnamenska dvorana; Braamcamp Freire Seconrary School galerija, namenjena lokalnim umetnikom in ostalim ustvarjalcem; Art Gallery Goldsmith neklasična muzejska trgovinica; Denver Art Museum večnamenska in odprta zunanja ureditev; High Line park, New York

PROGRAMSKA IZHODIŠČA

vir: http://planetden.com/wp-content/uploads/2014/03/tate_modern_restaurant_view.jpg (22.09.2014) vir: http://www.dezeen.com/2013/02/07/braamcamp-freire-secondary-school-by-cvdb-arquitectos/ (22.09.2014) vir: http://www.dezeen.com/2014/07/28/art-gallery-goldsmiths-assemble-converted-bathhouse/ (22.09.2014) vir:http://archrecord.construction.com/projects/recordinteriors/2010/images/Denver_Art_Museum_Shop-2.jpg (22.09.2014) vir: http://www.dezeen.com/2014/09/22/high-line-park-phase-three-final-section-opens-new-york/ (22.09.2014)

nivojska razporeditev spremljevalnega programa v enem objektu

SPREMLJEVALNI PROGRAM Spremljevalni program je tudi zelo pomemben za uspešno delovanje muzejske dejavnosti.

Ta program se deli na tri vrste:

----

zaprti del (pisarne, depoji, skladišča, delavnice) kombinirani del (študijski depji, knjižnica, arhiv) odprti del za javnost (recepcija, blagajna, garderobe, delavnice, predavalnice oz. dvorana, kavarna, muzejska trgovina ...)

V zaprti del imajo dostop le zaposleni, saj se v tem delu odvija program, ki bi ga prisotnost zunanjih obiskovalcev motila. V obravnavanem projektu se zaprti del z ustreznimi razporeditvami programov in komunikacij loči od odprtega dela. Obiskovalci imajo možnost videti v zakulisje in spoznati delovanje institucije in njenih zaposlenih le preko določenih točk.

Te pa naj ne motijo delovnega procesa v objektu.

Kombinirani del omogoča dostop tako zaposlenim kot tudi obiskovalcem, a le v spremstvu zaposlenih. Taki prostori so namenjeni raziskovalcem in ostali zainteresirani javnosti, ki jo zanima bolj specifična vsebina glede na tematiko. Omogočen je dostop do posebnega gradiva in urejena so delovna mesta za delo in raziskovanje.

Javni prostori oziroma odprti prostori so namenjeni neposredni komunikaciji z obiskovalci ter usmerjanju le-teh in morajo imeti večnamensko funkcijo.

75

Ti prostori zagotavljajo kakovostno preživljanje prostega časa izven okvirov razstav in predstavljajo eno ključnih ekonomskih funkcij institucije. So pomemben del objekta, saj sproščeno neformalno druženje prinaša življenje v objekt. Med take prostore štejemo muzejsko trgovino, recepcijo in kavarno. Objekt naj bo zasnovan tako, da omogoča delovanje odprtih delov objekta, predvsem kavarne in galerije, izven delovnega časa muzeja.

Pregrajevanje posameznih sklopov naj omogoča nemoteno izvedbo takih dejavnosti. V času obratovanja celotnega objekta naj odprti del za obiskovalce le-te spodbuja k obisku muzeja in ostalih kulturnih programov.

Predvidena je tudi uporaba muzejskih prostorov za različne prireditve. S tem se razstavni prostori razširijo in postanejo prostor večnamenske rabe. Predvsem je pomembna večnamenska raba razstavnega prostora tehniške dediščine, saj je to imeniten prostor za različne predstavitve in seminarje.

76

Kot zelo pomemben del kompleksa izpostavljamo tudi večnamensko dvorano. To naj bo prostor za izvajanje različnih dejavnosti npr, od konferenc, seminarjev,

77

78

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

kulturnih prireditev in projekcij. Predvsem zaradi pomankanja kakovostnega, tehnično vrhunsko opremljenega prostora v mestu, predstavlja tak program velik ekonomski potencial. Za tak prostor je pomembno, da lahko funkcionira neodvisno od ostalega objekta, s smiselno povezanim servisnim delom in funkcionalno povezavo in vpetjem v delovanje celotne institucije. Predvsem potencial konferenčnega turizma v mestu predstavlja vodilo pri oblikovanju večnamenskega dvoranskega dela.

79

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

23

LOKALNI KONTEKST

lega Idrije in osnovni podatki

zgodovinsko ozadje mesta

urbanistični razvoj mesta

tehniška dediščina Rudnika živega srebra Idrija

razstavljeni eksponati

Idrija danes morfologija

prometno komunikacijska shema

programska shema

rudniška infrastruktura in delovanje rudnika turizem

degradirana območja

naravne danosti ugotovitve

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

24

80 81 82 83 84 85 86 87

LEGA IDRIJE IN OSNOVNI PODATKI

grb mesta in občine Idrija vir: Mestni muzej Idrija pogled na Idrijo iz zraka vir: http://www.idrija-tourism.com/SL/about/ (18.06.2014) grad Gewerkenegg, domovanje Mestnega muzeja Idrija vir: osebni arhiv tradicionalna idrijska rudarska hiša vir: osebni arhiv stari mestni trg z rudniškim Magazinom v ozadju vir: osebni arhiv Brusove klavže na Belci vir: osebni arhiv tradicionalna idrijska čipka vir: http://www.emka.si/img/product/40t_2011/g2-7.jpg (18.06.2014) kulinarična specialiteta Idrije, žlikrofi vir: http://sproject.org/wp-content/uploads/2012/09/ (18.06.2014)

80

Idrija

81

82

Tolmin

Idrija leži v osrčju Idrijsko-Cerkljanskega hribovja, je sedež istoimenske občine ter gospodarsko in administrativno središče občine. Mesto, ki se nahaja

na nadmorski višini 334 m, obsega 294 km2 in ima skupaj 38 naseljenih krajev, šteje danes (2014) nekaj manj kot 6000 prebivalcev. Skozi mesto teče reka Idrijca, ki izvira na bližnji Vojskarski planoti. Ob tektonski prelomnici se stikata predalpski in kraški svet, na območju pa se je kot posledica pestre geološke aktivnosti razvilo idrijsko rudišče.

Žiri

Sp. Idrija

83

Idrija

84

Skozi mesto vodi glavna prometnica v smeri sever-jug, od Logatca do Tolmina in Posočja, imenuje se Keltika. Geografsko ima dolina dva vhoda, južni

vhod vodi proti Logatcu, severni del pa do Posočja. Dolina se na vzhodni strani povezuje tudi z Gorenjsko in mestom Žiri. Skozi mesto se vije reka Idrijca ki z mnogimi pritoki ustvarja reliefno pestrost, po kateri je Idrija zelo znana.

Ostala okolica Idrije obsega najvišje ležečo vas na Primorskem, Vojsko, na zahodni strani občine. Od Vojskarske planote naprej se začne reliefno najbolj zahteven predel občine z najredkejšo poselitvijo prebivalcev. Severno od mesta se nahaja tudi Spodnja Idrija, drugi največji kraj idrijske občine.

Logatec

Območje občine Idrija

Najpomembnejše prometne povezave

85

Glavni vodotoki v občini

Krajinski park Zgornja Idrijca

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

Na jugozahodu se mesta dotika Krajinski park Zgornja Idrijca, ki spada v evropsko mrežo geoparkov. Idrijski geopark po svoji izjemni naravni in kulturni dediščini

86

in sodi med najzanimivejše parke v Evropi. V to območje spadajo tudi nekatere glavne znamenitosti občine, to so Divje jezero (4 km iz mesta) in sklop treh vodnih zapornic, Klavž, tega sta dve na reki Belci in ene na reki Idrijci. Krajinski park je glavno rekreativno območje prebivalcev mesta in v poletnih mesecih tudi priljubljena destinacija za zunanje obiskovalce.

Mesto je bilo v preteklosti nagrajeno z več zvenečimi nagradami, od nagrade fundacije Luigi Micheletti za najboljši evropski muzej industrijske in tehniške dediščine leta 1997, naziva Alpsko mesto leta 2011, do najbolj zvenečega naslova, uvrstitve mesta in dediščine živega srebra na UNESCOV seznam svetovne dediščine.

Danes je mesto najbolj znano po dediščini rudnika živega srebra, idrijskih žlikrofih in idrijski čipki. Mesto ima vsekakor potencial za bogato ponudbo zunanjemu obiskovalcu, potrebna je celovita strategija nastopa na trgu z vsemi potenciali.

87

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

88

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

25

89 90 91 92

upodobitev Škafarjevega odkritja živega srebra Valvasorjeva upodobitev Idrije leta 1689 upodobitev Idrije iz sredine 18. stoletja upodobitev Idrije v začetku 19. stoletja

ZGODOVINSKO OZADJE MESTA

Idrija je kot najstarejše rudarsko mesto na Slovenskem prvo pravo moderno mesto v našem prostoru. Velja za arhetip industrijskega naselja, v kakršno se drugi kraji razvijejo precej pozneje.

vir: knjiga Živo srebro: zgodovina idrijskega žgalništva vir: Mestni muzej Idrija vir: knjiga Živo srebro: zgodovina idrijskega žgalništva vir: Mestni muzej Idrija

Idrija, najstarejše slovensko rudarsko mesto, je bila pol tisočletja znana doma in v svetu zaradi svojega živosrebrnega bogastva, ki je pomembno vplivalo na mnoga dogajanja ne le v nacionalnem, ampak tudi v širšem evropskem prostoru. Idrijski rudnik se je več stoletij uvrščal med vidnejša srednjeevropska podjetja in

igral opazno vlogo v mednarodnih ekonomskih odnosih. Njegov pomen je bil tolikšen, da je lastnikom in upravljalcem nalagal stalno skrb za uvajanje najsodobnejših tehničnih naprav in izpopolnjevanje tehnoloških postopkov, obenem pa je bilo treba nameščati tudi ustrezne strokovnjake. Zato je bila Idrija v preteklosti eno od središč razvoja rudarske tehnike in metalurgije; z njo je bil povezan razcvet mnogih naravoslovnih ved, pa tudi splošni kulturni napredek v naših krajih.

Zgodovina mesta Idrije je neločljivo povezana z letnico 1490. To je leto, ko je Škafar v studencu na mestu današnje cerkve Sv. Trojice namakal leseno posodje. Nekega dne se mu je v enega izmed škafov poleg vode natekla tudi težka, svetlikajoča se snov. Da bi izvedel, kaj je, je škaf odnesel v Loko k zlatarju. Novica se je hitro razširila in v nekdaj gozdnato dolino so se hitro začeli stekati prišleki od vsepovsod v želji po hitrem zaslužku.

Po težkih začetnih letih iskanja so rudarji 22. junija 1509 odkrili bogato rudno žilo, ki jih je potem vodila vedno globlje in globlje. Furlanski in nemško govoreči rudarji so že pred letom 1500 kopali in žgali rudo. Tedaj je bilo živo srebro zaradi svoje redkosti izrazito strateška surovina. Vzporedno s širjenjem rudnika je rasla idrijska naselbina, privabljala okoliški kmečki živelj in dobivala vse bolj slovenski značaj.

Idrijski rudnik je bil do leta 1575 v lasti okrog 60 podjetnikov, ti pa so tega leta prodali svoje lastništvo notranjeavstrijskemu nadvojvodi Karlu II, kar priča o njegovem izrednem ekonomskem pomenu. Takrat se začne tudi več kot 400-letno lastništvo Dunaja. Po podržavljenju je sledila velikopotezna razširitev in modernizacija podjetja. Sočasno pa se je naselbina razraščala, najprej s skromnimi bivališči ter rovi in napravami, ki so izkoriščale zgolj vodno moč. V prvi polovici 16. stoletja se je rudarjenje skoncentriralo na levem bregu potoka Nikova, v drugi polovici 16. stoletja pa se je težišče rudnika preselilo na desni breg potoka in tam ostalo vse do konca 18. stoletja. Edina arhitektura, ki se je ohranila vse od začetnih let rudnika, je monumentalni grad Gewerkenegg (1521). Okrog leta 1600 so bili vsi obrati solidno opremljeni, živo srebro pa je začelo preko Benetk, nemških mest in Amsterdama potovati na Bližnji vzhod in v Južno Ameriko.

Idrija je prvič dokumentirana v slikovnem gradivu J. V. Valvasorja leta 1689. Upodobljene so vse značilnosti mesta, rudniških naprav, gradu do specifične reliefne oblikovanosti doline.

Presenetljiva je nenavadna nazornost Valvasorjevega portretiranja mesta.

90

89

Razsvetljensko 18. stoletje predstavlja vrh razvoja Idrije, tržno naselje je dobilo mestne pravice in se do konca stoletja razvilo v drugo največje mesto dežele Kranjske s kakimi 3600 prebivalci. Obdobje velikih naročil Španije je povzdignilo mesto na novo raven.

Celotno podjetje je takrat zaposlovalo 1350 delavcev in pridobivalo od 600 do 700 ton živega srebra letno. Povprečni izkop rude je vseboval 18 % kovine. Idrijsko živo srebro

je v tem času pokrivalo dvajsetino (5 %) proračunskih izdatkov avstrijskega cesarstva. Gradile so se šole, gledališče, rudniški Magazin, nova jaška Jožef in Frančiške,

91

začele se graditi tudi mogočne zidane klavže po načrtih Jožefa Mraka. Rudnik je po zaslugi izjemnih strokovnjakov (Steinberg, Mrak) povečeval in posodabljal; odpirali so nove jaške in obzorja, izboljševali žgalne peči, poskrbeli za črpalne naprave in velikopotezno plavljenje lesa ter uredili prvo prevozno cesto do Vrhnike.

92

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

26

93 94 95 96

Idrija konec 18. stoletja - Baltazar Hacquet pogled na Idrijo sredi 18. stoletja - Jožef Mrak Idrija konec 19. stoletja razglednica iz Idrije, sredina 19. stoletja

97 98 99

vir: Mestni muzej Idrija vir: Mestni muzej Idrija vir: Mestni muzej Idrija vir: MMI

Idrija med italjansko okupacijo, okrog leta 1925 pogled na Idrijo sredi 20. stoletja Idrija v zimskem času, sredi 20. stoletja

ZGODOVINSKO OZADJE MESTA

vir: Mestni muzej Idrija vir: Mestni muzej Idrija vir: Mestni muzej Idrija

Leta 1823 dobi mesto prvi izmerjen in izrisan kataster, ki je neprecenljiva dokumentacija za današnje dni. Tako dobimo različno dokumentirane poglede na mesto, od natančnih inženirskih do slikarsko iliričnih upodobitev. Ves ta čas pa se je mesto zavedalo ključne pomankljivosti, to je povezava z zunanjim svetom. O tem se je že leta 1810 delalo različne študije.

S splošnim širjenjem industrijske revolucije v 19. stoletju Idrija začne izgubljati svoj unikatni naselbinski sestav. Pomen živega srebra se začne zmanjševati, prednost dobivata premog in železova ruda. Mesto ponovno trpi zaradi svoje geografske odmaknjenosti, železnica Dunaj-Trst pa to samo še poslabša, saj se Idriji izogne v velikem loku, kljub industrijski pomembnosti mesta.

93

94

95

96

98

V obdobju po letu 1867 se začne posodobitev vseh rudniških naprav, izboljšuje se tehnika žganja rude in izboljšan je strojni park in naprave. Od 19. stoletja in do prve svetovne vojne je idrijski rudnik ohranjal vidno mesto med najdonosnejšimi državnimi podjetji. S pomočjo parnih strojev, strojnega vrtanja, izpopolnjenih peči in elektrifikacije so obrati vzdrževali visoko proizvodnjo in leta 1913 dosegli rekord, 820 ton živega srebra. Parni pogon je prisoten domala povsod, mesto dobi prepoznavne vertikalne vedute, dimnike pare.

Konec 19. stoletja se začnejo pojavljati tudi uvozno izvozni stolpi v kovičeni jekleni konstrukciji. Začne se tudi postopna elektrifikacija rudnika in mesta (od 1893 naprej) in gradnja nove zvrsti stanovanjskih objektov, “perhavzov”. Idrija je v začetku 20. stoletja štela že blizu 6000 prebivalcev in se odlikovala z živahnim političnim, društvenim in kulturnim življenjem. V obdobju po letu 1850 se začne tudi intenzivna pozidava starega mestnega jedra, z rušenjem starih stavb in gradnjo novih. S tem se korenito spremeni merilo starega dela mesta (osnovna šola, nova mestna hiša). Začetek 20. stoletja Idrija dobi tudi realko (1901), prvo povsem slovensko šolo te vrste na Slovenskem. Mesto se razvije v izobraževalno središče vseslovenskega pomena. Leta 1919 padeta mesto in rudnik v italjanske roke in ta okupacija traja vse do leta 1949 s sklenitvijo mirovne pogodbe med Jugoslavijo in Italijo.

Nastopi obdobje stagnacije rudnika, čas kulturnega mrtvila in raznarodovalnega pritiska.

Pod nemško vojaško upravo (1943-1945) je podjetje še bolj zastalo. Zračni napadi spomladi 1945 pa so ga povsem onesposobili.

V letih 1945-1950 so rudarji z mnogo volje in odrekanja izpeljali obnovitvena dela, ki

so omogočila zagon proizvodnje. Letna proizvodnja se je povečevala in je znašala od 400 do 500 ton živega srebra letno. Naslednjih dvajset let so poskrbeli za najsodobnejše odkopne, transportne in topilniške naprave, izvede se centralizacija rudnika. Skokovito se je povečevala količina pridobljene rude. Proizvodnja živega srebra pa se je kljub vedno nižji vsebnosti kovine v rudi ustalila na - za Idrijske razmere - zelo visokem nivoju (od 500 do 600 ton letno). Mesto se je spreminjalo. Naglo so izginile stare in slikovite rudarske hiše, mesto pa je dobivalo novo, žal ne zmeraj najbolj, posrečeno podobo.

Zadnje razvojno obdobje mesta delimo na dve fazi, na socialistično in post socialistično obdobje, oziroma na rekonstrukcijo in prestrukturiranje. Iz tega obdobja se ohrani več monumentalnih objektov, ki so danes po krivem zapostavljeni. Žal pa povpraševanje po živem srebru sredi osemdesetih let (1977) tako upade, da se država po večletni agoniji odloči rudnik poslati v likvidacijo, ki potem traja vse do leta 2008.

