Nika van Berkel by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za Arhitekturo

Magistrsko delo

IDEJNA ZASNOVA NOVEGA MODELA MESTNEGA PARKA REVITALIZACIJA CENTRALNEGA STADIONA ZA BEŽIGRADOM

Nika van Berkel

mentor: doc. Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA) somentor: asist. Anja Vidic u.d.i.a. konzultant za konstrukcijo: dr.Tomaž Slak, u.d.i.a. konzultant za zelenje: Janez Mihael Kocjan leto vpisa: 2008/2009 leto izdelave dela: 2015

POVZETEK / ABSTRACT

Ljubljana vse bolj pozablja na podobo mesta, katerega glavna sestavina je kulturna identiteta, ki se odraža tudi v arhitekturi. Pri tem je ključno, da kulturna dediščina, s katero morajo imeti ljudje osebni stik, ostaja »živa«. Centralni stadion za Bežigradom je za javnost zaprt že od leta 2008. Namesto da bi prostor namenili javnosti, stadion propada, njegov pomen pa se vse bolj izgublja. Magistrska naloga obravnava problem degradiranega območja Centralnega stadiona za Bežigradom. Območje predstavlja velik potencial za razvoj javnega prostora za Bežigradom. Projekt revitalizacije Centralnega stadiona mestu vrne del Plečnikove dediščine in s tem izboljša odnos prebivalcev do prostora. Projekt predstavlja model mestnega parka v sklopu revitalizacije Centralnega stadiona, ki z novim programom in diskretno umestitvijo novih volumnov skupaj z novo zazelenitvijo tvori novo razgibano krajino. Kulturne rekreacijske površine zadovoljujejo različne potrebe uporabnikov. Z oživitvijo prostora poskrbimo za kontinuirano uporabo, kar je ključna lastnost odprtih prostorov v mestu. Centralni stadion deluje kot zeleni mestni atrij. Obstoječe objekte se nameni za spremljevalne programe, kot je uprava, sanitarije in restavracija, zaradi katerih prostor nemoteno deluje.

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

Kasneje dodano arhitekturo, ki je arhitekturno in programsko neustrezna, odstranimo. Nove intervencije v prostoru so mestna plaža z bazenom, veliki in mali oder za dogodke, zunanja kavarna restavracije ter športne površine za odbojko, šah, balinčke, namizni tenis in otroško igrišče, ki se pojavijo v areni stadiona ob tribunah. Piknik prostori, viseče mreže in klopi za sprostitev v zelenju so mirnejši in se nahajajo v sredini arene. Vsi dodatni prostori, ki jih programi potrebujejo, so poglobljeni v tla in se zlijejo s krajino parka. Pomemben del naloge je zelenje – gradnik prostora. Uporabijo se le avtohtone slovenske rastline, ki dodatno nadgradijo osnovno temo mestnega parka. Visoko in nizko zelenje je pretežno umeščeno v areno in tvori razgibano krajino in gozd ter je zasnovano neformalno. Glavne sprehajalne poti v areni so zasnovane organsko v spontano razporejenem zelenju. Zgornja tekaška pot se ovije okoli arene med nizko vegetacijo in grmičevjem.

Ljubljana seems to be forgeting the times when it was a city with a strong cultural identity, reﬂected through architecture. To be kept “alive”, cultural identity requires continuous personal contact with the residents. The Bežigrad Central Stadium has been closed for public since 2008. Today it is in a deteriorated state and has all but lost its place in the minds of Ljubljana’s inhabitants.

Pri oživitvi novega mestnega parka se skozi razvoj projekta dosledno upošteva Plečnikovo dediščino in načela njegovega snovanja odprtega prostora.

The various needs of the users are satisﬁed by introducing cultural and recreational surfaces. By reviving the area, we ensure continuous use, which is a key component of any open city space. The Central Stadium is repurposed as a green atrium for the city. The existing objects are converted to serve accompanying facilities, such as management, public toilets and a restaurant, which are required for the normal functioning of the area.

This thesis treats the problem of the degraded area of the Bežigrad Central Stadium. There is large potential to develop this area into public space for Bežigrad’s residents. The project of revitalisation of the Central Stadium brings back part of Plečnik’s heritage and improves the residents attitudes towards this area. It proposes a city park model and a revitalisation which encompasses new programmes and discrete new volumes and greeneries to form a fresh and diverse landscape.

The subsequently built architecture, which is unsuitable, is removed. New interventions are added: city beach with a pool, small and large stage for various shows, outside coffee shop, recreational surfaces for volleyball, chess, boules and table tennis and children’s playground. All of these are located inside the arena, along the stands. The center of the arena is quieter and can serve as a picnic area. There are hanging nets and benches to allow for relaxation among the greeneries. All additional spaces required by these programmes are lowered below the ground level in order to blend in with the park’s landscape. The implementation of greeneries – the building blocks of space – is an integral part of this task. Only indigenous plants are to be used, thus adding an extra level of substance to the basic theme of the city park. Large and small greeneries are mostly placed inside the arena, producing a dynamic, forested landscape of informal design. The main walkways follow an organic pattern among spontaneously placed greenery. The upper running track folds around the arena, surrounded by short vegatation and shrubbery.

While the goal of the project is to revitalise the object by turning it into a city park, strict emphasis is placed on preserving Plečnik’s heritage and his principles of open space planning.

S1 / Stadion Bežigrad, 1983, foto: Dragan Arrigler

KAZALO

POVZETEK / ABSTRACT

KAZALO

UVOD

PROSTOR in ZGODOVINA

10 12 14 16 18 20

Opis prostora Zgodovina Ljubljane Regulacija severnega dela Ljubljane Začetki športne kulture v Ljubljani Leseni stadion Zgodovina Stadiona

JOŽE PLEČNIK

24 26

O arhitektu Plečnik in ureditve odprtega prostora

CENTRALNI STADION

30 32 34 36 38 46 50

Natečajni predlog / predstavitev in kritika Programske in konservatorkse zahteve Metodologije varovanja kulturne dediščine Analiza velikosti stadiona Širše območje Ožje območje Ožje območje - inventarizacija

PARK

56 58 60 62 64

Kaj je park? Zgodovina parkov Park nekoč / Park danes Ljubljanski parki Dobre prakse

PROJEKT

68 70 72 74 76 78 80 82 84 86

Razvoj koncepta Koncept Razvoj programa Ritem programa Elementi parka Koncept zelenja Katalog zelenja Tehnična zasnova Konstrukcijska zasnova Prenova prej / potem

GRAFIČNO GRADIVO

S2 / Stadion - detajl zidu, arhitekt Jože Plečnik

92 94 96 98 100 102 104 106 108 110 112 114 116 118

Obstoječe stanje / 1:750 Situacija / 1:750 Pogled iz gloriete na park Mestna plaža / 1:250 Dvorana za lokalno skupnost / 1:250 Veliki oder / 1:250 Mali oder / 1:250 Glorieta / 1:250 Uprava / 1:250 Prečni prerez / 1:250 Vzdolžni prerez / 1:250 Pogled iz mestne plaže Detajl / Mestna plaža / 1:20 Detajl / Dvorana za lokalno skupnost / 1:20

120

VIRI IN LITERATURA

UVOD

ZAKAJ LJUBLJANA RABI NOV MESTNI PARK? Ljubljana je zeleno mesto, s kar nekaj parki. Vsak ponuja svoj program. Novi mestni park bi pomenil veliko nadgradnjo Ljubljane in njene identitete, saj bi s svojo raznoliko ponudbo aktivnosti in zanimivim zelenjem privabljal prebivalce in turiste ter tvoril novo krajino sredi mesta. To je prostor druženja ter zeleni atrij Ljubljane.

CILJI MAGISTRSKEGA DELA Cilj magistrskega dela je revitalizirati območje Centralnega stadiona. Nadomestiti program z novim in s tem zagotoviti raznolike aktivnosti v danem prostoru, ki privabljajo prebivalce mesta in turiste. Pri revitalizaciji skozi proces upoštevamo Plečnikovo dediščino in načela snovanja odprtega prostora. Prostoru se doda kvalitetno krajino razgibanega mestnega parka s slovenskim avtohtonim zelenjem.

PROBLEMATIKA METODE DELA /Izguba identitete prostora. /Pomanjkanje raznolikih aktivnosti v parkih za zadovoljevanje družbenih potreb. /Neizkoriščen potencial Centralnega stadiona za Bežigradom. OPREDELITEV PROBLEMA Centralni stadiona za Bežigradom je bil zgrajen v fazah med leti 1923 in 1935 za potrebe telovadnega društva Slovenske krščansko-socialne zveze Orli ter za gasilske vaje in shode. Arhitekt Jože Plečnik je prostor že pri razvoju koncepta dojemal drugače. V kasnejših letih se je stadion uporabljal kot stadion za športne prireditve in kulturne dogodke. Od leta 2008 je stadion zaprt za javnost in propada. Prostor je tako neaktiven in degradiran, potrebuje osvežitev programa in krajine.

Preko analiz in fotograﬁj določim nov program in pristop k revitalizaciji prostora. Z delovnimi maketami, skicami in celotnim miselnim procesom predlagamo končno rešitev, ki se poveže v razgibano krajino mestnega parka. Projekt je prikazan z diagrami, tlorisi, prerezi in s fasadnim pasom v detajlu. Vizualizacije prikazujejo atmosfero lokacije, materialnost in odnose novega do obstoječega.

PROSTOR IN ZGODOVINA

OPIS PROSTORA

PROGRAM V LJUBLJANI

Laguna

Hipodrom

Stožice ŠP Stožice zavod BIG

20 KM

Fakultete in štud.dom

ŠP Ljubljana

Mesto Ljubljana leži v južnem delu Ljubljanske kotline, ob 1,5 km širokih Ljubljanskih vratih, s površino 163,8 km2. Obdajato jo Ljubljansko barje na jugu in Ljubljansko polje na severu. Tu si je reka Ljubljanica vrezala pot skozi nizko gričevnato pregrado iz karbonskih glinavcev in peščenjakov. Ti sestavljajo na zahodu Rožnik (394m) in Šišenski hrib (429m), na vzhodu pa Grajski grič (376m) in Golovec (450m). Na severu polje omejujeta Šmarna gora (669m) in Rašica (641m). Ljubljana ima ob reki Ljubljanici nadmorsko višino 298m. Najvišja točka v Mestni občini Ljubljana je Janški hrib (794m).

