Alenčica Kramer by fa diploma

Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomantka Alenka Kramer

Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani mentorica: prof. Maruša Zorec konzultant za arheologijo: Andrej Gaspari, uni. dipl. arheol. konzultant za statiko: Cbd, projektiranje lesenih konstrukcij Leto vpisa: 2004 Leto izdelave diplomskega dela: 2012

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

»Želim, da bi moji otroci razumeli svet, pa ne le zato, ker je svet zanimiv in ker je človeški um vedoželjen. Želim, da svet razumejo zato, da bodo imeli izhodišče, da ga tudi izboljšajo.« Howard Gardner, psiholog in strokovnjak za izobraževanje Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Kazalo

Kazalo Povzetek Uvod Izobraževanje otrok o prostoru Pomembnost, aktualnost Smernice za izobraževanje o grajenem okolju Izobraževalni programi v tujini Izobraževalni programi v Sloveniji Usmeritve

Otrok in prostor Razlike med dojemanjem prostora odraslih in otrok Pomembnost čutil Načini seznanjanja s prostorom Usmeritve

Programski cilji Vsebinska shema Pedagoška shema Programska shema Organizacijska shema

Kontekst prostora Izbor lokacije Lokacija Fotografije lokacije Prostorske analize Predvidena raba Varovalni pogoji in lastništvo Usmeritve

Zgodovinske plasti prostora Odkrivanje zgodovinskih plasti prostora Zgodovina urbanizma in arhitekture mesta Ljubljana Zgodovinski pregled razvoja izbrane lokacije Ostanki rimskega mesta Emona Usmeritve Ostanki Zoisovega botaničnega vrta, Usmeritve

Referenčni okvir Program prostorske raziskovalnice Prezentacija arheoloških ostalin

Projektna naloga Urbanistični koncept Koncept prezentacije arheoloških ostalin in koncept poslovne stavbe Koncept stavnih volumnov Programski koncept Ambienti

Materiali in konstrukcija Izbor materiala Izbor konstrukcijskega sistema Konstrukcijska zasnova Instalacije in požarna varnost

Grafični del Kazalo načrtov Urbanistična zasnova v merilu 1:500 Idejna zasnova prostorske raziskovalnice v merilu 1:200 Prostorska predstavitev

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

4 5 6 7 8 9 10 11 12

13 14 15 16 16

17 18 19 19 19

20 21 22 23 24 27 28 28

29 30 31 33 34 36 38

39 40 42

44 45 46 47 48 49

50 51 52 53 54

55 56 57 62 74 4

Povzetek

Diplomska naloga se ukvarja s tematiko izobraževanja otrok o prostoru in arhitekturi. Teoretični del sestoji iz preučevanja izobraževalnih programov na izbrano tematiko in teorije o razlikah v dojemanju prostora med otrokom in odraslim. Na podlagi tega je sestavljen izobraževalni program Prostorske raziskovalnice - stavbe, v kateri bi se otroci skozi prostor učili o prostoru, materialih, oblikah in drugih prostorskih temah. Izbrana lokacija Prostorske raziskovalnice je Hrovatinov vrt ob Rimski cesti v Ljubljani. Ker pa je vsako načrtovanje proces in svojevrstna zgodba, se je med preučevanjem izbranega prostora odkrilo več zgodovinskih plasti. Na tej lokaciji še vedno obstajajo arheološke ostaline rimskega zidu in zahodnih emonskih vrat ter mogočne bukve, ki so ostanek Zoisovega botaničnega vrta. S spoštovanjem do prostora in zgodovine so te plasti vključene in upoštevane v projektu. Tako se je projekt Prostorske raziskovalnice razširil na ureditev območja med Gregorčičevo, Igriško, Rimsko in Prešernovo ulico v Ljubljani. Vsebuje program Prostorske raziskovalnice, prezentacijo ostalin rimskega zidu in zasnovo poslovne stavbe za potrebe Skupnih služb Vlade Republike Slovenije. Ključne besede: izobraževanje otroci prostor arheologija Emona

Abstract This diploma paper focuses on the education of children about spaces, places and architecture. The theoretical part consists of the study of educational programs on this topic and the theory about the differences in space perception between children and adults. On this basis, we designed an educational program called the Space Exploratorium – a building where children could learn about space, materials, shapes and other related topics through space itself. The selected location for the Space Exploratorium is the garden Hrovatinov vrt on the street Rimska ulica in Ljubljana. Since every planning is a process with its own unique story, numerous historical details have been discovered during our research. In this location, you can still find the archaeological remains of the Roman wall, the eastern town gate of Emona and the mighty breech trees from the time of the Zois botanical garden. All of these details have been considered and included in the project out of respect for space and history. The project Space Exploratorium has thus been expanded to spatial planning of the area between the streets Gregorčičeva, Igriška, Rimska and Prešernova ulica in Ljubljana. It includes the Space Exploratorium program, the presentation of the remains of the Roman wall and a draft for the office building of the Joint Services of the Goverment Republic of Slovenia. Key words: Education Children Space Archaeology Emona http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Uvod

Otroci niso samo majhni odrasli. Drugačni so od nas. Iskreni, zabavni, polni domišljije, navdušenja, energije in kreativnosti. V njih ni zadržkov, premišljenosti in preračunljivosti. So, to kar so. In ravno to me pri njih vedno znova navdušuje. Današnji otroci so temelj prihodnosti. In čeprav v teh časih ni slišati veliko lepih besed in pristnega smeha, verjamem, da lahko otroci s svojim entuziazmom obarvajo še tako siv svet. V tej diplomski nalogi zasnujem stavbo, ki je namenjena samo otrokom. V njej odkrivajo zanimive prostore, gradijo in se igrajo. Prostorska raziskovalnica je stavba, kjer se otroci učijo o prostoru skozi prostor. Njen obisk bi za otroka pomenil celostno čutno izkušnjo, polno zanimivih spoznanj in igranj. Namen te naloge je ustvariti prostor, ki bi otroka napolnil z navdušenjem o okolju, v katerem živimo in mu pomagal odpreti oči za vse lepo okoli nas.

In če bi otrok s tem navdušenjem okužil vsaj enega odraslega, je namen naloge dosežen.

http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

1 Izobraževanje otrok o prostoru

Poglavje govori o pomembnosti in aktualnosti izobraževanja otrok o prostoru. Je pregled delovanja na tem področju v tujini in pri nas. Obrazloženi so različni programi, ki se ukvarjajo z izobraževanjem otrok o grajenem okolju; kako in kje delujejo, kdo jih vodi in kje se izvajajo.

http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Pomembnost, aktualnost

Stvari, ki jih razumemo, so nam bližje in jih tudi raje vzamemo za svoje. Če bodo otroci seznanjeni z okoljem v katerem živijo, ga bodo tudi bolj vzeli za svojega, skrbeli zanj in skupaj ustvarjali trajnostno prihodnost. Če otroci tekom svojega razvoja pridobijo jezik za razumevanje konceptov in referenčnih točk arhitekture, dediščine in okolja, bodo bolje razumeli razloge za zgradbe, njihove funkcije, obliko, materiale in pomen, ter bodo postali bolj pozorni na občutke, ki jih zbujajo oblike, volumni, materiali, barva in svetloba. Učenje o prostoru in okolju v katerem živimo, mladim omogoča, da se v prostoru orientirajo, ga ponotranjijo in vzamejo za svojega. Predvsem pa, da razumejo, da bodo v kratkem sami tisti, ki bodo imeli kot odrasli pravico in odgovornost prevzeti pobudo za spreminjanje in ustvarjanje le tega.

Iz teh razlogov je Svetovna zveza arhitektov pripravila smernice za izobraževanje otrok o grajenem okolju. Besedilo vsebuje razloge za namensko izobraževanje otrok o tej temi, cilje in izobraževalne teme, ki jih priporočajo, da se uporabijo v izobraževalnih programih. Delovni program Arhitektura in otroci je pripravil prevod. http://www.flickr.com/photos/mudam/4681638113/lightbox/

V nadaljevanju sledi izvleček najpomembnejših smernic izobraževanja, cilji in ozobraževalne teme, ki jih besedilo predlaga.

SMERNICE “Arhitekturna izobrazba naše mladine bi morala biti del vsake vladne arhitekturne politike in strokovna združenja arhitektov vsake države bi jo morala vsaj skušati zagotoviti. Tudi, kjer vladna arhitekturna politika o arhitekturi ne obstaja, lahko članske sekcije s svojimi viri in lokalnim znanjem mnogo prispevajo v podporo svojim članom in oblikujejo povezave in omrežja, ki vodijo do razvoja programov, materialov, učnega gradiva in konstruktivnih partnerstev.” (Smernice za izobraževanje o zgrajenem okolju, Svetovna zveza arhitektov, prevod Delovna skupina Arhitektura in otroci, 2008) http://www.thecoolhunter.net/images/blaxland.jpg

http://www.arhitekturainotroci.si/images/Smernice%20UIA%20za%20izobrazevanje%20o%20zgrajenem%20okolju.pdf

“Drevesna hiša”, Blaxland Riverside Park - Sydney, Australia, JMD Design Zanimiv prostor za otroško igro, gibanje in spoznavanje okolja

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Smernice za izobraževanje o grajenem okolju

Smernice Svetovne zveze arhitekotov za izobraževanje o grajenem okolju jasno navajajo cilje takšnega izobraževanja in možne načine izvajanja.

Smernice navajajo seznam tem, za katere strokovnjaki menijo, da bi jih bilo potrebno vključiti v izobraževanje otrok. To naj bi bile v grobem: konceptualni okvir arhitekture, delovna področja arhitektov, sodobna vprašanja, šolski predmeti in arhitekturni slovar.

“CILJI PROGRAMA

Posebno zanimive so teme konceptualnega okvira arhitekture, ki se bolj kot s tem kaj počne arhitekt, ukvarjajo s prostorom samim. Te teme bi bilo najbolj smiselno vključiti v izkustveno poučevanje otrok o prostoru. Navedene so v nadaljevanju.

- čutno zavedanje prostorov, v katerih se gibajo in živijo – javnih/zasebnih, notranjih/ zunanjih - zavedanje vloge, pravic in odgovornosti, ki jih prinaša ustvarjanje zgrajenega okolja - spoštovanje arhitekturne dediščine in sodobne arhitekture - razumevanje odnosa med zgrajenim in naravnim okoljem ter povezave med trajnostnim razvojem in kakovostjo življenja - slovar, ki ga potrebujejo za razpravljanje o kvalitetah zgradb in krajev in tega, na kakšen način se dotikajo življenja skupnosti - izkušnjo analitičnega in problemsko usmerjenega načrtovanja - zmožnost dela v skupini, opazovanja, prepoznavanja problemov in iskanja kreativnih rešitev - priložnost za eksperimentiranje s tehnikami, oblikami in materiali - možnost, da vadijo občutljivost in domišljijo, svoj okus in kritično presojo - odkritje, da je arhitektura kreativna intelektualna naloga, pri kateri se raziskovanje in načrtovanje, opirata na človeškost, kulturo, dediščino, naravo in družbo.

NAČINI POUČEVANJA Arhitekti v šoli Program »Arhitekti v šoli«, pri katerem arhitekti in učitelji združijo svoje strokovno znanje in spretnosti pri interaktivnem šolskem pouku, mladim nudi zanimivo, domiselno in poučno izkušnjo. Program lahko vključuje skupino arhitektov in več šol, enega samega arhitekta, ki dela z več šolami ali pa, najbolj enostavno, individualno pobudo posameznega učitelja in arhitekta, ki delata skupaj. Uposposabljanje učiteljev Ker ima šola tako pomembno vlogo pri pripravi otrok na njihovo bodoče mesto v družbi odgovornih in sposobnih odraslih, jim mora zagotoviti tudi znanje o procesih, ki ustvarjajo in preoblikujejo zgrajeno okolje ter s tem vplivajo na kakovost življenja. To zahteva predane učitelje, ki se znajo spoprijeti s kompleksnostjo arhitekture, vendar pa se mnogi med njimi ne čutijo dovolj usposobljene za to nalogo. http://www.flickr.com/photos/mudam/4681638113/lightbox/

Delavnice Raznovrstne delavnice, ki jih organizirajo združenja arhitektov lahko nudijo doživljajsko izkušnjo prostora in arhitekture. Tako se otroci zabavajo, in odpirajo oči prostoru okoli sebe.”

“TEME Teorija in praksa arhitekture objameta širok nabor tem, ki so ali same po sebi cilj učenja ali pa so vključene v splošno izobraževanje otrok in mladih. Spodnje tabele naj bi arhitektom pomagale razložiti potencial arhitekturnih tematik, uporabnih pri interdisciplinarnih projektih in širitvi šolskega kurikula. KONCEPTUALNI OKVIR ARHITEKTURE Nekateri arhitekturni koncepti so brezčasni, drugi se nanašajo le na 21. stoletje, v obeh primerih pa je nujno upoštevati regionalne in lokalne značilnosti, ki so posledica pokrajine, podnebja, zgodovine, kulture in družbe. Arhitektura in okolje odnos med naravno pokrajino in zgrajenim okoljem; pomen mesta in podeželja, trajnostnost; ekološki odtis Arhitektura in zgodovina kontinuiteta in spremembe v strukturi in obliki zgradb in naselij; zgodovinske zgradbe kot prikaz obdobja, v katerem so nastale, razvoj različnih tipov zgradb Arhitektura in družba kultura gradnje; vpliv ekonomije, političnega sistema, tehnologije in družbenih pogojev na arhitekturo Arhitektura in funkcija funkcionalne zahteve dejavnosti, ki v določeni zgradbi potekajo; uporaba in doživljanje arhitekture, posledice funkcije za tip gradnje Arhitektura in stanovanja stanovanje kot osnovna potreba; različne oblike stanovanjskih gradenj; družbenprostorska kakovost; spreminjanje načina življenja. Arhitektura in struktura konstrukcija kot predpogoj za arhitekturo; glavni principi gradnje in konstrukcij; tradicionalne in sodobne gradbene konstrukcije in tehnike Arhitektura in tehnologija matematika; naravoslovje; materiali; tehnologija

(Smernice za izobraževanje o zgrajenem okolju, Svetovna zveza arhitektov, prevod Delovna skupina Arhitektura in otroci, 2008)

Arhitektura in estetika arhitektura kot ideal; estetika; dojemanje in oblika zgradb; oblika in pomen

http://www.arhitekturainotroci.si/images/Smernice%20UIA%20za%20izobrazevanje%20o%20zgrajenem%20 okolju.pdf

Arhitektura in proces načrtovanja naloga arhitekturnega načrtovanja; namen načrtov, risb in maket; strokovnjaki, vpleteni v proces načrtovan”

Smernice se osredotočajo na čutno zavedanje prostorov, v katerih se otrok giba. Pri načinih poučevanja govorijo predvsem o vključevanju izobraževanja o zgrajenem okolju v šole, saj je verjetno to najlažji način. Menim, da bi bilo celostno izobraževanje o tej temi najbolj smiselno organizirati v stavbi namenjeni samo temu.