97

vir: Idrijska obzorja: pet stoletij rudnika in mesta; Mestni muzej Idrija

99

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

27

100 101 102 103 104

idrija pred letoma 1490 Idrija med letoma 1490 - 1500 Idrija med letoma 1500 - 1600 Idrija med letoma 1700 - 1800 Idrija med letoma 1800 - 1900

105 106 107

vir: Idrijska Obzorja, Pet stoletij rudnika in mesta; Urbanistični razvoj skozi stoletja vir: Idrijska Obzorja, Pet stoletij rudnika in mesta; Urbanistični razvoj skozi stoletja vir: Idrijska Obzorja, Pet stoletij rudnika in mesta; Urbanistični razvoj skozi stoletja vir: Idrijska Obzorja, Pet stoletij rudnika in mesta; Urbanistični razvoj skozi stoletja vir: Idrijska Obzorja, Pet stoletij rudnika in mesta; Urbanistični razvoj skozi stoletja

Idrija med letom 1900 - 1930 Idrija leta 1992 Idrija leta 2013

URBANISTIČNI RAZVOJ MESTA

vir: Idrijska Obzorja, Pet stoletij rudnika in mesta; Urbanistični razvoj skozi stoletja vir: Idrijska Obzorja, Pet stoletij rudnika in mesta; Urbanistični razvoj skozi stoletja vir: osebni arhiv

Mesto ni nikdar imelo harmonične skladnosti v stavbnem tkivu. V tem pogledu se kaže tudi nekakšna modernost mesta, saj le-to zlahka prenese marsikakšen nov kontrast v arhitekturnem smislu.

Urbanistični razvoj mesta Idrija lahko začnemo podrobneje spremljati šele po 18. stoletju, po zaslugi Jožefa Mraka in njegovih jamskih in površinskih kart. V 19. stoletju je narejen Franciscerjanski kataster, ki je najbolj natančen zgodovinski vir glede razvoja mesta. Pred 18. stoletjem pa si lahko pomagamo samo s posameznimi upodobitvami mesta (Valvasor), katastrskimi kartami, datumi izgradnje posameznih objektov, citati popotnikov in gibanjem števila prebivalstva.

O lokaciji prvotnih naselbin v dolini ni skoraj nikakršnih podatkov. Z upoštevanjem naravne reliefne podobe lahko sklepamo, da so se prvotna naselja razvila na območju “Gase“ in “Riž“, kjer niso kopali rude in kjer je bil teren dokaj ravninski. Kasneje se je naselbina razširila vzdolž potoka Nikova in reke Idrijce.

razvoj nerudarskega mesta

razvoj rudarskega mesta

Pravi razvoj je rudniška naselbina doživela po odkritju bogate rudne žile leta 1508. Takrat se je mesto razširilo, do leta 1600 je štelo več kot 100 hiš. Podlaga

za razvoj mesta pa je odkup rudnika in vseh naprav s strani Habsburžanov leta 1575. S tem so omogočeni pogoji za načrtno in smotrno izkoriščanje rudnih bogastev. Pomembna prelomnica je tudi izgradnja gradu Gewerkenegg med letoma 1522 in 1533.

Obdobje po letu 1600 zaznamuje Valvasorjeva upodobitev rudniške naselbine Idrije (Ydria).

Na njej so jasno razvidni ključni elementi, od gradu in cerkve Sv. Trojice, do širitve mesta in tipologije stanovanjske gradnje. Prvič se pojavijo tudi večstanovanjski objekti.

Mesto se širi vzdolž vodnih virov in tudi v hribine. Od leta 1700 naprej se začne bolj temeljito dokumentiranje razvoja mesta. Poudarek je na razvoju tehničnih objektov, saj se mesto prilagaja njim. Prvič zasledimo spremembo namembnosti nekaterih opuščenih objektov rudnika (šola iz prebiralnice, gledališče iz lope za orodje). Začne se oblikovati stari trg z dominantno figuro rudniškega žitnega skladišča, Magazina. Proizvodni objekti se selijo na območje Bašerije, in s tem se mesto začne deliti na stari del in novi, industrijski del.

Konec 18. stoletja mesto doživlja vrhunec, postane mesto in spada med najbolj razvita mesta na Slovenskem.

100

101

102

Po letu 1800 ima Idrija še vedno videz mesta iz predindustrijske dobe. Dograjujeta se rudniška in mestna infrastruktura, osrednji del postane upravno, trgovsko, stanovanjsko območje med novim in starim trgom. Mesto se začne nekontrolirano razraščati po okoliških hribih s kompleksno ulično mrežo. Ta še danes predstavlja velike prometne težave.

Prva polovica 20. stoletja ni prinesla bistvenih sprememb v razvoju mestnega tkiva.

Intenzivno se gradijo rudniški stanovanjski bloki “perhavzi“. Začenja se centralizacija rudnika, na področju javnih zgradb se zgradijo realka, telovadnica in hotel. Obdobje italjanske okupacije prinese obnovljeno in razširjeno cestno omrežje in nekaj novih vojaškostanovanjskih objektov.

Povojno obdobje prinaša v mesto obilo sprememb. Intenzivno se prenavlja večina rudniških stanovanjskih blokov in gradijo se novi. Pomembna sprememba je rušenje dominantne cerkve Sv. Barbare, s tem mesto izgubi ključen trg in pomemben mestni simbol. Na območju stare Bašerije se izoblikuje nov upravno trgovski center z več stanovanjskimi bloki.

Zgrajen je tudi kompleks nove osnovne šole na nasuti strugi reke Idrijce. Za stanovanjsko gradnjo je značilna tipološka heterogenost.

103

Skozi celotno zgodovino je mesto ohranilo videz med okoliške hribe utesnjenega alpskega mesta z značilno točkovno pozidavo. Specifičnost mesta Idrija se odraža tudi v grajenosti mesta in geografski zanimivosti. Ob skupinah individualnih hiš lahko vidimo tudi, kot povsod drugod, standardne bloke ali kar miniaturne stolpnice. V podobi mesta so še danes prisotni prvotni elementi rudarske naselbine, rudniških objektov in naprav.

104

105

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

106

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

vir: Idrijska Obzorja, Pet stoletij rudnika in mesta; Urbanistični razvoj skozi stoletja (1993)

107

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

28

108 109 110 111 112 113 114

mogočna Kleyeva črpalka na parni pogon v obratovanju začetek 20. stoletja načrt Kleyeve črpalke na parni pogon s podzemnim delom postavitev strojev na ploščadi gradu Gewerkenegg leta 1960 postavljanje in sestavljanje strojev na ploščadi gradu Gewerkenegg leta 1958 začetek postopka restavracije strojev - peskanje; leta 1992 nameščanje restavrirane Kleyeve črpalke na prvotno lokacijo jaška Frančiške; leta 2003 zaključna dela restavratorske ekipe s temeljitim barvanjem strojev; leta 2005

1. stroj, obratujoč v svojem času

2. stroj nadomestijo modernejše naprave

TEHNIŠKA DEDIŠČINA RUDNIKA ŽIVEGA SREBRA IDRIJA

vir: Mestni muzej Idrija vir: Mestni muzej Idrija vir: Mestni muzej Idrija vir: Mestni muzej Idrija vir: Mestni muzej Idrija vir: Mestni muzej Idrija vir: Mestni muzej Idrija

3. zapuščeni in zanemarjeni “stari” stroji

4. restavriranje strojev za ceno nevitalnih delov

5. manjkajoči deli se nadomestijo in stroj se pripravi za ponovno uporabo

Gospodarski in finančni pomen rudnika je bil tolikšen, da je lastnikom in upravljalcem vedno znova nalagal skrb za uvajanje najsodobnejših tehničnih naprav in stalno izpopolnjevanje tehnoloških postopkov, zlasti pa skrb za zaposlovanje ustreznih strokovnih kadrov. Zaradi tega je bil idrijski rudnik v samem

tehnološkem vrhu. Konec 17. stoletja je bil rudnik tehnično najbolje opremljen rudnik v Avstro-Ogrski in podobno stopnjo doseže še sredi 19. stoletja. Že v prvi polovici 16. stoletja so v Idriji zgradili prvo vodno kolo za poganjanje vodnih črpalk. Leta 1790 postavijo največjo, še danes ohranjeno, Kamšt s premerom 13,6 m

Posebno mesto v zgodovini tehnike, predvsem pa v rudarstvu, zavzema dviganje in črpanje jamske vode. Na površju je voda služila za pogon rudniških strojev

za dviganje in črpanje vode, strojev za izpiranje in drobljenje rude ter za pogon kovaških kladiv in mehov, žag in mlinov. Hkrati pa je voda predstavljala veliko nevarnost pri delu v jami, zato jo je bilo potrebno stalno izčrpavati. Idrijski rudnik je bil med prvimi, ki je na Slovenskem imeli parni stroj, takoj za pričetkom delovanja parnega stroja v ljubljanski Cukrarni.

108

Nezadostno vlaganje finančnih sredstev za posodabljanje tehnologije pridobivanja živega srebra v obdobju italjanske uprave ter poškodbe na rudniški infrastrukturi, nastale zaradi zavezniškega bombandiranja med drugo svetovno vojno, so narekovale obširno modernizacijo rudnika. V desetih letih po vojni so iz obratovanja izločili okrog trideset različnih strojev, nekateri izmed njih so bili s pripadajočo opremo oddani v Bosno in Srbijo, drugi strojni deli so se porabili kot repromaterial za izdelavo novih elementov, ostali so pa bili prepuščeni odločitvi, kaj storiti z njimi. Edinstveni primerki

tehniške dediščine, kot so parni stroji, med katerimi elitno mesto zaseda črpalka Kley, električni lokomotivi iz prvih let 20. stoletja in jamski izvozni stroj tovarne Siemens, črpalke, dieselski motor in ostali stroji, ki bi lahko končali v plavžih Jeseniške železarne. Da se to ni zgodilo, so zaslužni Mestni muzej

Idrija, Rudnik živega srebra Idrija in Tehniški muzej Slovenije s strokovnjaki, ki so skupaj spoznali pravo vrednost nekdaj mogočnih strojev. Od leta 1952 do 1958 sta bili na 109

110

izbiro dve lokaciji v mestu, okolica rudniške topilnice in klasirnice in dvorišče gradu Gewerkenegg. Na koncu je bila sprejeta odločitev, da se stroji selijo na grajsko

111

dvorišče, kjer so bili naslednja tri desetletja na ogled domačim in tujim obiskovalcem. Žal pa je bila ta prezentacija tehnike neustrezna, saj so bili stroji ves ta čas na prostem, izpostavljeni vremenskim razmeram. Ob začetku prenove gradu leta 1988 so bili stroji že v zelo slabem stanju in te razmere so botrovale novi selitvi strojev, tokrat nazaj v avtentičen rudniški ambient, v prostore jaška Frančiške. Mojstrska demontaža in začetek postopka restavriranja strojev sta se začeli leta 1990 in trajali enajst let. Vodja restavratorske ekipe Rafael Mlakar je z ekipo vse stroje obnovil do prvotnega, delujočega stanja. Kot zanimivost velja omeniti, da se je obnovo strojev financiralo s prodajo nevitalnih delov strojev kot starega železa. Zato so nekateri stroji danes brez polovice vztrajnika, kot opozorilo prihodnjim generacijam.

Objekti tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici so za Slovenijo izjemnega pomena in večinoma edinstveni na področju evropske stojegradnje 19. stoletja in varstva tehniške dediščine v svetu.

112

113

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

114

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

29

RAZSTAVLJENI EKSPONATI

115

116

117

118

119

120

121

122

123

124

Na območju jaška Frančiške so od leta 1992, v trenutnem, restavriranem stanju, predstavljeni najpomembnejši stroji idrijskega rudnika, z izjemo strojev v povezavi s transportom rude. Ta del strojev je predviden za prezentacijo na območju jaška Jožef oz. jaška Delo. Skupno je na obravnavanem območju predstavljenih 29 eksponatov, pretežno z konca 19. in začetka 20. stoletja.

Navedeni stroji, ki so se uporabili za projektno nalogo:

125

126

127

128

129

Večji stroji

Obdelovalni stroji

Parni kotli: • baterijski parni kotel

(zloženi valjasti kotel) 122

Mehanična delavnica • pehalni stroj 132 • stružnica 129 • stroj za rezanje navojev 134 • skobeljni stroj 135 • radialni vrtalni stroj 130

Parni batni stroji • večji parni batni stroj 120 • manjši parni batni stroj 121 Vitli • •

Rudniška kovačija • pnevmatsko kovaško kladivo 128

prenosni vitel 127 ročni vitel 116

Dieselski motor • dieselski motor Leobersdorfer 124

130

131

132

133

Kompresorji • kompresor I 117 • kompresor II 118 • kompresor III 123

134

Mizarsko tesarska delavnica • tračna žaga 133 Ostali stroji • jamski telefon 126 • vrtalna garnitura za globinsko vrtanje 131

Črpalke • napajalne črpalke 125 • enostopenjska centrifugalna črpalka 119 • dve šeststopenjski centrifugalni črpalki 115 Vodne turbine • vodna turbina Francis 137

135

136

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

137

I

138

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

Transport rude • izvozni stroj s parnim pogonom 138 • izvozni stroj jaška Frančiške 139

139

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

30

141 140 142 143

pogled na mesto danes rudarska dediščina v mestu zaprtje večine opuščenih rudniških objektov pasivna prezentacija rudniške dediščine

IDRIJA DANES

vir: osebni arhiv vir: osebni arhiv vir: osebni arhiv vir: osebni arhiv

glavna mestna veduta

pasiven odnos do dediščine

izkoriščen potencial

neizkoriščeni potencial

Mesto se je začelo po koncu druge svetovne vojne diverzificirati in preusmerjati

tudi v druge panoge poleg rudarstva. Razmah industrializacije se je izražal v ustanovitvi več manjših obrtno-predelovalnih podjetij, ki so se hitro širila in večala svoj vpliv. Pomemben mejnik predstavlja leto 1963, ko je bilo ustanovljeno podjetje Kolektor, ki je kasneje postalo glavno podjetje v občini. Po zaprtju rudnika je bilo v mestu že toliko podjetij, da so lahko brez težav sprejela odvečno delovno silo. Zaradi tega se v mestu ni toliko poznalo zaprtje nekdaj glavne gospodarske družbe. Danes mesto poganjata koncerna Kolektor in Hidria in s tem zagotavljata, da je občina Idrija med občinami z najmanj brezposelnimi v Sloveniji.

Uspešno gospodarstvo je zaenkrat edina nadpovprečno uspešna panoga v mestu.

Ostale panoge, predvsem turizem, pa niso izkoriščene, kakor bi lahko bile, in imajo še velik potencial. Vpis mesta in dediščine rudnika na prestižen seznam UNESCO leta

2012 z naslovom: “Dediščina živega srebra: Almadén in Idrija“ pa postavlja Idrijo pod še večji pritisk. Danes je izkoriščen samo grad Gewerkenegg z Mestnim

140

muzejem Idrija, Antonijev rov, eden najstarejših še ohranjenih vhodov v rudnik na svetu, in idrijska Kamšt. Ostala dediščina, idrijska rudarska hiša, jašek Frančiške, območje topilnice in klasirnice, mogočne klavže, rudniško žitno skladišče Magazin in rudniško gledališče, pa je relativno neizkoriščena in ponuja mnoge priložnosti za razvoj. Predvsem je pereč podatek, da se od podelitve naziva obisk mesta ni pretirano povečal. Nepovezanosti lokalnih akterjev v turizmu temu problemu samo škoduje in doprinese k zmedi glede usmeritve obiskovalca. Turistični potencial mesta sega široko prek dediščine rudnika.

Geografska specifika mesta in občine, slikoviti kraji in naravne znamenitosti, športno rekreativne možnosti in specifično usmerjeni programi lahko poleg bogate zgodovine mesta zadovolijo še tako zahtevnega obiskovalca. Tukaj ima mesto svojo priložnost.

141

V mestu prestavlja problematiko tudi odnos prebivalcev, predvsem mlajše generacije, do dediščine idrijskega rudnika. Veliko prebivalcev ne pozna in se niti

ne zaveda pomena, ki ga je imel rudnik za mesto in širše. Zaradi tega obnova dediščine stagnira in se s časom uničuje ter vandalizira. Potreben je korenit premislek glede korakov v izboljšanju te problematike.

Idrija, kot predvsem tehnično naravnano mesto, je vedno slovela po delavnih in natančnih ljudeh. Danes se to kaže v uspešnem gospodarstvu, temelječ na tehniških izdelkih. Zato

mesto še toliko bolj potrebuje prostor za promocijo tehnike in znanosti, saj se s tem spodbudi tudi mlajše generacije. Predvsem je pomembno zavedanje, da je le v visoko izobraženih ljudeh in visoko tehnoloških izdelkih prihodnost takega majhnega kraja, kot je Idrija.

142

vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Idrija

143

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

31

MORFOLOGIJA

večje stavbne gmote linijska zazidava netipična zazidava

Morfologija stavbne zazidave mestu se prilagaja reliefu terena in njegovim specifikam. Staro mestno jedro začne kazati svojo zgoščeno strukturo. Konec 18. stoletja

se je zgradilo nekaj netipičnih ter volumensko izstopajočih volumnov. Tudi zgostitev točkovne zazidave po obrobju doline je bila prva taka v mestu. Po zapolnitvi skoraj vseh stavbno primernih zemljišč se je mesto širilo proti vzhodnemu delu. Umetno nasutje predelov ob reki Idrijci je dalo nova gradbena zemljišča, kjer so svoje mesto našle večje zazidave, kompleksa osnovne šole in športnega parka ter ob toku reke industrijska cona. Vedno pa je bilo mesto podvrženo netipičnim točkovnim zazidavam, predvsem v obliki funkcionalnih rudniških struktur in podpornih objektov rudnika. Izostanek harmonične skladnosti stavbne

strukture v mestu daje le-temu tisti posebni, rudarsko mestni karakter. stavbno tkivo mesta Idrija

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

32

PROMETNO KOMUNIKACIJSKA SHEMA

proti Tolminu in Posočju

glavna prometna povezava skozi mesto krožna pot skozi staro mestno jedro

Idrijsko Razpotje in Kanomlja

glavne regionalne ceste pomembnejše mestne povezave

Psihiatrična bolnišnica Idrija

cesta proti vasi Vojsko

proti vasem Gore in Dole

Prometna shema skozi mesto je zelo jasno berljiva. Skozi mesto vodi regionalna

cesta proti vasi Čekovnik

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

cesta Keltika, ki povezuje Ljubljano in Logatec s Tolminom in Posočjem. Ob vstopu v mesto se odcepi pomembna lokalna cesta proti vasem Gore, Dole, naprej do Medvedjega Brda.