V Ljubljanski kotlini še danes poteka tektonsko ugrezanje. Dokaz, da je območje tektonsko nemirno, so pogosti potresi, zlasti katastrofalni potres leta 1895. Večina mestnega ozemlja je v porečju Ljubljanice, ki ima kraške izvire pri Vrhniki in Verdu. Ljubljanica teče čez Barje, v mestu se vanjo izlivata leva pritoka, potok Mali graben in reka Gradaščica. Na območju Mestne občine Ljubljana je pomembno sotočje Save, Kamniške Bistrice in Ljubljanice. Struga Ljubljanice je v mestu v celoti preoblikovana in obdana s pozidanimi površinami. Reka je precej onesnažena, zaradi neprečiščenih komunalnih in industrijskih odpadnih vod Vrhnike in Verda. Območje Ljubljane je bogato s podtalnico, ki je pitna in vsebuje primerno količino kalcija in magnezija. Ljubljana je po potresu leta 1895 zaradi

dotoka kapitala, naraščanja delovnih mest, prometnega položaja začela hitreje naraščati in se širiti. Mesto se je tako razširilo vse do Šiške, Vodmata, Rudnika, Dravelj, Kosez, itd. Podnebje je oceansko, meji na subtropsko vlažno s celinskimi značilnostimi. Značilna so topla poletja in mrzle zime. Najtoplejša meseca sta julij in avgust, najhladnejši pa mesec januar. Padavine so enakomerne skoraj skozi celo leto, le zima in pomlad sta bolj suhi. Ljubljana je predvsem znana po megli, ki je zabeležena v povprečju 121 dni na leto.

prostori za kulturne dogodke. Severni mestni park Navlje je namenjen predvsem otroški igri, ima sprehajalne poti in urbano opremo. Športni park Stožice je velik športni kompleks z novim nogometnim stadionom in pokrito dvorano za športne in kulturne dogodke. V mestnem predelu Bežigrad ni kopališča, Ljubljana jih ima nekaj, vendar so večinoma degradirana. Za Bežigradom torej primanjkuje kulturnega programa in športnih in zelenih površin, ki bi bile namenjene javnosti, ter program, ki oživlja urbano dogajanje v mestu.

ŠC Triglav

Koseški bajer

Mostec

Tivoli

PK Ilirija

Tivoli Narodamoderna galerija

Tehnološki

park

Fakultete in štud.dom

Žale

Atlantis

Navje

Sokolski dom Tabor

MSUM

Fakultete in štud.dom

ŠP Kodeljevo

Kodeljevo

MAO

Dif Grad

Inštitut Jožef Kolezija Štefan

Golovec

(povzeto po: dr.Milan Orožen Adamič, dr.Drago Perko, Drago Kladnik, 1996, Priročni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, DZS, str.171; http://sl.wikipedia.org/wiki/ Lju-bljana ; Mirko Pak, 2002, Geograﬁja Ljubljane, Ljubljana, Oddelek za geograﬁjo Filozofske fakultete Univerze v Lju-bljani; https://sites.google.com/site/ljmojemesto/ home/ znacilnosti)

Iz programske analize Ljubljane je razvidno, da je v bližnji okolici stadiona že kar nekaj športno rekreacijskih površin. Športni park Ljubljana ima nogometna in teniška igrišča, površine za tek in atletiko ter zunanji ﬁtnes. Vsa niso popolnoma odprta za javnost in so v zasebni lasti. Športni center Triglav ima notranjo telovadnico in ﬁtnes ter zunanja igrišča za nogomet in košarko. Sosednja stavba je Osnovna šola Vita Kraigherja, ki ima v svojem predprostoru park z igriščem za otroke. V neposredni bližini so tudi srednje šole in fakultete z zunanjimi parkovnimi in športnimi površinami. Za Bežigradom je malo poudarka na kulturnem programu, trenutno so le v Mladinski knjigi

1000 M

Kulturne ustanove

Kopališča

Izobraževalne ustanove

Športne in zelene površine

ZGODOVINA LJUBLJANE

S4 / Pogled na Dunajsko okoli leta 1800

Stalna naselitev na ozemlju današnje Ljubljane oziroma njene okolice se je začela s tako imenovano ljubljansko koliščarsko kulturo. Kolišča so verjetno nastala ob koncu mlajše kamene dobe na bregu nekdanjega plitvega jezera, kjer je danes Barje. V 12. stoletju pred našim štetjem se je v Ljubljanski kotlini naselilo novo ljudstvo, nosilci kulture žarnih grobišč, ki naj bi bili etnični temelj ilirskega prebivalstva na tem ozemlju. S prihodom rimskih čet je območje dobilo drugačen zgodovinski pomen. Rimljani so iz Ogleja kot izhodiščne postojanke prodirali na Balkan. Pod njihovo oblast je prišla tudi tukajšnja ilirska naselbina. Rimska naselbina Emona je nastala leta 14 na jugozahodu današnje Ljubljane. Okoli leta 50 je naselbina postala rimski vojaški tabor, utrjen z zidanim obzidjem. Naselje je bilo strateška postojanka in je odigralo pomembno vlogo v številnih vojnah. Štelo je med 5000 in 6000 prebivalcev. Ulice so bile tlakovane, hiše zidane, opremljene z javno kanalizacijo in centralnim ogrevanjem. Osrednja trgovska pot, ki je potekala od morja preko Ljubljanske kotline, je predstavljala idealne pogoje za nastanek srednjeveškega mesta z Ljubljanico kot hrbtenico, vklenjeno med grajski hrib in ostanek antičnega emonskega obzidja. Grajski hrib in Ljubljanica sta pomenila izhodiščno urbanistično os, kjer sta nastala dva predela obzidanega mesta in

S5 / Ljubljana okoli leta 1670

sicer Stari trg ter Mesto. V srednjeveški Ljubljani so bile razvite različne obrti. Gospodarska moč mesta se je krepila in Ljubljana je postala eno najpomembnejših habsburških trgovskih in gospodarskih središč. Spremenil se je tudi njen cerkvenoupravni položaj. Cesar Friderik III. je leta 1461 ustanovil ljubljansko škoﬁjo, da bi okrepil položaj svojih dežel. Da bi bile čimbolj izkoriščene naravne možnosti za obrambo, je srednjeveška Ljubljana stala v zavetju med Grajskim gričem in reko Ljubljanico. Le Novi trg je segal čez reko, vendar je bil prav tako dobro zavarovan z obzidjem. Mesto se je prilagodilo polkrožnemu zemljišču pod gradom, kjer se je ob glavni ulici razvil lijakast tržni prostor. Ob Ljubljanici je bilo pristanišče Breg, ki so ga opustili šele v 19. stoletju. Srednjeveški meščani so hiše lahko postavljali le s čelom ob glavni ulici, saj je bilo mestno zemljišče razdeljeno na ozke parcele, pravokotne na ulico. Grad je v 13. stoletju postal sestavni del mestnega pečata in kasneje mestnega grba. Zunaj obzidanega mesta so že v srednjem veku nastala značilna predmestja. Ob koncu srednjega veka so se v Ljubljani začele večje spremembe. Med zunanjimi nevarnostmi so bili turški vpadi, ko so leta 1472 Ljubljančani doživeli pravo turško obleganje. Zaradi naraščajočih nasprotij v fevdalni družbi so se začeli kmečki upori, kjer naj bi uporni kmetje leta 1515 zasegli celo mesto. V 16. stoletju se je na Slovenskem začelo reformacijsko gibanje. Najmočnejše središče protestantizma

je bila Ljubljana. Vodja slovenske reformacije je bil Primož Trubar, po njegovi zaslugi smo slovenci dobili prvi knjigi v svojem jeziku.

blaga in premoga. V 19. stoletju je največji poseg v Ljubljano predstavljala izgradnja železnice Dunaj-Trst.

V Ljubljani je na prehodu iz 17. v 18. stoletje je nastala kulturna atmosfera, z gospodarsko ustalitvijo, koncem turških vpadov in ustanovitvijo Academie operosorum leta 1693 in Ljubljanskega kulturnega centera ter organizirano akcijo za prenovitev mesta. Protireformacijsko obdobje se kaže v gradbeni vnemi, ki ruši staro na račun novih idealov. Prvi veliki arhitekturni deli, ki so se jih lotili, sta bili Ljubljanska stolnica leta 1700 in trnovska cerkev. V 18. stoletju je mestni svet izgubil svojo samostojnost, o usodi mesta so odločali državni organi. Proti koncu stoletja je mesto začelo izgubljati svoj pomen, Ljubljana je dobila značaj malega provincialnega mesta. Leta 1787 je okrožna oblast ukazala mestni občini, naj podre vse utrdbene naprave, s čimer se velikost in število prebivalcev mesta poveča.

Mesto Ljubljana je po potresu postalo neuradna prestolnica Slovencev. Meščani so želeli uveljavljati svoje ideje ter nacionalno pripadnost tudi v stavbni stroki in prav potres jim je dal to priložnost. Preko desetine hiš je bilo porušenih, ostale so potrebovale temeljito obnovo. Gradnja ni bila dovoljena, saj so strokovnjaki najprej morali izdelati regulacijski načrt. Za zasnovo regulacijskega načrta so se potegovali Camillo Sitte, Maks Fabiani in Anton Wolf, ki so na lastno pobudo izdelali urbanistične predloge. Nobeden od predlaganih projektov ni bil sprejet, zato ga je izdelal stavbinski urad pod vodstvom načelnika inž. Jana Duffeja.