(Smernice za izobraževanje o zgrajenem okolju, Svetovna zveza arhitektov, prevod Delovna skupina Arhitektura in otroci, 2008)

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

http://www.arhitekturainotroci.si/images/Smernice%20UIA%20za%20izobrazevanje%20o%20zgrajenem%20okolju.pdf

Izobraževalni programi v tujini

Mednarodna organizacija Playce (play+space) Mednarodno združenje Playce (play+space) s sedežem na Finskem združuje razne organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem o arhitekturi. Njen cilj je izobraževanje otrok o grajenem prostoru z izkušnjo prek raznovrstnih delavnic. Delavnice namreč učijo celostno: - usposabljanje za razlago okolja na podlagi čutov - interakcija med osebo in okoljem. - neposredno zaznavanje okolja s celim telesom, prek igre in gibanja, z uporabo vseh čutil V nadaljevanju nekaj zanimivih delavnic iz različnih držav.

http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf

Ewa Struzynska, Francija

Guja Dögg Hauksdottir, Danska

Hannes Hubrich, Nemčija

Laurent Tardieu, Francija

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Izobraževalni programi v Sloveniji

Arhitektura in otroci Tudi v Sloveniji imamo nekaj programov, povezanih z izobraževanjem o prostoru. Najbolj aktivna je delovna skupina Arhitektura in otroci, katere namen je prav to - izobraževati otroke o grajenem prostoru in arhitekturi. Delujejo na način organiziranja raznih arhitekturnih in prostorskih delavnic, ki potekajo po različnih mestih v Sloveniji v različnih javnih ustanovah. Njihova ideja in delovanje je naslednje: “Delovna skupina se je razvila iz preproste, a močne in pomembne ideje, predvsem pa iz velike družbene potrebe, po vsesplošnem izboljšanju našega življenjskega prostora. Iz prvih pobud se je razvilo v gibanje za ozaveščanje najmlajših o vrednotah našega prostora. Pri tem sodelujejo mnogi strokovnjaki, ki s predanim prostovoljnim delom opravljajo pomembno poslanstvo na področju izobraževanja otrok o arhitekturi in prostoru, predvsem skozi praktično izkušnjo.

http://www.arhitekturainotroci.si/aktivnost_03_10_2011.htm

Namen programa ni vzgoja malih arhitektov, temveč spoznavanje otrok in mladostnikov s problematiko prostora in arhitekture, oziroma vzgoja ozaveščenih uporabnikov in prihodnjih investitorjev. Arhitektura nas spremlja na vsakem koraku, ne oblikujejo je le arhitekti, oblikujemo jo vsi ljudje. Ker razumevanje arhitekture sodi v splošno izobrazbo, arhitektura pa ima tudi visoko kulturno, družbeno in ekonomsko vrednost, se z našim programom trudimo zajeti vse inštitucije povezane z vzgojo otrok. Letošnje leto sodeljemo z več kot tridesetimi organizacijami po vsej Sloveniji. Naše prve dejavnosti so otroške delavnice, ki jih vodijo priznani slovenski arhitekti, krajinski arhitekti in drugi strokovnjaki s področja urejanja prostora, pod naslovom Igriva arhitektura. V izjemno kratkem času so se iz Ljubljane razširile po vsej Sloveniji. V treh letih je potekalo več kot 170 avtorskih delavnic in 5 predavanj, ki jih je zasnovalo, vodilo in darovalo okoli 180 strokovnjakov. Vključenih je bilo več kot 2350 otrok iz vse Slovenije. Ker je posredovanje znanja z delavnicami omejeno le na manjše število otrok, snujemo v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi program, ki ga bodo lahko izvajali pedagogi v vrtcih in šolah. Leta 2010 smo pod okriljem Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenje ZAPS organizirali prvo nagrado Zlata kocka, kot del mednarodne nagrade Golden Cubes Award, ki jo podeljuje Svetovna zveza arhitektov UIA. Nagrada je namenjena vsem, ki otroke in mladostnike izobražujejo o pomenu grajenega okolja, arhitekture, urbanizma in trajnostnega razvoja.” (Arhitektura in otroci, Program za izobraževanje otrok o prostoru in arhitekturi 2012/2013) Povzeto po: http://www.arhitekturainotroci.si/2012%202013/Arhitektura%20in%20otroci%202012_13.pdf

Šola arhitekture in arhitekturne delavnice Muzeja za arhitekturo in oblikovanje http://www.arhitekturainotroci.si/2012%202013/Arhitektura%20in%20otroci%202012_13.pdf

V muzeju za arhitekturo in oblikovanje pripravljajo razne delavnice in celoletno Šolo arhitekture. O svojih programih pravijo naslednje:

Svetovni dan Habitat, delavnica “Kje pa ti živiš?”

“Šola arhitekture za otroke je odkrivanje arhitekture v vsej njeni raznolikosti. Otroci začutijo arhitekturo skozi materiale, oblike, vonj, svetlobo in barvo. Spoznajo pomen stavbne dediščine in dialog arhitekture z naravo. S praktičnim delom razvijajo domišljijo, ustvarjalnost in samostojnost. Ustvarjalnica je prostor zabave, igre, ustvarjanja, spoznavanja in druženja. Prostor, kjer lahko otroci preživljajo prosti čas v spoznavanju arhitekture, oblikovanja in fotografije. S pogovorom in zabavnimi učnimi pripomočki spoznajo teme z razstav, nato pa z novim znanjem in veliko domišljije ustvarjajo lastne izdelke. Ustvarjalnice vodijo kustosi pedagogi ali uveljavljeni arhitekti, oblikovalci in fotografi.” http://www.arhitekturainotroci.si/delavnice_2011.htm 2012_13.pdf

(MAO, izobraževanje) Muzej za arhitekturo in oblikovanje, delavnica Stol

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Povzeto po: http://www.mao.si/

Usmeritve

Po pregledu izobraževalnih programov in gradiva pri nas in v tujini menim, da bi bilo smiselno načrtovati stavbo, ki bi združevala najrazličnejše izobraževalne programe o arhitekturi in grajenem okolju. Sedaj so različni izobraževalni programi razpršeni po raznih javnih ustanovah kot so muzeji, šole in vrtci, ki pa za to niso primerni. Načrtovana stavba bi po pregledu programov morala zadostovati vsaj naslednjim merilom: - dovolj prostora za različne delavnice - dovolj prostora za večje skupine otrok in mladostnikov Ta stavba bi bila namenjena samo izobraževanju otrok, imela bi lasten program in upravo. Bila bi kot nekakšen otroški muzej s poudarkom na izobraževanju o prostoru in arhitekturi skozi doživljanje. Imenovala bi se PROSTORSKA RAZISKOVALNICA.

http://karmatrendz.wordpress.com/2012/06/11/childrens-museum-of-the-arts-by-work-ac/#

ZABAVA PROSTORSKA RAZISKOVALNICA. - stavba namenjena izobraževanju otrok o grajenem prostoru - lasten program - poudarek na izkustvenem izobraževanju - za skupine otrok ali za individualen ogled - obogatitev javnega prostora - povezana z zelenjem

http://karmatrendz.wordpress.com/2012/06/11/childrens-museum-of-the-arts-by-work-ac/#

IZOBRAŽEVANJE

GIBANJE

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

2 Otrok in prostor

Poglavje govori o razlikah med dojemanjem prostora med otrokom in odraslim. Kako otroci vidijo prostor, kako ga uporabljajo in na kaj moramo biti pozorni, ko oblikujemo prostor zanje.

http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Razlike med dojemanjem prostora odraslih in otrok

Otroci in odrasli gledajo na svet drugače. Ne samo zaradi razlike v merilu, temveč tudi zato, ker je njihovo dojemanje drugačno. Vidijo nekatere stvari, ki jih mi ne vidimo. Njim se zdijo pomembne stvari, ki se nam ne. Svet otrok je namreč ena velika senzorična raziskovalnica. V nadaljevanju so izvlečki iz literature, ki se ukvarja z razlikami med dojemanjem prostora odraslih in otrok.

Otroška izkušnja prostora igra pomembno vlogo pri identiteti odraslega človeka. Namreč zelo močne vezi se spletejo s prostorom, kjer so posamezniki preživeli otroštvo. V poročilu o spominih iz otroštva odrasli najbolj cenijo odprte prostore igre. Okolje zelo močno vpliva na otrokov čustveni, socialni, intelektualni in fizični razvoj. ODRASLI

OTROCI

Razmišljajo, kako UPORABLJATI prostor/ kakšna je funkcija prostora, vedo čemu je namenjen.

Razmišljajo kaj jim prostor pravi, kako ga IZKUSITI.

Odrasli uporabljajo sebe, da izboljšajo okolje.

Otroci uporabljajo okolje, da izboljšajo sebe.

Odrasli delujejo zaradi končnega rezultata.

Otroci delujejo zaradi procesa samega.

Prostori za odrasle so za vnaprej določen namen.

Otrokom prostori dajejo najrazličnejše namene.

Odrasli živijo v svetu dejstev – znanih in trdnih.

Otrokov realni svet je tesno prepleten z imaginarnim. Odraslim samo vrt je lahko otrokom gozd, pristanišče, trgovina – to so prostori, v katerih skozi igro izživijo svojo fantazijo.

http://kids.lovetoknow.com/image/146617~kids-game2.jpg

Otrokov realni svet je tesno prepleten z imaginarnim

možnosti

Grajeno okolje je trdno, fiksno. Ampak ni samo material. Vanj so vgrajene estetske vrednote – takšno okolje lahko vrednotijo in cenijo samo ljudje. Majhni otroci so po naravi umetniški. Rečejo »Vau!« ampak nikoli »Lepa soba!«. Estetiko vrednotijo nezavedno. Izkušnje iz otroštva vplivajo na to, kako bodo vrednotili obliko, razumeli prostor in cenili prostor kot odrasli. Organizacija in spoznavanje prostora Dojenček nima sveta. Čuti, vendar občutki niso locirani v prostoru. Občutek razdalje spozna, ko išče odraslega v prostoru. Mlajši otroci členijo svet v polarnih kategorijah. Stvari opredelijo na osnovi maksimalnega nasprotja. Jasno razumejo prostorsko nasprotujoče si pojme, kot so zgoraj-spodaj, tukaj-tam, daleč-blizu, začetek-konec, nad-pod, spredaj-zadaj, notri-zunaj. Otroška predstava o prostoru postaja z leti vse bolj specifična. Skupne teme pri otrokovem angažiranju v prostoru: - Naravno okolje pred tistim, ki ga je oblikoval človek. - Otroško čutno sodelovanje in sprejemanje okolja in prostora. - Želja po raziskovalni igri v prostoru. - Otroška uporaba prostora za izražanje čustev. Povzeto po:

http://www.guardian.co.uk/lifeandstyle/2012/oct/26/readers-panel-children-play-outdoors

DAY, C. (2007). Environment and children. Elsevier, Oxford. TOMŠIČ ČERKEZ. B, ZUPANČIČ. D. (2011). Prostor igre. Ljubljana, Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta in Fakulteta za arhitekturo.

Prostor daje možnost za najrazličnejše namene

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Pomembnost čutil

Otroci veliko bolj uporabljajo druga čutila kot samo vid, ki ga prioritetno uporabljamo odrasli. Tudi pri učenju otroka o prostoru se moramo ozirati na to pomembno temo. Otroci prostor ne samo vidijo, ampak ga doživljajo. Morali bi jim zagotoviti popolne senzorične izkušnje. V nadaljevanju so izvlečki iz literature na temo čutil pri otrokovem dojemanju prostora.

Prvine vizualnega prostora so čutne narave (postavljajo nas v prostor kot predmet med predmete) in psihološke narave (urejajo naše odnose s stvarmi v okolju).Naša sposobnost, da uporabimo čutila, je povezana z lastnimi zgodnjimi izkušnjami. Stvarni zunanji svet spoznamo kot konstrukt izkušnje. Skupaj s »prostorninskostjo« vida in tipa, tudi vonj, okus in senzibilnost kože obogatijo naše razumevanje sveta in njegov geometrijski in prostorski značaj. Popolne senzorične izkušnje Otroci iščejo popolne senzorične izkušnje, ki zadovoljijo vse njihove čute naenkrat (npr. v kuhinji je zanimiv vonj, zvok, poskušajo različne okuse, toplina, dom). Na tak način zgradijo različne povezave med občutki. Nasprotujoče si izkušnje (npr. mehek fotelj v avli banke, po katerem ni dovoljeno skakati) jih zmedejo. Fragmentirano, nepovezano znanje slabi njihov interes. Otroci odkrivajo povezave med čutnimi sporočili in potrebujejo čutno bogato okolje. Sterilne stavbe škodujejo otrokom.

http://www.telegraph.co.uk/earth/outdoors/7767903/Playing-in-the-great-outdoors-Make-it-happen-in-natures-playground.html

Ustvarjalne igre v naravi z veliko gibanja

Poznamo vizualni, avditivni, kinestetični, olfaktorični in gustatorični tip človeka. Eni ljudje bolj zaznavamo z enimi čutili, drugi z drugimi. Zato je še toliko bolj pomembno, da otroku omogočimo raznovrstne čutne izkušnje. Narava Najbolj enotno doživetje obogateno z vsemi čuti ponuja narava. Igra na prostem in neposrednen stika z naravo je zelo pomemben – naravni materiali, poseben vonj, živa bitja, stik z vodo. Tako se otroci učijo prostorsko abecedo. Človek si v naravi ustvarja umetno okolje, v katerem živi, zato mora v tem okolju ustvariti potrebne pogoje za življenje in njegov razvoj. Otroci so se do nedavnega lahko prosto gibali, vzpenjali so se na drevesa, občudovali in se dotikali lubja, trave, opazovali gosenice, se kotalili po hribu navzdol, metali kamenčke. Danes je otrokom, ki živijo v mestih težje dobiti takšne izkušnje. Torej če otroka umestimo v to umetno in omejeno okolje, se morajo odrasli zavedati zahtev otroškega razvoja in poskrbeti, da so izpolnjeni osnovni pogoji. Pomembno bi bilo poskrbeti za večplastno doživetje prostora tudi v urbanih središčih. Čutila in motivacija Otroci potrebujejo okolja, v katerih lahko sledijo svojim nagnjenjem in poskusijo tudi kaj novega. Potrebujejo razmere, ki jih motivirajo in jim nudijo priložnosti, da se koncentrirajo, sicer se njihovi čuti ne morejo razvijati. Zato naj bi jim omogočili raznovrstna čutna izkustva in ne le spodbujali že izrazite otrokove čute. Zaznava sama po sebi ni dovolj. Treba se jo je naučiti razložiti in doumeti. Povzeto po: DAY, C. (2007). Environment and children. Elsevier, Oxford. TOMŠIČ ČERKEZ. B, ZUPANČIČ. D. (2011). Prostor igre. Ljubljana, Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta in Fakulteta za arhitekturo.

http://www.cookingclasseslist.com/types/kids-cooking-classes/

Kuhanje - popolna senzorična izkušnja

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Načini seznanjanja s prostorom