V glavnem križišču v mestu se cesta odcepi za mestno jedro in od tam preko krožne poti okrog starega dela, naprej preko lokalnih cest za vasi Vojsko in Čekovnik. Iz starega dela mesta se vije tudi pomembna prometnica proti Psihiatrični bolnišnici Idrija in naprej proti Razpotju ter dolini Kanomlje.

proti Logatcu in Ljubljani

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

33

PROGRAMSKA SHEMA

turistični program izobraževalni program javne službe (upravna enota, pošta, policija, zdravstveni dom ...) trgovski program

hotel Jožef

kulturni program območje jaška Frančiške

Mladinski center Idrija in hostel

vrtec

dom upokojenceV zdravstveni dom gledališka dvorana

policijska postaja

Antonijev rov - turistični rudnik

grad Gewerkenegg

Programska shema mesta je ob filtraciji dejavnikov jasen pokazatelj, česa je v mestu veliko oziroma preveč in česa občutno primankuje. Razmah trgovinske

osnovna šola

dejavnosti v obdobju po letu 2006 je prinesel s seboj počasno umiranje točkovnih trgovskih programov in s tem programske pestrosti. S tem se je ustvaril nekakšen trgovsko vhodni portal v mesto. Razpršenost izobraževalnih programov je ustrezna, saj mestu zagotavlja konstanten prehod ljudi med temi institucijami. Javne službe so izrazito deljene na vsebine v starem delu mesta in vsebine v novem delu mesta. Delitev je ustrezna, saj en del pokriva administrativne programe, drugi del pa zdravstveno oskrbne storitve.

informacijska pisarna

Kamšt

Izrazito se mestu pozna neizkoriščenost turističnega kapitala glede na dediščino mesta, saj je ta skoncentrirana v treh točkah (grad Gewerkenegg, Kamšt in Antonijev rov). Območje jaška Frančiške je le delno izkoriščeno in se glede

na obisk ne more primerjati z ostalimi lokacijami turizma. Občutno se mestu pozna tudi manjko prenočitvenih nastanitev, saj mesto ponuja le delno urejen mladinski hostel in hotel višje kategorije. Vmesno območje, kamor spada večina obiskovalcev mesta, pokrivajo individualni apartmaji, ki so medsebojno nepovezani.

trgovsko nakupovalno središče

Glavna programska problematika pa se kaže v veliki podhranjenosti mesta s kulturno vsebino. Mesto premore le dve delno delujoči dvorani za kulturne prireditve

(mestni kino in rudniško gledališče) in eno, domačinom skoraj nepoznano galerijo. Majhna mesta potrebujejo prostor za kulturno udejstvovanje in izobraževanje prebivalstva, saj je le-to zaradi terenske specifike bolj podvrženo manipulaciji s strani nacionalnih in globalnih medijev. Potreben je tudi prostor za razstavljanje velikega kulturnega potenciala kraja.

pokopališče

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

34

RUDNIŠKA INFRASTRUKTURA najpomembnejši objekti dediščine idrijskega rudnika

bivši dimnik žgalnic rude

dediščina, posredno povezana z delovanjem idrijskega rudnika vodni kanal od jezu Kobila do Kamšti

območje drobilnice in klasirnice ter rotacijske peči stara rudarska stanovanja “perhavzi”, tip 1 in tip 2

Delovanje rudnika v času po 18. stoletju

stara rudarska stanovanja “Perhavzi”; tip 1 in tip 2

12 13

stara rudarska stanovanja “Perhavzi”; tip 3

11

7 8

5

1

9 1 hidroelektrarna HE Idrija

2

3

6

4

10

stara rudarska šola in lekarna rudniški Magazin in filmsko gledališče

strojnica jaška Inzagi in jašek Inzagi 1 2 3 4 5 6 7

Scopolijeva hiša stara rudarska stanovanja “Perhavzi”; tip 3

območje jaška Jožef

Ahacijev jašek (1508-1737) opuščen in zasut jašek Terezija (1734-1912) opuščen in zasut jašek Barbara (1588-1920) Antonijev rov (1500) stojnica jašek Inzagi (1889) jašek Inzagi (1889) jašek Frančiške (1792)

8 9

10 11 12 13

Portartur (1905-1940) grablje na Lenštatu za lovljenje plovnega lesa (1551-1926) jašek Jožef (1786) žičnica za transport rude iz jaška Jožef (1957-1990) drobilnica in klasirnica rude (1957) rotacijska peč (1961)

vodni kanal Rake od jezu Kobila do Kamšti

Shema rudniške infrastrukture in objektov, povezanih z rudnikom, priča o razvoju in širjenju mesta. Staro mestno jedro ima največjo koncentracijo objektov, tukaj

je tudi kontekst rudnika v mestu najbol berljiv. Obdobje po 18. stoletju je prineslo točkovno širjenje rudnika po mestu, predvsem ob reki Idrijci in dostopnosti v podzemne predele. V tem času se je tudi izoblikovala strategija delovanja rudnika, servisne in izkopne dejavnosti so se odvijale predvsem v središču mesta in južno od njega, medtem ko so predelovalne dejavnosti (žganje rude), dobile svoje mesto naprej ob toku reke, severno od mesta.

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

35

TURIZEM

delujoča turistična infrastruktura pogojno delujoča turistična infrastruktura lokacije z neizkoriščenim turističnim potencialom glavna turistična pot po mestu

cerkev Sv. Trojice

grad Gewerkenegg stara rudniška šola

območje jaška Frančiške

rudniški Magazin in filmsko gledališče

Turistična infrastruktura mesta je na prvi pogled jasna in navidezno delujoča, podroben pregled pa nam odkrije velike pomankljivosti v trenutnem delovanju. Glede na potencial in bogato dediščino rudnika je delujočih turističnih lokacij

rudarska hiša

precej malo. Glavna točka idrijskega turizma je grad Gewerkenegg, kjer domuje Mestni muzej Idrija s stalno razstavo o zgodovini rudnika, skupaj s turističnim rudnikom Antonijev rov. Tam se obiskovalec poda v podzemlje rudnika in spoznava življenje in delo rudarja. Žal pa se tako muzej kot tudi turistični rudnik ne razvijata skladno s potrebami sodobnega turista in sta v grobem na istem kot ob odprtju nekaj desetletij nazaj. Tretje točka turizma je idrijska Kamšt, največje leseno vodno kolo v Evropi. Lokacija deluje zadovoljivo, žal pa ni predstavljen širši kontekst v povezavi z opuščenim območjem jaška Jožef (Kajzer). Kot že omenjeno, lokacija jaška Frančiške s svojo razstavo tehiniške dediščine ne privablja zadovoljivega števila ljudi in je postavljena stran od ustaljenih poti obiskovalca mesta.

Zapostavljenosti lokacije pogojuje tudi obisk v edini še ohranjeni rudarski hiši v mestu. Še ena obnovljena, a trenutno nedelujoča lokacija, je obnovljena strojnica jaška Inzagi, kjer je včasih neposrečeno domovala informacijska točka.

turistični rudnik Antonijev rov

Pregled potencialnih lokacij, zanimivih za obiskovalca, razkrije velik potencial in možnost razvoja turstične infrastrukture po celem mestu. Najbolj atraktivne

Idrijska Kamšti

lokacije so opuščena območja topilnice in klasirnice skupaj z mogočno rotacijsko pečjo ter celotno območje jaška Jožef. Potencial skrivajo še celotno staro mestno jedro, stara rudarska šola, cerkev Sv. Trojice, kjer naj bi prvič odkrili živo srebro, Scopolijeva hiša in nekdanja kompresorska postaja. Seveda pa vse te lokacije terjajo celovito obravnavo v kontekstu zgodovine in zgodbe mesta, kot posamezne točke pa so žal nezanimive za laičnega obiskovalca.

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

36

DEGRADIRANA OBMOČJA

degradirana območja v mestu degradirano območje okrog drobilnice in klasirnice ter rotacijske peči

degradirano območje ob glavni prometnici v industrijski coni

degradirano območje med domom upokojencev in gledališko dvorano

degradirano območje jaška Frančiške

degradirano območje v starem delu mesta

Mesto kljub svoji majhnosti in kompaktni zasnovi skriva kar nekaj degradiranih območij, ki so rezultat nepremišljenih prostorskih posegov. Najbolj opazna so

degradirano območje jaška Jožef

degradirana območja v okolici nekdanjih rudniških kompleksov, predvsem jašek Jožef in okolica drobilnice in klasirnice. Okolica jaška Frančiške predstavlja programsko in komunikacijsko degradiranost, kljub legi v središču mesta.

Poleg območij ob rudniških objektih sta v mestu še dve degradirani območji, prvo v starem mestnem jedru, v vmesnem prostoru med dvema stavbnima gmotama. Drugo območje se nahaja ob glavni prometnici v industrijski coni, kjer si je promet zagotovil dominantno vlogo in izpodrinil vse ostale programe na druge lokacije.

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

37

NARAVNE DANOSTI - GOZDNATOST

travniki gozd

Mesto je z vseh strani obdano s smrekovim in bukovim gozdom, ki se zajeda globoko v mesto. V preteklosti so bili hribi okrog Idrije že precej goli zaradi velikanske

porabe lesa za namene rudnika (gradbeni les, kurjenje, žgalništvo, jamska dela ...). Od uvedbe načrtnega izsekavanja gozda se le-ta razrašča in hribi so ponovno pogozdeni.

Okrog mesta je tudi nekaj večjih travnatih površin, ki se v vedno večji meri uporabljajo za namene rekreacije ali paše živine.

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

38

NARAVNE DANOSTI - RELIEF

bivši dimnik topilnic rude

ravninski predel mesta začetno območje vzpenjanja terena višina nad mestom +25 m višina nad mestom +50 m višina nad mestom +75 m

cerkev Sv. Antona

Smukov grič

Poljančev grič

Reliefna specifika Idrije je znana daleč naokrog. V mesto vodita dva vhoda, eden

na južni strani proti Logatcu in Ljubljani in eden na severni strani proti Tolminu in Posočju.

Mesto se deli na štiri ravninske predele. Prvi je ob vhodu v mesto na južni strani, kjer je dobilo mesto tudi nogometno igrišče. Osrednji del doline je umetno nasipan in tam danes leži Osnovna šola Idrija. Zahodno se ravninski del konča v starem mestnem jedru. Severno je ob nasutem delu ob reki dobila mesto industrijska cona na območju nekdanjih rudniških žgalnic rude.

Na vzhodni strani mesta je linearni hribni sestav, na zahodni strani pa se relief razčleni na več manjših vzpetin s precej strmimi nakloni. Poselitveni vzorec sledi prilagajanju terena in izkoriščanju skoraj vseh, za gradnjo primernih, površin.

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

39

UGOTOVITVE

obnovljeno območje drobilnice in klasirnice ter rotacijske peči

novo urejeno območje jaška Frančiške v povezavi z idrijsko hišo

gad Gewerkenegg kot začetna točka obiska Idrije

nov mestni hotel Nanos

ogled cerkve Sv. Trojice, kjer je bilo prvič odkrito živo srebro

obnovljena strojnica jaška Inzagi obuditev nekdanje žičnice za prevoz rude kot žičnico za prevoz ljudi

Analiza mesta pokaže neskladje med objekti idrijskega rudnika in trenutno turistični ureditvijo mesta. Obstoječe stanje izkorišča le potencial gradu in Antonijevega rova. Ostali objekti so neizkoriščeni in danes predstavljajo degradirana območja v mestu.

podzemna povezava med Antonijevem rovom in jaškom Frančiške

Nova turistična ureditev mesta povezuje vse glavne točke nekdanjega rudnika v eno celoto. Začetna točka ostane grad, nato obiskovalec spozna zgodovino

mesta skozi sprehod po starem mestnem jedru in od tam vstopi v podzemlje rudnika.

Podzemna povezava med Antonijevem rovom in jaškom Frančiške ponuja nove dimenzije za obiskovalca in spodbuja obiskovalca k raziskovanju celotne poti rudarja. Izstop iz rudnika se zgodi na območju jaška Frančiške, kjer je

spust v globine rudnika v Antonijevem rovu sprehod skozi staro mestno jedro in ogled vseh pomembnih objektov v povezavi z rudnikom

predstavljena tehniška dediščina rudnika, tam domujeta tudi svetovni center za živo srebro in geološki center. Spoznavanje rudarjevega življenja se nadaljuje z ogledom tradicionalne idrijske rudarske hiše. Iz območja sledi spust po novi veduti v novi del mesta in od tam naprej preko obnovljenega jaška Inzagi mimo restavratorskih delavnic, nekdanje kompresorske postaje, do obnovljenega območja jaška Jožef. Tam obiskovalce spozna naravno dediščino občine, geopark in transportne sisteme rudnika. Omogočena je tudi kulinarična ponudba.

Pot se nadaljuje s ogledom mogočne idrijske Kamšti, največjega lesenega vodnega kolesa v Evropi. Ogled pa tukaj dobi novo dimenzijo z ponovno vzpostavitvijo rudniške žičnice, po kateri je nekdaj potovala ruda do drobilnice in klasirnice na severni strani mesta. Obiskovalec z višine dobi pregled nad mestom in še bolje razume celoten kontekst rudnika v mestu.

nekdanja kompresorska postaja, preurejena v restavratorske delavnice

obnovljeno območje jaška Jožef in začetna točka vstopa v Geopark Idrija

Območje drobilnice in klasirnice obiskovalca vodi skozi razstavo pridobivanja živega srebra iz rude in spoznavanje vseh tehnoloških procesov pri tem postopku. Na tej lokaciji se

krog obiska mesta sklene, saj obiskovalec spozna celoten proces delovanja rudnika od izkopa rude, do transporta na površje in po mestu, pa vse do pridobivanja živega srebra.

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

40

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

obravnavano območje zgodovniski razvoj obstoječe stanje glavne značilnosti lokacije območje danes vrednotenje obstoječega stanja

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

OBMOČJE

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

41

144 145 146 147

pogled na obravnavano območje lokacija območja v mestu Idrija dimenzije obravnavane lokacije obstoječe stanje dostopov na lokacijo

OBRAVNAVANO OBMOČJE

vir: osebni arhiv vir: osebni arhiv vir: osebni arhiv vir: osebni arhiv

tipičen profil terena preko obravnavanega območja

144

146

Lokacija območja jaška Frančiške se umešča v predel med starim in novim delom mesta Idrija. Leži na vznožju hriba, ki se vzpenja proti Kobalovim planinam in je

145

glede na nivo mesta (325,40 nm) dvignjeno za 10,1 m (336,50 nm).

Programsko in zaznavno je lokacija umaknjena na obrobje, saj se pred njo zgodi gosta stanovanjska zazidava v obliki večstanovanjskega bloka podolgovate oblike in s tem prekinja vizualne stike z območjem in ustvarja sekvenčne zaznave. Kljub velikosti in vizualni zaznavi lokacije je ta relativno težko fizično dostopna. Dostop je zaradi goste okoliške zazidave otežen, pot je precej podaljšana tudi zaradi precejšnje višinske razlike glede na majhno razdaljo. Mimo lokacije vodi strma cesta (Bazoviška ulica), ki vodi naprej proti rudarski hiši in naprej proti Mladinskemu centru Idrija in mladinskemu hostlu. Na južni strani je glavna dostopna povezava na lokacijo preko Rožne ulice. Obe ulici, ki mejita na lokacijo, sta izrazito neprometni in uporabni samo za okoliške prebivalce.

147

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

42

148 149 150 151 152 153

kamšt pri Frančiškovem jašku, Anton Mrak 1794 načrt vgradnje električnega izvoznega stroja in jeklenenega izvoznega stolpa, leta 1906 posnetek stanja jaška z vgrajenim izvoznim strojem na parni pogon, leta 1910 načrt razširitve objekta proti vzhodu s sanitarnim blokom, leta 1914 načrt preureditve notranjih prostorov po vojni, leto 1953 obstoječe stanje leta 2009

148

ZGODOVINSKI RAZVOJ OBMOČJA

vir: Mestni muzej Idrija vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Idriji vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Idriji vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Idriji vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Idriji vir: Božič inženiring d.o.o.

149

153

Začetek jaška Frančiške sega v leto 1792, v čas največje prosperitete idrijskega rudnika živega srebra. To je bil čas intenzivne proizvodnje kot posledice

dveh šestletnih pogodb med Dunajem in Španijo o dobavi velikanskih količin živega srebra.

Letna proizvodnja živega srebra se je v tem času gibala okrog 600 ton in več, to pa so številke, ki so bile v kasnejših obdobjih rudnika le težko dosegljive. Za zadostitev potrebe po živem srebru sta se v tistem času odprla dva jaška, jašek Jožef in jašek Frančiške. Pred odprtjem teh dveh jaškov se leta 1736 zgradi tudi jašek Terezija, ki je zaradi velikih potreb po rudi kmalu postal ozko grlo v procesu pridobivanja rude. V tem obdobju se Idrija zelo modernizira, zgrajena je tudi znamenita idrijska Kamšt, leseno vodno kolo za pogon črpalk.

Jašek Frančiške je bil poimenovan po avstrijskem cesarju Francu II. (17921835) in še danes velja za enega najznamenitejših in najstarejših ohranjenih objektov idrijskega rudnika. Pod italjansko upravo se je jašek preimenoval v Pozzo Vittorio, v času Jugoslavije pa v jašek Borba. Ampak med rudarji (knapi) in prebivalci mesta se je do danes ohranilo ime jašek Frančiške.