Leta 1809 je Ljubljana kot del avstrijskega ozemlja prišla pod francosko oblast. Mesto je zašlo v gospodarske težave, saj bogastva iz prejšnega stoletja ni bilo več. To se je spremenilo, ko mu je Napoleon dodelil položaj središča večje upravne enote in v Ljubljani priznal enakopravnost slovenskega jezika. Mestna slika se tedaj ni spreminjala z zidavo, ampak z ozelenitvijo javnega prostora. Promet po Ljubljanici se je bistveno povečal, zaradi prevoza žita,

Ljubljana je le kratko obdobje po kapitulaciji Avstro-Ogrske ostala upravno središče Slovenije. Ta je razpadla na dva dela, in sicer Ljubljansko ter Mariborsko oblast. Akumulacija slovenskega kapitala je naraščala z industrializacijo mesta. Koncentracija kapitala je spreminjala mestno podobo, saj so večja podjetja začela graditi poslovno-stanovanjske stavbe. V začetku tridesetih let je Ljubljana štela že več kot 60.000 prebivalcev. Največji vpliv na medvojno arhitekturo v Ljubljani ima domača arhitekturna šola, ki je dvignila narodno zavest. Ustanovil jo je arhitekt Ivan Vurnik, kot oddelek tehnične fakultete na

Ljubljanski univerzi. Leta 1921 je k sodelovanju na Ljubljanski šoli za arhitekturo pristopil Plečnik. Njegovo arhitekturno raziskovanje je ohranjalo stik z vsakdanjim življenjem, saj se je s svojim delom želel približati skromnemu prebivalstvu. Ljubljana je postala ustavno središče slovenskega naroda šele po osvoboditvi. V arhitekturi so se v tem času ukvarjali predvsem s planiranjem industrijskih, stanovanjskih, kulturnih in športnih objektov. V koncu 40-ih let so gradili upravne ali poslovne stavbe, ki pa se niso povezovale s stanovanjskim programom. Center Ljubljane se je tako postopoma spremenil v poslovno-trgovski center Slovenije. (povzeto po: dr.Milan Orožen Adamič, dr.Drago Perko, Drago Kladnik, 1996, Priročni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, DZS, str.171 ; http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana,19.8.2014) ; povzeto po: Aleš Vodopivec, 1974, Arhitektura Ljubljane)

REGULACIJA SEVERNEGA DELA LJUBLJANE

Pomemben preskok v razvoju mesta Ljubljana je bil potres leta 1895, s katerim se je pospešila izdelava regulacijskega načrta za obnovo. Takrat sta častno nalogo dobila Camillo Sitte in Maks Fabiani. Sitteja so pri razvoju načrta predvsem zanimali detajli, medtem ko je Fabiani reševal številne probleme razvoja mest. V raziskavo je vključil tudi dejstvo o rasti mesta in razvil načrt o regulaciji severnega dela Ljubljane.

S6 / Jože Plečnik: načrt regulacije severnega dela Ljubljane, risal Vinko Glanz

Regulacijski načrt za severni mestni del Ljubljane je bil izdelan leta 1929. Severni mestni del so takrat imenovali Svetokriško predmestje ali okraj. Štelo naj bi od 35.000 do 40.000 prebivalcev. V severni del naj bi se vstopalo preko železniške proge na Dunajski in preko Martinove ceste in Vodmata pod železnico. Če bi se proga južne železnice poglobila, bi se lahko Miklošičeva in Kolodvorska podaljšali v severni del mesta, je menil arhitekt Jože Plečnik. Tako bi dosegli stik med starim in novim delom mesta. Že pri regulacijskem načrtu se je arhitekt ukvarjal z zelenjem, saj velikokrat omenja različne principe oblikovanja odprtega prostora in zazelenitve. Gramoznice ali peščene jame obravnava kot oblikovni element. Ljubljano je zasnoval kot koncentrično mesto znotraj krožne ceste, ki je objela najbližje vasi in naselja. Plečnikov regulacijski načrt je imel velik vpliv na razvoj Bežigrada – načrt za Svetokriški okraj. (povzeto po: Jože Plečnik, 1929, Studija regulacije severnega dela Ljubljane, Dom in svet, Ljubljana, letnik 42, številka 3; http://ppmol.org/urbanizem5/submain. php?get=123)

ZAČETKI ŠPORTNE KULTURE V LJUBLJANI

S7 / Napoved orlovske prireditve

Sokolstvo je telovadno gibanje slovanskih narodov v slovanskih deželah habsburške monarhije, ki je nastalo kot protiutež delovanju nemške telovadne organizacije Turnverein. Čeh Miroslav Tyrš je leta 1861 zasnoval temelje načrtnega razvoja telovadbe, ko je ustanovil društvo za telovadbo Sokol. Gibanje se je kmalu razširilo po vsej Evropi, pri nas je bilo razdeljeno na liberalno obarvano sokolstvo in verskonazorsko katoliško usmerjeno orlovstvo. Leta 1888 so organizirali prvi slovenski sokolski zlet v Ljubljani in sicer ob 25-letnici ustanovitve Južnega Sokola. Sokolstvo se je pri nas začelo razvijati leta 1863, ko je bilo ustanovljeno društvo Južni Sokol. Orlovstvo pa se pojavi leta 1906 na Jesenicah, kot protiutež sokolstvu. Sokoli so se zbirali v sokolskih domovih in telovadnicah, organizirali pa so tudi nastope oziroma zlete. V okviru teh priložnosti so gradili začasne tribune in vadišča. Leta 1913 so imeli v Ljubljani vseslovenski orlovski zlet, ki se je začel na Kongresnem trgu in nadaljeval na dvorišču vojašnice na Poljanski cesti. Med prvo svetovno vojno so bila sokolska društva prepovedana. Leta 1919 so ustanovili Sokolsko zvezo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1920 preimenovala v Jugoslovansko sokolsko zvezo. V njej je delovalo 361 sokolskih društev z 38.000 člani. Sedež Jugoslovanske zveze je bil do leta 1929 v Ljubljani. Nato so ga preselili v Beograd in ob uvedbi kraljeve diktature ustanovili Sokol Kraljevine Jugoslavije. Mesto sokolske staroste je

pripadlo prestolonasledniku Petru Karađođeviću. Osnovni namen Sokola tako ni bil več telesna kultura, temveč širjenje jugoslovanskega vpliva. Leta 1941 je okupator ukinil vse sokolske organizacije, leta 1945 pa so slovenski sokoli ustanovili telesnovzgojno organizacijo Partizan. (povzeto po: mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.83-85; Vladimir Vilman, 2008, Prvi ljubljanski stadion, Kronika, 56, str.86-90)

S8 / Sokolski zlet v Ljubljani

S9 / Orlica v kroju, narejenem po Plečnikovi predlogi

LESENI STADION

S10 / Lokacija lesenega stadiona v Ljubljani

Prvi slovenski oziroma ljubljanski stadion so zgradili leta 1922 za prvi jugoslovanski sokolski zlet, na lokaciji med današnjo Linhartovo in Topniško cesto ter Zupančičevo jamo. Za to lokacijo so se odločili, ker je bila komunikacijsko in cenovno najugodnejša. Stadion je sprejel 50.000 obiskovalcev in 5000 tekmovalcev. Prostor je meril 82.662 m². Za celotno zasnovo, izdelavo tribun in ograj ter postavitev je poskrbel tesar Ivan Zakotnik. Stadion je gradilo 250 delavcev, končali so ga v treh mesecih. Gradbena zasnova je predvidela telovadišče kot osrednji del, ki so ga obkrožale štiri tribune, na zahodu glavna, na vzhodu članska ter severna in južna. Zlet si je ogledal tudi kraljevi par, zato je bil to velik dogodek, ki so ga spremljale prireditve in mimohodi. Konstrukcijo so po zletu podrli, vendar se je pokazala potreba po stalnem stadionu v Ljubljani. Pobudo so prevzeli Orli in pričeli z zbiranjem sredstev za gradnjo pravega stadiona. Uvod v akcijo je pomenil veliki katoliški shod 26. avgusta 1923 z nastopom orlov in orlic v nekdanji gramoznici ob Dunajski cesti. Nasuli so teren in uredili brežine. Vodstvo je bilo nad lokacijo navdušeno. Lastnik zemljišča je bil nemški viteški red, a jih to ni oviralo. Izdelavo načrtov so zaupali Jožetu Plečniku, ki je že pred tem sodeloval z Orli pri oblikovanju prapora in krojev za orlice. (povzeto po: mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.85-88; Vladimir Vilman, 2008, Prvi ljubljanski stadion, Kronika, 56, str.86-90)

»[leseni] stadion so zaradi visokih stroškov vzdrževanja kmalu podrli, leta 1923 pa začeli graditi - po izjavi F.Saleškega Finžgarja stadion »ki mu ni para v Evropi« - Plečnikov stadion za Bežigradom. Plečnik je gradnjo kometiral: »Gradim stadion za mal' d’nar,« saj so se sredstva zbirala tudi s tombolo, katere prva nagrada je bila vila Stadion, ki še danes stoji v Mariborski ulici blizu stadiona.«

S11 / Pogled na stadion

(citirano: mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.88)

S12 / Pogled na tribuno

S13 / Gradnja lesenega stadiona

ZGODOVINA CENTRALNEGA STADIONA

S14 / Pogled na glorieto

S145 / Evharistični kongres, 1935

Plečnik: »Manjka mi ideje, kajti to so prostori za drugačne ljudi, kakor smo mi, se pravi za ljudi, ki so drugače konstruirani kot jaz. Jaz nisem družaben človek. Družiti se že od nekdaj ne morem. ... Vidite, sokolstvo, orlovstvo, vse to je meni, se pravi mojemu srcu tuje. Gotovo je ta volja nekaj velikega, kar se bo razvilo tako kot pri Grkih. Toda meni je vse tuje!« (citirano: mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.96)