Otroci se s prostorom seznanjajo na različne načine, predvsem pa z izkušnjo. Pri izobraževanju otrok o prostoru in arhitekturi bi to vsekakor morali upoštevati. V nadaljevanju so izvlečki iz literature na temo načinov seznanjanja otroka s prostorom. IZKUŠNJA Fizično okolje vpliva na razvoj možganov. Iz okoljskih izkušenj se možgani naučijo, kako se »morajo« razviti. Do 6. Leta se otroci učijo samo z izkušnjo. Temu pravimo aktivno odkrivanje sveta. Odrasli izkušamo prostor z razumom, premišljeno, organiziramo ga po kartezijski prostorski mreži. Otroci pa ga dojemajo le s fizično izkušnjo. Izkušnje se lahko lotimo na dveh nivojih. Izkušnja – vključuje opazovanje (subjekt ločen od objekta opazovanja), doživljanje (pasivna vloga subjekta). Najboljša je kombinacija aktivnih in pasivnih elementov, eksperimentiranje in doživljanje med igralnim procesom. IGRA Igra je priprava na življenje, povzetek razvoja človeške vrste, dejavnost za zabavo, otroci z njo eksperimentirajo in prevzemajo nadzor nad lastnim življenjem, skratka igra je vzgoja. Igra ima nenadomestljivo vlogo za otrokov celostni osebnostni razvoj – otrok razvija svoje zmožnosti in pridobiva izkustva. Igra ima odločilen pomen pri: fizičnem razvoju, mentalnem razvoju, socialnem razvoju, oblikovanju pozitivne samopodobe, omogočanju izkušenj.Otrok se z igro razveseljuje – to je temeljni motiv njegove igralne dejavnosti. Tega se tudi jasno zaveda. Igra postane nezanimiva, če je pretežka ali prelahka. Pri konstruktivnem igranju otrok rad sestavlja, gradi razne predmete, zida hišo, šiva oblekice za lutke in podobno. Vedno bolj se pojavlja občutek za lepoto in vedno bolj je kritičen do svojih izdelkov. Ustvarjalne igre z gradbenim materialom imajo temeljit vpliv na otrokov vsestranski razvoj: tehnična znanja, oblike, telesa, zastavljanje cilja, planiranje dela, izbiranje materiala, kritično ocenjevanje svojega dela, razvija se ustvarjalna otroška domišljija, prostorska predstava. Poleg tega otrok spoznava okolje, vzgajamo mu moralne kvalitete. Opravlja konkretno delo in uresničeje lastne zamisli. Kadar gre za delo v skupini, je to tudi usposabljanje za socialno življenje.

http://www.popsci.com/technology/gallery/2012-01/gallery-playgrounds-tomorrow?image=4

Doživljanje prostorov, ki jih v naravi ne izkusimo Amy Snyder, Exploratorium

GIBANJE Pri razumevanju prostora in prostorskih odnosov igra pomembno vlogo gibanje v prostoru. Otrok z gibanjem raziskuje in spoznava prostor, pridobiva nove izkušnje in si izoblikuje vedno nove prostorske predstave. Prostor zaznavamo, ker se lahko gibljemo. Gibanje nam prinese prostor do zavesti. Povzeto po: DAY, C. (2007). Environment and children. Elsevier, Oxford. TOMŠIČ ČERKEZ. B, ZUPANČIČ. D. (2011). Prostor igre. Ljubljana, Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta in Fakulteta za arhitekturo. http://www.popsci.com/technology/gallery/2012-01/gallery-playgrounds-tomorrow?image=8

Gibanje med in v zanimivih prostorih Snug & Outdoor

Usmeritve Iz strokovne literature lahko razberemo, da so najpomembnejše teme pri izobraževanju otrok o prostoru čutila, gibanje, ustvarjalno delo v skupini in igra. Na podlagi teh tem je smiselno oblikovati programske cilje Prostorske raziskovalnice.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

3 Programski cilji

Poglavje vsebuje VSEBINSKO, PEDAGOŠKO, PROGRAMSKO in ORGANIZACIJSKO shemo Prostorske raziskovalnice.

http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

VSEBINSKA shema - KAJ učiti?

Namen PROSTORSKE RAZISKOVALNICE je razvoj čuta za vrednotenje prostora skozi čutno doživljanje, senzorične prostorske izkušnje in učenje osnovnih prostorskih pojmov.

OBLIKE Kontrast/podobnost

Izobraževalne teme naj se dotikajo Smernic za izobraževanje o grajenem okolju. Ker pa te smernice govorijo predvsem o arhitekturi, bi bilo v vsebinsko shemo smiselno dodati tudi teme, ki se dotikajo izobraževanja o osnovnih prostorskih pojmih. V nadaljevanju so iz prebrane literature oblikovani sklopi izobraževalnih tem, ki se dotikajo osnovnih prostorskih pojmov.

Zaporednost in ponavljanje elementov ustvarjata podobo varnosti, predvidljivosti in jasnosti. Vzorec/neurejenost,kaos Simetrija/asimetrija Simetrične tvorbe so predvidljive in pomagajo pri orientaciji v prostoru, asimetrija pa gledalca prisili k odkrivanju vedno novih odnosov.

OSNOVNI PROSTORSKI POJMI

Prevlada določenega objekta nad okoljem dominira pogled in ustvarja središče, okrog katerega se vrtita zaznava in posledična organizacija podobe določenega prostora v naših mislih. MATERIALI

VOLUMNI 1. Kaj je prostor, kakšne so njegove meje? Definicija prostora: Notri/zunaj Notri se opazovalcu poraja občutek varnosti v prostoru. Različne meje zapirajo prostor. Občutek v prostoru, da se nadaljuje, da se konča ali da je za njim drug prostor. Kje so postavljene meje prostora – določajo kakšen je prostor: Manjši/večji, visoko/nizko, ozko/široko, Kakšne so meje prostora – določajo kakšen je prostor: Ravno/poševno, ortogonalno/organsko, horizontalno/vertikalno

http://www.kidsenses.com/exhibits/big-climber

2. Prostorski pojmi glede na subjekt v prostoru (glede na opazovalca ali kak drug predmet): Zgoraj/spodaj (nad/pod) Hierarhična organizacija. Tisti ki je zgoraj ima pregled in dominira situacijo. Tudi primeri, ko ne gre za podrejanje, ampak presenečenje – nasprotovanje logiki sil gravitacije. Tukaj/tam, blizu/daleč, začetek/konec, spredaj/zadaj Par tukaj-tam narekuje prisotnost več planov v perspektivi prostora. Ne vzpostavlja vrednostne hierarhije, ampak samo določen redosled. Središče/okolica(krožnica) Na presečišču dveh smeri se zavemo središča – okrog njega se vse dogaja. Krožnica in središče, nasprotna a dopolnjujoča se pojma. Središče je lahko praznina, ki različnim subjektom ponuja, da postanejo opazni na posebni točki prostora. Ob polnem središču nam ostaja le prostor okoli njega.

Tekstura: gladko/grobo, hladno/tolpo, vabljivo/odbojno, mehko/trdo Barva: naravna/umetna, kakšna? Struktura: kompaktno/porozno, odboj/vpoj svetlobe Vonj: prijeten/neprijeten BARVE Enobarvno/večbarvno, kontrast/podobnost Barve vplivajo na dojemanje prostora, prostor je lahko: Manjši/večji, svetel/temen, težak/lahek, hladen/topel Spreminjanje barv s svetlobo SVETLOBA/SENCA Kot podajanja svetlobe, velikost/oblika/razporeditev okenskih odprtin, naravna svetloba/ umetna svetloba, ritem dneva, direktna/razpršena svetloba Spreminjanje barv s svetlobo MERILO Merilo prostora So prostori dovolj prostorni, lahko v njih počnemo to, čemur so namenjeni? Merilo odprtin odprtine pravilnih dimenzij in na pravih višinah Merilo opreme oprema dovolj velika ČAS/GIBANJE Pogled iz različnih zornih kotov – čas je bistvena komponenta percepcije prostora. Merilo in razmerja v prostorskem stopnjevanju – vedno nove prostorske predstave. Gibljivi in negibljivi elementi.

Levo/desno Aksialne prostorske organizacije urejene ob določeni osi, ki ji daje smer in deli elemente na levo in desno stran.

Povzeto po:

Figura/ozadje v prvem planu je figura, v drugem ozadje. Figura je bolj izrazita, v figuri je vrednost pogleda, ozadje je le kulisa prostora, figura je zaključena tvorba, ozadje je neomejeno.

DAY, C. (2007). Environment and children. Elsevier, Oxford. TOMŠIČ ČERKEZ. B, ZUPANČIČ. D. (2011). Prostor igre. Ljubljana, Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta in Fakulteta za arhitekturo.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

PEDAGOŠKA shema - KAKO učiti? PROGRAMSKA shema - KAJ učiti KJE? ORGANIZACIJSKA shema - KAKO učiti KJE?

PEDAGOŠKA shema - KAKO učiti? Glede na prebrano gradivo so najpomembnejši in tudi najbolj efektivni načini za učenje otrok o prostoru zagotavljanje čutnih izkustev, gibanje, delo v skupini in igra.

PROGRAMSKA shema - KAJ učiti KJE?

Iz pedagoških usmeritev dobimo glavne prostore prostorske raziskovalnice

Glede na dano pedagoško shemo naj prostorska raziskovalnica vsebuje tri večje prostore: GIBALNICO, DELAVNICO in IGRALNICO. Vsi trije prostori naj bodo povezani, da je možno skozi njih prehoditi povezano pot. Na ta način lahko otrokom ponudimo popolno prostorsko izkušnjo, polno zanimivih doživetij, delovnih izzivov in igre. Gibalnica Gibalnica naj bo večji prostor, sestavljen iz manjših raznovrstnih zanimivih prostorov, skozi katere se otroci gibajo. Je nekakšen labirint zanimivih prostorov. Vsi prostori so premišljeno oblikovani glede na dano temo. Vsebujejo različne materiale, barve, v njih na različne načine prihaja svetloba, usvarjajo igre senc. Prostori so različnih velikosti in oblik. Skozi njih se otroci gibajo na različne načine, hodijo, plazijo, plezajo. Čim več se dotikajo različnih materialov in tekstur. Delavnica

Programska shema - glavni prostori

Delavnica naj bo večji visok prostor, kjer otroci sami sestavljajo različne prostore glede na dano temo. Na voljo so jim različni gradbeni materiali in okvirne konstrukcije. Ugotavljajo načine gradnje, konstrukcijske in statične principe. Ustvarjajo zaprte prostore, v katere se lahko skrijejo, prostore skozi katere lahko prehajajo, ugotavjajo kam postaviti odprtine in kaj te odprtine pomenijo. Skozi dane naloge in delo v skupini si krepijo prostorsko predstavo in utrjujejo timski duh. Igralnica Igralnica naj bo večji odprt prostor, v katerem so glede na dano temo postavljena različna prostorska igrala. Tukaj ni nobenih nalog, otroci se lahko po mili volji igrajo, se skrivajo v različne prostore, lovijo, pustijo svoji domišljiji prosto pot. Igralnica se lahko uporablja tudi samostojno za popoldansko varstvo otrok ali kot prostor za praznovanje otroških rojstnih dni. Igrala naj bodo preprosta, vendar kreativna, izdelana iz naravnih materialov. PROGRAMSKA shema - KAJ učiti KJE?

Fleksibilnost glede na izobraževalne teme

Fleksibilnost glede na izobraževalne teme Vsi trije prostori prostorske raziskovalnice naj bodo oblikovani tako fleksibilno, da bo omogočena menjava izobraževalnih tem. Po programu, ki ga določi vodstvo raziskovalnice se recimo vsako leto zamenja izobraževalna tema. Če je eno leto lahko tema svetloba, je lahko naslednje leto volumni. Na ta način bo prostorska raziskovalnica vedno znova zanimiva in polna obisovalcev.

celotna pot

Fleksibilnost glede na uporabo

uporaba vsakega prostora posebej Fleksibilnost glede na uporabo

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Naj bodo gibalnica, delavnica in igralnica oblikovane na način, da lahko vsak prostor zase deluje kot zaključena enota. Na primer dopoldne je celotna prostorska raziskovalnica namenjena ogledom šolskih skupin, ki potujejo čez celoten program vse treh prostorov. Popoldne pa se lahko vsak prostor uporablja zase. V gibalnici se lahko vršijo samostoji izkustveni ogledi naključnih obiskovalcev, v delavnici poteka ustvarjalna delavnica in v igralnici popoldansko varstvo otrok ali praznovanje otroškega dne.

4 Kontekst prostora

V poglavju so podani pogoji, ki naj jim zadosti lokacija za prostorsko raziskovalnico. Nato je izbrana lokacija predstavljena in prostorsko analizirana.

http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Izbor lokacije

Da bi lahko izbran program zaživel v polni meri, bi bilo potrebno pri izboru lokacije zanj upoštevati naslednja merila: neposreden stik z zelenjem Lokacija naj vsebuje mnogo zelenja, ne samo travnatih površin, temveč tudi drevesa in drugo rastlinje. Otroci naj imajo pristen stik z naravo kot najboljšim okoljem za igro, sproščanje domišljije, raziskovanje in spodbujanje občutenja. lokacija v centru mesta Ljubljana Izbran program bi lahko popolnoma zaživel le v okolju z zadostno frekvenco ljudi, predvsem otrok. Obiskovalci programa naj ne bodo le zaključene predšolske in šolske skupine, temveč tudi naključni mimoidoči in turisti. Lokacija naj se nahaja v bližini drugih kulturnih ustanov, kar bi omogočilo povezovanje in sodelovanje. http://www.arhitekturainotroci.si/delavnice_2011.htm

NEPOSREDEN STIK Z ZELENJEM Igriva arhitektura (Arhitektura in otroci), delavnica Poišči zanimiv prostor in ustvari svoje zavetišče, delavnico sta vodila arhitekta Aleksander Ostan in Nataša Ostan Pavlin

oživitev lokacije Umestitev izbranega programa na lokacijo naj pomeni oživitev in izboljšanje prostora. Lokacija naj bo trenutno degradiran prostor v Ljubljani, ki ga program Prostorske raziskovalnice oživi. S tem tudi zgoščujemo grajeno tkivo znotraj mesta in ne posegamo na neokrnjene dele pokrajine. oživitev javnega prostora v bližini lokacije Lokacija naj bo takšna, da umščen program ne bo introvertiran in nepovezan z okolico, temveč bo oživljal tudi javni prostor okoli nje.

http://www.arhitekturainotroci.si/delavnice%202010.htm

LOKACIJA V CENTRU MESTA LJUBLJANA, BLIŽINA DRUGIH KULTURNIH USTANOV Delavnica v Mestnem muzeju Ljubljana Igriva arhitektura (Arhitektura in otroci), delavnica Skrivalnice delavnico sta vodila arhitekta Tina Gregorič in Aljoša Dekleva

http://www.arhitekturainotroci.si/delavnice_2011.htm

OŽIVITEV JAVNEGA PROSTORA Oživitev parka pri Muzeju arhitekture in oblikovanja Igriva arhitektura (Arhitektura in otroci), delavnica Muzejski park, vodstvo skupina Paz!Park

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Lokacija

Vlada Republike Slovenije palača nekdanjega trgovkega doma Gregorčičeva 27 Srednja ekonomska šola

stanovanjske stavbe

Izbrana lokacija se nahaja v strogem centru Ljubljane. Leži na meji med starima predmestnima ulicama (Igriško in Rimsko) ter mestnima ulicama 19.stoletja (Prešernovo in Gregorčičevo). Ta dvojnost je jasno razvidna tudi iz parcelacije, kjer se v notranjščini kareja ena v drugo zajedata dve različni parcelni strukturi. Prva kot rezultat organskega razvoja ob predmestnih ulicah in druga, pravilna in ortogonalna, kot posledica načrtne regulacije iz konca 19.stoletja.