150

151

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

152

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

43

153 154 155 156 157 158

stanje leta 1910 objekt leta 1906 dobi nov jekleni izvozni stolp razširitev objekta leta 1914 s stanitarnim blokom pogled na območje leta okrog leta 1905 pogled na območje iz Portarturja okrog leta 1910 pogled na območje iz Portarturja okrog leta 1920

ZGODOVINSKI RAZVOJ OBMOČJA

vir: osebni arhiv vir: osebni arhiv vir: osebni arhiv vir: Mestni muzej Idrija vir: Mestni muzej Idrija vir: Mestni muzej Idrija

odprtje jaška Frančiške leta 1792 - vertikalno komunikacijo in črpanje jamske vode omogoča kamšt - vodni pogon

jašek je leta 1838 posodobljen z izvoznim strojem na parni pogon

montaža izvoznega stroja na enofazni električni tok in jeklenega izvoznega stolpa leta 1906

adaptacija in dograditev prostorov leta 1953

notranjih

Kronološki pregled razvoja območja jaška Frančiške se deli na štiri pomembna obdobja. Leta 1838 so vgradili izvozni stroj na parni pogon, kar je objektu dodalo vertikalen element v obliki dimnika pare. Med letoma 1906 in 1914 parni stroj

153

155

zamenja izvozni stroj na enofazni električni tok znamke Ilgner-Siemens, ki objekt prostorsko sprosti in mu doda simbol rudarske industrijske revolucije, visok kovan jeklen izvozni stolp, dominanten element območja in mesta. Leta 1913 sledi razširitev objekta proti vzhodu, doda se sanitarni blok in objekt s tem dobi podolgovato likovno podobo. Povojno obdobje je pokazalo posledice večdesetletnega nezadostnega vlaganja v rudniško infrastrukturo, zato leta 1953 sledi adaptacija notranjih prostorov objekta. Razdelijo se sanitarni in garderobni prostori, dodajo se servisni in nekateri manjši prostori. Konstrukcijsko gledano je obravnavani objekt eden izmed prvih grajenih v kamnu in opeki namesto tradicionalne skeletne lesene gradnje.

155

Pomembna letnica za območje je še leto 1885, čas velikega vdora jamske vode v rudnik in posledično naročilo vodne črpalke na parni pogon. Idrijski

156

157

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

rudnik je bil med prvimi na Slovenskem, ki se je odločil za nabavo parnega stroja. Za jašek Jožef in jašek Frančiške je bila namenjena po ena črpalka na parni pogon. Montaža črpalke Kley na parni pogon na jašku Frančiške je zaradi zahtevnosti trajala skupaj s prilagoditvijo in s poglobitvijo jaška kar deset let.

158

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

44

OBSTOJEČE STANJE

pogled 1

pogled 2

pogled 3

pogled 4

pogled 5 veduta

pogled 6

pogled 7

1

2

3

4

8

6

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

veduta izpred nakupovalnega centra v središču mesta proti obravnavanemu območju, vizualno os preseka struga hudourniškega potoka Nikova in zazidava treh objektov servisnega značaja (garaže, lope) mogočen podporni zid na južni strani območja, na lokaciji novega vhoda v prenovljeno območje, na desni strani je vidna obstoječa cesta do upravnega objekta, danes je pod vznožjem svoje mesto dobila večja vrtna lopa pogled iz Rožne ulice proti zahodu, na križišče cest do območja - upravnega objekta, na levi strani viden nov objekt Varstveno delavnega centra Idrija, na stredini pogleda pa obstoječa večstanovanjska hiša.

Aumeški trg s spomenikom jamskega požara leta 1803, danes zaseden z letnim vrtom gostinskega lokala in parkirno površino, preko trga danes vodi glavna povezava obravnavanega območja z mestom. strmo vzpenjajoča se cesta - Bazoviška ulica, kjer poteka drugi dostop do območja, šele od tod se nam odpre lepa na objekt jaška Frančiške, ko preidemo zadnjo vizualno oviro stanovanjske zazidave, ob vznožju južnega podpornega zidu so se s časom razrasle površine za lokalne vrtove in manjši servisni objekti. veduta na obravnavano območje s tradicionalno idrijsko rudarsko hišo v prvem planu, navezava območja na hišo je ključnega pomena za razumevanje zgodbe idrijskega rudarja in njegovega življenja med objektom in rudarsko hišo so vrtovi, ki so pomembno zgodovinsko povezani z življenjem rudarjev. vizualno os med mestom in obravnavanim območjem zasedajo objekti, ki ovirajo razvoj te osi in so v projektni nalogi predvideni za odstranitev, tako se z manjšim posegom vzpostavi pomembna nova komunikacijska os v mestu.

5

7

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

45

OBSTOJEČE STANJE

pogled 10 obstoječa nadstrešnica na vzhodni strani objekta pokriva izvozni stroj na parni pogon iz jaška Jožef in vodno turbino

Francis. Eksponata zaradi prostorske neustreznosti nimata možnosti biti razstavljena poleg ostale tehniške dediščine.

pogled 11 ploščad pred obstoječim objektom, danes neizkoriščena in degradirana. Služi kot občasno parkirišče in manipulativen

prostor za servis nezalitega dela rudnika. Vidna je tudi vodna črpalka Rittinger iz IX. obzorja, ki zaradi svoje višine ni dobila

prostora v notranjosti objekta. pogled 12 pogled na dostopno cesto na vzhodni strani območja z vidnim upravno administrativnim objektom na robu ploščadi.

pogled 13 zahodna fasada obstoječega objekta z vidnim vstopom na ploščad pred objektom in neurejenim delom za objektom.

Dvokapna streha prizidka za objektom je v celoti neizkoriščena in zato je predvidena njena odstranitev in zamenjava.

pogled 14 prostor med obravnavanim objektom in severnim podpornim zidom, danes izrazito degradiran in neuporabljen. Služi kot

dostopni prostor za transformatorsko postajo z neurejeno dovozno površino. Pot okrog objekta je zelo otežena.

pogled 15 veduta iz ploščadi pred objektom na stari del mesta. Od tod se odprejo imenitni pogledi na vse strani, ploščad je odlično

osvetljena, usmerjena proti jugu. Z ureditvijo te ploščadi dobi mesto nov parter za različne programe s pogledom na mesto. pogled 16 prostorska neustreznost je razvidna med odnosom Kleyeve črpalke in obstoječe konstrukcije. Mogočni stroji potrebujejo

prostor okrog sebe, da se lahko pokažejo v vsej svoji mogočnosti. Prvotno stanje višinsko ni omejevalo eksponata. pogled 17 drugi primer prostorske neustreznosti glede na razstavljene eksponate. Tehniška dediščina je stisnjena v premajhen

prostor, okrog eksponatov ni mogoč prehod. Uporaba in delovanje eksponatov sta zelo omejena.

pogled 18 jašek za spust v globine rudnika, danes še vedno v aktivni uporabi. Jasno je razvidna konstrukcija izvoznega stolpa, ki

objema dvigalo. Razvidna so prostorska razmerja med stolpno konstrukcijo in obodnimi stenami. Struktura deluje precej

utesnjeno, pot okrog jaška je pogosto otežena zaradi servisnih elementov pri vzdrževanju jame.

10

11

12

13

14

15

16

17

18

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

46

GLAVNE ZNAČILNOSTI LOKACIJE

1. Severni in južni podporni zid 2. Ploščad pred objektom

3. Jekleni izvozni stolp

4. Jašek in vhod v podzemlje idrijskega rudnika

5. Navezava na tradicionalno idrijsko rudarsko hišo

Značilnosti obravnavane lokacije lahko razdelimo na pet elementov. Prva stvar,

ki jo opazimo, je mogočen zid na severni in južni strani lokacije. Ta element definira celotno območje in mu daje značilno umeščenost v teren in mesto. Zidova definirata tudi območje ploščadi pred objektom, ki predstavlja velik, danes v veliki meri neizkoriščen, prostor in predstavlja drugi značilni element območja.

Območje definira mogočni južni in severni podporni zid, ki daje območju tudi to značilno vraščenost v teren in pozicijo v mestu. Zid pogojuje sekvenčno doživljanje prostora.

Univerza v Ljubljani

I

Velika ploščad, danes relativno neizkoriščena in degradirana, je še dodatno omejena s pozicijo upravnega objekta. Idealna osvetljenost in razgledi preko celega mesta.

fakulteta za arhitekturo

I

Simbol rudarske industrijske revolucije, jeklen kovan izvozni stolp, dominira s svojo vertikalnostjo nad mestom. Izrazita funkcionalna struktura je kljub začetnemu šoku dobro sprejeta v mestu.

Vhod v jašek in podzemne dele rudnika skriva tisti pravi rudarski karakter. Jašek je po vertikali povezan z različnimi obzorji. Danes se dvigalo spusti do III. obzorja, do globine -124,9 m.

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

Navezava na tradicionalno idrijsko rudarsko hišo je za razumevanje zgodbe rudarja ključnega pomena.

Povezava z obravnavanim objektom doprinese k razvoju celotnega območja.

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

Pojavnost simbola rudniške industrijske revolucije, jeklenega kovanega izvoznega stolpa, dominira nad mestom in predstavlja drugi pomemben element lokacije. Identiteta rudarskega mesta se najlažje definira s tem simbolom, ki je viden s skoraj vsake točke v mestu. Vhod v globine podzemlja predstavlja tisto simbolno točko, ko se prekine stik z dnevno svetlobo in vstopi v prostor popolne teme. Ta, danes relativno neizkoriščen, element je pomemben potencial za revitalizacijo celotnega območja in predstavlja tretji pomembni element območja. Navezava na tradicionalno idrijsko rudarsko hišo pa predstavlja edinstven vpogled v zgodbo rudarja, od procesa dela v jami do procesa izhoda iz nje in osebnega življenja doma. Takšna celovita zgodba je zelo pomembna pri razumevanju celotne zgodbe idrijskega rudnika.

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

47

159 160 161 162 163

utesnjenost in nepovezanost lokacije z mestom ploščad pred objektom, danes neizkoriščena utesnjenost razstavnih eksponatov v obstoječe prostore pogled na območje iz južne smeri delujoče dvigalo v konstrukciji izvoznega stolpa in ustje jaška

OBMOČJE DANES

vir: osebni arhiv vir: osebni arhiv vir: osebni arhiv vir: osebni arhiv vir: osebni arhiv

Jašek Frančiške je edini jašek, ki je še vedno v uporabi. Po zaprtju rudnika

ima predvsem servisno funkcijo, služi za namene vzdrževanja nezalitega dela rudnika in prezračevanja jame. Je edina točka, kjer se je mogoče še spustiti v globine rudnika, do nivoja III. obzorja (globina 124,94 m). Za vzdrževanje jame sta v pohodnem oddelku na IX. obzorju nameščeni dve potopni črpalki, ki preko vgrajenih tlačnih cevovodov skrbita za stalno odvodnjavanje jame. V obdobju med letoma 2005 in 2010 je bil nadomeščen izvozni stroj na enofazni električni pogon s sodobnim električnim dvigalom. Poudariti je treba, da je prejšnji stroj skoraj nemoteno deloval skoraj 100 let in je še danes v stanju uporabe.

Menjava je bila predvsem ekonomskega značaja.

Programsko je območje jaška Frančiške razdeljeno na servisni del rudnika, na prostore v uporabi Mestnega muzeja Idrija za namene prezentacije tehniške dediščine rudnika in upravno admninistrativno stavbo, dograjeno v šestdesetih letih. Servisni del obsega delavnico strojnega vzdrževanja, garderobe

in kopalnice, arhiv rudnika, reševalno postajo, jašek z aktivnim električnim dvigalom in transformatorsko postaja. Prostor za obiskovalce obsega razstavni prostor Kleyeve črpalke, sanitarije in prostor za prezentacijo ostale tehniške dediščine rudnika. Administrativni del v sosednji stavbi obsega pisarne in ostale upravne prostore ter razstavni prostor študijske geološke zbirke idrijskega rudišča. Nejasna delitev in preplet teh programov pri

obiskovalcu povzročata zmedo.

159

Z lokalnega vidika je območje zapostavljeno z novo stavbno zazidavo, umaknjeno od ustaljenih tokov. Reliefna višinska razlika ta problem samo še izpostavlja in rezultat tega je, da se domačini redko gibljejo okrog tega območja.

160

Problematika obstoječega stanja je razvidna v prostorski neustreznosti glede na zastavljeni program. Prostori za prezentacijo dediščine močno utesnjujejo

razstavljene eksponate, razpršen servisni program otežuje delo zaposlenih in obiskovalec se sam s težavo orientira v prostoru. Kvaliteta lokacije leži v mogočni ploščadi

pred glavnim objektom, ki pa je zasedena z upravnim objektom, ki skoraj polovično prekriva mogočno prostorsko pojavnost glavnega objekta. Dodani

objekt, zgrajen v naglici, močno zavira potencial lokacije. Ploščad ponuja imenitne razglede na mesto in idealno osončenost.

Za obravnavano območje je bilo vse od začetka postopnega zapiranja rudnika izdelanih že vrsto elaboratov za obnovo. Omenja se potencialno razširitev v obliki prizidka na ploščadi ali pa v hribini za objektom. Tudi iz istega časa izvira ideja o postavitvi raziskovalnoinformacijskega inštituta za živo srebro (IRC Hg). Idejna zasnova upošteva te ideje in se opredeljuje do njih.

Kot posebnost velja omeniti podzemno povezavo med lokacijo in danes glavno točko idrijskega turizma, Antonijevim rovom. Ta povezava danes služi 161

162

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

le za servisne namene, v redkih primerih tudi za obiskovalce. Potencial te povezave je vzpostavljen v obliki turistične povezave v idejni zasnovi, z vhodom obiskovalcev v Antonijev rov in izhodom v jašku Frančiške.

163

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

48

VREDNOTENJE OBSTOJEČEGA STANJA

6

5

4

2

3

1

Obstoječe stanje na območju jaška Frančiške se vrednoti na šest različnih delov: 1. Obstoječi upravno administrativni objekt

Objekt je bil zgrajen v šestdesetih letih kot posledica hitre selitve uprave rudnika iz prejšnje lokacije zaradi potresne ogroženosti. Postavitev upravnega objekta je iz vidika funkcioniranja zadovoljiva, iz vseh ostalih vidikov pa ne. Ustvarja namreč ozko grlo pri komunikaciji okrog glavnega objekta, skoraj polovično zakriva fasado glavnega objekta na mestno veduto in onemogoča razvoj potenciala ploščadi.

2. Ploščad pred obstoječim glavnim objektom

Ploščad je danes večinoma neizkoriščena in degradirana. Uporablja se kot parkirišče za zaposlene in kot manipulativni prostor pri servisnem vzdrževanju rudnika. Zaradi nedefiniranega programa je ostala uporaba onemogočena.

3. Nadstrešnica ob vzhodni strani glavnega objekta

Nadstrešnica, izvedena ob vzhodni strani objekta, danes nudi streho parnemu stroju in vodni turbini. Konstrukcijsko je sicer objekt zanimiv, ampak zavira potencial tega območja in omejuje prehod v prostor med severnim podpornim zidom in glavnim objektom. S tem je tudi otežena krožna pot okrog objekta.

4. Glavni objekt jaška Frančiške

Kakovost obstoječega objekta je nesporna. Volumensko in oblikovno objekt dominira na območju, oblikovanje fasade je olepšano z okrasnimi elementi klasične arhitekture.

Skladnost volumna je vrednotena kot glavna vrednota. Raster odprtin in členjenost fasade ob podrobnem pregledu razkrivata zgodovinski razvoj objekta in se ga kot takega obravnava kot nedotakljivega.

5. Jekleni izvozni stolp

Simbol rudarske industrijske revolucije, jekleni izvozni stolp, dominira s svojo vertikalnostjo nad mestom in tudi danes ostaja glavni simbol rudarstva v mestu. Izrazita funkcionalistična arhitektura, v času postavitve tretirana kot velik kontrast v mestu, je danes spoznana kot ena največjih kvalitet območja.

6. Dvokapna streha prizidka

Prizidek za glavnim objektom je bil v prvi vrsti namenjen za prostor izvoznega stroja ter za parne kotle za poganjanje parnega stroja. S opustitvijo parnega pogona in eliktrifikacijo se je prostor sprostil. Prostor v velikem dvokapnem ostrešju je ostal prazen in nudi potencial za razširitev.

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

49

OBJEKT

umestitev v prostor

nova ureditev območja

odnos do obstoječega

funkcionalna zasnova

programska zasnova

prenova obstoječega objekta klet stolp administracija

ploščad

oblikovanje fasadnega ovoja

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

energetska zasnova objekta splošna in požarna varnost zagotavljanje neoviranega dostopa

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

50

pogled na novo urejeno območje

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

51

kontrast med obstoječim in dodanim

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

recepcija v kletni etaži

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

52

vse fotografije

UMESTITEV V PROSTOR

vir: osebni arhiv

pogled iz mestnega središča

lope, ki stojijo na osi med mestnim središčem in območjem

pomembna veduta proti območju, danes neizkoriščena

današnje stanje - os med mestnim središčem in območjem

obstoječe stanje - komunikacijski tokovi do obravnavanega območja; brez stika z mestnim središčem

obstoječe stanje

Današnja dostopnost območja jaška Frančiške je precej omejena, predvsem zaradi goste zazidave pred objektom. Dostop z vozili je danes omogočen z vzhodne

strani ter z zahodne strani, po strmi in ozki cesti. Za pešce alternative ni in so primorani uporabiti iste poti kot vozila. Strme poti pa niso ravno najbolj privlačne za obiskovalce.

Predvsem nepovezanost z mestnim središčem je rezultat trenutnega, degradiranega stanja na območju.

Analiza okoliškega območja pokaže, da je mogoča enotna in jasna povezava z mestnim središčem in glavnim komunikacijskim kanalom z dokaj enostavno in jasno intervencijo.

Potrebna je odstranitev zgolj enega manjšega objekta, danes v uporabi kot garaža, ter dveh manjših objektov - vrtnih lop. Z odstranitvijo teh elementov se vzpostavi direktna vizualna in funkcionalna komunikacija med mestnim središčem in obravnavanim območjem.

Mestni parter se s primerno ureditvijo podaljša prav do vhoda v novo urejeno območje. S tem se vzpostavi kontinuirani tok ljudi in nekdaj degradirano območje postane

odstranitev majhnih in za mestno strukturo nepomembnih objektov

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

ena izmed ključnih točk v mestu.