Centralni stadion za Bežigradom je bil zgrajen za potrebe telovadnega društva Slovenske krščansko-socialne zveze Orli ter za gasilske vaje in shode. Na mestu današnjega stadiona je bila jama že izkopana, saj so zemljišče uporabljali za gramoznico. Dno so zravnali in uredili za veliki katoliški shod, 26. avgusta 1923, združen s telovadnim nastopom orlov in orlic. Še istega leta je Plečnik dobil naročilo za izdelavo načrtov stadiona z areno, 400 metrov dolgo tekaško stezo, sedeži za gledalce, prostori za manjše vadbe ter taborišča med areno in obzidjem. Plečnik se je dobro zavedal pomena stadiona v razporeditvi centralnih mestnih funkcij. Dojemal ga je kot del novega mestnega inventarja prestolnice. Arhitekt je sebe označil za nedružabnega človeka, vendar je verjel v ideal plemenitega druženja in tekmovanja. Vzore je jemal pri starih Grkih. Tudi društva so šport pogojevala drugače, Orli so želeli imeti množične zlete in telovadne nastope, pri izboru športnih objektov

so bili zelo skromni. Šport so dojemali kot nekaj sezonskega. Pri arhitekturni zasnovi je Plečnik sledil predvsem antičnim vzorom ter povezavi atletskega tekmovališča z gledališčem na prostem. Navdih je iskal v mistiki in čustvih, ki jih športni dogodki prebudijo v človeku. Gradnje stadiona so se lotili postopoma, zaradi pomankanja denarja. Plečnikovo projektno zasnovo stadiona je dokončal njegov študent Ivan Pengov. Leta 1925 so na južni, severni in zahodni strani zgradili opečno ograjo, ki jo je Plečnik prekinil z dvojnim vencem ter zid preluknjal z ločnimi opekami. Vsakih pet metrov je postavil ploščo, nanjo kocko in kroglo. Poudaril je zahodno stranico iz Vodovodne ceste, leta 1926 so ob Dunajski cesti dokončali še stranico s stebriščem z okroglimi profiliranimi kladami. V naslednjih dveh letih so z loterijo zbrali nekaj denarja in dokončali zahodno stranico in uredili sedeže na južni strani. Po letu 1929 je obstala samo še organizacija Sokolov Kraljevine Jugoslavije, zato so dela na Centralnem stadionu zastala in se nadaljevala za evharistični kongres leta 1935. Za dogodek so potrebovali oltar, Plečnik si ga je zamislil kot lahkotno tribuno na robu arene - glorieto z rustificiranim podstavkom. Oltar je zasnoval kot teraso, ki jo obdaja zid z dorskimi stebri in z manjšimi stebri v zgornjem nivoju, kar je edini primer vrinjene kolonade v Plečnikovem opusu. Strokovnjaki štejejo stadion pod Plečnikovo prelomno arhitekturo iz tridesetih let. Kasneje po kongresu so postavili še sedeže na severni

strani in še dve poslopji s teraso na severni in južni strani, ki naj bi bila glasbena paviljona. Na stadionu so pred koncem druge svetovne vojne domobranci na Hitlerjev rojstni dan prisegli vodji velike Nemčije. Po vojni je objekt prišel v last Fiskulturne zveze Slovenije, ki je dokončala sedeže in ostalo opremo. Skozi leta je bil sofinanciran s strani Sveta za telesno in tenično vzgojo mestne skupčine preko Zavoda inž. Stanka Bloudka. V sedemdesetih letih ga je prevzel nogometni klub Olimpija, vendar so kasneje ustanovili samostojno upravo Centralnega stadiona, ki je skrbela za vzdrževanje. Stadion je deloval vse do leta 2008, nato ga je Bežigrajski športni park zaprl. Na njem so se skozi vsa leta odvijala vrhunska atletska tekmovanja in nogometne tekme ter koncerti.

S15 / Glorieta, evharistični kongres 1935

(povzeto po: mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.92-102; http://www. delo.si/druzba/panorama/orlovski-stadion-med-nostalgijo-in-sanjami.html)

S16 / Načrti Plečnikovega učenca Ivana Pengova za Orlovski stadion

JOﾅｽE PLEﾄ君IK

O ARHITEKTU

Arhitekt Jože Plečnik se je rodil kot četrti otrok 23. januarja 1872 skromni družini v Ljubljani, kjer je obiskoval ljudsko šolo in delal kot mizarski vajenec v očetovi delavnici. Na oddelku za gradbeništvo v Ljubljani je končal obrtno šolo in dobil štipendijo Deželnega odbora ter se vpisal na študij v Gradcu, kjer se je šolal za stavbnega mizarja. Spoznal se je z dunajsko arhitekturno risbo, saj je pomagal profesorju Thyerju pri izrisu arhitekturnih načrtov. Leta 1892 mu je nenadoma umrl oče. Za prevzem očetove delavnice je bil premlad, zato je odšel na Dunaj, kjer se je zaposlil kot oblikovalec pohištva v priznanem podjetju J. W. Müller. V svojo šolo in atelje ga je sprejel Otto Wagner, ki je opazil njegovo nadarjenost. Ob uspešno končanem študiju je prejel rimsko nagrado, s katero je odšel na večmesečno popotovanje po Italiji. Ob vrnitvi se je zaposlil pri Wagnerju in kasneje odprl samostojni atelje. Plečnik se je v svojih dunajskih letih spoznal s Semperjevo teorijo o oblačenju konstrukcij, raziskoval je nove materiale in njegove strukturne zmožnosti. Plečnikova brezčasna in trajna arhitektura temelji na raziskovanju antičnih oblik in razvoju starih v nove vsebine. Poznavanje materialov in njegovih lastnosti mu je omogočilo prednost pred ostalimi oblikovalci in arhitekti. Leta 1911 je zapustil Dunaj in se preselil v Prago, kjer se je zaposlil kot profesor na praški Umetniško-obrtni šoli. Tu je veljal kot eden najbolj nadarjenih mladih slovanskih arhitektov. V tem obdobju je veliko raziskoval ljudske umetnosti

in načrtoval liturgične predmete. Praga je v tem času predstavljala center evropskega kubizma, nadrealizma in dadaizma, kar je Plečnika vodilo v nova raziskovanja. V Ljubljano se je vrnil leta 1921 in postal profesor na Tehniški fakulteti, ki jo je leta 1919 novoustanovil Ivan Vurnik. S svojimi študenti je raziskoval in reševal različna urbanistična vprašanja. Pri načrtovanju mesta ni pozabil na pomen prometa in industrije, vendar je veliko pozornosti namenil mogočnim javnim zgradbam, parkom in trgom. Lepota in urejenost mesta naj bi po njegovem mnenju krepili narodno zavest. Leta 1928 je izdelal regulacijski načrt za severni del Ljubljane, ki ni bil dokončno izpeljan. Zasnoval je tudi osnutek celovitega urbanizma Ljubljane, z vključitvijo okoliških naselij v mesto in umestitvijo upravnih in kulturnih ustanov, vendar so se ureditve izvajale glede na aktualne potrebe. Pri snovanju idej in načrtov je pozorno povezoval slovensko ljudsko kulturo in arhitekturo ter kot pomembno urbanistično sredstvo uporabljal drevje in rastlinje. Plečnik se je v poznejših letih svojega ustvarjalnega opusa posvetil cerkvenim in posvetnim zgradbam ter oblikovanju notranje opreme. Povojno obdobje je arhitekta močno prizadelo, saj se je stanje v slovenski arhitekturi močno spremenilo. Umrl je 7.januarja 1957 na svojem domu v Ljubljani. Jože Plečnik velja za eno najpomembnejših osebnosti 20. stoletja in je močno vplival na identiteto našega mesta ter skozi številne posege oblikoval »Plečnikovo Ljubljano«.

S17 / Jože Plečnik

»Javna slava, delo v javnosti, vse to ni nič! Samo pri delu, ko človek občuti za trenutek krila večnosti, dobi nekaj, česar mu ne more vzeti nihče več - zato pa je tudi umetnost tako grozno krasna stvar.« Jože Plečnik (citirano: http://projekti.gimvic.org/2001/plecnik2d/index. html)

(povzeto po: Andrej Hrausky,Janez Koželj, Damjan Prelovšek, 2007, Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana, Ljubljana, Cankarjeva založba, str. 9-31)

S18 / Načrt vile Stadion, po izročilu naj bi načrte za vilo v Plečnikovi šoli in pod njegovim strogim vodstvom izdelal Emil

PLEČNIK IN UREDITVE ODPRTEGA PROSTORA

PRIMERJAVA POSTAVITEV VEGETACIJE V ODPRTEM PROSTORU, JOŽE PLEČNIK

PARK OB GRADU ZVEZDA / 1928 / PRAGA

PROMENADA TIVOLI / 1931 / LJUBLJANA

Plečnik je že v zgodnjih fazah svojega ustvarjanja kazal zanimanje za odprti prostor. Njegova diplomska naloga »Urbanistično arhitekturna ureditev kopališkega mesta Scheveningen pri Haagu« je bila že povezana z urejanjem odprtega prostora, pri kateri je pokazal veliko znanja, pridobljenega pri Wagnerju. Plečnik zelenja ni uporabljal kot dekoracijo, temveč mu je nadel enakovredno kompozicijsko vlogo, kot pri oblikovanju notranjega prostora. Drevesa in zelenje je dojemal kot del kompozicije prostora, ki ga je oblikoval. Eno izmed prvih urbanističnih naročil je prejel v Pragi in sicer za ureditev vrtov gradu Hradačani. Najpomembnejša ideja Plečnika pri projektu je bila povezava mesta in gradu, obhodnost kompleksa in prehodnost. Četrto dvorišče ali vrt na Bastiji v gradu Hradačani predstavlja glavna Plečnikova načela oblikovanja grajenega in zelenega odprtega prostora.Peščeni del vrta je v geometrijskem rastru, travnati del je zasnovan kot nefromalni »japonski vrt«. Leta 1921 je postal profesor na Tehniški fakulteti v Ljubljani in se ukvarjal s pomembnimi urbanističnimi načrti za mesto. Izdelal je studijo regulacije severnega dela Ljubljane, kjer je skušal doseči moderno, zeleno in sončno mesto. Ena večjih nalog v Ljubljani je bila deﬁnitivno preureditev parka Tivoli, ki se je odvijala okoli leta 1927. Nova promenada Tivolija tako izraža osnost, simetrijo, perspektivo, dominanco in kontrast. Zelenje pred progo je postavljeno zelo urejeno in formalno, medtem ko se za progo

pojavi dinamična organska razporeditev. Glavna ideja Plečnikovih ureditev odprtega prostora je preoblikovanje obstoječih zasnov ter kombinacije formalnih in neformalnih kompozicij vegetacije in grajenega. (povzeto po: Darja Pergovnik Cotič, 2013, Plečnikove ureditve odprtega prostora v Ljubljani, magistrsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta)

VRT NA BASTIJI / GRAD HRADAČANI / 1928 / PRAGA

ŠENTJAKOBSKI TRG / 1926-1938 / LJUBLJANA

CENTRALNI STADION

NATEČAJNI PREDLOG / PREDSTAVITEV IN KRITIKA

»S stadionom za Bežigradom je Plečnik oplemenitil vso dolgo arterijo, saj je, kakor da lopa stebrov veže raztreseno nizko naselje od remize do Ježice v celoto in mu daje merilo« je zapisal Plečnikov učenec Dušan Grabrijan v delu Plečnik in njegova šola leta 1968. (citirano: mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.104)