Vlada Republike Slovenije palača nekdanjega gospodarskega sveta Gregorčičeva 25 stanovanjske stavbe

Izbrana lokacija za program Prostorske raziskovalnice izpolnjuje vse v naprej zastavljene pogoje:

nekdanja tiskarna Tone Tomšič sedaj prostori vladnih služb

neposreden stik z zelenjem Na lokaciji Hrovatinov vrt je park z zelo starimi, velikimi drevesi, kar bi omogočalo otrokom neposreden stik z zelenjem in naravo.

http://www.geopedia.si/ 2,5km

lokacija v centru mesta Ljubljana

Greg

orčič

eva

Lokacija se nahaja v strogem centru Ljubljane in omogoča povezovanje z drugimi kulturnimi ustanovami. V bližini je Osnovna šola Majde Vrhovnik, Strojna in Filozofska fakulteta, ter Fakulteta za farmacijo. V bližini je tudi Jakopičeva galerija, Mestni muzej, Cankarjev dom, Drama.

ulica

šern

ova

ces

1km

Pre

Oživitev lokacije Hrovatinov vrt je trenutno degradirano območje, zaprto za javnost. Park propada, ker nihče ne skrbi zanj. Vnos programa bi lokacijo oživil in uredil, rešili bi območje pred propadanjem.

a išk

uli

Igr

OŽIVITEV JAVNEGA PROSTORA V BLIŽINI Vnos programa in ureditev lokacije bi bila izjemnega pomena tudi za okolico, poleg Foersterjevega vrta (med Rimsko in Aškerčevo cesto) bi okolica pridobila še en manjši park, namenjen v prvi meri otrokom in družinam.

http://www.geopedia.si/ 250m

Rimska cesta

Borštnikov trg

http://www.geopedia.si/ 25m

stanovanjske stavbe poslovno - stanovanjski objekt Ferantov vrt IZBRANA LOKACIJA - Hrovatinov vrt http://www.geopedia.si/ 100m

Gostilna Lovec

gostilna Pod Lipo

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Fotografije lokacije

pogled 5

pogled 6

pogled 3

pogled 4

pogled 1 pogled 2

50m osebni vir

pogled 1: iz Rimske ceste na Hrovatinov vrt

pogled 3: iz Trga mladinskih delovnih brigad na Rimsko cesto

osebni vir

pogled 2: iz Rimske ceste na mogočna drevesa v Hrovatinovem vrtu

pogled 4: križišče Igriške in Gregorčičeve ulice

osebni vir

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

pogled 5: notranje dvorišče za vlado

pogled 6: med stavbami bivše tiskarne Tone Tomšič

osebni vir

Prostorske analize

Izbrano lokacijo obdajata stari predmestni ulici Rimska in Igriška, ter Prešernova in Gregorčičeva, ki sta bili načrtovani šele konec 19.stoletja. Iz morfološke analize je razvidno, da je izbrana lokacija skoraj zaključen stavbni otok, oblikovan približno trikotno. V nasprotju z ostalimi stavbnimi otoki v bližini je tudi v njegovi notranjosti grajeno tkivo.

orčič

Na historični analizi lahko vidimo, da se na lokaciji prekriva več pomembnih zgodovinskih plasti. Na tem območju se je nahajalo rimsko mesto Emona in Zoisov botanični vrt. eva

ulica

Pre š

ern ova

ulic a

Greg

iš Igr

uli

Rimska cesta

Morfološka analiza

Historična analiza Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

M 1:5000

M 1:5000 24

Prostorske analize

Analiza zelenja nam pokaže, da je okolica kljub temu, da se nahajamo v strogem mestnem središču mesta Ljubljana, precej ozelenjena. Na izbrani lokaciji se nahajata dva vrtova zaščiten Hrovatinov vrt in manjši vrt v notranjosti lokacije. Ločena sta z zidom. Oba vrtova sta zaprta za javnost in v slabem stanju. Vrtova bi bilo smiselno oživiti in odpreti za javnost. Na Hrovatinovem vrtu rastejo mogočne bukve, ki so ostanek Zoisovega botaničnega vrta. Iz analize poti lahko razberemo, da je izbrano območje popolnoma neprehodno. V nasprotju z ostalimi stavbnimi otoki v bližini, pešec območja ne more prečkati. Zaradi zaprtosti območja se v notranjosti stavbnega otoka dogajajo nedovoljene gradnje. Območje bi bilo smiselno odpreti in ob parku narediti sprehajale poti. Območje z vseh štirih strani obdajajo prometne ceste.

Analiza zelenja

Analiza poti

M 1:2500

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Prostorske analize

Programska analiza nam pokaže, da je stavbni otok sestavljen večinoma iz stanovanjsko poslovnega programa. Na severovzhodnem delu stavbnega otoka so stavbe, ki imajo v pritličju trgovine, v nadstropjih pa stanovanja. Na severo zahodnem robu otoka se nahaja Srednja ekonomska šola, na severnem robu in v notranjosti pa državne institucije - Vlada Republike Slovenije. Stavbe znotraj območja Vlada uporablja za Skupne službe Vlade, čeprav je bila to v osnovi tiskarna in prostori niso primerni za pisarne. Vladi bi bilo potrebno nameniti nove prostore, primerne njihovi dejavnosti Iz zaznavne analize lahko razberemo, da območje z vseh štirih strani obdajajo prometne ceste. Intenzivnost prometa je največja na Prešernovi ulici. Vozlišča dogajanja se zgodijo na večjih zelenih površinah in trgih. Od zelenih površin sta to Foersterjev vrt za Filozofsko fakulteto in park pri Osnovni šoli Majde Vrhovnik. Trgi pa so naslednji: Borštnikov trg, Trg mladinskih delovnih brigad, križišče Igriške in Gregorčičeve ulice ter trg v stanovanjskem kompleksu Ferantov vrt. Če bi tudi Hrovatinov vrt odprli za javnost, bi bila frekvenca ljudi zadostna, da bi park zaživel in postal vozlišče dogajanja.

Programska analiza

M 1:2500

Zaznavna analiza

M 1:2500

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Predvidena raba

Prostorska preveritev lokacije arhitekturnega biroja Sadar Vuga iz leta 2002 predvideva rušenje objektov nekdanje tiskarne Tone Tomšič in izgradnjo novega poslovnega objekta za namen poslovnih prostorov Vlade Republike Slovenije - Servis skupnih služb. Leta 2001 je država odkupila parcelo Gregorčičeva 25a znotraj stavbnega kareja (nekdanja tiskarna Tone Tomšič). Predvidena je bila širitev vladnega programa v notranjost kareja in na podlagi zahtev Vlade Republike Slovenije je projektivni biro Sadar Vuga v preveritvi predvidel rušitev stavb Gregorčičeva 25a in eventuelno tudi Gregorčičeva 27. Na izpraznjeni parceli so predvidili novo poslovno stavbo z dvema kletema in šestimi poslovnimi etažami. V preveritvi podajo tri rešitve za poslovno stavbo glede na program, osenčenost ostalih objektov in volumen. Na koncu preveritve se opredelijo za rešitev, prikazano na spodnji sliki. Do projektiranja in izgradnje še ni prišlo, sedaj so v prostorih na Gregorčičeva 25a vladni prostori - Vladne službe, čeprav prostori temu niso bili namenjeni in so za ta program neprimerni. V svoji projektni nalogi skušam uresničiti željo Vlade po novih prostorih, pri čemer se sklicujem na predvideno rešitev, ki pa jo prilagodim svojim pogledom na pričujoči prostor. Prostorska preveritev lokacije, Sadar Vuga projektivni biro

Objekti namenjeni za rušenje v prostorski preveritvi

Prostorska preveritev lokacije, Sadar Vuga projektivni biro

Območje obdelave prostorske preveritve

Prostorska preveritev lokacije, Sadar Vuga projektivni biro

Vpogled v načrte prostorske preveritve lokacije za nov poslovni objekt na Gregorčičevi 25a: Mestna občina Ljubljana, Mestna Uprava, Oddelek za urejanje prostora, april 2012

Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije - predlagana rešitev biroja Sadar Vuga

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Varovalni pogoji in lastništvo Usmeritve

Varovalni pogoji S svetlo zeleno barvo je prikazano območje parka na izbrani lokaciji, ki je zavarovano. S temno zeleno barvo pa je prikazano območje starih dreves - ostanek Zoisovega botaničnega vrta, ki so zavarovana kot naravna vrednota. Ker je območje parka zavarovano in tako neuporabno za gradnjo, zasebni lastnik te parcele nima interesa za skrb zanj.

v las

Menim, da bi bilo za prostor najboljše, da bi Mestna občina Ljubljana odkupila park ter da bi se ob varovanju vseh dreves vseeno pustil minimalen poseg v prostor, ki bi prinesel nov program in oživitev prostora, poleg tega pa prihodek lokaciji.

ti dr

v las

ti MO

log o

Na shemi lahko razberemo, da velik del stavbnega kareja ni v zasebni lasti, kar je dober predpogoj za celostno obravnavo in prenovo območja. Za ureditev celotnega območja predlagam Mestni občini Ljubljana odkup označenih parcel. Z vsemi tremi barvami označeno območje bo v nadaljnje območje obdelave te naloge.

dkup

https://urbanizem.ljubljana.si/index3/OPN_MOL_ID.htm

Občinski prostorski načrt MOL, zavarovana območja

Lastništvo

pred

https://urbanizem.ljubljana.si/index3/OPN_MOL_ID.htm

žave

20m

Lastništvo

20m

Usmeritve

Po pregledanih podatkih menim, da bi bilo za izboljšanje kvalitete tega prostora najbolj smiselno ukrepati po naslednjih korakih. 1. prikaz stanja 2. prikaz območja obdelave 3. stavbe namenjene za rušenje 4. poslovna stavba na Rimski 24, ki omejuje prehodnost območja. Predlagam rušenje in nadomestitev prostorov v novi stavbi Vlade Republike Slovenije 5. Dosežena je prehodnost območja skozi prehod pod vladno stavbo na Gregorčičevi 25. 4

6. Načrtujemo novo poslovno stavbo za Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenija

20m

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

5 Zgodovinske plasti prostora

Poglavje govori o zgodovinskih plasteh na izbranem območju. V času rimskega mesta Emona so se tam nahajala zahodna mestna vrata, katerih ostaline so še vidne. V 18.stoletju pa je bil na izbranem območju Zoisov botanični vrt. Mogočne bukve na lokaciji so njegov edini ohranjeni del.

http://3.bp.blogspot.com/_JXO1GQ_RmaA/TLa8Krdg-5I/AAAAAAAAGa4/qaZtKUrdB28/s1600/janagitana_rimskiZid2.jpg

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Odkrivanje zgodovinskih plasti prostora

Vsak prostor nam govori svojo življenjsko zgodbo. Včasih je tako glasna, da je ne moremo zgrešiti. Pogled na Ljubljanski grad, Uršulinsko cerkev ali park Tivoli nam te zgodbe pripoveduje glasno in dramatično. Včasih, v kakšnem skritem prostoru, pa se moramo malo potruditi, napeti ušesa in in v tišini prisluhniti, kaj nam prostor razlaga o svoji zgodovini. So tukaj živeli in se bojevali Rimljani? So tukaj ljubili vitezi in grajske gospe? So tukaj metali peke v Ljubljanico? Vsak zgodovinska plast prostora dopolnjuje zgodbo, jo dela bolj polno in zanimivo. In ko nadaljujemo s pisanjem zgodbe nekega prostora, ne zbrišimo poglavij, ki so že napisana. Nekaj jih je seveda že pobrisal čas, a tista ki so ostala ohranimo in dopolnimo. Pokažimo zgodovinske plasti prostora in naj prostor ohranja spomin na minule dogodke, ki so ga na tak ali drugačen način zaznamovali.

Foto: Ajda Fortuna

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Smo namreč le hipna roka v pisanju poglavij zgodbe nekega prostora. Koliko jih je že bilo pred nami in koliko jih še bo.

Zgodovina urbanizma in arhitekture mesta Ljubljana

Izbrana lokacija se nahaja v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije. Ljubljana ima bogato zgodovino arhitekture in urbanizma vse od prazgodovine naprej. Da bi razumeli zgodovinski razvoj izbrane lokacije najprej nekaj o zgodovini arhitekture in urbanizma v Ljubljani.