Nova ureditev vzpostavlja velik javni prostor za pešče, namenjen druženju občanov in obiskovalcev. Prostor postane ena ključnih točk spoznavanja zgodovine mesta in doživljanja dediščine, ki jo je bogata zgodovina rudnika pustila za seboj.

novo stanje - mestno središče se z majhnim posegom razširi do vhoda v novo urejeno območje

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

53

NOVA UREDITEV OBMOČJA

Novo stanje na območju jaška Frančiške se razdeli na pet posegov 1. Obnova obstoječega objekta

Obstoječi objekt se prenovi, odstrani skozi čas dodane notranje stene in se ga nameni za razstavljanje tehniške dediščine rudnika. Dodane medetažne strukture delujejo kot asociacija na stroje in preko njih vodi pot obiskovalca ter vsa potrebna tehnika. Odprt volumen ponuja prostorsko primeren prostor za prezentacijo eksponatov velikih dimenzij.

4

1

2

3

2. Nova kletna etaža pod nivojem ploščadi

5

Kletna etaža je umeščena pod nivo ploščadi in je konceptno zasnovana kot podaljšek podzemnih delov rudnika. Jasno sta definiran obod kleti in nova, dodana konstrukcija.

Kletna etaža je vstopna točka institucije in od tam vodi pot preko celotnega objekta. Nekdaj ovira v prostoru, južni podporni zid, tako postane ključna točka vstopa v novo prenovljeno območje.

3. Vertikalni večnamenski stolp

Vertikalni stolp deluje kot povezovalni člen med kletno etažo in obstoječim objektom. Ima večnivojski razstavni prostor za najvišje eksponate tehniške dediščine in preko njih vodi pot v spremljevalne programe območja. Lahko deluje tudi kot samostojna enota, neodvisno od programa v obstoječem objektu. Pritličje ponuja možnost odpiranja in ponuja podaljšek ploščadi v notranjost objekta.

4. Administracija

Dodani administrativni modul nadomešča odstranjeno upravno stavbo na ploščadi.

Nadomešča odstranjeno dvokapno streho in namesto tega ponuja največji prostorski izkoristek. Jasno je definiran odnos med obstoječim in dodanim z učinkom lebdenja novega objekta nad obstoječim. Volumensko se prilagaja obstoječim gabaritom in višinsko ne presega slemena glavnega objekta. Vizualno objekt ni zaznaven iz glavne vedute na ploščadi.

5. Nova ureditev ploščadi

Ploščad kot velika odprta površina omogoča večnamensko rabo. Deli se na območje v uporabi servisnega dela rudnika in na območje, namenjeno programskim dejavnostim institucije. Deluje kot odprt mestni parter z razgledom. Urbana oprema sledi ponovni uporabi odsluženih rudniških elementov in iz njih ustvarja dinamičen urbani park.

Nova ureditev območja se kot prvi korak odziva na neposrečeno postavitev upravnega objekta v šestdesetih letih. Ta ustvarja ozko grlo v komunikaciji med vzhodnim in zahodnim vstopom na ploščad in skoraj polovično zakriva mogočen obstoječ objekt s svojo historično oblikovano fasado. Odstranitev objekta daje ploščadi

primeren prostor, odstrani se ozko grlo in ustvarjena je velika večnamenska ploščad. Z odstranitvijo upravnega objekta ima glavni obstoječ objekt ponovno možnost,

da pokaže celotno svojo fasado mestu.

Glede na programske zahteve je neizbežno dodajanje novih volumnov k obstoječemu objektu. Koncept dodajanja sledi dominantni vlogi obstoječega objekta

in kvaliteti ploščadi pred objektom. Ploščad ponuja velik prostor, ki pa zaradi kvalitete mora ostati brez motečih elementov. Rešitev se ponuja v ureditvi prostora pod ploščadjo,

k temu pogojuje tudi razširitev območja črpalke Kley s svojim podzemnim delom. Ostala dva vidna dodana elementa sta vertikalen stolp in dodani administrativni

volumen. Oba dodana volumna sledita konceptu dodanih oziroma podpornih industrijskih objektov, saj sta oblikovana anonimno in puščata dominantno vlogo obstoječemu objektu.

Degradiran objekt med obstoječim objektom in severnim podpornim zidom se sprosti in ustvari se krožna pot okrog celotnega območja. Prostor za objektom služi kot simbolna prispodoba kot prostor ostankov rudniških strojev, ki danes ležijo razpršeni po celotnem mestu.

novo stanje

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

54

razstavni prostori tehniške dediščine

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

55

ODNOS DO OBSTOJEČEGA

obstoječe stanje glavnega objekta pred izvedenimi posegi

rušitve dodanih notranjih sten in nadstreška na vzhodni strani objekta

novo stanje, kjer so ohranjene glavne kvalitete obstoječega objekta, to so obodne stene s svojimi odprtinami in bogato fasado

V času od leta 1792 pa do današnjih dni se je območje jaška Frančiške večkrat posodabljalo in dograjevalo. Prvotno stanje, ki je bilo izključno funkcionalno zasnovano, je obsegalo samo obodne stene, strukturo izvoznega stolpa in prostor za napravo, ki je poganjala izvozni mehanizem. Prostorsko koncept

izvornega stanja najbolj spremeni intervencija leta 1954, ko se je objekt notranje pregradilo v dve etaži, in mnogo majhnih prostorov med tema dvema etažama. Zaradi tega je postala otežena berljvost prvotne strukture in objekt je izgubil tisti notranji rudniški karakter iz začetka njegovega obratovanja. Objekt postane sistem majhnih prostorov.

Idejna zasnova prepozna kvalitete obstoječega objekta, to so prvotni obodni zidovi in obodni zid, dodan ob razširitvi objekta leta 1914. Dodani notranji prostori

so obravnavani kot tujek, ki zavira potencial volumna in ga zato idejna zasnova odstrani.

Objekt se vrne v izvorno stanje, z jasno berljivo strukturo in sistemom širitve objekta. Idejna zasnova obstoječega objekta, dominantnega elementa območja, vizualno ne spreminja.

Ohranijo se vsi fasadni elementi, zunanje stavbno pohištvo in tip ter naklon ostrešja. Kljub

zamenjavi strešne konstrukcije se zunanji izgled strehe ne spreminja.

obstoječe stanje - dodani upravni objekt na ploščadi otežuje komunikacijo in zakriva fasado glavnega objekta

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

Ostali dodani elementi, kot so nadstrešnica na vzhodni strani objekta, ki daje zaščito razstavnim eksponatom, in upravna stavba, so obravnavani kot zaviralec razvoja območja.

Nadstrešnica je odstranjena in stroji dobijo novo mesto med ostalimi eksponati, zaščiteni v notranjosti. Upravna stavba se ruši, novi upravni prostori dobijo svoje mesto na severni strani objekta, v dodanem volumnu na prizidku. Z očiščenjem dodane strukture celotno območje razkrije vse svoje kvalitete v najboljši luči.

novo stanje - ploščad pred objektom z odstranjenim upravnim objektom

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

56

FUNKCIONALNA ZASNOVA

Razgledna streha Dostop do razgledne strehe je mogoč samo preko stopnišča.

Muzejska kavarna Muzejska kavarna je dostopna tako preko stopnišča kot tudi preko dvigala.

Galerija Galerija ima dostop preko stopnišča in preko dvigala.

2. etaža administracija 2. etaža administrativnega dela je funkcionalno razdeljena na osrednji del s komunikacijami in servisi, krožna pot okrog pa omogoča prost dostop v deljen program. Zahodna stran vsebuje pisarniški program, vzhodna stran pa laboratorijski.

2. medetaža stolpa Ima povezovalno funkcijo med razstavnim in spremljevalnim programom. Pot obdaja razstavljeno črpalko Rittinger.

1. etaža administracija 1. etaža administrativnega dela je funkcionalno razdeljena na osrednji del s komunikacijami in servisi ter neformalnim prostorom za druženje, krožna pot okrog pa omogoča prost dostop v deljen program. Zahodna stran vsebuje pisarniški program, vzhodna stran pa laboratorijski.

1. medetaža administracija 1. medetaža med nivojem obstoječega zidu in novim, dodanim objektom, funkcionira kot zaprta enota z omejenim dostopom. Tu je prostor za arhiv rudnika in s tem povezane dejavnosti.

1. medetaža stolpa Komunikacijska točka z obstoječim objektom preko prehoda med objektoma. Pot obdaja razstavljeno črpalko Rittinger.

Razstava izvozni stroj Prostor prezentacije izvoznega stroja na električni pogon jaška. Komunikacija z glavnim objektom poteka preko dvignjenega prehoda nad servisnim vhodom.

Prizidek pritličja Pritlična etaža prizidka je glede na koto tlaka osrednjega objekta dvignjena za +1,53 m. Tu poteka glavni vhod zaposlenih, funkcionalno se ne prekriva s potmi obiskovalcev. Poti se vizualno srečata na vhodni točki pritličja.

Pritličje je prostor za servisno delavnico rudnika, servisne prostore za obratovanje delavnice (garderobe, sanitarije, čajna kuhinja).

Omogočen je prehod na vzhodno stran objekta proti podpornemu zidu. Komunikacija z višjimi etažami poteka preko dvigala in stopnišča.

Pritličje stolpa Pritličje stolpa omogoča odprtje fasade in s tem povezanost na zunanjo ploščad. Stolp lahko funkcionira kot samostojna enota preko svojega vhoda.

Vertikalne komunikacije preko stopnišča in dvigala. Odprtina v plošči obdaja razstavljeno črpalko.

Pritličje glavni objekt Pritličje je namenjeno izključno prezentaciji tehniške dediščine idrijskega rudnika. Odprta zasnova in prosti tloris omogočata neovirano razporeditev strojev v smiselne sklope in s tem lažje razumevanje konteksta eksponatov.

Vizualno se vzpostavljajo stiki s kletno etažo preko odprtin za elemente Kleyeve črpalke in z višjimi etažami, ki vizualno ne ovirajo izkušnje prostora.

Vertikalna komunikacija poteka preko stopnišča, ki obdaja konstrukcijo izvoznega stolpa, in preko dvigala, ki obratuje v konstrukciji izvoznega stolpa.

Kletna etaža stolpa Kletna etaža vertikalnega stolpa z razstavljenimi eksponati tehniške dediščine. Odprtine med etažami ustvarjajo mogočen vertikalni prostor.

Komunikacija z ostalimi etažami preko celotnega območja s stopniščem in dvigalom.

odgovor na neurejeno obstoječe stanje se nova zasnova jasno opredeli do odnosa med zaposlenim in obiskovalcem.

Pot obiskovalca je definirana kot krožna pot preko celotnega objekta, od izhoda iz rudniškega jaška in recepcije, do programov v kletni etaži, preko vertikalne komunikacije v stolpu in vstopa v obstoječi objekt. Pot se smiselno

razdeli na uvod v program celotne institucije, preko odkrivanja skrivnosti živega srebra, naprej do spoznavanja geološke posebnosti idrijskega rudišča in na koncu do razstave izjemno bogate tehniške dediščine rudnika. Zasnova tudi opredeljuje vlogo obiskovalca

kot aktivnega udeleženca v programu in pasivnega opazovalca dogajanja.

Podkleten del obstoječega objekta Namenjen kakovostni prezentaciji celotnega mehanizma Kleyeve črpalke in razumevanju delovanja le-te. Izhod iz jaška je predviden na tej etaži. Pot se naprej nadaljuje do recepcije in dalje preko celotnega objekta.

Vertikalna komunikacija preko stopnišča okrog konstrukcije izvoznega stolpa in dvigala, ki vodi iz jaška pa vse do 2. medetaže v obstoječem glavnem objektu.

Univerza v Ljubljani

Funkcionalna zasnova se deli na del za obiskovalce in del za zaposlene. Kot

Glavni vhod Glavni vhod v objekt poteka preko kletne etaže, kjer se pot sreča s potjo obiskovalcev rudnika.

Komunikacija poteka od recepcije preko razstavnih hodnikov do kletne etaže stolpa.

Centralni zbirni prostor vodi obiskovalce naprej po prostorih institucije. Omogočeno je tudi samostojno funkcioniranje kleti v primeru različnih dogodkov (konference, prireditve).

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

Obiskovalec ima možnost neodvisnega vstopa v mestno galerijo in še višje do muzejske kavarne in razgledne terase.

Pot zaposlenega se preko svojega vhoda s potjo obiskovalca sreča le na točki, kjer ta pride na ogled izvoznega stroja v obstoječem prizidku glavnega objekta. Dinamika srečevanje vnaša tudi potrebno življenje v objekt. Zaposleni se delijo

na servisni del rudnika, namenjen vzdrževanju nezalitega dela rudnika, in na zaposlene v administraciji in laboratorijih. Zasnova deli ta dva sklopa zaposlenih na “umazani” del v pritličju in “čisti” del v nadstropjih.

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

57

PROGRAMSKA ZASNOVA

Kletna etaža

Pritličje in ploščad

Pritličje prizidka

1. medetaža

1. etaža administracija

2. medetaža

2. etaža administracije

galerija stolp

kavarna stolp

razgledna streha stolp

Programska zasnova se v širšem kontekstu deli na del za obiskovalce in del za zaposlene. Obiskovalci institucije imajo v uporabi celotno kletno etažo, obstoječi razstavni prostor tehniške dediščine

servisni prostori za vzdrževanje rudnika

servisni prostori

transformatorska postaja

prehodni prostor - recepcija

administracija - neformalni del

večnamenska dvorana

administracija - pisarniški del

center za živo srebro

administracija - laboratorijski del

geološki center

galerija

podzemne galerije

muzejska kavarna

večnamenska ploščad pred objektom

razgledna streha

volumen glavnega objekta in vse etaže stolpa. Kletna etaža se razdeli na glavni vstopni del z recepcijo in servisnimi programi (garderobe, sanitarije), k temu se priključi še podkleten del obstoječega objekta, kjer so urejeni izhod iz jaška, razstava okrog mehanizma Kleyeve črpalke in del servisnih prostorov (reševalna postaja, elektro postaja dvigala in shramba).

Programski del kletne etaže se deli na večnamensko dvorano, razstavni prostor za eksperimente o živem srebru, geološki center z rastavo študijske geološke zbirke in začetni del razstave o tehniški dediščini rudnika. Povezovanje med temi programi poteka preko razstavnih hodnikov, kjer so postavljene razstave o tematiki, mimo katere poteka hodnik.

Glavni obstoječi objekt je v celoti namenjen razstavi tehniške dediščine, razstava je razdeljena v več različnih sklopov, glede na tip razstavljenih eksponatov. Obiskovalec s spustom na pritlično etažo spoznava posamezne sklope razstave. Iz tega volumna vodi pot tudi do razstavljenega eksponata izvoznega stroja.

Skupaj površine in razgledna terasa: 3322,5 m2 Skupaj zunanje površine: 2155,5 m2

Etaže stolpa so razdeljene na razstavni del v odprti etaži preko treh nivojev, 4. etaža ima galerijo, 5. etaža ponuja muzejsko kavarno in na koncu je že razgledna streha stolpa, od koder je imeniten razgled na celotno mesto.

Servisni del se deli na delavniški del v pritličju, namenjen vzdrževanju rudnika in tehničnemu obratovanju objekta. Prva medetaža je prostor za arhiv rudnika in je zaprte narave. Prva etaža administrativnega dela je prostorsko fleksibilna in se deli na pisarniški del na zahodni strani in laboratorijski del na vzhodni strani. Enako zasnovo ima tudi druga etaža administracije.

Vmesni del je definiran kot neformalni prostor s servisnimi elementi.

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

58

razstavni prostor tehniške dediščine, pogled iz 1. medetaže

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

59

1.

PRENOVA OBSTOJEČEGA OBJEKTA

1. novo stanje po odstranitvi notranjih konstrukcij

Spreminjanje vloge opazovalca in aktivnega udeleženca v izobraževalnih procesih v objektu. Doživljanje pristnega rudniškega ambienta preko vizualnih zaznav na več nivojih, izkušnja hrupa in vibracij pri delovanju strojev se s prostorsko zasnovo ojača. Medetažne konstrukcije dovoljujejo omejeno gibanje in tako ustvarijo specifično zaznavanje ambienta.

Obstoječi objekt jaška Frančiške ima dominantno vlogo na območju in predstavlja njegovo največjo kvaliteto. S prepoznavanjem teh elementov in analiziranjem prostorskega razvoja objekta lahko določimo, katere elemente ohranimo in katere odstranimo.

2. odmik od obstoječih elementov (obodni zid, Kleyeva črpalka in izvozni stolp)

Prvotno stanje objekta obsega samo obodno steno, streho in izvozni stolp jaška. Te elemente ohranimo tudi v idejni zasnovi. Ostale, s časom dodane strukture, odstranimo in s tem omogočimo, da prostor zadiha in dobi tisto pravo, prvotno kvaliteto. Odstranitev notranjih sten sledi konceptu vračanja objekta v izvirno stanje. Odstranitev notranjih sten omogoči tudi dovolj prostora za razstavne eksponate, to so stroji tehniške dediščine idrijskega rudnika. Predvsem postavitev izvoznega stolpa in lokacija

Kleyeve črpalke določata nov prostorski razpored.

Idejna zasnova sledi funkcionalni razporeditvi elementov in odpiranju prostora za prezentacijo dediščine. Poglobitev prostora okrog Kleyeve črpalke na koto -6,20

3. nove strukture se odzivajo na stenske odprtine in zgodovinski razvoj objekta ter povezujejo izvozni stroj v prizidku

novo stanje po odstranitvi notranjih konstrukcij

podkletenje obstoječega objekta in razširitev prostora okrog Kleyeve črpalke za pregled nad delovanjem celotnega mehanizma stroja

m izhaja iz prvotne zasnove prostora okrog stroja. Dodani elementi v obstoječem objektu sledijo logiki nedotakljivosti prvotnih obodnih sten ter prostega pritličja. Novo in staro je s tem striktno ločeno in jasno berljivo. Vsi dodani elementi se obešajo preko novega ostrešja, le-ta pa prenaša obtežbo na utrjene obstoječe obodne zidove. Oblikovanje dodanih medetaž sledi okenskim odprtinam in ustvarja sekvenčne vizualne stiuke z zunanjo okolico. V pritličju je ustvarjena velika odprta površina, ki omogoča kakovostno postavitev in razporeditev velikih eksponatov v enem prostoru.