Glede na potrebe športa v Ljubljani je prišlo do pobud, da se stadion preuredi in razširi, vendar zaradi pomankanja denarja in denacionalizacijskih postopkov posegi niso bili uresničeni. Leta 2009 pa je bil stadion razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. K obnovitvi je pristopil Joc Pečečnik, vendar je zaradi gradnje novega stadiona v Stožicah leta 2010 pomen Centralnega stadiona zbledel. V natečajni dokumentaciji so leta 2009 pripravili urbanistične smernice za obravnavano območja stadiona. Predlagali so novo zazidavo v bruto tlorisni površini cca 82.000 m2 z novo streho nad tribunami in avtomobilskim dostopom, se pravi garažo s predlagano brutotlorisno površino 108.000 m2. Celoten projekt naj bi stal 225 milijonov, končali naj bi ga v štirih letih. Program bi zajemal hotel, kliniko, nakupovalni center, fitnes, kegljišče, plezalni center, strelišče, mesto otrok, televizijski studio in pralnico avtomobilov. Plečnikovo glorieto bi spremenili v restavracijo. Natečaj je

ocenjevalna komisija izmed sedmih prispelih natečajnih predlogov izbrala rešitev Biroja GMP, von Gerkan, Marg und Partner Architekten iz Berlina. (povzeto po: prof. Janez Koželj, u.d.i.a.; Jernej Vidmar, u.d.i.a, avgust 2008, urbanistične smernice za prenovo Plečnikovega stadiona za Bežigradom v Ljubljani, Ljubljana, natečajna dokumentcija vabljenega mednarodnega natečaja za urbanistično in arhitekturno zasnovo prenove in dograditve Plečnikovega stadiona za Bežigradom v Ljubljani,http://ljubljanski.projekti.si/prenova-plecnikovega-stadiona.aspx)

Obstoječa zasnova prvonagrajene rešitve natečaja za prenovo in dograditev Plečnikovega stadiona prostor degradira in postavi v ospredje novo strukturo, ki ne vzpostavlja jasnega odnosa do starega. Volumni so preveliki v razmerju do obstoječe kulturne dediščine. Predlagani program potrebuje nov razmislek, saj je predvsem pomembno, da se sklada z identiteto lokacije in mesta Ljubljana v navezavi do prebivalcev. Plečnikov stadion je potrebno revitalizirati, ga osvežiti z novim programom glede na potrebe in kontekst ter poudariti zgodovinske, kulturne in rekreacijske kakovosti danega prostora, s poudarkom na močnejši identiteti območja. Plečnikovo oblikovanje prostora ne zanemarimo in se pri revitalizaciji ukvarjamo z odprtim prostorom, kot krajino.

S19 / Maketa prvonagrajene rešitve za prenovo stadiona, marec 2009

PROGRAMSKE IN KONSERVATORSKE ZAHTEVE

VAROVANI ELEMENTI SPOMENIKA IZ AKTA O RAZGLASITVI -10.člen, točka 6

PRAVNI REŽIM VARSTVA IZ AKTA O RAZGLASITVI - 56.člen - splošni pogoji za kulturni spomenik in vplivno območje kulturne dediščine:

posameznih delov kulturnega spomenika

- celostno ohranjanje imenovanih varovanih elementov spomenika

- predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo

- velika tribuna in glorieta - stopniščni del ob severni in južni strani gloriete - obe mali tribuni oziroma paviljona na severovzhodni in jugovzhodni strani - zidana opečna obodna ograja z originalnimi detajli okoli vsega stadiona - vhodno prekrito stebrišče na vzhodni strani - v brežine razporejene sedežne tribune - spominski steber z vrtnico - ohranjeni deli stavbne opreme, ki jo je načrtoval arhitekt Jože Plečnik - vrtnoarhitekturna ureditev pred vhodnim stebriščem, ki jo je načrtoval arhitekt Jože Plečnik - ohranjanje vedute stadiona med vhodnim stebriščem in glorieto, zlasti iz smeri Dunajske ceste, vključno s križiščem s Samovo cesto

- zagotavljanje ustrezne namemnosti celote in posameznih enot skladno z varovanimi vrednotami spomenika in prvotnimi namembnostimi - podreditev vseh posegov v spomenik in in njegove enote ohranjanju spomenika v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi - prepoved spreminjanja varovanih elementov spomenika; če je spomenik ali njegov varovani del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja

- redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov ter neposredne okolice

- za kulturne spomenike z vrtnoarhitekturnimi vrednotami dodatno velja varstveni režim, ki določa vraovanje, ohranjanje in rekonstruiranje elementov oblikovane narave, vrtnoarhitekturne kompozicije z vsemi strukturnimi prvinami in medsebojnimi razmerji med grajenimi in vegetacijskimi prvinami - prepovedano je spreminjanje kompozicijske zasnove, njenih sestavnih delov in namembnosti vrtnoarhitekturnih sestavin

- prepoved premeščanja spomenika in njegovih delov, razen če je premestitv nujna zaradi fizične zaščite spomenika ali njegovih delov

- prepovedano je poseganje v varovano območje tako, da bi bilo to vizualno ali fizično okrnjeno z zapiranjem pogledov, obzidavo, gradnjo in postavljanjem objektov ali urbane opreme, ki ne bi bila prilagojena zgoraj naštetim zahtevam

- prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika in skladni s kulturnovarstvenimi pogoji pristojnega zavoda

- za kulturne spomenike z umetnostnimi oziroma arhitekturnimi vrednotami dodatno velja varstveni režim, ki določa ohranjanje vseh ovrednotenih likovnih značilnosti zunanjosti in notranjosti posameznih enot ter Plečnikove avtorsko zasnovane opreme, kjer je ta del posamezne enote, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti

- ohranjanje vedut na spomenik in s ali iz spomenika na okolico

- v vplivnih območjih kulturnih spomenikov velja varstveni režim, ki določa ohranjanje obstoječega nepozidanega odprtega prostora in tradicionalne rabe prostora, kjer je to nujno za ohranjanje integritete kulturnega spomenika

- označitev posameznega spomenika, razen manjših javnih spomenikov, s primerno oznako, ki ne krni likovne podobe ali

- prepoved gradnje in postavitev začasnih objektov na območju odprtih prostorov, zlasti zelenic, parkovnih površin in vrtov, razen v primerih, kadar so ti nujni za učinkovitejše ohranjanje in rabo spomenika, njegovo boljšo dostopnost in prezentacijo - dopustne so s kulturnovarstvenimi pogoji usklajene celovite parkovne ureditve ali manjši vrtnoarhitekturni posegi - izjemoma so dopustne s kulturnovarstvenimi pogoji usklajene nujne, predvsem podzemne komunalne, prometne, energetske in telekomunikacijske ureditve - prilagoditev morebitnih nadomestnih gradenj v vplivnem območju v gabaritih in funkciji spomeniku - ohranjanje vedut na spomenik in s ali iz spomenika na okolico (citirano: dr.Damjan Prelovšek, 2013, K poročilu o vplivih na okolje za Bežigrajski športni park - glede ocene vplivov na Plečnikov stadion - kulturni spomenik državnega pomena, Ljubljana, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 4-10)

ELEMENTI PRENOVE - arhitekturno in programsko neustrezne objekte odstranimo - klubski objekt ter transformatorska postaja. - V obstoječe objekte namestimo spremljevalni program: info točka in uprava, cafe in restavracija, javne sanitarije, shramba. - obstoječo zasnovo krajine stadiona preoblikujemo, revitaliziramo, ji dodamo nov program. - Postavimo jasen odnos med starim in novim - historično / sodobno. - prostor prilagodimo današnjim potrebam prebivalcev in mesta, preverimo obstoječ okoliški program. - odstranitev vseh reklamnih in drugih oznak ter gradbene ograje, ki prostor degradira. - ohranitev Fondovih vrtičkov, kot del programa za bližnje prebivalce.

ohranjamo obliko, lego, gabarite, konstrukcijo, strukturo. Ob dodajanju novih materialov delujemo diskretno v navezavi do obstoječega. - obstoječa oblikovana narava se ohrani, vendar jo nadgradimo z novo, kot del novega programa, skozi proces nove zasnove vegetacije spoštujemo Plečnikova načela oblikovanja odprtega prostora. - ohranimo vse pomembne poglede v prostoru. - vsi novo zgrajeni objekti znotraj stadiona so poglobljeni v tla, ki skupaj z zelenjem tvorijo enotno krajino novega parka. S tem dosežemo oživitev Plečnikove kulturne dediščine. - pomembno je redno vzdrževanje spomenika, njegovih delov in okolice. - na podlagi analiz metodologij varovanja kulturne dediščine določimo najbolj ustrezno metodo obnove in prenove.

- Glavni vhod iz Dunajske ohranimo, saj predstavlja jasen vstop v zeleni atrij mesta, pojavijo se manjši vhodi ob Samovi in Vodovodni ulici. - revitalizacije se lotimo na inovativen in bolj radikalen način ter z njo odgovorimo na problematiko prostora danes. - pri posegih v obstoječe objekte

S20 / Spominski steber z vrtnico, v ozadju zidana opečna obodna ograja

METODOLOGIJE VAROVANJA KULTURNE DEDIŠČINE

S21 / Razglednica z napisom: »Naš stadion, naš ponos«

Prenovo in obnovo povezujemo z oblikovanjem grajenega prostora in krajin. Prenova in obnova pomeni, da nekaj dotrajanega postane kot novo. S tehničnimi in projektantskimi kreacijami pri obnovi, gradivu vrnemo izgubljeno izvirnost. Pri prenovi s posegi, ukrepi, dejavnostmi izboljšujemo tehnične in prostorsko oblikovalske lastnosti objekta ter bivalne, socialne, ekološke, kulturne in gospodarske razmere.

ADAPTACIJA Adaptacija pomeni objekt prilagoditi sodobni uporabi, vendar ohranimo njegove razpoznane vrednosti.