Lega Ljubljana je glavno mesto Slovenije in sedež istoimenske mestne občine. Je geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, politično in administrativno središče Slovenije. Ljubljanske prometne povezave, zgoščenost industrije, znanstvene in raziskovalne institucije ter industrijska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu ekonomskemu položaju. Ljubljana je sedež centralne vlade, javne uprave in vseh vladnih ministrstev v Sloveniji.

http://www.geopedia.si/#T105_x464024_y101504_s13_b2

http://www.geopedia.si/#T105_x464024_y101504_s13_b4

Orto foto posnetek mesta Ljubljana

Topografski načrt mesta Ljubljana

1 km

2,5 km

Mesto s površino 275 km² leži v Ljubljanski kotlini, v osrednjem delu Slovenije. Lega na križišču pomembnih prometnic je močno vplivala na njen razvoj. Ljubljana ima ob reki Ljubljanici nadmorsko višino 298m, medtem ko je Ljubljanski grad na grajskem griču na višini 366m, najvišja točka v Mestni občini Ljubljana (Janški hrib) pa doseže 794 m. 1 km

2,5 km

Zgodovina mesta - arhitektura in urbanizem “ PRAZGODOVINSKO OBDOBJE (od okoli 4500 pr.n.št. do prihoda Rimljanov) Koliščarji so bili od konca mlajše kamene dobe pa do sredine bronaste dobe prvi stalni prebivalci v Ljubljanski kotlini. njihove hiše so bile postavljene na močvirnem svetu ob jezeru; to so bile konstrukcije iz kolov, ki so bili zabiti v mehka tla in so nosili manjše lesene kolibe. V pozni bronasti dobi (okoli leta 1300 pr.n.št.), ki je po načinu pokopa imenovana tudi kultura žarnih grobišč, so prazgodovinski prebivalci poselili tudi ožji ljubljanski prostor. RIMSKA EMONA (14 pr.n.št. - 600 n.št.) Konec leta 14 je na območju današnjega središča Ljubljane stala rimska kolonija Emona, v katero so bili naseljeni prebivalci predvsem s severne Italije. Emona je imela ugodno lego na stičišču poti in je kmalu postala cvetoče trgovsko in upravno rimsko mestece. Mesto je bilo pravokotne oblike, obzidano z obzidjem, širokim 2.5 m in visokim od 6 do 8m., ter s treh strani zavarovano z dvojnim obrambnim jarkom, zalitim z vodo. V obzidju je bilo tudi 26 opazovalnih stolpov.”

http://janvit85.blogspot.com/2010/10/great-ljubljana-swamp-as-it-once-was.html

VIR: Kuhar, Š., Potokar, R. (2008). Gremo v mesto Ljubljana. Ljubljana, Ustanova Fundacija Piranesi

Koliščarji

Rekonstrukcija Emone na maketi

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

(Kuhar, Š., Potokar, R. (2008). Gremo v mesto Ljubljana. Ljubljana, Ustanova Fundacija Piranesi)

Zgodovina urbanizma in arhitekture mesta Ljubljana

“SREDNJEVEŠKO MESTO (1000-1600) Obdobje med rimsko Emono in prihodom Slovanov v 9.stoletju je še dokaj neraziskano, šele v 11.stoletju se vzpostavijo novi zametki mesta. Srednjeveško mesto se je tako razvilo pod grajskim gričem, in sicer iz treh jeder: Mestnega, Starega in Novega trga. vsak je imel svoje zaključeno obzidje, povezano z grajsko utrdbo. Ljubljana se v pisnih virih prvič omenja leta 1124 z nemškim imenom Laibach, leta 1146 pa že s slovanskim imenom Luwigana. Mestne pravice so ji bile dodeljene leta 1200, leta 1335 pa je prešlo pod oblast Habsburžanov in pod njihovo vladavino ostalo vse do 1.svetovne vojne. Le kratek čas, med letoma 1809 in 1813 je bilo mesto pod francosko vladavino. BAROČNA LJUBLJANA (1600-1800) Ob koncu srednjega veka se je po ptresu leta 1511 mesto začelo hitreje spreminjati, vendar renesančna arhitektura ni pustila vidnejših sledov. Reformaciji je sledila protireformacija s prihodom jezuitov, ki pa so vesto prinesli nov log - barok. V času baroka je postalo močno plemstvo. KLASICIZEM IN HISTORICIZEM (1800-1895) Napoleon je je Ljubljani dodelil osrednjo vlogo znotraj Ilirskih provinc in trgovina ter obrt sta zopet zacveteli. Po odhodu Francoov je Ljubljana ostajala provincialno mesto pod avstro-ogrsko oblastjo. Med letoma 1849 in 1857 je bila skozi Ljubljano speljana železniška proga Dunaj - Trst. Železniška povezava je spodbudila rast velikih industrijskih podjetij. Po razkošnem baroku se je v umetnosti in arhitekturi uveljavil klasicizem, ki se je naslanjal na grško antiko.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ljubljana-Valvasor.jpg

Ljubljana na Valvasorjevem bakrorezu iz leta 1689, še vedno je ohranjen srednjeveški značaj

SECESIJSKA LJUBLJANA (1895-1918) Neposredno po velikonočnem potresu leta 1895 se je ponudila priložnost, da iz Ljubljane, zaspanega provincilnega mesta, nastane razpoznavno sodobno mesto v avstro-ogrski monarhiji. Vizijo velikega mesta je pričel uresničevati župan Ivan Hribar. Prav tako je bila to priložnost za nov urbanistični načrt, nastal je na podlagi zanisli arhitektov Camilla Sitteja in Maksa Fabianija. Prav slednji je predlagal rešitev z mestnim obročem, ki je bila v naslednjim letih do določene mere upoštevana. MODERNIZEM IN PLEČNIKOVA LJUBLJANA (1918-1941)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sti%C5%A1ki_dvorec,_Ljubljana

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Opera-Ljubljana.JPG

Stiški dvorec, barok

Opera, klasicizem

Centromerkur, secesija

Po razpadu avstro-ogrske monarhije leta 1918 je Ljubljana postala del kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Iz majhnega podeželskega mesteca je začela postajati pomembnejše središče, v katerem se je začel združevati slovenski kapital. Mesto se je začelo širiti in pridobivati bolj urban videz. V tem obdobju sta prevladovala dva arhitekturna vpliva: na eni strani vpliv Jožeta Plečnika, ki je s svojim inovativnim klasičnim stilom dal Ljubljani močan osebni pečat, in na drugi strani modernistični vpliv, ki je v mesto poskušal vplejati takratne modernistične smernice.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pre%C5%A1ernov_trg,_Ljubljana

SOCIALISTIČNO MESTO (1945-1990) Obdobje pod drugi svetovni vojni je zaznamoval socializem. Zgrajene so bile mestne vpadnice, ki so še bolj povdarile zvezdasto strukturo mesta, zgrajeno je bilo večje število stanovanjskih sosesk. SODOBNO MESTO (od 1991) http://www.onlyrooms.com/hotels-in-ljubljana

Tromostovje, Plečnikova Ljubljana

VIR: Kuhar, Š., Potokar, R. (2008). Gremo v mesto Ljubljana. Ljubljana, Ustanova Fundacija Piranesi

Fabianijev regulacijski načrt Ljubljane, 1895

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Slovenija je leta 1991 postala samostojna država, Ljubljana pa njena pestolnica, kar se je odrazilo tako v njenem urbanističnem kot arhitekturnem videzu.”

(Kuhar, Š., Potokar, R. (2008). Gremo v mesto Ljubljana. Ljubljana, Ustanova Fundacija Piranesi) 32

Zgodovinski pregled razvoja izbrane lokacije

Izbrana lokacija je skozi zgodovino doživljala mnoge preobrazbe, od zahodnih emonskih vrat in Zoisovega botaničnega vrta do današnje zgoščene pozidave.

1. V času Emone so bila na izbrani lokaciji zahodna emonska vrata, obrambni jarek in most čezenj. Zdajšnja Rimska cesta je bila glavna emonska ulica v smeri vzhod - zahod (Decumanus maximus). 2. V srednjem veku sta bili na izbrani lokaciji že formirani sedanja Rimska cesta in Igriška ulica. Na sedanjem Borštnikovem trgu so že vidni začetki pozidave. Ohranjen je zahodni del emonskega obrambnega jarka. 3. Območje Gradišča pretežno zapolnjujejo vrtovi in kmetijske površine, pozidava se zgoščuje okoli sedanjega Borštnikovega trga. 4. Viden je obzidani Novi Trg s knežjim dvorcem in Križankami, kapucinski samostan s cerkvijo in Auerspergovi vrtovi v Gradišču. Na izbrani lokaciji je že viden urejen drevored. 5. Na sliki lahko vidimo je drevored in ostanek emonskega obrambnega jarka. 6. Na situacijskem načrtu je jasno prikazana struktura Zoisovega botaničnega vrta. KOROŠEC, B.,(1991). Ljubljana skozi stoletja. Ljubljana, Mladinska knjiga. KOROŠEC, B.,(1991). Ljubljana skozi stoletja. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Lega antične Emone v tlorisu današnje Ljubljane, topografska rekonstrukcija 2

Janez Vajkard Valvasor, perspektivična veduta iz leta 1660

6 Situacijski načrt uršulinskega kompleksa, Zgornjega Gradišča in vrtov, Na izbrani lokaciji se nahaja Zoisov botanični vrt, ki obsega omočje od Rimske ceste pa vse do današnjega Cankarjevega doma.

KOROŠEC, B.,(1991). Ljubljana skozi stoletja. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Valvasorjeva Ljubljana 1660, topografska rekonstrukcja 3

KOROŠEC, B.,(1991). Ljubljana skozi stoletja. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Florijančičeva Ljubljana 1744 - prva geodetsko projicirana talna podoba

KOROŠEC, B.,(1991). Ljubljana skozi stoletja. Ljubljana, Mladinska knjiga. KOROŠEC, B.,(1991). Ljubljana skozi stoletja. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Srednjeveška naselbinska jedra, topografska rekonstrukcija Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Situacijski načrt uršulinskega kompleksa, Zgornjega Gradišča in vrtov, 1837.

Ostanki rimskega mesta Emona

V času antike je bilo na območju sedanje Ljubljane rimsko mesto Emona. Na izbrani lokaciji so se nahajala zahodna mestna vrata. Nekaj več o Emoni v nadaljevanju. Emona (latinsko Colonia Iulia Emona) je bila rimska naselbina na območju današnje Ljubljane. “Med leti 14 in 15 (našega štetja) je bila Emona obdana z obzidjem pravokotne oblike v izmeri 430 × 540 m. Obzidje je v višino merilo od 6 do 8 metrov, v širino pa 2,5 metra. V njem so bila 4 glavna vrata in 26 obrambnih stolpov, razvrščenih v medsebojni razdalji okrog 60 m. Na severni in zahodni strani obzidja je imela Emona dva obrambna jarka, ki sta ju polnila potok izpod Šišenskega hriba in potok izpod Tivolskega gradu. Znotraj obrambnega zidu je bilo mesto razdeljeno na pravokotne parcele, imenovane insulae (otoki), ki so jih ločevale pravokotno sekajoče se ulice. Glavni ulici sta bili Cardo maximus (sever-jug) in Decumanus maximus (vzhod-zahod). To je ustrezalo običajnemu vzorcu provincialnih rimskih mest. Insulae so imele talno gretje (hipokavst) in kanalizacijo (kloaka). Imela je forum (med današnjo Gregorčičevo in Rimsko cesto) s svetiščem (kapitol) posvečenim Jupitru, sodno dvorano (bazilika), mestno posvetovalnico (kurija) in starokrščansko baziliko, ki je bila v 4. stoletju sedež emonske škofije. Baziliko so nekajkrat prezidali. Emona verjetno ni presegla 10.000 prebivalcev. Grobišča (nekropole) so bila zunaj obzidja. Mrtve so na ta mesta začeli pokopavati v Tiberijevem času. Najdbe rimskih grobov so se vrstile ob vseh cestah, ki so vodile v Emono. V okolici Ljubljane so tako našli kar 3000 rimskih grobov. Emona je bila predvsem trgovsko mesto, ki se je ukvarjalo z raznimi obrtmi (keramika). Prevladovali so bloki (insulae), v katerih je živelo več družin. Bogatih patricijskih hiš je bilo malo.”

Shema rimske Emone

Prikaz pozicije zahodnih emonskih vrat, obzidja, obrambnega jarka in insul na izbrani lokaciji. M 1:1000

(http://sl.wikipedia.org/wiki/Emona) Velika verjetnost je, da se na izbrani lokaciji še nahajajo ostaline zahodnih emonskih vrat.

M 1:2500

jare

Shema celotnega obzidja rimskega mesta Emona v tlorisu današnje Ljubljane z označenim območjem izbrane lokacije.

emo

nska

emo

nski

vrat

foru

dni

obra

mbn

bram jni o

insu

zaho

dvo

dna

i zid

bni

zaho

že r

azis

kan

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Ostanki rimskega mesta Emona

Pri raziskavi možnosti nahajanja arheoloških ostalin na izbrani lokaciji sem ugotovila:

V kleti hiše na Rimski cesti 24 je videti rimski zid. Ker hiša od te točke proti severu ni podkletena je možno predvidevati potek ohranjenih ostalin rimskega zidu v tej smeri. Celotno območje med Gregorčičevo, Rimsko, Igriško ter Prešernovo ulico je zavarovano kot ARHEOLOŠKI SPOMENIK, delno pa tudi kot urbanistični, arhitekturni in naravni spomenik.

Pred vsakim posegom v zemeljske plasti je na celotnem obravnavanem območju potrebno izvesti arheološke raziskave in predvideti možnost prezentacije ostalin. Na zahodnem delu dvorišča tiskarne Tone Tomščič, kjer ležijo zahodna emonska vrata, posegi v zemeljske plasti niso dovoljeni. Prav tako niso dovoljeni posegi v predele parcel, kjer poteka zahodno emonsko obzidje. O obstoju arheoloških ostalin insule XXIV lahko zaradi pomanjkanja podatkov le sklepam. Vendar se mi zdi zaradi zavarovanosti celotnega območja kot arheološki spomenik in zahteve po predvidevanju možnosti prezentacije rimskih ostalin smiselno predvideti njihov obstoj.

M 1:1000 Lokacije možnih arheoloških ostalin: 1. ostaline zahodnega obrambnega zidu in zahodnih rimskih vrat 2. ostaline insule XXIV

Rim s

ka 2

M 1:500 Hiša na Rimski cesti 24 - prikaz na situaciji

M 1:500 Hiša na Rimski cesti 24 - tloris kleti

M 1:500 Hiša na Rimski cesti 24 - tloris pritličja

PLESNIČAR GEC, L. (1999). Urbanizem Emone. Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana.

Tloris Emone po Schmidu, 1941, Insula XXIV

Prikaz OBSTOJEČEGA OSTANKA rimskega zidu v kleti hiše.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Usmeritve

V Ljubljani je prezentiranih kar nekaj ostalin rimskega mesta Emone. Najbolj znan je arheološki park Emonska hiša, prej imenovan tudi Jakopičev vrt. Izkopavanja na področju parka so tekla v letih 1963-1964 in odkrila stanovanjsko zgradbo, ki je nekoč stala v mestu Emona. Danes so v parku na ogled ostanki te hiše s konca četrtega in začetka petega stoletja. Glede na kakovostno stavbno opremo (tlaki, mozaik, ogrevanje) je tu prebivala premožna in ugledna rimska družina. Prav tako pomemben je arheološki park Zgodnjekrščansko središče. V 4. in 5. stoletju je bila ta nekdanja emonska hiša središče kristjanov. Na območju ene zazidalne parcele med pravokotno prepletenimi cestami Emone so bili urejeni prostori krstilnice in krščanske bazilike, prve na tem območju. Lahko pa si ogledamo tudi skoraj v celoti ohranjen južni krak obzidja rimskega mesta. http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/emona-po-rimski-ljubljani-529/rimski-zid/

Južni krak obzidja rimskega mesta je ohranjen skoraj v celoti. “Del južnega obzidja rimske Emone je rekonstruiral graški arheolog dr. Walter Smidt že leta 1913. Po prvi svetovni vojni je antični zid predstavljal oviro za širjenje mesta prosti jugu. Odločili so se okolico zidu preurediti po Plečnikovih načrtih. Arhitekt je skozi obzidje prebil dva prehoda, za obzidjem je uredil arheološki park in v stranska vhoda postavil lopo z lapidarijem. Nove preboje v zidu je Plečnik označil s tem, da jih je nadzidal z elementi rimske arhitekture, oba antična vhoda pa dopolnil z najdenimi arheološkimi ostanki. Plečnik se je držal načela, da ohrani obstoječe arheološke ostaline in jih svobodno interpretira le tam, kjer je bila njihova zgodovinska izpovednost manj izrazita. Poleg rekonstrukcije nekdanjih južnih emonskih vrat je Plečnik, po vzoru Vie Appie, v obzidje nanizal vrtso motivov rimske arhitekture. Piramida, ki stoji nad prehodom v Murnikovo ulico, posnema motiv Cesijeve piramide v Rimu. Plečnik je pripravil tudi več predlogov za zazidavo okoliškega predela z namenom, da mu vtisne mestni pečat, ustrezen pomenu antičnega spomenika. “ (HRAUSKY, A., KOŽELJ, J., PRELOVŠEK, D. (2007). Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana. Ljubljana, Cankarjeva založba.) Mestni muzej Ljubljana je pripravil krožno pot po rimski Ljubljani z ogledom vseh pomembnejših arheoloških ostalin iz rimskih časov. Ta vsebuje ogled rimske ceste v Mestnem muzeju Ljubljana in njihove razstavne zbirke, obisk arheološkega parka Emonska hiša, sprehod ob južnem rimskem zidu, ogled rimske kloake na Aškerčevi cesti, postanek na nekdanjem forumu (sedaj trg stanovanjskega kompleksa Ferantov vrt arhitekta Edvarda Ravnikarja), ogled delov zahodnega in severnega dela obzidja, severnih emonskih vrat in rimskega vodnjaka na Kongresnem trgu.