Dodane medetaže se delijo na prehodna območja širine 1,4 m in razstavna območja platoje, širine 3,8 m. Vertikalno povezovanje se vzpostavi preko prehoda iz dodanega stolpa na vzhodni strani objekta in preko vertikalnega stopnišča, ki objema obstoječo konstrukcijo izvoznega stolpa. Obešanje celotne dodane konstrukcije ustvarja konstrast v prostoru in deluje kot nekakšen stroj. Ta zagotavlja vse tehnične pogoje za prezentacijo tehniške dediščine (osvetlitev, elektro priključke, montažne točke za dodatne elemente, ipd.).

Doživljanje prostora in razstavljenih eksponatov dodane medetaže ojačajo s smiselno razporeditvijo strojev po sklopih. Doživetje je že potencirano preko usmerjene osvetlitve eksponatov ter preko prenašanja zvoka in tresljajev preko celotne dodane konstrukcije. S

4. dodana struktura je odmaknjena od obstoječega, ustvarja krožno pot skozi objekt in razstavo

kompresorji, vodna turbina in dieselski motor

temi posegi je zagotovljeno metafizično doživljanje razstave.

parni stroji in parni kotli vitli in vrtalna garnitura

Funkcijsko se dodana struktura opredeljuje do vloge opazovalca in aktivnega udeleženca v programu. V času različnih delavnic in spoznavanja tehniške dediščine

rudniške črpalke mehanična delavnica 1 dodajanje medetaž, ki so obešene preko nove strešne konstrukcije in zagotavljajo prosto pritličje

Univerza v Ljubljani

vertikalne komunikacije so mogoče preko dvigalnega jaška v obstoječem izvoznem stolpu in preko dodanih stopnic, ki potekajo okrog konstrukcije stolpa

I

fakulteta za arhitekturo

I

programska razporeditev elementov tehniške dediščine idrijskega rudnika

rudnika pasivni obiskovalec z višine opazuje dogajanje pod seboj in je s tem stimuliran k aktivnemu sodelovanju pri programu. Nova struktura omogoča vrsto prilagoditev glede na raznovrsten program, ki se lahko odvija na odprtem pritličnem prostoru.

mehanična delavnica 2 tesarska delavnica in rudniška kovačija razstava Kleyeva črpalka

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

60

razstava tehniške dediščine, pogled v pritličju

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

prehod iz vertikalnega stolpa v prostore razstave tehniške dediščine na 2. medetažo

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

61

1.1

SHEMA PRENOVE OBSTOJEČEGA OBJEKTA

2. medetaža, namenjena razstavi eksponatov iz tesarske delavnice in rudniške kovačije

1.medetaža je namenjena razstavi eksponatov iz mehanične delavnice

odprta pritlična etaža, namenjena razstavi večjih eksponatov

vertikalni razstavni prostor črpalke Rittinger preko več etaž

razstavni prostor Kleyeve črpalke

Shematski vzdolžni prerez preko odprtega volumna obstoječega objekta Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

62

1.2 ohranjena obstoječa konstrukcija s strukturiranim in jasnim sistemom zgodovinskega razvoja objekta

ZASNOVA KONSTRUKCIJSKEGA SISTEMA V OBSTOJEČEM OBJEKTU

AB venec višine 20 cm in sidran v obstoječo konstrukcijo, izveden po celotnem obodu objekta

AB vertikalne vezi dimenzije 50/30 cm za statično okrepitev obstoječe konstrukcije in nadomestilo za opuščene prečne stene ter prenašanje obtežb novega ostrešja 1. obstoječe stanje

2. dodane AB vezi na pozicijah odstranjenih zidov in AB venec

nova jeklena strešna konstrukcija izvedena v IPE 600 profilih za zagotavljanje povečane statične nosilnosti obremenitve obešenih medetažnih konstrukcij

obešena jeklena medetažna konstrukcija v IPE 400 profilih

horizontalne pomike omejuje obstoječa konstrukcija izvoznega stolpa

Konstrukcijski sistem sledi konceptu nedotakljivosti obstoječe strukture.

Obstoječi objekt z odstranitvijo notranjih konstrukcijskih sten oslabimo in zato ga je potrebno dodatno utrditi ter ga narediti statično nosilnega. V stene se na pozicije obstoječih zidov vgradijo vertikalne AB vezi dimenzije 50/30 cm, ki niso vidne ter ne zmotijo berljivosti obstoječe strukture. Na vencu obstoječega zidu se z odstranitvijo dela zidu vgradi AB venec višine 20 cm. Obstoječi objekt je s tem statično saniran in potresno varen.

Dodani venec služi kot močan obroč za prenašanje raztezne sile ob povečani vertikalni obremenitvi strehe. Na venec so sidrana ležišča za nove jeklene IPE 600 nosilce ostrešja in medetažnih konstrukcij, obremenitve se prenašajo preko členkastih vpetji. Členki zagotavljajo prenašanje sil ob pomikih konstrukcije zaradi temperaturnih raztezanj.

Na nosilce IPE 600 je dodana sekundarna mreža IPE 200 nosilcev, ta pa prenaša obremenitev pločevinaste kritine ostrešja. Sekundarni nosilci IPE 200 so na distančnikih višine 3 cm, ki zagotavljajo, da knauf akustični strop ne prekriva primarnih nosilcev.

členkasto vpetje IPE 600 nosilcev in sidrano v dodan AB venec

3. novo ostrešje IPE 600 členkasto vpeto na AB venec

4. prva medetažna konstrukcija iz IPE 400 profilov, obešena preko Ø2cm jeklenic na strešno konstrukcijo

jeklena ograja višine 100 cm z vmesnimi večnamenskimi informacijskimi paneli

obešena jeklena medetažna konstrukcija v IPE 400 profilih

Oblikovanje nove strešne konstrukcije vizalno objekta na zunaj ne spreminja in ohranja vse kvalitete obstoječega, od naklona strehe, tipa strešne kritine do okrasnih vencev. Strešne odprtine se iz pravokotnih vrnejo v prvotno stanje, v ovalne

obešanje dodanih medetaž preko jeklenic premera 2cm na jekleno ostrešje

5. druga medetažna konstrukcija iz IPE 400 profilov, obešena preko Ø2cm jeklenih palic na strešno konstrukcijo

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

oblike.

Nova strešna konstrukcija je potrebna zaradi prenašanja obtežbe dodanih medetaž in s tem povezanega zagotavljanja prostega tlorisa v pritličju.

Medetaže so izvedene v jekleni konstrukciji nosilcev IPE 400 zaradi prenašanja velikih razponov in obtežb razstavnih eksponatov. Konstrukcija se osno prilagaja novi strešni konstrukcij in se nanjo obeša preko jeklenih palic premera 2 cm. Višinske kote dodanih medetaž so na +4,80 m in +9,02 m. Nove medetažne konstrukcije so namenoma

stopnišče okrog obstoječega izvoznega stolpa, izvedeno v jeklenih profilih IPE 400 in statično nedovisno od obstoječe konstrukcije

izvedene z možnostjo rahlega gibanja, saj se obratovanje strojev prenaša v konstrukcijo in s tem ojača zaznavo pri obiskovalcu.

6. celotna medetažna konstrukcija, obešena na novo ostrešje

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

63

razstavni hodnik v kletni etaži

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

64

2.

KLET

Ohranjanje kvalitete ploščadi in pogledov s postavitvijo novih programov v podzemne prostore. Glavni obstoječi objekt kljub dodanem volumnu ne izgubi svoje vedute na mesto. Globina izkopa se prilagodi globini obstoječega stanja Kleyeve črpalke.

Zasnova kletnega volumna sledi glavni ideji prenove območja, izpostavljanju pomena ploščadi pred obstoječim objektom. Razlog za podzemni poseg leži v

dejstvu, da je obstoječa spodnja kota Kleyeve črpalke -6,20 m in ta kota je tudi izhodišče za globino nove kletne etaže. S tem se zagotovi boljša izkušnja izhoda iz podzemlja idrijskega rudnika in nadaljevanja poti preko novega programa v objektu.

2. nov vhodni portal preko južnega podpornega zidu

1. podkletenje obstoječega objekta na nivo -6,20 m

Vkopani dodani objekt se tako skrije in vizualno ne prekine stika obstoječe fasade glavnega objekta z mestno veduto. Kletna etaža odgovarja na današnje

3. izkop prostora pod območjem ploščadi

obstoječe stanje upravnega objekta pred glavnim objektom in simbolično predlaga pravilno rešitev.

Tako se v kletni etaži združita dve poti, izhodna pot iz jaška ter nova dostopna pot. Stičišče predstavlja prostor recepcije, sanitarnih in garderobnih prostorov. Od tu naprej sledi pot po kletni etaži in naprej po ostalih prostorih objekta. S posegom v kletni prostor se obnova opredeljuje do obstoječega podpornega zidu na južni strani in preko njega s periforacijo vzpostavlja glavni vhod v prenovljeno območje.

Današnja težava lokacije leži v veliki višinski razliki med koto obstoječega objekta in koto dostopne ceste. S tem se tudi izniči velika višinska razlika pri dostopu in se ta razporedi med potjo skozi objekt.

5. razporeditev programov v kleti

4. nova komunikacijska povezava deli prostore na razstavne hodnike in programske volumne

večnamenska dvorana center za živo srebro

Zasnova vzpostavlja odnos do obstoječe strukture, to sta obodna stena, izvedena v betonskih pilotih z zelo grobo obdelavo, in dodana struktura, izvedena v preprosti betonski konstrukciji ter z jasno definiranimi elementi in berljivo tektoniko. Ustvarja se kontrast v prostoru, preko stropnega svetlobnika prostor

6. odnos do obstoječega zidu se vzpostavi preko treh karakterno različnih galerij

razstavnega hodnika dobiva naravno osvetlitev, medtem ko razstavni prostori ostanejo zaprti in postanejo svetlobno nadzorovano okolje.

Večnamenska dvorana se lahko uporablja tudi v času neobratovanja ostalih prostorov muzeja, galerijski prostori se lahko dopolnjujejo glede na potrebe razstav. Za življenje takega objekta je ključna prilagodljivost programov in prostorov in kletna etaža sledi tem načelom.

geološki center razstava tehnika servisni prostori

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

65

izhod iz jaška, začetna in končna točka ogleda institucije

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

večnamenska dvorana v kletni etaži

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

66

center za raziskovanje vplivov živega srebra

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

geološki center

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

67

2.1

SHEMA DELOVANJA KLETNE ETAŽE

razstava geologija

razstava živo srebro

razstava splošno o instituciji

recepcija

Shematski prerez preko razstavnega hodnika

razstava študijska geološka zbirka rudnika

eksperimentalnica živo srebro

večnamenska dvorana

sanitarije

Shematski prerez preko programskih prostorov Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

68

2.2

ZASNOVA KONSTRUKCIJSKEGA SISTEMA KLETI

podkleteni del: piloti AB kot podpora obstoječim temeljem objekta

piloti AB eden ob drugem tvorijo neprepustno steno, zaključeno s torkret betonom 1. izkop kletnih etaž mogoč ob pilotiranju celotnega oboda in podkletenih delov objekta

2. gabarit kletne etaže, izveden v obodni steni z AB piloti premera 80 cm, povezani z AB vencem 50 cm višine

obodna AB stena debeline 20 cm, izvedena v podkletenem delu obstoječega objekta dvojni AB nosilci 20/70 cm na razponu 8,70 m; prostor med nosilci predviden za vgradnjo razsvetljave

AB nosilci dimenzije 50/100 cm za podporo obtežbe pritlične plošče in obtežbe razstavnih eksponatov

samostojna in konstrukcijsko nenosilna dvojna inštalacijska stena debeline 20 cm z vmesnim prostorom za odvod meteorne vode in tehnične inštalacije 3. nove nosilne stene debeline 30 cm

4. dodani dvojni AB nosilci dimenzije 20/70 cm za podporo pohodne ploščadi

Konstrukcijski sistem kletne etaže in podkletenega dela pod obstoječim delom je izveden v več fazah. Prvi korak je utrditev temeljev pod obstoječim objektom z vrtanjem AB pilotov pod naklonom v zemljino. Sledi izkop gradbene jame pod objektom do kote -6,50 m, do globine obstoječe konstrukcije Kleyeve parne črpalke. Podkleteni del se utrdi z obodnim AB zidom debeline 20cm, hidroizoliran in XPS izolacija.

nova etažna plošča v obstoječem objektu

Kletna etaža je izvedena kot obodno pilotiranje z AB piloti premera 80 cm, ki se stikajo med seboj. Tako se ustvari nepropustna obodna stena, ki omoča izkop

celotne gradbene jame. Obodna stena je zaključena z nanosom torkret betona.

V kleti je izvedena AB plošča debeline 20cm na podložnem betonu. Finalni tlak ima koto -6,20m. Na novo AB ploščo so vstavljene AB stene, debeline 30 cm. Dodane

stene nosijo dvojne montažne AB nosilce dimenzij 20/70 cm, ki so postavljeni na rastru 2,07 m in imajo maksimalen razpon 8,70 m. Vmesni prostor med nosilci

je predviden za izvedbo elektrotehniških inštalacij. Na nosilcih je izvedena montažna AB plošča debeline 12 cm. Na montažne plošče je izveden naklonski beton, ki odvaja meteorno vodo med dvojne stene v kletni etaži. Celotna plošča je hidroizolirana, položena XPS izolacija, na njej pa drenažni in finalni sloj v kamnu.

Med vencem pilotov in stešno konstrukcijo je izveden svetlobnik po celotni vzdolžni stranici kletne etaže v dolžini 51,85 m in širini 0,3 m.

odvajanje vode izvedeno preko drenažnega sloja v inštalacijske stene

5. pohodna ploščad, izvedena v montažni AB plošči, hidroizolirana, XPS izolacija, drenažni sloj in finalni sloj

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

69

pritličje stolpa z vertikalnim razstavnim prostorom za črpalko Rittinger

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

70

3.

razgledna strešna ploščad

STOLP

muzejska kavarna galerija razstavni prostori tehniške dediščine

V programski shemi stolpa večino volumna zasedajo razstavni eksponati tehniške dediščine. V zgornjih etažah, v prostorih z več svetlobe in lepim razgledom, dobijo mesto galerija, kavarna in razgledna strešna ploščad.

Stolp povezuje kletno etažo z obstoječim objektom preko vertikalnih kominikacij

Dodan volumen vertikalnega stolpa služi kot element povezovanja obstoječe strukture in nove, dodane strukture. Oblikovanje volumna je izrazito preprosto, podreja

Višino stolpa definira v notranjost postavljena črpalka Rittinger z IX. obzorja v rudniku. Spodnji gabarit definira razstavljen izvozni stroj na parni pogon iz jaška Jožef

se obstoječemu objektu in mu prepušča dominantno vlogo. Dodani volumen oblikovno sledi podpornim strukturam v industrijski arhitekturi in je izrazito funkcionalno zasnovan.

Gabaritno se stolp prilagaja dimenzijam izvoznega stroja na parni pogon iz jaška Jožef, ki dobi razstavni prostor v kletni etaži. Poleg tega stroja dobi v stolpu mesto tudi črpalka Rittinger, ki je imela predhodno pozicijo v samem jašku, ob zamenjavi so jo zaradi prevelike višine postavili na zunanje pročelje obstoječega objekta. Višinsko se stolp prilagodi tej črpalki in omogoča obiskovalcu ogled le-te iz treh različnih višin. Etažne konstrukcije so speljane ob tej črpalki, nosilni element črpalke postane velika vertikalna razstavna površina.

Pritlični prostori stolpa so namenjeni večnamenski rabi z možnostjo odpiranja dveh obodnih sten, ki mejita na ploščad. S tem se ustvarja odprt pokrit prostor, ki je uporaben v primeru različnih prireditev na ploščadi. Povezovanje z obstoječim objektom se zgodi v prvi etaži preko zastekljenega prehoda, ki simbolizira nekdanje umetno obsevanje rudarjev s svetlobo zaradi pomanjkanja le-te v rudniku. Koncept sekvenčnosti

doživljanja prostorov institucije se zgodi na prehodu iz kletnih prostorov ter naprej preko stolpa v obstoječi objekt.

V četrti etaži dobi prostor nova mestna galerija, ki je zaradi pomankanja takega programa v mestu nujna. Kompaktna velikost galerije je prilagojena lokalni produkciji. Peta etaža je mesto za muzejsko kavarno z razgledom na mesto in preko te etaže vodi še pot na razgledno ravno streho.

Funkcioniranje stolpa sledi logiki večnamenske rabe. Mogoče je pregrajevanje prostorov in zaprtje dostopa do muzejskega programa v obstoječem objektu. Komercialni program v stolpu skrbi za večjo frekventnost ljudi na območju.

Zasnova fasadnega ovoja sledi konceptu anonimnih dodanih rudniških struktur. Le-te so grajene izrazito funkcionalno, brez estetskega poudarka. Fasadni 1. današnje stanje ob obstoječem objektu - pod nadstrešnico je razstavljen izvozni stroj na parni pogon iz jaška Jožef in vodna turbina Francis

Univerza v Ljubljani

I

2. dodan volumen se geometrijsko prilagaja obstoječemu objektu, s tem ustvarja ozek prehod v prostore za objektom

fakulteta za arhitekturo

I

3. rotacija stolpa vzporedno s podpornim zidom in usmerjanje tega proti staremu delu mesta, prostor med objektoma postane večji in bolj prehoden, povezovanje med objektoma je boljše

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

4. odpiranje pritlične etaže proti ploščadi služi kot pokriti trg in prostor za servisiranje programa na ploščadi

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

sistem je zasnovan kot vertikalni periforirani paneli, ki v dnevnem času dajejo objektu videz monolita. V večernem času pride do izraza dvojni karakter fasade, notranjost postane vidna, vsebina objekta se pokaže mestu. Pokažejo se diagonalni fasadni elementi, ki so asociacija na stare rudniške strukture.