REVITALIZACIJA Oživljanje objekta, prostora, spomenika z novim sodobnim programom, kjer preko posegov revitalizacije vrnemo nazaj funkcijo.

KONSERVIRANJE S konserviranjem ali ohranjanjem obvarujemo objekt pred propadanjem. Pomembno je vzdrževanje, čiščenje, preventivna zaščita z zaščitnimi sredstvi in utrditev ter ojačanje. RESTAVRIRANJE V procesu restavracije je izvirnemu delu vrnjena izgubljena vrednost oziroma prvotna oblika. REKONSTRUKCIJA Pri posegu rekonstrukcije ponovno zgradimo uničene ali poškodovane dele objekta. SANACIJA Pri sanaciji opravimo vsa popravila poškodovanih in uničenih delov, odstranitev vzrokov poškodb in odstranitev nekakovostnih popravil iz preteklosti.

(povzeto po: Živa Deu, 2011, Prenova arhitekture in konservatorstvo, predavanja, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo)

Primer Centralnega stadiona predstavlja revitalizacijo danega prostora, saj ga z novim sodobnim programom osvežimo in nadgradimo. Vse zunanje dele stadiona konserviramo, torej očistimo, ojačamo in zaščitimo z zaščitnimi sredstvi. Pomembno je kasnejše vzdrževanje prostora. Pri obnovi zidu se nekatere dele rekonstruira, saj so porušeni ter uničeni. Vse obstoječe objekte na lokaciji saniramo saj so vidne mehanske poškodbe, potrebno je ojačanje konstrukcije in fina obdelava vidnih površin, zamenjava stavbnega pohištva ter vgradnja novih instalacij.

ANALIZA VELIKOSTI STADIONA

PRIMERJAVA VELIKOSTI PARKOV

3,03 km2

PRIMERJAVA VELIKOSTI MESTA BERLIN IN PARKA TEMPELHOF Z LJUBLJANO IN PLEČNIKOVIM STADIONOM

0,55 km2

0,1826 km2

0,067693 km2

0,0345 km2

Tempelhofer Park

Parc de la Villette

Stožice

Tussols sport Park

Plečnikov stadion

Berlin, Nemčija PARK ZA ŠPORT IN KULTURNE DOGODKE

Pariz, Francija PARK ZA ŠPORT IN KULTURNE DOGODKE

Ljubljana, Slovenija ŠPORTNI PARK

Olot, Španija ŠPORTNI PARK

Ljubljana, Slovenija CENTRALNI STADION

400 M

4 KM Berlin, Nemčija - 100% Tempelhofer Park - 0,34%

Primerjava velikosti med referenčnimi parki in Plečnikovim stadionom iz diagrama 1 je razvidno, da je po kvadarturi Centralni stadion najmanjši. Glede na program se parki razlikujejo med seboj. Tempelhofer Park in Parc de la Villette sta namenjena športim in kulturnim dogodkom oba z močnim zgodovinskim ozadjem. Stožice in park Tussols sta športna parka, čeprav se v Stožicah odvijajo tudi kulturni dogodki. Pri diagramu 2 gre za primerjavo velikosti mesta Berlin in parka Tempelhof z Ljubljano in Centralnim stadionom, zaradi kvadraturnih, programskih in zgodovinskih podobnosti. Vzamemo Berlin, kot glavno merilo in ugotovimo, da je Ljubljana 5x manjše mesto. Tempelhofer Park je v primerjavi s Plečnikovim stadionom 88x večji, vendar je glede na velikost mesta in mestnega dogajanja ustrezen referenčni primer.

4 KM Ljubljana, Slovenija - 100% Plečnikov stadion - 0, 03%

Berlin, Nemčija - 100% Ljubljana, Slovenija - 18,4% Tempelhofer Park - 100% Plečnikov stadion - 1,14%

ŠIRŠE OBMOČJE

ORTOFOTO LJUBLJANA / S22

100 M

Centralni stadion se nahaja v severnem delu Ljubljane in sicer za Bežigradom med Dunajsko in Samovo cesto ter Vodovodno in Koroško ulico. Območje je zeleno, vendar brez večjega urejenega parkovnega programa.

GRAJENO

100 M

V okolici se nahaja predvsem nizka stanovanjska zazidava in nekaj stanovanjskih blokov. Območje stadiona predstavlja veliko neizkoriščeno površino med zgoščenjo gradnjo.

POLNO

ŠIRŠE OBMOČJE

ZELENJE

CESTNO OMREŽJE

14 14B

6.8 11.26

14 14B

6.8 11.26

6.8 11.22 26

100 M

V okolici stadiona je kar nekaj zelenih parkovnih površin, ki se nahajajo predvsem pred stanovanjskimi objekti, osnovnimi in srednjimi šolami ter v okolici fakultet in delujejo nepovezano in razpršeno. Iz analize je razvidno, da ni večjih programsko usmerjenih parkovnih ureditev z dodano vrednostjo in raznolikim programom.

100 M

ZELENJE

Območje je dobro dostopno iz centra in drugih delov Ljubljane. Ob Dunajski je dobro organiziran javni prevoz. Kolesarske in peš poti bi bilo potrebno reorganizirati in sanirati.

AVTO

KOLO AVTOBUS

ŠIRŠE OBMOČJE

PROGRAMSKI ATRAKTORJI

VOZLIŠČA / HRUP / POGLEDI Mladinska knjiga

Fakultete EF,FDV,UP

Univerzitetni

inkubator

Dijaški dom Bežigrad Gospo darska zbornica

Fondovi bloki Vila Stadion OŠ Vita Kraigherja Plečnikov stadion

SPSS Bežigrad

Športni center Triglav

Cerkev sv.Cirila in Metoda

100 M

V obravnavanem območju je kar nekaj programskih atraktorjev. Med najpomembnejšimi so Vila Stadion, Fondovi bloki in Cerkev Sv.Cirila in Metoda. Vilo Stadion in Cerkev Sv.Cirila in Metoda je zasnoval Jože Plečnik. Ostale prepoznavni programi so športni, izobraževalni objekti ter Godpodarska zbornica Slovenije.

100 M

PORGRAMSKI ATRAKTORJI GRAJENO

Glavna vozlišča se pojavijo pred izobraževalnimi programi in avtobusnimi postajami v okolici stadiona. Hrupni sta predvsem Dunajska in Samova cesta, kjer je tudi največji pretok prometa. Pri foto analizi obravnavam Dunajsko in Samovo cesto ter Vodovodno in Koroško ulico ob stadionu.

VOZLIŠČA

HRUP POGLEDI GRAJENO

ŠIRŠE OBMOČJE

TOKOVI LJUDI

PROGRAM

100 M

Največji pretok ljudi se zgodi pred izobraževalnimi ustnovami, avtobusnimi postajami in na športnih ter parkovnih površinah. V okolici stadiona se pojavljajo predvsem stanovalci, ki napajajo javne prostore.

100 M

ŠTUDENTI . DIJAKI OSNOVNOŠOLCI STANOVALCI GRAJENO

Bežigrad je pretežno stanovalsko območje v zelenju, s kar nekaj športnimi površinami. V okolici je nekaj osnovnih šol, srednjih šol in kampus s fakultetami. V območju se nahajajo industrijski in polsovni kompleksi. Bežigradu primankuje kulturnega programa in odprtih javnih parkovnih površin z različnim programom za vse generacije.

STANOVANJSKE STAVBE IZOBRAŽEVALNE USTANOVE INDUSTRIJSKI OBJEKTI ŠPORTNO PARKOVNE

POVRŠINE

POSLOVNI PROSTORI

OŽJE OBMOČJE

FOTO ANALIZA - DEGRADACIJA

FOTO ANALIZA - KVALITETE OBMOČJA

Pogled vzdolž Dunajske ceste / neurejene poti in zelenje / prometna cesta / gradbena ograja / reklamni plakati

Pogled vzdolž Dunajske ceste / neizkoriščen predprostor stadiona / detajli

S22

S23

Pogled vzdolž Samove ulice / gradbena ograja / neurejena peš pot / nejasen odnos do arhitekturne dediščine

S24

S25

Pogled vzdolž Vodovodne ceste / gradbena ograja / nedostopnost / vizualna in ﬁzična odrezanost od stadiona

S26

S27

S30

S32

S33

Pogled vzdolž Vodovodne ceste / detajl zidu / preraščenost z zelenjem

S34

Pogled vzdolž Koroške ulice / nepovezanost s Fondovimi vrtički in zelenjem / gradbena ograja / nedostopnost

Pogled vzdolž Koroške ulicoe/ zelenje / opeka / urejeni Fondovi vrtički

S28

S36

S29

S31

Pogled vzdolž Samove ulice / zelenje

S35

S37

OŽJE OBMOČJE

MAKSIMALNA KAPACITETA LJUDI NA STADIONU / m2

PROGRAM V OBSTOJEČIH OBJEKTIH

POVRŠINE OBSTOJEČIH OBJEKTOV

375 m²

Vip objekt / uprava

40 m²

Transformatorska postaja

600 m²

Glorieta / garderobe

60 m² 250 m²

Godbena paviljona / sanitarije / garderobe Klubski objekt / športna dvorana / pisarne

1011 m²

Vhod

ZGORNJI PLATO

TRIBUNE

ARENA

15.000 ljiudi 15.000 m²

8.500 ljudi 4.500 m²

15.000 ljudi 15.000 m²

SKUPAJ 2396 m2

40 M

GRADNJA OBJEKTOV NA STADIONU

1923

1925

1926

1927-1928

1929

1935

1939 - 1941

1945

1972

1978

2008

Zravnali dno gramoznice

Plečnik dobi naročilo za stadion

južni, severni, zahodni del opečne ograje

glavni vhod iz Dunajske

zbiranje denarja za gradnjo z loterijo

dela na stadionu zaradi pomanjkanja denarja prekinjena

gradnja gloriete za evharistični kongres

sedišča na severu in godbena paviljona

dokončanje tribun

VIP objekt

transformatorksa postaja

konec uporabe

POGLED V ARENO STADIONA IZ VZHODNE STRANI STADIONA

POGLED V ARENO STADIONA IZ ZAHODNE STRANI STADIONA

S38

S39

OŽJE OBMOČJE - INVENTARIZACIJA

ZID

TRIBUNE

GLORIETA

POSLOVNI / VIP OBJEKT

KLUBSKI OBJEKT

TRANSFORMATORSKA POSTAJA

PAVILJONA

MNENJE IN KRITIKA ZID

S40

S41

Vodovodna / zabetoniran dvojni venec

S42

vzhodna tribuna

S60

S43

pogled na vhodno fasado

stebri in venec / madeži in razpoke

S61

programsko in arhitekturno neusterzen

Najbolj dotrajan in uničen element v prostoru. Erozija, madeži in razpoke se pojavijo pri stebričkih s kroglo in dvojnem vencu. Pri spodnjem delu zidu s pilastri in temeljih so vidne mehanske poškodbe, vandalizem, manjkajoči deli in neustrezne dopolnitve. Del zidu na jugovzhodu je tudi porušen.