http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/emona-po-rimski-ljubljani-529/ap-zgodnjekrscansko-sredisce/

Arheološki park zgodnjekrščansko središče

V to pot bi lahko vključili tudi ogled arheoloških ostalin zahodnih emonskih vratih, kot je prikazano na shemi ogleda rimske Emone Mestnega muzeja Ljubljana.

http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/emona-po-rimski-ljubljani-529/ap-emonska-hisa/

Vir: Mestni muzej Ljubljana

Del mozaika v arheološkem parku Emonska hiša

Shema ogleda arheoloških ostalin Emone z označeno lokacijo zahodnih emonskih vrat.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Usmeritve

Poleg Plečnikove rekonstrukcije in interpretacije južnega obrambnega zidu Emone, so potekala izkopavanja in odkrivanje tudi na drugih delih obrambnega zidu. Pri rekonstrukciji zahodnih emonskih vrat se naslanjamo na obstoječe podatke predhodnih arheoloških najdb v bližini. Najpomembnejša so bila izkopavanja med letoma 161 in 1962, ko so raziskali celoten kompleks obzidja zahodno od glavnih severnih vrat. “Mestno obzidje sta obdajala jarka, katerih širina ni bila večja od 40m. Tri metre široka berma (obhodna pot za stražo) pred obzidjem, ki je segala skoraj do prvega jarka, je bila utrjena z do 20cm debelo plastjo malte. Popotniku, ki je v Emono prihajal s treh glavnih vpadnic, je mesto dajalo vtis mogočne trdnjave. Zidovje s stolpi je bilo deloma vidno še v Valvasorjevih časih. Glede na masivnost gradnje je moral zid doseči od 6 - 8 m. Zidovje je bilo grajeno iz kamna lomljenca. Na zunanji strani so bili kamniti kvadrii vezani z malto, znotraj pa je bil zid grajen iz zmesi oblic, manjših kamnov, peska in deloma drobcev opeke. Notranja struktura zidu je bila tako močna, da je bil zid nepremagljiv branik mesta. To dokazuje primer, ko so leta 1963 rušili več kot 100m dolg severni zid ob današnjem Trgu republike. S sodobni sredstvi so ga rzstreljevali celih osem dni. Emonska vrata so so bila utrjena z dvema stolpoma, vratna odprtina pa je bila z dvema kontraforjema podaljšana proti notranjosti mesta. Kontraforja sta služila za oporo stolpov in obokanega hodnika. Temeljna širina zidu naj bi znašala 4.2 m. V notranjosti stolpa je bila odprtina, široka 2 m, idealna pa bi bila 3 m. V notranjosti stolpa so pri severnih emonskih vratih odkrili tudi tlak (naložene oblice vezane z malto), z gotovostjo lahko sklepamo, da je bil vhod v stolp z notranje, mestne srtrani. Pri rekonstrukciji lahko sklepamo, da je bil dohod na zidno in stolpno ploščad skozi odprtino v stolpu, da je bila ploščad za branilce bodisi odprta, bodisi zavarovana s cinami, ali kar je verjetneje, pokrita s streho.“ (PLESNIČAR GEC, L. (1999). Urbanizem Emone. Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana.) Na podlagi predhodnih arheoloških najdb v bližini bi bila najverjetnjejša simulacija predstavitve zahodnih emonskih vrat naslednja: izkopljemo teren na koto -1.5 m, da pridemo do kote pritličja nekdanje Emone. Temelj zidu pustimo zakopan. Zid nadzidamo za 4.5 m (skupna višina 6 m), stolpa pa za 6.5 m (skupna višina 8 m). Izhode iz stolpa naredimo na notranji, mestni strani Emone, kot so bili včasih.

Prerez rimskega zidu, ceste in dvojnega jarka ob Gorupovi cesti na Mirju (danes Barjanska cesta)

Za nadzidavo uporabimo kamen, vendar drugačne barve in oblike, da bo jasno vidna razlika med starim in novim. Nadgradnja naj poteka tako, da je možen reverzibilen proces odtranitve nadzidanega dela.

PLESNIČAR GEC, L. (1999). Urbanizem Emone. Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana.

Poskus rekonstrukcije glavnih severnih vrat

Zahodni obrambni zid in prvi jarek ob insuli XXXI

Severno obzidje pred rušenjem za gradnjo takratnega trga revolucije

PLESNIČAR GEC, L. (1999). Urbanizem Emone. Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Ostanki Zoisovega botaničnega vrta Usmeritve

Na izbrani loakciji je opaziti zelo stare mogočne bukve. Te so edini ostanek Zoisovega botaničnega vrta. “Poleg brdskega parka so Zoisi posedovali tudi vrtove v Ljubljani (Zoisovi vrtovi). Zoisovi vrtovi so se raztezali na ozemlju, ki ga danes omejujejo Prešernova in Rimska cesta do Boršnikovega trga, Igriška ulica in južna stranica nekdanjega zidu Nunskega vrta. Žiga Zois je leta 1785 kupil vrt z drevoredom od grofa Leopolda Lamberga (tudi lastnik Cekinovega gradu). Lambergov vrt je bil znan pod imenom Alleegarten, saj je vključeval lipov drevored. Kasneje je dokupil še vrt Franca Kappusa in posest obdal z zidom. Natančen opis vrta lahko preberemo v licitacijskem oglasu v Laibacher Zeitung 5. septembra 1817. V vrtuje raslo okoli 400 eksot, čez 1000 domačih dreves in 1000 sadnih dreves. Oblikovani so bili drevoredi, gozdiči (Bosquet), vodometi, stekleni rastlinjaki. Vrt je bil prava znamenitost Ljubljane. Obiskala ga je celo neapeljska kraljica in nadvojvodinja Elizabeta. Leta 1789 so ga odprli za širšo javnost. S tem so Zoisovi vrtovi postali prvi javni park v Ljubljani. Vrtove je urejal vrtnar Riedel, ki je skrbel tudi za brdski park. Tako so marsikatero sadiko prenesli iz Brda v Ljubljano in obratno. S smrtjo Karla Zoisa l.1799 je Brdo izgubilo pobudnika za nadaljevanje kolekcije. Glavni vrtnar je še vedno nadaljeval z delom in skrbno beležil vrtni inventar (1835, 1836). Nečak baron Karel Zois, je opustil skrb za botanični park in drevesnico.” KOROŠEC, B.,(1991). Ljubljana skozi stoletja. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Zoisovi vrtovi, Situacijski načrt, 1837

M 1:5000

Prikaz velikosti Zoisovega botaničnega vrta na sedanji situaciji in ohranjene bukve na izbrani lokaciji

M 1:5000

(Rastlinsko gradivo prvega botaničnega parka na Slovenskem – Brda pri Kranju, Marko Dobrilovič, Nikolaja Kravanja, http://aas.bf.uni-lj.si/september2003/07dobrilovic.pdf) Drevesa na lokaciji so zavarovana kot naravna vrednota in jih je potrebno ohraniti.

lasten vir

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

6 ReferenÄ?ni okvir

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/08/1313507141-4.jpg

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. MaruĹĄa Zorec_2004_2012

Program prostorske raziskovalnice

Otroški muzej Frida&Fred v Gradcu, Avstriji, arhitektov Fasch und Fuchs je zanimiva stavba namenjena samo otrokom. Program otroškega muzeja so različne razstave, namenjene predšolskim in šolskim otrokom. Tiste namenjene predšolskim otrokom so zasnovane tako, da jih otroci samo doživljajo. Tako ob razstavah ni besedil, saj še ne znajo brati. Notranjost stavbe je ostveljena na poseben način, v pritličju kot niz oken pod stropom in v nadstropju kot niz oken pri tleh. Nadstropje je osvetljeno tudi s strehe. Na ta način je dosežena fleksibilnost in enakomerna osvetljenost vseh površin v stavbi. V vhodnem delu je oblikovan poseben igralni prostor s tobogani. Med obiskom muzeja se je potrebno sezuti, da lahko z vsemi čuti doživljamo razstave.

http://www.faschundfuchs.com/

Lasten vir

http://www.faschundfuchs.com/

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Program prostorske raziskovalnice

Vrt čutil se nahaja za stavbo Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Osnovni namen vrta je omogočiti razvoj multisenzorike. Hkrati je na 986 m2 to edinstven primer krajinske arhitekture za učenje in usposabljanje slepih in slabovidnih pri nas. Posebnost vrta je, da ga lahko doživljamo z vsemi čutili, predvsem s tistimi, ki jih običajno ne uporabljamo. Polnočutnim omogoča lažje vživljanje v svet slepih in slabovidnih in predstavlja arhitekturne rešitve, ki pomagajo tako enim kot drugim.

Vrt čutil ima več posameznih delov: - gozdna steza in učilnica za razpoznavanje različnih materialov - del namenjen učenju orientacije in mobilnosti - dejavnosti z vodo in mivko - zvočna soba - dišavni vrt

http://www.ecetera.si/za-medije/odprtje-vrta-cutil/

Učni poligon za učenje orientacije in mobilnosti

Gozdna steza in učilnica za razpoznavanje različnih materialov

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

http://www.cpss.si/info/vrtcutil

Prezentacija arheoloških ostalin

Budimpeški arhitekti Marp so nadomestili manjkajoči vogal ruševin renesančne palače Szatmáry v Pécs na Madžarskem s kortenasto razgledno točko. Korten so izbrali z razlogom, da popolnoma ločijo novo od starega. Razgledna točka ponuja razgled na dolino Tettye, kot bi jo bilo mogoče opazovati z višine dvonadstropne zdaj porušene palače. Obiskovalci lahko vstopijo v “zid” in se povzpnejo po stopnicah. Preforiran vzorec v kortenu prepušča svetlobo in ustvarja poseben ambient.

http://www.dezeen.com/2012/09/11/reconstruction-of-the-szatmary-palace-by-marp/

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Prezentacija arheoloških ostalin

Kolumba je umetniški muzej Kölnske nadškofije. V stavbi so združene razvaline pozno gotske cerkve Svete Kolumbe, kapela Marija v ruševinah iz leta 1950 in arheološke ostaline iz antičnih in srednjeveških časov. V in nad vse to je integriran nov muzej švicarskega arhitekta Petra Zumthorja. Arhitekt, ki se še posebno z občutkom ukvarja z materialom, je s sivo opeko nadgradil in združil obstoječe ruševine. Zidovi s perforacijo na prefinjen način z difuzno svetlobo osvetljujejo notranje prostore in ustvarjajo poseben ambient. Muzej vsebuje 16 različnih razstavnih prostorov in v srcu zgradbe skrivni vrt, tih in umirjen prostor za kontemplacijo.

http://www.archdaily.com/72192/kolumba-musuem-peter-zumthor/

http://en.petersen-kolumba.dk/

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

7 Projektna naloga

http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Urbanistični koncept

Obravnave prostora se lotimo glede na vse prej zadane pogoje. 1. Radi bi predstavili arheološke ostaline rimskega zidu, zahodnih emonskih vrat in insule XXIV. Ti dve arheološki najdišči zajamemo in izkopljemo teren do višine -1.5m, da pridemo do vidnih ostalin. Tako ustvarimo poglobljeno ploščad, s katere si obiskovalec lahko pobliže ogleda arheološke ostaline.

1. poglobljena ploščad - Arheološki park

2. Arheološki muzej in Servis skupnih služb Vlade RS

2. Za prezentacijo rimske insule XXIV v kleti ustvarimo Arheološki muzej, kjer si z dvignjene razgledne poti nad ostalinami lahko ogledamo arheološke ostaline in razstavo. Nad ostaline rimske insule postavimo poslovno stavbo Skupnih služb Vlade Republike Slovenije. To je poslovna stavba s štirimi etažami. Vanjo vstopamo z reprezentančnega trga na severni strani stavbe. 3. Na zahodni strani območja se nahaja nekdanji Zoisov botanični vrt, katerega drevesa moramo nujno ohraniti. 4. Ohranimo vsa večja drevesa in pred nekdanjimi rimskimi vrati ustvarimo trg, ki se z nivoja pritličja spušča na nivo poglobljene ploščadi arheološkega parka. Tako damo zahodnim rimskim vratom dovolj prostora, da lahko začutimo njihovo pomembnost in veličino. 5. Skozi park na nivoju pritličja postavimo od tal dvignjeno leseno pot, od kjer dostopamo na trg pred rimskimi vrati.

3. ohranjanje dreves Zoisovega botaničnega vrta

4. trg pred zahodnimi emonskimi vrati

5. pot čez park

Tako ustvarimo dvojno prehodnost območja, obiskovalec se lahko čez stavbni otok sprehodi tako, da si ogleda rimske ostaline na nivoju poglobljene ploščadi ali pa se sprehodi skozi park.

6. Shematski prerez omočja prikazuje, kako ustvarimo poglobljeno ploščad na nivoju arheoloških ostalin. Nad obstoječi park postavimo stavbo prostorske raziskovalnice, ki pa se tal dotika samo točkovno, da ne poškodujemo korenin starih dreves. Ostaline rimskega zidu nadzidamo do njegove prvotne višine, da ustvarimo občutek njegove nekdanje mogočnosti in obrambne funkcije. Nad ostaline insule XXIV pa postavimo poslovno stavbo.