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

71

prehod v obstoječi objekt v 1. etaži stolpa

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

2. etaža stolpa , pot vodi naprej do galerije, kavarne in razgledne strešne terase

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

72

3.1

SHEMA DELOVANJA STOLPA

povezava z obstoječim objektom

razgledna ploščad - streha

muzejska kavarna

galerija

vertikalne komunikacije - stopnišče

črpalka Rittinger iz IX. obzorja

razstava - tehniška dediščina

Shematski prerez preko programskih prostorov stolpa Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

73

3.2

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA STOLPA

obodna AB stena debeline 20 cm

novi pasovni AB temelji višine 120 cm in kletna AB plošča višine 15 cm

1. pasovni AB temelji v kletni etaži

2. obodna AB stena v kletni in pritlični etaži v debelini 20cm za varovanje pred vdorom zemljine

vertikalna stena, tlorisne dimenzije 1100/30 cm

vertikalna AB stena, tlorisne dimenzije 200/40 cm vertikalna AB stena, tlorisne dimenzije 200/40 cm

3. tri osnovne vertikalne AB stene

4. etažne konstrukcije, izvedene v AB plošči debeline 15 cm

Zasnova vertikalnega stolpa sledi konceptu jasne tektonike. Celotna konstrukcija je zasnovana okrog treh vertikalnih sten, dveh v prečni smeri dimenzij 200/40 cm, vzdolžna stena dimenzije 11000/30 cm. Stene so podprte s pasovnimi temelji

diagonalno nameščeni jekleni profili UPN 200 kot podkonstrukcija fasadnega sistema

višine 120 cm. V kletni in pritlični etaži je proti terenu izveden obodni zaščitni AB zid debeline 20 cm. Proti terenu je objekt podprt z AB piloti premera 80 cm, na osnem razmiku 125 cm.

konstrukcija stopnic, izvedena v jeklenih profilih IPE 400, vpeta v AB plošče in odmaknjena od vzdolžnega zidu

Etažne konstrukcije so izvedene kot AB plošče debeline 15 cm in različnih etažnih višin glede na program. Plošča v prvi in drugi etaži je prekinjena in nadomeščena

z jekleno konstrukcijo IPE 400 kot pohodni mostovž.

diagonalno nameščeni jekleni profili UPN 250 kot podkonstrukcija fasadnega sistema

Vertikalna komunikacija po objektu je izvedena kot odprt dvigalni jašek ob severni prečni steni in kot serija stopnišč, nameščenih na vzhodni strani vzdolžne stene. Konstrukcija stopnic je izvedena v jeklenih nosilcih IPE 400, vpetih v AB

plošče. Na dolžini stopnic se te statično ne stikajo na vzdolžno steno.

Fasadni sistem je izveden kot diagonalno križanje C-profilov, ki so vpeti v

AB plošče na različnih točkah. Fasadni profili zagotavljajo statično stabilnost fasade. Na podkonstukcijo je pritrjena fasada v obliki vertikalnih periforiranih Alu panelov dimenzij 22/9 cm, na medsebojni oddaljenosti 5 cm.

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

74

progled proti jugu, dodani administrativni volumen, na obstoječem prizidku glavnega objekta

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

75

4.

Administrativni modul se vsede na obstoječo strukturo in se od nje distancira s spodnjo svetlobno fugo. S tem dobi dodani modul efekt lebdenja nad obstoječim. Odmika se konstrukciji izvoznega stolpa in staremu dimniku pare, s tem ustvarja nove dodatne površine, namenjene za oddih zaposlenih in kot razširitveni prostor interierja. Dodani volumen je dvoetažen in se višinsko ter vizualno skrije za obstoječi glavni objekt. Iz glavne vedute na območje dodanega volumna ni moč zaznati.

ADMINISTRACIJA

Odstranitev neizkoriščene obstoječe dvokapne strehe in zamenjava le-te z dodanim večetažnim volumnom.

Dodani administrativni modul je nujen poseg glede na programske zahteve.

Prilagajanje omejitvam obstoječega. Nov volumen ne presega obstoječega in se mu prilagaja ter se od njega distancira. S tem se izpostavljajo glavne kvalitete obstoječega objekta.

Zasnova dodanega volumna se prilagaja tlorisnim gabaritom obstoječe konstrukcije in se do nje odmika. S tem se vzpostavi jasen odnos med obstoječim in novim.

Vizualni efekt lebdenja novega nad starim dosegamo s stekleno fugo, ki osvetljuje razstavne prostore v notranjosti.

Funkcionalna zasnova temelji na delitvi med upravnim delom in delom, namenjenim za obiskovalce. To je edina točka, kjer medetažna konstrukcija

obstoječega objekta posega v prostore pod administrativnim modulom. Tam je prostor izvoznega stroja na enofazni električni pogon s pripadajočimi tehničnimi prostori. Poti

pisarniški prostori

obiskovalca in zaposlenega se ne prekrižata, le vizualno se srečata.

neformalen prostor

V pritličju dobi prostor mehanična delavnica za vzdrževanje jame s servisnimi prostori, transformtorska postaja je premaknjena v dodani del, ki zapre danes manjkajoči vogal. V medetaži dobi svoje mesto arhiv rudnika. Etaži v administrativnem delu sta razdeljeni na del za pisarniški in del za laboratorijski program. V vmesnem prostoru dobijo mesto sanitarije, dvigalni jašek in stopnišče.

laboratorijski prostori

Zasnova prostorov v administrativnem modulu sledi konceptu fleksibilnosti in prilagodljivosti. Nosilni elementi so samo jekleni stebri in jedra in s tem je omogočeno

prosto spreminjanje tlorisne postavitve predelnih elementov. Vizualni koncept nosilne konstukcije ne skriva, ampak jo izpostavlja kot ključen element objekta. Razporeditev notranjih predelnih sten omogoča hitre prilagoditve glede na potrebe programa.

Fasadni ovoj je zasnovan kot translucentna fasada z dvojnim karakterjem.

1. oblikovanje dodanega volumna se gabaritno prilega obstoječi konstrukciji in je ne presega. Konstrukcija se prilagaja obstoječim podpornim stenam, narekuje raster v višjih etažah

Univerza v Ljubljani

I

2. etaže so zasnovane za čim večjo odprtost, brez fiksnih sten.

Jekleni obodni stebri in jedra v sredini prostora so edina statična točka v tlorisu

fakulteta za arhitekturo

I

Preko dneva deluje objekt kot anonimen monolit in se podreja obstoječi konstrukciji. V večerno nočnem času se vizualno objekt spremeni, zaradi prosojne fasade so razvidni vsi programi v objektu in pokažejo se diagonalni fasadni križi kot asociacija na stare rudniške konstrukcije.

3. prostori so zasnovani kot serija predelnih sten, ki so prilagodljive glede na programske potrebe. Prostor omogoča veliko fleksibilnost. Osrednj prostor je namenjen neformalnemu delu

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

76

notranji prostori administracije, odprta zasnova omogoča največjo prilagodljivost prostorov

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

77

4.1

SHEMA DELOVANJA ADMINISTRACIJE

odprt neformalen prostor za druženje zaposlenih

povezava med glavnim obstoječim objektom in pridizkom, kjer je razstavljen izvozni stroj jaška Frančiške, točka vizualnega stika med obiskovalci in zaposlenimi

shematski prerez neformalnega prostora

vertikalne komunikacije do etaž administrativnega modula poteka preko dvigala in stopnišča

vhod za zaposlene iz Bazoviške ulice, ki poteka pod nadhodom za obiskovalce

Shematski prerez preko vertikalnega povezovalnega in servisnega dela Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

78

4.2

ZASNOVA KONSTRUKCIJSKEGA SISTEMA ADMINISTRACIJE

razširitev obstoječega gabarita za TP; AB stena debeline 30 cm

jeklene točkovne podpore, sidrane v AB venec, premera 22 cm in višine 113 cm

1. obstoječa opečna nosilna konstrukcija

2. dodan sidran AB venec višine 20 cm in na njem točkovni jekleni stebri premera 22 cm

AB servisno jedro

AB jedro dvigalni jašek sekundarna mreža IPE 240 jeklenih nosilcev primarna mreža HEA 300 jeklenih nosilcev

vertikalni jekleni stebri HEA 300

Konstrukcijski sistem administrativnega modula se prilagodi obstoječi konstrukciji. Gabaritno se dodani objekt uskladi z obstoječimi dimenzijam in se od njih

3. dodana vertikalna AB jedra in jeklena stopniščna konstrukcija

distancira vertikalno. Obstoječi opečni zid je statično okrepljen s sidranim AB vencem višine 20 cm po celotni obodni dolžini in notranjih nosilnih stenah. Na AB venec so sidrani točkovni okrogli jekleni profili premera 22 cm in višine 113 cm. Točkovne podpore se prilagajajo glede na statične zmogljivosti obstoječe konstrukcije in upoštevajo lokalne oslabitve (okna, vrata).

4. na točkovne podpore nameščena jeklena konstrukcija iz HEA 300 in IPE 240 profilov

Na točkovne podpore je postavljena jeklena konstrukcija HEA 300 kot primarna mreža v treh oseh prečno in štirih smereh vzdolžno. Nosilci IPE 240 v

prečni smeri so izvedeni kot sekundarna konstrukcija. Vse etažne konstrukcije so izvedene v enakem konstrukcijskem sistemu. Vertikalne obremenitve v etažah se prenašajo preko nosilcev HEA 300. Plošče so izvedene v HI-BOND pločevini višine 10 cm, z 8 cm toplotne izolacije, tlakom v višini 5 cm in finalnim slojem. Jeklena nosilna konstrukcija je izvedena z minimalnimi možnimi vertikalnimi stebri za potrebe večje fleksibilnosti notranjih predelnih konstrukcij.

Dodana jeklena konstrukcija je zavetrovana z dvema AB jedroma, od tega je en dimenzije 280/135 cm in služi kot dvigalni jašek, drugi pa dimenzije 280/445 cm in služi kot sanitarni blok z vertikalnim inštalacijskim jaškom. Pozicija AB jeder se prilagaja obstoječi konstrukcij in se nanjo statično ne opira.

etažna konstrukcija HI-BOND pločevina višine 10 cm

diagonalno nameščeni jekleni profili UPN 200 kot podkonstrukcija fasade

Streha je izvedena kot nepohodna ravna streha s sredinskim odvodnjavanjem.

6. etažne konstrukcije, izvedene v HI-BOND stropu, na jekleni konstrukciji

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

Strešna konstrukcija je izvedena v pločevini višine 10 cm v naklonu 2 %, hidroizolirana in na 30 cm XPS toplotne izolacije. Zaščita strehe je izvedena v pranem prodcu višine 7 cm.

Fasadni sistem je enak kot pri fasadi stolpa z diagonalno nameščenimi C-profili. Vpet je v etažne jeklene nosilce in služi kot diagonalno zavetrovanje objekta in zasteklitve. Fasada se obeša na podkonstrukcijo in je izvedena v Alu periforiranih krivljenih profilih, dimenzije 22/9 cm, na medsebojnem razmiku 5 cm. Paneli so deloma obrnjeni proti jugu, s tem zagotavljajo zaščito pred direktno sončno svetlobo. V zasteklitvenem sistemu so pozicionirane vertikalne linijske okenske odprtine za regulacijo mikroklime v prostoru.

4. fasadni podkonstrukcijski sistem diagonal UPN 200 kot asociacija na stare rudniške konstrukcije

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

79

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

80

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

81

5.

servisni del ploščadi, namenjen manipulaciji in vzdrževanju nezalitega dela jame

ZUNANJA UREDITEV PLOŠČADI

vodna površina večnamenski prostor za izvajanje programa dostavni prostor ter dostop obiskovalcev

Koncept ureditve ploščadi se deli na servisni in uporabniški del. Delitev zagotavlja plitek vodni bazen, ki ustvarja eleganten prostor med dvema, funkcijsko drugačnima, programoma. S tem se velika ploščad razdeli zaznavno in deluje bolj prijazno do uporabnika. Vzhodni del ploščadi zagotavlja prostor za kratkotrajno parkiranje in dostavo.

Preureditev ploščadi v odprt, večnamenski prostor temelji na konceptu delitve na dva glavna dela in ustvarjanju novega odprtega mestnega parterja.

Nova odprta in višinsko enotna ploščad omogoča večnamensko rabo in postane nov mestni parter za obiskovalce in občane mesta.

Koncept urbane opreme temelji na ponovni uporabi izrabljenih rudniških elementov in ustvarja prilagodljivo opremo. Ob zidu se vzpostavi površina za sedenje in druženje.

Koncept funkcioniranja servisnega dela ploščadi. Dostava materiala na ploščad, v jašek in naprej v podzemne rove je optimizirana in urejena.

Prvi del je manipulativni prostor, namenjen servisiranju nezalitega dela rudnika. Potreba po večjem prostoru izhaja iz dejstva, da so elementi, ki gredo v jamo, zelo različnih dimenzij.

Omogočen je tudi dostop s tovornim vozilom in njegovo manevriranje na ploščadi.

Drugi del je namenjen obiskovalcem in občanom in deluje kot odprt urbani trg in nov mestni parter. Ploščad omogoča izvedbo raznovrstnih dogodkov v povezavi s programom v objektu in deluje kot podaljšek interierja. Predvsem ob lepem vremenu postane ploščad prostor druženja in sproščanja ob pogledu na mesto in okolico. Dve glavni območji ploščadi deli plitek vodni bazen, ki deluje kot kontrasten element na vizualno odprti ploščadi. Ustvarja tudi prijetno mikroklimo in omogoča sproščanje ter zabavo za najmlajše.

Nova ploščad ustvarja novo vizualno povezavo med objektom in mestom ter tako ponuja obiskovalcu, da lažje razume kontekst rudnika v mestu. Prečno

prekinjata ploščad le dva svetlobnika kletne etaže, ob katerih so položeni tiri za urbano opremo. Obiskovalec ima možnost preko svetlobnikov videti dogajanje znotraj kletne etaže. Večerni karakter ploščadi pride zaradi teh svetlobnikov in dvojenega karakterja fasad dodanih volumnov še bolj do izraza.

Urbana oprema temelji na ponovni uporabi odsluženih rudniških vozičkov.

Ivz njih se ustvarja poligon, kjer se lahko obiskovalci vživijo v vlogo rudarjev.

Odpiranje pritličnih prostorov, ki mejijo na ploščad. S tem je omogočajo povečanje razstavnega in prireditvenega prostora ob posebnih priložnostih.

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

Točkovna zazelenitev v obliki posameznih dreves kot negativ fasadnim odprtinam obstoječega objekta in odgovor na okoliško gozdnatost.

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

Obodno parapetno steno proti mestu obdaja kontinuirana klop, ki omogoča sedenje in sproščeno druženje in je zasnovana na ponovni uporabi odsluženega rudniškega železja.

Postavitev točkovnih dreves se odziva na fasadne odprtine v obstoječem objektu in kot odgovor na intenzivno zazelenitev na severni strani območja. Drevesa ponujajo senco in ustvarjajo prijetno klimo ter poglede na prenovljeno območje.

Tlakovanje v kamnu večjih dimenzij daje ploščadi monumentalen značaj in karakter, kakršnega si to območje zasluži.

Komunikacija z idrijsko rudarsko hišo in krožna pot preko območja.

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

82

5.1

SHEMATSKI POGLED NA UREJENO PLOŠČAD

prostor za dostavo in kratkotrajno parkiranje

večnamenski odprti prostor

plitek bazen za ustvarjanje prijetne mikroklime in delitev ploščadi na dva dela

razgledni park na ploščadi pred objektom s točkovno zazelenitvijo in obodno klopjo

manipulacijski prostor za servisiranje rudnika

glavni vhod v objekt

Shematski pogled na novo urejeno ploščad pred obstoječim objektom Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

83

164 165 166

podporni objekti rudnika v Zollvereinu, Essen strukturiranost rudniških konstrukcij - izvoznih stolpov; Bernd and Hilla Becher funkcionalistično oblikovanje fadsade, Portartur pred obravnavanim območjem, 1905

dnevni izgled dodanega volumna

OBLIKOVANJE FASADNEGA OVOJA

vir: http://www.artnet.com/artists/bernd-and-hilla-becher/ vir: http://www.artnet.com/artists/bernd-and-hilla-becher/ vir: Mestni muzej Idrija

nočno večerni izgled dodanega volumna

Oblikovanje fasadnega ovoja novih volumnov sledi konceptu dodanih industrijskih objektov. Ti volumni so bili oblikovani vedno skrajno funkcionalistično,

brez dekorativnih elementov. Jasno izraženi konstrukcijski elementi so vodilo pri oblikovanju podkonstrukcije fasade. Analogija vzorcev je povzeta po konstrukciji jeklenih rudniških izvoznih stolpov kot simbolov rudarstva in ene izrazito funkcionalno oblikovane strukture.

Mesto je skozi tok časa vedno doživljalo take prostorske kontraste v obliki rudniških struktur, zato so novi volumni v idejni zasnovi oblikovani po enakem principu.

Enotno oblikovana fasada predstavlja nasprotje historično oblikovani fasadi obstoječega objekta. Nevtralna fasada poudarja pomen obstoječega objekta in jasno nakazuje, kateri objekt je glavni in kateri dodan oziroma podporni.

Vertikalne Alu periforirane lamele dajo volumnom od daleč videz monolita ter anonimne strukture, pogled od blizu pa odkriva vedno več. Dodana volumna se

164

165

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

preko dneva introvertirata in se vsebinsko ne kažeta mestu ter delujeta kot enotna kubusa, nočni čas pa prinese obraten efekt, celoten program in notranji prostori se pokažejo mestu.

Objekta postaneta ekstroventirana.

Periforiana lamelna Alu fasada pa skrbi tudi za kakovostno senčenje in varovanje pred pregrevanjem prostorov v notranjosti v času največjih toplotnih obremenitev. Obraten efekt je sekvenčnost pogledov iz interierja.

166

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

84

SPLOŠNA IN POŽARNA VARNOST

ENERGETSKA ZASNOVA OBJEKTA

Idejna zasnova objekta upošteva določila Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur. I. RS 31/2004) in smernice TSG-1-001: Požarna varnost v stavbah.