S62

programsko neustrezna

godbeni paviljon / jug

TRIBUNE Stopnice in tribune so poškodovane. Predvsem vidne so razpoke, ki so posledica mehanskih poškodb in erozije. GLORIETA

S44

S45

S46

vzhodna tribuna / oblika ohranjena

Koroška / neustrezna dopolnitev

S63

S47

vhod / dotrajano stavbno pohištvo

pogled na zadnjo stran

S64

stopnišče

S65

arhitekturno neustrezna

uničeno stavbno pohištvo

Vidne so resne mehanske poškodbe in razpoke okoli stebrov, kar nakazuje na statično nestabilnost. Zgornji beli del objekta je poln madežev in je potreben čiščenja. Sledi vandalizma so predvsem vidne na stavbnem pohištvu in betonski ograji. POSLOVNI OBJEKT Dotrajano je stavbno pohištvo. Na steklu so vidne sledi vandalizma. Nujno je potrebna tudi menjava vrat, arhitekturni elementi fasade so dobro ohranjeni a vseeno potrebni prenove.

S48

S49

Dunajska / dotrajani materiali

S50

zahodna tribuna / dotrajan beton

S66

S51

vrinjena kolonada / vandalizem

S67

dotrajani svetlobniki

neurejen predprostor

KLUBSKI OBJEKT

S68

dotrajana konstrukcija in material

pogled / godbeni paviljon / sever

Objekt je arhitekturno in programsko neustrezen. Prostori so uničeni in programsko ne ustrezajo novemu programu revitalizacije. PAVILJON Fasada je potrebna čiščenja madežev, menjave oken in vrat. Ograja dobro ohranjena.

S52

S53

Samova / manjkajoč del ograje

S54

poraščenost z zelenjem

S69

S55

stebri- razpoke, mehanske poškodbe

S70

streha klubskega prostora

zaraščeni stranski vhodi

TRANSFORMATORSKA POSTAJA

S71

nepovezanost z arhitekturno dediščino

vandalizem

Postavljena čisto ob opečnato ograjo in se arhitekturno ne integrira v prostor.

S56

S57

Vodovodna / statično nestabilno

S58

pogled na areno

S72

S59

pogled na sprednjo stran

pogled na vrt

pogled na paviljon in klubski prostor

S73

nepovezanost z arhitekturno dediščino

S74

mehanske poškodbe

OŽJE OBMOČJE - INVENTARIZACIJA

GLORIETA

POSLOVNI / VIP OBJEKT

KLUBSKI OBJEKT

PAVILJONA

TRANSFORMATORSKA POSTAJA

PREDLOG PRENOVITVENIH POSEGOV - Sanacija talnih in stenskih oblog v vseh prostorih - Kitanje poškodb in nanašanje potrebnih zaščitnih premazov. - Menjava stavbnega pohištva. Razmislek o dodatni izolaciji prostorov.

S75

S76

izhod v areno

S77

spodnji prostori

S78

spodnji prostori

- Odstranitev nepotrebnih predelnih sten, ki so bile dodane kasneje.

S95

zgornji prostori

notranjost s predelno steno - Razmislek o novih materialih v prostorih glede na namembnost - potrebna nova osvetlitev prostorov

S79

S80

kopalnica

S83

S81

spodnji prostori

S84

garderoba

S87

S85

svetlobnik

S88

stopnišče

S91

poznejše prezidave

zgornji prostori

kopalnica

zgornji prostori s svetlobniki

uničena vhodna vrata

prostor načenja zelenje

S99

S94

ostanek ograje

ostanki instalacijskih kablov

S98

S90

S93

neohranjeni tlak

S97

S86

S89

S92

zgornji prostori

ohranjene telovadne naprave

stopnišče

S96

S82

ohranjeno stavbno pohištvo

dotrajani materiali / vlaga

dotrajan material

PARK

KAJ JE PARK?

»Párk je manjše ali večje območje, krajinsko urejeno za določen namen ali zavarovano zaradi izjemnih naravnih oz. kulturnih vrednot. Iz časov pred našim štetjem so kot vladarske ustanove znani na Kitajskem in v Perziji, kot javne pa tudi v antični Evropi. Začetki sodobnih mestnih parkov segajo v 18. stoletje, razvili najprej v Angliji in nato tudi drugod po Evropi.« (citirano: http://sl.wikipedia.org/wiki/Park, 4.9.2014)

S100 / Henri Rousseau, Femme se promenant dans une foret exotique, 1905

Park je, praviloma z naravnim gradivom, travnatim zemljiščem, nasadi, vodnimi motivi in potmi, ploščadmi, napravami za sedenje, igro in šport ter drugim, urejen odprt prostor, namenjen vsem vrstam prebivalstva za oddih in doživljanje krajinskih in tudi drugih prizorišč. Z drugo besedo, park opredeljujeta tako njegova namembnost in funkcionalnost, kot tudi na tej osnovi razvita, sestavljena zgradba. (citirano: Dušan Ogrin, 2010, Krajinska arhitektura, Ljubljana, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, 146)

Park je ena redkih mestnih kategorij, ki je pozitivno vrednotena. Je socialno pogojena struktura s katero zadovoljimo veliko interesov, pogojenih z zatekanjem človeka iz vsakdanjih stisk. Z obiskom parka znižamo ali odpravimo utrujenost, kar pomeni da nam omogoča obnovitveno doživljanje narave. Pomen parka je danes v mestu popolnoma nesporen. Mnenja o vlogi parka se med današnjimi načrtovalci razlikujejo. Njihova razmišljanja se vrtijo okoli strukturno-oblikovnih vprašanj parka, vendar je socialna

namembnost veliko bolj pomembna. Vlogo parka v mestu je možno primerjati z vlogo trga, saj delujeta kot sprostitveni del med zgoščeno gradnjo, kjer se ljudje lahko zbirajo. Vendar je namen parka drugačen, kar opredeljuje že njegova zgradba. Sestavljen je iz naravnih prvin, nadomešča naravo, ponuja različne aktivnosti, ki jih v naravi ni in nadgrajuje svobodo narave. Mestni ali javni park je poleg trga najpomembnejši del urbanega okolja. Poznamo narodni, nacionalni, naravni, krajinski, športni, muzejski, spominski, industrijski, ekološki, zdraviliški, termalni, terapevtski, gozdni, safari, tehnološki, kopalniški park, park skulptur, itn. Mestni park, kot javni prostor mora zadovoljevati vse potrebe prebivalcev, kar pomeni veliko povprševanje po različnih dejavnostih. Osnovna namembnost mestnega parka je ta, da prebivalstvu omogoča zadovoljitev številnih potreb, zato je njegova zgradba sestavljena in raznolika. Park bo v prihodnje še vedno nepogrešljiv del mestnega življenja. Ob tako hitrem razvoju urbanizacije, se bo naravni prostor krčil, zato bo prebivalstvo še toliko bolj navezano na parke. V prihodnje lahko pričakujemo, da bodo zelene površine mesta še bolj varovane, kot naravna dediščina, zaradi psiho-socialnih potreb se bo želja po parkih v mestu še povečala, zelenje bo postalo merilo kakovosti urbanega življenja in pestrost dejavnosti v parkih se bo zaradi raznolikosti potreb prebivalstva naraščala.

(povzeto po: Dušan Ogrin, 2010, Krajinska arhitektura, Ljubljana, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, 144-149)

Park je prostor sprostitve, kjer se uporabniki udeležijo različnih družbenih, športnih in kulturnih aktivnosti. Je nujno potreben za življenje v mestu, saj imajo prebivalci vse manj stika z naravo. Urbani prostor v okolici stadiona za Bežigradom ne ponuja dovolj raznolikega programa, ki bi napajal in privabljal ljudi v ta predel mesta. Je programsko šibek in ga je potrebno nadgraditi. Stadion je zelo dobro dostopen z javnim prevozom, saj ima avtobusno postajo na Dunajski. Degradirani urbani prostor je potrebno reaktivirati, mu vrnit identiteto in razmisliti o učinkoviti rabi prostora in programa.