6. poglobljena ploščad na nivoju arheoloških ostalin

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Koncept prezentacije arheoloških ostalin in koncept poslovne stavbe

pritličje

klet

tipična etaža

Arheološke ostaline predstavimo v dveh delih. 1. Ostaline insule predstavimo v arheološkem muzeju, ki je obenem kletna etaža posovne stavbe Servisa skupnih služb Vlase RS. Vhod v muzej je zasnovan kot nadaljevanje vhoda skozi emonska vrata. V vhodnem delu muzeja se obremo pravokotno in vstopimo v insulo. Dvignjena razgledna pot nas popelje nad ostalinami in med drugimi razstavnimi eksponati. Skozi izhodni del izstopimo na trg, kjer je skupaj z drevesom in urbano opremo ustvarjen miren odprt prostor. 2. Nad Arheološkim muzejem zasnujemo poslovno stavno za potrebe Servisa skupnih služb VLade Republike Slovenije. Iz reprezentančnega trga pred vhodom vstopamo v vhodno avlo poslovne stavbe. Program poslovne stavba je zasnovana v pasovih. Vzhodni pas stavbe je so stopnišča in svetlobnik, ki sega do kletne etaže. Na tak način se Arheološki muzej dodatno osvetljuje, obiskovalci poslovne stavbe pa imajo neposreden stik z zgodovino tega območja. Sledi hodnik ter servisni in pisarniški pas. 3. Celoten pisarniški del se s pogledom odpira na trg. 4. Fasada pred arheološkim mutzejem je steklena, omogoča stik obiskovalca na trgu z ostalinami. Prav tako tudi obiskovalec poslovne stavbe dobi stik z ostalinami prek odprtega stopnišča oz. svetlobnika.

shematski prerez 1. Arheološki muzej, shema vhodov in poti obiskovalca

2. Poslovna stavba Servis skupnih služb Vlade RS,

3. Poslovna stavba Servis skupnih služb Vlade RS,

programska shema

shema odpiranja pogledov 4. Shematski prerez poslovne stavbe skupaj z arheološkim muzejem v kleti

5. Arheološke ostaline rimskega emonskega zidu in zahodnih mestnih vrat predstavimo javnosti tako, da nadzidamo njihov obod. Nadzidamo jih s kamnom drugačnega izvora in oblike, tako da je jasno vidna razlika med starim in novim. Seveda se pri tem držimo vseh načel arheološkega konzervatorstva in varstva nepremične kulturne dediščine ter smernic Icomos - Zdrženja za ohranjanje spomenikov in spomeniških območij. Nadzidava in prezentacija dejanske višine zidu je zaradi malo ohranjenih ostalin smislena. Le tako lahko prikažemo mogočnost nekdanjih emonskih vrat. Nadzidava je transparentna, da prepušča zanimive poglede in svetlobo. Tako ima obiskovalec lahko stik z ostalinami iz nivoja poglobljne ploščadi, lahko pa vstopi v zid in se sprehodi nad ostalinami na dvignjenih podnicah. Z nadzidavo ustvarimo nov zanimiv prostor, ki mu damo tudi program - razstava o obrambi mesta Emona. V razširjena dela zidu, kjer sta včasih stala obrambna stolpa zahodnih emonskih vrat, lahko postavimo zanimive kipe legionarjev. 6. Z nadzidavo ustvarjen prostor nad ostalinami zidu je prehoden. Iz obeh delov vstopamo na trg pred Arheološkim muzejem.

stik z ostalinami z nivoja poglobljene ploščadi

nadzidava ostalin in poustvarjanje realne višine in debeline zidu

5. Koncept prezentacije rimskega zidu in vrat

ustvarjanje zanimivega ambienta

novo ustvarjenem prostoru dodamo program - razstava o obrambi mesta Emona

6. Shema prehodnosti nadzidave rimskega zidu

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Koncept stavbnih volumnov

Stavbo prostorske raziskovalnice zasnujemo ob dvignjeni poti skozi park. 1. Ozek volumen postavimo ob poti na rob parka. 2. Ob izteku poti postavimo volumen kavarne. 3. Dolžino dolgega ozkega voluma razbijemo na dva dela 4. Na desno stran poti postavimo še en volumen, da dobimo neposreden stik s parkom. 5. Vse volumne povežemo z nadstreškom nad potjo. 6. Dodamo nadsrtopno etažo, kjer lahko povezano izvajamo celoten program prostorske raziskovalnice. Tako dobimo naslednjo ureditveno shemo trgov, parkov in stavb.

7. Z zasnovo dobimo tri trge, prvi se spušča z nivoja parka pred zahodna emonska vrata. Drugi je pred vhodom v arheološki muzej in tretji pred vhodom v poslovno stavbo.

8. Kompleks prostorske raiskovalnice in kavarne objame trg. 9. Na vsaki strani trga dobimo dva parka - večji park s starimi mogočnimi bukvami in manjši intimen park ob kavarni. 10. Pot čez park, prostorska raziskovalnica in kavarna so dvignjeni nad nivo parka in se dotikajo tal samo točkovno. Tako na najmanši način posegamo v zemljino in ohranjamo korenine starih dreves.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Programski koncept

Program stavbe v parku je prostorska raziskovalnica in kavarna. 1. Prvi volumen ob poti skozi park je vhodni del prostorske raziskovalnice. Tukaj dobimo informacije, se sezujemo in se skozi razstavni prostor dvignemo v gornje nadstropje. Drugi volumen je prostorska delavnica, v katero dostopamo iz nadstropja ali iz parka. Tretji volumen v zaporedju je uprava in sevis prostorske delavnice. Ta je ločen od ostalega hrupnega programa prostorske raziskovalnice, da lahko zaposleni v miru opravljajo svoje delo. Na koncu poti skozi park pa je postavljena kavarna, ki je orientirana na manjši park. 2. Vhod v raziskovalnico ter vhod v upravo sta izpod nadstreška na svetlem delu poti med tremi volumni. Delavnica ima vhod tudi iz parka, igralnica pa pa ločen vhod ob trgu. 3. Vsi trije najpomembnejši prostori prostorske raziskovalnice - gibalnica, delavnica in igralnica - se lahko uporabljajo tudi ločeno.

1. programska shema objektov ob poti

2. shema vhodov

PRITLIČJE

1.NADSTROPJE

VHODNI DEL informacije razstavni prostor garderoba sanitarije komunikacije vetrolov

20.7 m2 70.0 m2 19.7 m2 11.0 m2 14.5 m2 6.5 m2

parket parket parket keramika parket parket

UPRAVA, SERVIS skupni prostor arhiv skladišče večjih igral čajna kuhinja čistilka strojnica hišnik vodja shramba vetrolov sanitarije pisarna pisarna

3. shema fleksibilnosti uporabe

20.1 m2 6.5 m2 33.7 m2 6.5 m2 6.5 m2 20.1 m2 6.5 m2 6.5 m2 6.5 m2 6.5 m2 6.5 m2 13.3 m2 13.3 m2

parket parket parket parket parket estrih parket parket parket parket keramika parket parket

predprostor gibalnice GIBALNICA predprostor delavnice prireditveni prostor predprostor igralnice IGRALNICA

15.0 m2 92.5 m2 15.6 m2 74.8 m2 15.6 m2 123.5 m2

parket parket parket parket parket parket

sanitarije predprostor sanitarije moški sanitarije ž invalidski wc prostor za čistila shramba materiala delavnica, priprava

9.9 m2 9.0 m2 9.1 m2 5.1 m2 5.1 m2 17.0 m2 12.0 m2

keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika

11.9 m2 9.7 m2 80.0 m2 3.9

keramika keramika parket parket

KAVARNA PROSTORSKA DELAVNICA DELAVNICA shramba komunikacije

122.5 m2 13.1 m2 13.1 m2

parket parket parket

sanitarije skladišče kavarna vetrolov

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Ambienti

Pri oblikovanju ambientov pazimo, da ima vsak prostor svojevrsten karakter in usmerja poglede na želene cilje. 1. Celotno pot skozi park zasnujemo kot sekvenco različnih pogledov. Na začetku poti najprej stopimo na leseno pot, ki se dvigne nad nivo parka za 45cm. Začutimo drug material pod nogami in občutek spošovanja do parka. Nadaljujemo pod nadstrešek, kjer nam pozorost pritegne razstava v vhodnem delu prostorske raziskovalnice. Nato pridemo do vhoda v raziskovalnico in upravo, kjer je ustvarjen prijeten svetel ambient s pogledom na drevo. Ko stopimo naprej, nas na desni strani ustavi veliko okno s pogledom v delavnico, kjer lahko pokukamo kaj ustvarjajo otroci. Potem prispemo do trga, kjer se nam pogled usmeri vzdolž položnih stopnic do nekdanjih emonskih vrat. Nadstrešek, ki obdaja celoten trg ustvarja prijeten prostor za sedenje in počitek z razgledom na arheološke ostaline. Na zadnjem delu poti pogledamo v kavarno. Konec nadstreška označuje konec parka, kjer se spustimo na nivo pritličja. 2. Zasnovana hiša se na različne načine odpira proti zunanjosti. S svojo fasado poskuša biti čim bolj anonimna iz spoštovanja do parka in arheoloških ostalin. Vhodni del prostorske raziskovalnice se odpira na pot in poudarja stik obiskovalca s hišo. Uprava in sevis se zapirata prosti trgu, da se pisarne skrijejo pred pogledi mimoidočih ter da je pozornost obiskovalcev namenjena izključno pogledu na emonska vrata. Kavarna se skupaj s teraso odpra na park, kjer lahko uživamo v intimnejšem ambientu.

1. shema ambientov ob poti skozi park

pritličje

nadstropje

3. Tudi pot skozi program prostorske raziskovalnice je zasnovana kot zaporedje ambientov. Pred vhodom v gibalnico je predprostor, kjer se skupina otrok zbere, preden vstopijo vanjo. Gibalnica je fleksibilen, introvertiran prostor, vanj prihaja svetloba samo iz svetlobnikov na strehi. Znotraj gibalnice so glede na posamezne izobraževalne teme oblikovani različni zanimivi prostori, skozi katere se otroci gibajo. Sledi predprostor delavnice, kjer se zopet cela skupna otrok zbere, umiri, pogovori z učiteljem ali starši o doživetih občutkih in izkušnjah. Nato stopimo najprej na galerijo dvovišinskega prostora, kjer se nam odpre pogled na delavnico in zunaj na mogočen park. Spustimo se na spodnji nivo delavnice, ki je zasnovan dvovišinsko, da omogoča zadostno višino za gradnjo in ustvarjanje različnih prostorov. Zopet se dvignemo v predprostor igralnice, kjer se skupina zbere in umiri. Zadnji del raziskovalnice je delavnica, kjer se otroci zabavajo in igrajo po mili volji. Pogled se nam odpira na trg in arheološke ostaline zahodnih emonskih vrat. Iz vseh treh prostorov lahko dostopamo v prireditveni prostor, kjer je oder postavljen pred veliko okno s pogledom na drevo.

2. shema odpiranja hiše proti zunanjosti

GIBALNICA

3. shema notranjih ambientov prostorske raziskovalnice

DELAVNICA

4. Gibalnica, delavnica in igralnica so zasnovane glede na dejavnost, ki se bo tam odvijala. V gibalnico prihaja svetloba le iz strešnih svetlobnikov, zato da imamo znotraj prostora možnost oblikovati različne manjše prostore, v katere lahko na različne načine puščamo svetlobo. Delo v delavnici lahko opazujemo z galerije, saj je zasnovana kot dvovišinski prostor, da dobimo dovolj svetlobe za delo, dovolj prostora za visoke konstrukcije in lepe poglede na obstoječi park. Igralnica pa je zpet nizek, bolj intimen prostor s pogledi na trg pred emonskimi vrati.

IGRALNICA

4. shematski prerezi vseh treh prostorov prostorske raziskovalnice in njihova osvetlitev

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

8 Materiali in konstrukcija

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Izbor materiala

Razlogi za izbiro lesa kot konstrukcijskega in fasadnega materiala: ZLITJE S PARKOM Celotna hiša lebdi nad parkom in je del njega. Želela bi, da se tudi materialno zlije s parkom in ga ne preglasi. Lesena fasada postopoma dobi temno barvo in sčasoma bi se podoba hiše poenotila s parkom. POUDARJANJE PROGRAMA Pri zasnovi prostorske raziskovalnice bi želela doseči, da bi obisk pustil na obiskovalca celosten vtis. Ne samo s programom, zasnovo prostora, temveč tudi s konstrukcijskim materialom celotne hiše. Les je topel material, prijeten na dotik, otroci se lahko sezujejo in brez zadržkov bosi letajo po hiši. Poleg tega je naraven in poudarja izobraževalni smisel prostorske raziskovalnice. ISKRENOST MATERIALA Naj lesena fasada iskreno govori o konstrukcijskem materialu. TRADICIJA PREDNOSTI IN ZNAČILNOSTI TEHNOLOŠKO NAPREDNE LESENE GRADNJE Gradnja v skladu z načeli trajnostne gradnje Ekološka neoporečnost in visok odstotek reciklaže vgrajenih materialov, energetska varčnost v fazi proizvodnje in uporabe (stroški obratovanja so nizki), omogoča zdravo bivalno okolje. Les s svojo barvo, strukturo in vonjem pozitivno vpliva na človekovo počutje. http://www.flickr.com/photos/goodmoldings/3963815732/

http://www.flickr.com/photos/32129337@N07/3354162292

Leseni paviljon v parku, Wim Goes, Bachte-Maria-Leerne, Belgija

Tradicija - detajl fasade Plečnikove cerkve Sv. Mihaela na Barju

Gradnja je prenesena z gradbišča v proizvodno halo, kjer poteka izdelava sestavnih delov v kontrolirani klimi, zaprtih in suhih prostorih Vsi vgrajeni material in polizdelki so zaščiteni pred vremenskimi vplivi, večina sestavnih delov je narejena v proizvonji, tako je postopek gradnje na gradbišču okolju prijaznejši, saj je manj odpadnega materiala in manj prevozov na gradbišče. Zagotovljena je tudi večja natančnost izdelave sestavnih delov objekta. Hitra gradnja Visoka stopnja prefabrikacije skrajša čas montaže in zaključna dela lahko potekajo neposredno po montaži hiše, ki je ponavadi končana že po tednu dni. Oblika zgradb je odvisna od želja naročnikov in ne od načina gradnje Sodobna lesena hiša ustreza okoljskemu, estetskemu in življenjskemu standardu današnjega časa. Trajnost - dolga življenjska doba Sodobna montažna gradnja je rezultat sožitja v zgodovini preizkušenih klasičnih gradbenih tehnik z uporabo lesa in modernih postopkov industrijske izdelave, ki ob upoštevanju predpisov in standardov zagotavlja proizvod narejen za več generacij. Proizvajalci dajo sedaj tudi 50-letno garancijo na konstrukcijo. Požarno varna gradnja V primeru požara les dolgo zdrži obremenitve. Les je gorljiv, vendar primerljivo z betonom in jeklom prevzema večje požarne obremenitve. Pri gorenju ustvarja les na svoji površini zoglenelo plast kot neke vrste samozaščito. Obnašanje lesa med požarom je predvidljivo in se ga upošteva pri načrtovanju stavb. Potresno varna gradnja Lahko potresno varna konstrukcija omogoča gradnjo hiš na manj nosilnih tleh in potresno ogroženih območjih.

http://www.flickr.com/photos/delphine-lb/6770030341/

Les - otrokom znan in prijazen material

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

vir: KITEK KUZMAN, M. (2012). Lesene konstrukcije v stanovanjski in javni gradnji: Slovenija. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo

Izbor konstrukcijskega sistema

KRIŽNO LEPLJEN LES TEHNOLOGIJA Konstrukcijski elementi iz križno lepljenega lesa so sodobno kompozitno gradivo, ki imajo bolj enakomerne in boljše mehanske ter deformacijske lastnosti kot konstrukcijski elementi iz masivnega in enosmerno lepljenega lesa predvsem v smeri pravokotno na vlakna lesa. Križno lepljene elemente sestavljajo križno zložene lesene lamele oziroma deske, ki so pod visokim pritiskom ploskovno zlepljene v večji masivni element. Za osnovno surovino se najpogosteje uporablja les iglavcev, ki je tehnično posušen do 12% (±2%) vlažnosti, s čimer je omogočena naravna zaščita lesa pred škodljivci kot so glive, insekti in plesni.

http://www.villabio.it/case-in-legno/sistema-costruttivo/bbs.html

Odvisno od vrste uporabe in zahtev po nosilnosti so plošče izdelane v lihem številu slojev – 3, 5, 7 ali več, vse do maksimalne debeline 60 cm. Medsebojna orientiranost lamel v posameznih slojih znaša 90°, prečni prerez plošče pa je simetričen. MEHANSKE LASTNOSTI Križno lepljenje omogoča obojesmerno nosilnost lesenih ploskovnih elementov, povečuje nosilnost in preprečuje cepitev v smeri pravokotno na vlakna lesa, poleg tega pa zagotavlja dimenzijsko stabilnost plošč, kar pomeni, da je delovanje lesa (krčenje, nabrekanje) zmanjšano na zanemarljivo vrednost. Tako so deformacije v ravnini takšne plošče dejansko zanemarljive, medtem ko pravokotno na ravnino plošče znašajo približno 2,4mm/m za vsak % spremembe vlažnosti lesa. Zaradi križno orientiranih lamel lahko elementi obtežbo prenašajo v dveh pravokotnih smereh, kar omogoča njihovo uporabo tako za stenske kot stropne elemente, primarna smer prenosa obtežbe pa ustreza orientaciji vlaken zunanjih plasti desk. Paneli lahko dosegajo dimenzije, ki so primerne tudi za gradnjo etažnih sten v enem kosu s predhodno izrezanimi odprtinami in pripravljenimi površinami za stikovanje, največje dolžine elementov pa so prilagojene transportu. Z ustrezno povezavo elementov v celotno konstrukcijo lahko dosežemo, da plošče, ki se uporabljajo za stenske elemente, prevzamejo veliko vodoravno obtežbo tako v ravnini stene kot pravokotno nanjo. S primerno arhitekturno in statično zasnovo objekta, ustrezno nosilnostjo Xlam panelov ter primerno izvedbo stikov med stenami in ploščami lahko torej zagotovimo odlično odpornost konstrukcije iz križno lepljenih plošč tudi na delovanje vodoravnih obtežb, kot sta veter in potres.

http://www.merkleholz.de/en/Results-Merkle-Holz-6784-192.html

http://www.cbd.si/index.php?option=com_content&view=article&id=89:ekoprodukt&catid=47:skladini-objekti&Itemid=107

Poslovno skladiščni objekt Ekoprodukt, Cbd projektivno podjetje

POŽARNA ODPORNOST Masivne križno lepljene lesene plošče imajo tudi bistveno višjo požarno odpornost, kot jo običajno pripisujemo lesenim konstrukcijskim elementom, ter lahko presegajo požarno odpornost jeklenih in armiranobetonskih elementov. Sposobnost lesa za prevajanje toplote je namreč zelo majhna, saj jo prevaja od 300- do 400-krat počasneje kot jeklo. Elementi zoglenijo počasi od površine proti notranjosti, ustvarjena zoglenelost pa zmanjšuje prevajanje toplote in onemogoča dostop kisika do lesa. LEPILA Vsa uporabljena lepila so brez formaldehida, tako so lepljene konstrukcije popolnoma primerljive z naravnim masivnim lesom. Lepilo je brez vonja, zaradi visoke sposobnosti povezovanja pa je tudi njegova poraba majhna. VEZNA SREDSTVA Križno lepljeni stenski paneli se v talno oziroma temeljno konstrukcijo sidrajo s pomočjo kovinskih sider. Pri tem se za prevzem dvižne sile, ki nastane kot posledica rotacije stene v primeru vodoravne obremenitve, uporabljajo t.i. dvižna sidra, za prevzem strižnih sil, ki se pojavijo ob zdrsu stene, pa t.i. strižna sidra. V temeljno konstrukcijo so sidra vijačena oz. pritrjena s sidrnimi vijaki, v lesene plošče pa običajno pritrjena z lesnimi vijaki ali obročastimi žeblji premera vsaj 4mm in dolžine med 40 in 60mm.

vir: KITEK KUZMAN, M. (2012). Lesene konstrukcije v stanovanjski in javni gradnji: Slovenija. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo

Detajli stikovanja križno lepljenih lesenih plošč Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

vir: KITEK KUZMAN, M. (2012). Lesene konstrukcije v stanovanjski in javni gradnji: Slovenija. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo vir: http://www.cbd.si/index.php?option=com_content&view=article&id=91&Itemid=54

Konstrukcijska zasnova

Material nosilne konstrukcije je masiven križno lepljen les. TEMELJI Temelji so točkovni, armiranobetonski, dimenzij 50x50cm in višine 50cm. PODPORNA KONSTRUKCIJA V točkovne temelje so sidrani armiranobetonski stebri dimenzij 24x24cm in višine 40cm. Nanje so položene jeklene grede profil HEA 24cm. Prek jeklenih gred se vsa teža konstrukcije prenese v točkovne temelje. TALNA PLOŠČA Talna plošča pritličja je iz križno lepljenega lesa debeline 12cm. STENE IN STEBRI PRITLIČJA Stene v pritličju so iz križno lepljenega lesa, debeline 10cm. Sanitarne stene so debeline 15cm. Stebri so leseni, dimenzij 16/32cm.

streha

MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA Zaradi velikih razponov, konzolnega nadstreška in odprtosti fasade (stebri) je plošča nad pritličjem povezana v enoten element z lesenimi nosilci. Dimenzije nosilcev so 16/28 cm, plošča nad njimi pa je debeline 12cm. STENE IN STEBRI NADSTROPJA Stene v nadstropju so iz križno lepljenega lesa, debeline 10cm. Sanitarne stene so debeline 15cm. Stebri so leseni, dimenzij 16/32cm. leseni nosilci 16/32cm povezani s ploščo 10cm

1.nadstropje jekleni okvir obložen z lesom

STREHA Zaradi velikih razponov in visoke etažne višine v dvovišinskem prostoru (visoki stebri) je plošča nad pritličjem povezana v enoten element z lesenimi nosilci. Dimenzije nosilcev so 16/32 cm, plošča nad njimi pa je debeline 10cm. DVIGNJENA POT SKOZI PARK Dvignjena pot skozi park je samostojen konstrukcijski element. Sestavljena je iz lesenih pohodnih desk, ki slonijo na jeklenih gredah dimenzije HEA 16cm. Grede se opirajo na nosilne AB stebre dimenzij 16x16cm, ki se sidrajo v AB točkovne temelje dimenzij 30x30cm in višine 50cm.

leseni stebri 16/32cm

jeklene grede HEA 24cm

pritličje

KONZOLNI NADSTREŠEK Konzolni nadstrešek nad potjo skozi park je sestavljen iz kontinuiranih lesenih nosilcev, prečno povezanih in lesene plošče. V delu med upravo in kavarno so zaradi prevelikega razpona v rastru 4m postavljeni jekleni okvirji.

jeklene grede HEA 16cm

leseni nosilci 16/28cm povezani s ploščo 12cm

podporna konstrukcija

http://www.peg-online.net/bmf-elementi-za-lesne-zveze-1

Jekleni pocinkani vezni elementi pri izvedbi nosilnih lesenih konstrukcij

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Požarna varnost in instalacije

Opis požarne varnosti V stavbi se mora zagotoviti naslednje postavke požarne varnosti: - Preprečitev širjenja požara na sosednje objekte - Nosilnost konstrukcije ter širjenje požara po stavbi Objekt je zasnovan tako, da je možno omejiti morebitni požar le na del objekta oziroma požarno celoto. Požarne ločitve bodo načrtovane tako, da morebitni požar ne bo ogrožal obiskovalcev. Shema požarnih sektorjev

Požarni sektorji ne presegajo zahtevane površine, saj je za izobražealne ustanove dovoljena velikost požarnega sektorja 1000m2. Glede na pravilnik stavba ne presega števila dovoljenih etaž z leseno fasado. Za izobraževalne ustanove so dovoljene 3 nadzemne etaže z leseno fasado. - Načrtovanje evakuacijskih poti in sistemov za javljanje in alarmiranje Evakuacijske poti niso daljše od dovoljenih. - Naprave za gašenje in dostop za gasilsko intervencijo Naprave za gasenje bodo postavljene na vidna mesta v predpisanem številu.

Shema evakuacijskih poti

Opis instalacij Stavba se priklaplja na obstoječe kumunalne vode - cevovod za pitno vodo, cevodvod za odpadno vodo, elektroenergetski vod, plinovod in cevovod za tolpo vodo. Dovodi so speljani po instalacijskih jaških v jedru objekta, v stropovih, tleh in stenah. Načrteovano je prislilno prezraževanje - zrak je v prostor vpihan s konvektorji. Klimat se v nahaja v strojnici v pritličju. Predviden je kanalski razvod z odprtinami v tleh in stropu, ki omogoča srk oziroma odvodnjavanje zraka iz prostora. Toplotna oskrba objektov je predvidena s priključitvijo na toplovod. Prostori pritličja so ogrevani s klasičnimi radiatorji, prostori nadstropja oz. prostorske razsikovalnice pa so ogrevani s talnimi konvektorji oziroma s talnim ogrevalnim sistemom za enakomernejše gretje površin. S tem dobimo prijaznejše bivalno ugodje za obiskovalce raziskovalnice, ki se po zgornjih prostorih sprehajajo brez obuval.

https://urbanizem.ljubljana.si/index3/OPN_MOL_ID.htm

Prikaz komunikacijskih in energetskih vodov na območju Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

9 GrafiÄ?ni del

http://www.fanpop.com/clubs/pencils/images/24173416/title/colored-pencils-wallpaper

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. MaruĹĄa Zorec_2004_2012

Kazalo načrtov

Urbanistična zasnova Urbanistična situacija

M 1:1000

Situacijski tloris pritličja

M 1:500

Situacijski tloris nadstropja

M 1:500

Situacijski tloris tipične etaže

M 1:500

Idejna zasnova prostorske raziskovalnice Tloris podporne konstrukcije

M 1:200

Tloris pritličja

M 1:200

Tloris nadstropja

M 1:200

Tloris nadstropja prostorske raziskovalnice

M 1:100

Prerez AA

M 1:200

Prerez BB

M 1:200

Prerez CC

M 1:250

Prerez DD

M 1:200

Prerez EE

M 1:200

Prerez FF

M 1:200

Prerez GG

M 1:200

Prerez HH

M 1:200

Fasadni pas

M 1:20

Prostorske predstavitve

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. MaruĹĄa Zorec_2004_2012

UrbanistiÄ?na situacija

M 1:1000

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. MaruĹĄa Zorec_2004_2012

Situacijski tloris pritliÄ?ja M 1:500

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Situacijski tloris nadstropja M 1:500

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Situacijski tloris tipične etaže M 1:500

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Tloris podporne konstrukcije M 1:200

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. MaruĹĄa Zorec_2004_2012

Tloris pritliÄ?ja

M 1:200

1.NADSTROPJE predprostor gibalnice GIBALNICA predprostor delavnice prireditveni prostor predprostor igralnice IGRALNICA

15.0 m2 92.5 m2 15.6 m2 74.8 m2 15.6 m2 123.5 m2

parket parket parket parket parket parket

sanitarije predprostor sanitarije moški sanitarije ž invalidski wc prostor za čistila shramba materiala delavnica, priprava

9.9 m2 9.0 m2 9.1 m2 5.1 m2 5.1 m2 17.0 m2 12.0 m2

keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika

skupaj

404.2 m2

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Tloris nadstropja

M 1:200

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Tloris nadstropja prostorske raziskovalnice M 1:100

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Prerez AA M 1:200

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Prerez BB M 1:200

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Prerez CC M 1:250

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Prerez DD M 1:200

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Prerez EE M 1:200

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Prerez FF

M 1:200

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Prerez GG

M 1:200

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Prerez HH M 1:200

topprint@telemach.net

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Fasadni pas M 1:20

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Prostorska predstavitev

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Prostorska predstavitev

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Prostorska predstavitev

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Prostorska predstavitev

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Fotografije makete

Viri

KNJIŽNO GRADIVO

ŠMID, A. (2010). Arhitekturni pojmovnik za mlade. Maribor, Aristej. DEU, Ž., KOLENC, B. (2010) Kje pa ti živiš? Ljubljana, Rokus Klett. TOMŠIČ ČERKEZ. B, ZUPANČIČ. D. (2011). Prostor igre. Ljubljana, Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta in Fakulteta za arhitekturo. DOLANC, A. (1973) Otroška igrišča. Ljubljana, Zveza prijateljev mladine Slovenije. Naslov izvirnika: ORGANIZACIJA PLAYCE (2009) Architecture Toolkit – how to use sences when exploring architecture Slovenska izdaja: ZAPS (2012) Arhitekturni detektiv – raziskuj, opazuj, začuti, prisluhni! Radovljica, založba Didakta. KUHAR, Š., POTOKAR, R. (2008). Gremo v mesto Ljubljana. Ljubljana, Ustanova Fundacija Piranesi. KOROŠEC, B.,(1991). Ljubljana skozi stoletja. Ljubljana, Mladinska knjiga. PLESNIČAR GEC, L. (1999). Urbanizem Emone. Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana. KITEK KUZMAN, M. (2012). Lesene konstrukcije v stanovanjski in javni gradnji: Slovenija. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo DAY, C. (2007). Environment and children. Elsevier, Oxford. RUDOLF, A. (1934). Kje so bili Zoisovi vrtovi? Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, Ljubljana. (HRAUSKY, A., KOŽELJ, J., PRELOVŠEK, D. (2007). Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana. Ljubljana, Cankarjeva založba.)

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012

Hvala: Mentorici profesorici Maruši Zorec za čas, znanje in usmerjanje ter za odprt, navdihujoč in poetičen pogled na arhitekturo, prostor in vse lepo kar nas obdaja. Podjetju Cbd in Sašu Vozlu za svetovanje. Andreju Gaspariju za svetovanje, pogovor in navdušenje nad arheologijo. Špeli Kuhar za nasvete. Josipu Konstantinoviču za nasvete. Andreju in Tadeju za pomoč in trud. Maši za prevod. Družini za neizmerno podporo in ljubezen. Zali ...za vse. Brez tebe mene ni. Niki, Niki, Manji in Leandru za podporo, spodbujanje in neizčrpen iskren smeh. Ajdi, da je moj hrast. Nini za spodbujanje in postkorekturne kave. Vsem sošolcem in prijateljem, ki ste naredili moj študij nepozaben. Biroju Ravnikar Potokar za priložnost in dobro družbo.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Maruša Zorec_2004_2012