Energetska zasnova se deli na prenovljene obstoječe objekte in nove, dodane objekte. Energetska sanacija obstoječih objektov zaradi zaščite le-teh kot

Obstoječi del je zasnovan v opeki in ometu. Požarno nevaren element lesenega ostrešja se zamenja z novim jeklenim ostrešjem. Novi elementi so grajeni iz betona, jekla in stekla.

Uporaba lesa in ostalih gorljivih materialov ni predvidena.

Kletna etaža ima predviden izpust dima in toplote preko strešnih svetlobnikov ter vzpostavitev zračenja preko jaška do vhodnega portala. Ostali volumni so zasnovani tako, da je le-te mogoče v veliki meri odpreti in s tem zagotoviti zadosten odvod toplote in dima.

Po vseh prostorih v idejni zasnovi je predvidena namestitev gasilnih aparatov za začetno gašenje, zasilna razstvetljava in sistemi za požarno javljanje. V prostorih s povečanim tveganjem so nameščeni sprinkler gasilni sistemi. Dostop intervencijskim vozilom je omogočen iz dveh strani, iz jugovzhodne strani preko dostopa za obiskovalce ter iz jugozahodne smeri preko dostopa za servisne potrebe objekta in rudnika.

Iz vseh prostorov je mogoč umik iz objekta preko požarno varnih stopnic, ki so med seboj oddaljene največ 30 m. Iz obstoječega objekta je mogoč umik iz medetaž preko odprtega stopnišča do več izhodov na prosto. Vertikalni stolp omogoča umik preko odprtega stopnišča na prosto, administrativni del zagotavlja umik preko stopnišča na prosto. V vseh prostorih je omogočen hiter umik iz objekta ob pojavu nevarnosti, vse poti so zasnovane tekoče in brez motenj in prekinitev. Vsi volumni imajo vsaj dva izhoda na prosto.

Evakuacijsko zbirališče je predvideno na ploščadi pred objektom, v primerni oddaljenosti od obstoječega objekta.

spomenikov državnega pomena ni mogoča v meri, da bi zadostila pogojem gradbene fizike.

Izvedba dodatne izolacije ni mogoča. Predvidi se zamenjava celotnega stavbnega pohištva z energetsko varčnim, identičnim po izgledu. Novo ostrešje zadostuje pogojem gradbene fizike in vizualno objekta ne spreminja. Vse tlake v stiku s terenom se ustrezno obnovi in sanira.

Novi objekti zagotavljajo energetsko učinkovitost v pogledu ustrezne toplotne zaščite fasadnega ovoja. Predvidi se tudi možnost uporabe alternativnih virov energije (topla voda iz rudnika, sončni zbiralniki na strehi, dodatne toplotne črpalke za pripravo tople vode in ogrevanje). V novih objektih se predvidi ponovna izraba toplote pri sistemu zračnega prezračevanja.

Sistem dvojne fasade prestavlja dodatno toplotno zaščito dodanih objektov. Direkten stik zunanjosti in notranjosti je ublažen in toplotne obremenitve so zaradi tega manjše. Fasada je predvsem v funkciji senčila, saj preprečuje vpad direktne svetlobe v času najmočnejšega sonca. Periforacija kljub temu spusti v prostor dovolj svetlobe za normalno funkcioniranje.

Energetska zasnova sledi Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. I. RS 52/2010)

ZAGOTAVLJANJE NEOVIRANEGA DOSTOPA Novi program v objektu je javnega značaja, zato mora biti dostopen tudi funkcionalno oviranim osebam (invalidne osebe, ostarele osebe, otroški vozički ...). Idejna zasnova upošteva ta določila in omogoča dostop do vseh etaž v projektu ter neovirano uporabo zunanjih površin.

Kletna etaža je dostopna preko vhodnega portala na južni strani, komunikacija po etaži je neovirana. Prehajanje v višje etaže je mogoče preko dvigala v komunikacijskem stolpu, od koder je naprej mogoča pot preko ramp v obstoječi objekt. Vertikalna komunikacija po tem objektu je mogoča preko dvigala v obstoječi strukturi izvoznega stolpa. V celotem projektu je onemogočen dostop le na razgledno teraso. Enak učinek razgledne terase je mogoč v muzejski kavarni, zato obiskovalci niso preveč zelo prikrajšani za izkušnjo razgledne terase.

Administrativni del je dostopen preko dvigala v vse etaže.

Pri zasnovi objekta so bile upoštevane zahteve Pravilnika o zagotavljanju neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavbah (Ur. I. RS 97/03, 77/09)

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

85

situacija 1:500 tloris kleti 1:200

tloris pritličja 1:200

tloris 1. medetaža 1:200

tloris 1. etaža administracija 1:200

tloris 2. medetaža 1:200

tloris 2. etaža administracija 1:200

tloris stolp - kavarna 1:200

tloris razgledna streha 1:200

GRAFIČNI DEL

vzdolžni prerezi prerez 3-3 1:200 prerez 5-5 1:200

prečni prerezi prerez C-C 1:200

južna fasada 1:200 zahodna fasada 1:200 fasadni pas 1:20

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

fotografije makete

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

86

situacija Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

I

M 1:500 87

tloris kleti Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

I

M 1:200 88

tloris pritličja Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

I

M 1:200 89

tloris 1. medetaže Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

I

M 1:200 90

tloris 1. etaža office Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

I

M 1:200 91

tloris 2. medetaža Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

I

M 1:200 92

tloris 2. etaža office Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

I

M 1:200 93

tloris stolp - kavarna Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

I

M 1:200 94

tloris stolp - razgledna streha I Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

M 1:200 95

prerez 2-2 Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

I

M 1:200 96

prerez 3-3 Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

I

M 1:200 97

prerez 5-5 Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

I

M 1:200 98

prerez B-B Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

I

M 1:200 99

prerez C-C Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

I

M 1:200 100

južna fasada Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

I

M 1:200 101

zahodna fasada Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

I

M 1:200 102

S1 STREHA

- Drenažni sloj (6cm) pran prodec granulacije 8-16mm

- Zaščita hidroizolacije (0,1cm) PP filc

- Hidroizolacija (0,5cm) polimerni bitumenski trak, popolno privarjen na podlago

- Dvoslojna toplotna izolacija (30cm) ekspandirani polistiren EPS 100

ekspandirani polistiren EPS 200

- Parna zapora (0,1cm) bitumenski varilni trak, hladen bitumenski premaz

- trapezna pločevina (10cm) pocinkana, vijačena na nosilno konstrukcijo, v naklonu 2%

- primarna nosilna konstrukcija (29cm) Je cinkan HEA 300 nosilec

- spuščen strop ALU, mrežasti raster (2cm)

F1 FASADA

- pol prosojna fasada (9cm) periforirani Alu paneli debeline 3mm

- podkonstrukcija fasade (16cm) diagonalno nameščeni UPN 250 profili, cinkani in fiksirani preko termo

členov na primarno nosilno konstrukcijo HEA 300

dvoslojno termoizolacijsko steklo, pritrjeno v Alu profil 100/30mm

- zasteklitveni sloj (10cm) montažna zasteklitev, fiksirana na primarno nosilno konstrukcijo

F2 ZASTEKLITEV

- zasteklitev (10cm) kontinuirana dvoslojna termoizolacijska zasteklitev, vmesne fuge kitane, spodnji in

zgornji Alu profil dimenzije 100/30mm, pritrjen na AB venec

F3 OBSTOJEČA STENA

- opečnat nosilni zid (70cm) opečni zid, obstoječa konstukcija, statično nosilen in po potrebu dodatno utrjen z jeklenimi vertikalami

O1 OBSTOJEČI TLAK

- finalni sloj (10cm) industrijski brušeni beton, glajen, barvan

- hidroizolacija (0,1cm) bitumenski varilni trak

- podložni beton (20cm) utrjen podložni beton, obstoječe

A1 TLA NAD OBSTOJEČIM OBJEKTOM

- finalni sloj (2cm) terazzo, glajen, zaščiten z lakom

- mikroarmirani betonski estrih (5cm) s vgrajenim talnim ogrevanjem

- zvočna izolacija (8cm) ekstrudiran polistiren EPS 100

- HI-BOND plošča (10cm) trapezna pločevina, armirana in zalita z betonom

- sekundarna nosilna konstrukcija (29cm) Je cinkan HEA 300 nosilec položen na HEA 300 primarne nosilce

- porimarna nosilna konstrukcija (29cm) Je cinkan HEA 300 nosilec, točkovno podprt

A2 MEDETAŽNA TLA

- finalni sloj (2cm) terazzo, glajen, zaščiten z lakom

- mikroarmirani betonski estrih (5cm) s vgrajenim talnim ogrevanjem

- zvočna izolacija (8cm) ekstrudiran polistiren EPS 100

- HI-BOND plošča (10cm) trapezna pločevina, armirana in zalita z betonom

- primarna nosilna konstrukcija (29cm) varjeni HEA 300 profili v isti ravnini, podprti s HEA 300 stebri točkovno

- spuščen strop ALU, mrežasti raster (2cm)

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

103

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

maketa je izdelana v merilu 1:100

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

FOTOGRAFIJE MAKETE

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

104

maketa celota

odprtje prvega dela kletne etaže

odprtje drugega dela kletne etaže

prečni prerez preko makete

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

105

frontalni pogled na maketo. V ozadju idrijska rudarska hiša.

Pogled na dogajanje v kletni etaži

prečni prerez preko makete - samo desni del

prečni prerez makete

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

106

ZAKLJUČEK

Skozi potek in razvoj magistrske naloge je bil namen dokazati, da tudi v Idriji obstaja potencial za realizacijo prenove nekdaj mogočnega objekta v prostore nove namembnosti.

Obravnavana lokacija s svojo lego in programom mestu ponuja tisto nekaj, kar taka destinacija nujno potrebuje. Tehniško usmerjena dolina bi s tem dobila center za promocijo tehnike in znanosti, s tem se zagotovi zanimanje mladine za takšne poklice tudi v prihodnje.

Programska prenova bi privabila v mesto nove skupine obiskovalcev, razvil bi se kongresni turizem in lokacija bi postala generator živahnega znanstvenega dogajanja.

Izpostavljanje vrednotenja obstoječih kvalitet na območju in mestu rezultira v izvedeni prenovi, ki se podreja obstoječemu objektu in ga kot takega izpostavi mestni veduti.

Asociacija na rudnik in podporne tehniške objekte rudnika je vodilo pri oblikovanju novih volumnov, tako da se ti vključijo v celoto in skupaj pripovedujejo novo zgodbo.

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

107

VIRI IN LITERATURA

Knjige: ----------

Revije: Košir, Fedja. Razvoj oblikovanja industrijskih območij in objektov na Slovenskem v 19. in 20. st. / nosilec Fedja Košir Kavčič, J. Idrijski svet vabi na obisk. Idrija, 2002. [COBISS-ID 120745984] Kavčič J. Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije, Idrijska obzorja, 1993 Ifko S. Industrijski turizem, pomembna priložnost kulturne dediščine Idrije; Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, 2008 Ifko S. Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji: doktorska dizertacija Kladnik B. Idrijski rudnik. Ljubljana: Zaklad, 1995 Kavčič I. Živo srebro: zgodovina idrijskega žgalništva. Idrija: Bogataj, 2008 Dervarič E. Rudniki in premogovniki v Sloveniji. Nazarje: Argos, 2005 Fister, Peter. 1979. Obnova in varstvo arhitekturne dediščine. Ljubljana: Partizanska knjiga: Oddelek za arhitekturo Univerze v Ljubljani

---------

Zelenc, A. Črpalka Kley = Kley’s pump. Idrija: Mestni muzej, 2009

--

Cecilia, F. M. El Croquis N. 109/110, Herzog & de Meuron 1998-2002. Madrid: El Corquis Editorial

--------

Elektronski viri:

--

Idrijski razgledi - 1/1997; Zapiranje Idrijskega rudnika (stran 8-16)

--

--

Idrijski razgledi - 2/2000; Posvetovanje rudarsko mesto nekoč in danes (stran 3-21)

--

Idrijski razgledi - 2/2000; Rudniške elektrarne (stran 69-77)

--

Idrijski razgledi - 2/2003; Zbirka rudniških strojev in naprav (stran 54-59)

--

Idrijski razgledi - 2/2004; Rudniška študijska geološka zbirka (stran 28-35)

--

Idrijski razgledi - 1/2005; Rudarska hiša v Bazoviški ulici 4 v Idriji (stran 38-52)

--

Idrijski razgledi - 1-2/2006; Razvoj industrijske in arhitekturne dediščine Idrije (stran 8-20)

--

Idrijski razgledi - 1/2007: Idrija s postindustrijskega gledišča (stran 11-18)

--

Idrijski razgledi - 2/2007: Vzroki za nov tehnično-tehnološki razvojni ciklus po letu 1823 pri I drijskem rudniku živega srebra (stran 66-73)

------

Goluža, M. 2013: Jašek Frančiške. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, (splet) http://www.dedi.si/dediscina/473jasek-franciske. (18.09.2014) Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavbah, Uradni list RS. 2003, 2009. (splet) http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07predpis_PRAV4067.html. (15.10.2011) Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1). 2008. Ur. l. RS, št. 16/2008 (splet) http://www.uradni-list.s/1/objava.jsp?urlid=200816&stevilka=485. (28.09-2014) Zavod za kulturno dediščino. 2009. Varstvo kulturne dediščine. (splet) Http:// www.zvkds.si/sl/varstvo-kulturne-dediscine/o-kulturnidediscini/kaj-jekulturnadediscina/. (10.07.2014) http://www.artnet.com/artists/bernd-and-hilla-becher/ http://sl.wikipedia.org/wiki/Geologija

Cecilia, F. M. El Croquis N. 020, Rafael Moneo. Madrid: El Corquis Editorial Cecilia, F. M. El Croquis N. 052, OMA: Rem Koolhaas. Madrid: El Corquis Editorial Cecilia, F. M. El Croquis N. 060, Herzog & de Meuron. Madrid: El Corquis Editorial Cecilia, F. M. El Croquis N. 064, Rafael Moneo. Madrid: El Corquis Editorial Cecilia, F. M. El Croquis N. 079, OMA: Rem Koolhaas. Madrid: El Corquis Editorial Cecilia, F. M. El Croquis N. 084, Herzog & de Meuron. Madrid: El Corquis Editorial Cecilia, F. M. El Croquis N. 102, GIGON / GUYER 1996-2000. Madrid: El Corquis Editorial

Članki: --

Režun, Bojan (2006). Študijska geološka zbirka Rudnika živega srebra Idrija.

Scopolia. Supplementum, številka 3, str. 493-494.

--

Morohič I. Rudnik živega srebra v Idriji : zgodovinski prikaz nastanka, razvoja in dela : 1490-1960 /

--

Cecilia, F. M. El Croquis N. 152/153, HERZOG & DE MEURON 2005-2010. Madrid: El Corquis Editoria IFKO, Sonja. Varovanje in razvoj območij industrijske dediščine V: Med železom in kulturo / [besedilo Sonja Ifko ... [et al.]. - Ravne na Koroškem : Koroški pokrajinski muzej, 2007. - ISBN 978-961-6346-10-8. - Str. 11-13.

ZELENC, Anton. In vendar se giblje : katalog obnovljenih rudniških strojev in naprav. Idrija: Mestni muzej, 2001 KAVČIČ, Janez. Idrijski svet vabi na obisk : turistični vodnik po Idrijski občini.Idrija : Lokalna turistična organizacija LTO - zavod za pospeševanje turizma, 2002

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

--

Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 66/01, 55/02, 16/08 - ZVKD-1, 16/08 in 20/09)

Jašek Frančiške 1792-1992 : projekt ohranitve tehniške dediščine Rudnika živega srebra Idrija / [uredil Samo Bevk ; lektorica Slavica Makuc-Bric ; fotografije Arhiv

Cecilia, F. M. El Croquis N. 131/132, OMA 1996-2006. Madrid: El Corquis Editorial Cecilia, F. M. El Croquis N. 134/135, OMA 1996-2007. Madrid: El Corquis Editorial

Dokumenti:

-----

Mestnega muzeja Idrija, Jože Rupnik, Nande Rupnik in Samo Bevk] VILMAN, Vladimir. Tehniški muzej Slovenije, tehniški muzeji v Sloveniji in etnološki zorni kot predstavitve tehniške dediščine v Tehniškem muzeju Slovenije / Vladimir Vilman. - Ilustr.. IFKO, Sonja. Industrijski turizem : pomembna priložnost kulturne dediščine Idrije.

Ljubljana : Fakulteta za arhitekturo, 2008. - Str. 14-15.

IFKO, Sonja. Industrijska arhitekturna dediščina kot nova razvojna priložnost.

Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem: vodnik po arhitekturi, str. 42-45 Roškar, Saša. Industrijska arhitekturna dediščina kot nova razvojna priložnost.

Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem: vodnik po arhitekturi, str. 5-25

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

108

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Iztok Hvala izjavljam, da sem avtor te magistrske naloge z naslovom Idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji.

Ljubljana, 19. oktober 2014 Iztok Hvala

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

109

ZAHVALA

Profesorju Milošu Florijančiču za začetne razprave in pravo usmeritev, Mitji Zorcu za vse komentarje in konstruktivne razprave v času izdelave naloge in obema skupaj za vse izkušnje, pridobljene skzi vsa leta v seminarju 35. V čast mi je bilo sodelovati z vama.

Somentorju za statiko, dr. Mateju Blenkušu, za razvoj konstrukcijske rešitve in vzpodbudne besede.

Staršem za vso podporo v času študija in sestri za entuziazem in zaupanje vame.

Sošolcem in kolegom, s katerimi smo preživeli nemalo časa skupaj. Aleš, Marko, Simon, Alen, Petra, Domen, Sara, Marko, Pero, Jan. In tistim, ki ste kakor koli pomagali pri izdelavi tega projekta. Že veste, kdo ste.

Antonu Zelencu za vso pomoč pri zbiranju zgodovinskega gradiva in tehnične nasvete, Urošu Erženu za gradivo o območju in direktorici Mestnega muzeja Idrija, Ivani Leskovec, za razpravo glede namena naloge.

Jožetu Šimecu za pomoč pri izdelavi makete.

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: idejna zasnova revitalizacije območja jaška Frančiške v Idriji

I

avtor: Iztok Hvala

I

mentor: prof. Miloš Florijančič

I

somentor: doc. Mitja Zorc

I

leto vpisa: 2006/2007

I

leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

110