ZGODOVINA PARKOV

English Deer Parks 1066

Tiergarten, Berlin 1527

St.James Park, London Tuileries gardens, Paris 1532 1667

18.stoletje Anglija 19.stoletje Evropa

Regent’s park, London John Nash 1811

1810 Botanični vrt, Ljubljana Franc Hladnik

Park so kot prvi verjetno razvili Asirci, kar je razvidno iz likovnega pričevanja iz Karsabada, kjer je viden umetni grič s pravilnim nasadom drevja. Predhodniki so bili tudi stari Egipčani s Svetimi jezeri in gaji ob templjih. Kitajska je imela že pred našim štetjem velike cesarske parke z umetnimi jezeri, nasadi in skalnimi zložbami. V antični Grčiji pa so poznali mitološke gaje kot bivališča nimf in bogov. V Evropi in severni Ameriki park doživi vzpon z rastjo mest, najprej v Angliji, nato v Nemčiji in Franciji. Anglija je postala prva industrijska družba, z drastičnim povečanjem prebivalstva. Zaradi nezdravega življenjskega prostora so oblikovali prepričanje, da bi čistejša mesta spodbujala produktivnost pri delu. Izdelali so pobudo za boljše urejanje mesta in javnih parkov. Prebivalci Londona so že v 17.stoletju imeli dostop do kraljevega Hyde Parka, Richmond Parka in Green Parka. Javni parki pa so se pojavili na začetku 19.stoletja. John White je leta 1809 izdelal načrt za prvi javni park Marelybone, ki sta ga kasneje dokončala Nash in Repton. Nash je pred tem že zasnoval Royal Circus, Royal Crescent in St.James Park. V sodelovanju z Reptonom sta prenovila tudi Regent's park. V istem obdobju je bila zasnovan tudi prvi Victoria park, ki je bil vzor številnim načrtovalcem v Angliji. Koncept angleških parkov je ta, da so bili namenjeni sprehodom, zato so zasnovane dolge krivuljaste poti z nasadi. Sredi 19.stoletja se uveljavi John Claudi-

us Loudon, ki je prvi predlagal zeleni sistem mesta. Leta 1847 je Joseph Paxton prvi zasnoval javni park, Birkenhead Park v Liverpoolu, kamor je vnesel nove zamisli. Istočasno so nastajali javni parki tudi v Nemčiji. Prvi je münchenski Englischer Garten pod okriljem američana Benjamina Thompsona. Leta 1789 je bavarski dvorni knez Theodor podpisal dekret o ureditvi ljudskega vrta ob obstoječih vojaških vrtovih, kjer so že isto leto pričeli z ureditvami krajinskega arhitekta Ludwiga von Sckella in park odprli javnosti. Englischer Garten je danes zelo pomemben za bavarsko prestolnico, to dokazuje da je bila pravilno zasnovana in izvedena ideja ljudskega parka. Kasneje je Englischer Garten močno vplival na zasnove in razvoj javnih parkov v Nemčiji. V Franciji, Parizu je Hausmann v sodelovanju z Napoleonom III spremenil prestolnico. Porušil je mestne četrti in zasnoval vrsto parkov, sprehajalnih poti z drevoredi. Uspelo jim je razviti zeleni sistem mesta z dobrimi povezavami in dostopi. Dela je vodil Jean-Alphonse Alphand, ki je začel s preureditvijo velikega Bois de Boulogne, vendar ga je kasneje Napoleon predl mestu, da ga uredi v javni park. Glavna znamenitost je 140m široka Avenue d'Imperatrice za sprehode s kočijami. Tudi v Združenih državah Amerike se pojavi potreba po javnih parkih. Leta 1857 je Frederick Law Olmstead skupaj s Calvertom Vausom zasnoval newyorški Centralni park, ki je vplival na snovanje mest v ZDA.

1813 Park Tivoli, Ljubljana francoski inženir Blanchard

Viktorijansko obdobje Derby Arboretum, Derby Prvi javni parki J.C.Loudon 1830 1840

1824 Park Zvezda, Ljubljana naročilo Župan Hradecki

Zaradi rasti prebivalstva in urbanizacije se je mestno ozemlje v drugi polovici 19.stoletja močno povečalo. Tako tudi potreba po zelenih površinah za oddih, sprehode in igro. V Angliji se v tem obdobju pojavijo vprašanja o slogu v krajinskem oblikovanju. Na eni strani je William Robinson zagovarjal nepravilno oblikovanje rastlin, kot vidimo v naravi, na drugi strani pa se je Reginald Blomﬁeld zavzemal za formalno oblikovanje in vračanje h renesančnim vzorom. Vzporedno sta ustvarjali v tandemu še Edwina Lutyensa in Gertrude Jekyll, ki sta s svojim slogom pustili velik vpliv v načrtovanju parkov. Na prelomu stoletja se je pojavljalo secesijsko gibanje iz Dunaja, ki se je v krajinskem oblikovanju pojavljalo predvsem v geometrijskih vzorcih in ni pripeljalo večjih inovacij. Najpomembnejši pojav v začetku 20.stoletja je ljudski park, ki se razvije v Nemčiji. Volkspark je nastajal v času ko so se mesta hitro večala in je bil ljudem otežen dostop do narave. Pojavi se park, kot socialna ustanova, ki omogoča ljudem različne dejavnosti in aktivnosti. V novem stoletju je park dobil popolnoma drugo in pomembno prostorsko vlogo, ko postane zeleno središče mesta. Naslednji korak so bile vrtne razstave, predhodnice mestnega parka, ki so nastajale na območjih ruševin in zapuščenih zemljišč. Amsterdamse Bos v Amsterdamu je nastal na robu mesta v izmeri 900ha in je enkraten svojevrsten pojav. Poleg ureditve za številne dejavnosti, obstajajo predeli, ki se prosto razvijajo. S tem predstav-

Hyde park, London J.Paxton 1851

1902 Miklošičev park,Ljubljana Maks Fabiani

lja zanimiv model sodobne parkovne ureditve. V drugi polovici 20.stoletja so si nekateri predstavljali park tudi brez rastlinja, izgubil naj bi vso potrebno kompleksnost. Po drugi strani pa so nekateri razmišljali o parku, kot popolnoma naravni tvorbi, nastajal in razvijal naj bi se po naravni poti. Tako naj bi se pojavljala dva stališča in sicer park kot naravna mestna krajina in park kot kulturna tvorba. Profesor Günter Grizmek iz Münchna je v drugi polovici 20.stol. predstavil nov koncept parkovne ureditve in sicer na podlagi iniciative uporabnikov, s tem bi nastal nov pojem park uporabnikov, kjer bi slednji določali njegovo vsebino in obliko. S tem nastane teza, da je park prostor, kjer ljudje tvorijo odnos do narave. Pred iztekom 20.stoletja se v Barceloni popolnoma zamešajo pojmi parka in trga, ki so geometrijsko strukturirani z zanimivo podobo odprtega prostora. V Parizu pa se vračajo k pravilnem tradicionalnem slogu. Park je torej objekt, ki zadovoljuje potrebe vseh starostnih in interesnih skupin ter družbenih interesov. (povzeto po: Dušan Ogrin, 2010, Krajinska arhitektura, Ljubljana, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, 122-139)

Parc de la Villette B.Tschumi 1982

Tempelhofer park 2010

2010 Severni mestni park,Ljubljana

New Holland West 8 2015

PARK NEKOČ / PARK DANES

PARK NEKOČ: »Koncept angleških parkov je ta, da so bili namenjeni sprehodom, zato so

S101 / PARK

NEKOČ: Maj v Regents parku, slikar Charles Allston Collins, 1851

S102 / PARK

DANES: Eco - Boulevard, Madrid, Ecosistema Urbano, 2004-2007

zasnovane dolge krivuljaste poti z nasadi.« (povzeto po: Dušan Ogrin, 2010, Krajinska arhitektura, Ljubljana, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, 122-139)

PARK DANES: »Park je objekt, ki mora zadovoljiti potrebe vseh starostnih in interesnih skupin ter družbenih interesov.« (povzeto po: Dušan Ogrin, 2010, Krajinska arhitektura, Ljubljana, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, 122-139)

LJUBLJANSKI PARKI

POTI IN PROGRAM

S103 / Park Tivoli, Ljubljana center

100 M

S104 / Severni mestni park Navje, Župančičeva jama

PARK TIVOLI, 1813 Ljubljana center, 484.737 m2 PROGRAM: zelenje, sprehajalne poti, galerija na prostem, ribnik, cafe, botanični vrt, muzej, mini golf, košarka, tenis, bazen, club, hitra hrana, športna dvorana, klopi - javna površina - vedno odprto - veliko zelenja - točkovno zasnovan program - park, kot narava

SEVERNI

MESTNI PARK, 2010 Župančičeva jama, 21.000 m2 PROGRAM: zelenje, klopi, otroško igrišče, sprehajalne poti, vodnjak - javna površina - vedno odprto - točkovno zasnovan programn

PARK ZVEZDA, 1824 Ljubljana center, 14.375 m2 PROGRAM: zelenje, klopi, ploščad za kulturne dogodke, vodnjak - francoska zasnova parka - javna površina - vedno odprto - parkovni pogram, kot so klopi, zelenje - ob parku, ploščad za dogodke

S105 / Park Zvezda, Ljubljana center

DOBRE PRAKSE

S106 / New Holland, St.Petersburg

S107 / Tempelhofer Park, Berlin

S108 / Parc de la villette, Pariz

S109 / Konceptualni diagram, Eco Boulevard, Španija

S114 / Revitalizacija odlagališča odpadkov, Maribor

S115 / Stik nove fasade s staro, Prirodoslovni muzej, Berlin

S116 / Restavracija v muzejski četrti, Dunaj

S117/Eksperimentalno gledališče, Ekvador

S110 / New Holland, St.Petersburg

S111 / Tempelhofer Park, Berlin

S112 / Parc de la villette, Pariz

S113 / Eco Boulevard, Španija

S118 / Nova krajina odlagališča odpadkov, Maribor

S119 / Betonski modul nove fasade, Berlin

S120 / Detajl povezovanja različnih materialov, Dunaj

S121 / Teatralni eksperiment, Ekvador

REVITALIZACIJA BIVŠEGA ODLAGALIŠČA ODPADKOV, Mari-

NOVO VZHODNO KRILO PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA, Berlin,

PRENOVA CAFE RESTAVRACIJE V MUZEJSKI ČETRTI, Dunaj,

bor, Slovenija

Nemčija

Avstrija

EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE V AMAZONSKEM PRAGOZDU, Rukullactam in Ata-

Ecosistema urbana, Europan 6, Mednarodni natečaj za mlade arhitekte, prva nagarda 2008

Diener & Diener Architekten 2011

Lacaton & Vassal

NEW HOLLAND, St.Petersburg,

TEMPELHOFER

PARC DE LA VILLETTE, Pariz,

ECO

Ruasija . 7,8ha

Nemčija . 303ha

PARK,

Berlin,

Francija . Bernard Tschumi . 55ha

Španija . 27.500 m2

odprto: 11.00-23.00

odprto: 06.00-22.30

odprto: 06.00 - 01.00

Ecosistema urbana 2004-2007

Bivši prostori ruske mornarske ﬂote se revitalizirajo z novim programom. Ideja je povezati območje z mestom in mu vrniti identiteto. Območje se preobrazi v večnamenski javni prostor za dogodke v vseh letnih časih.

Revitalizacija bivšega letališča v Berlinu z novo parkovno ureditvijo in stanovanjskim naseljem na obrobju. Park je lociran centralno, bivši objekti letališča pa imajo močno zgodovinsko vrednost.

PROGRAM: park, poslovni in kulturni prostori, restavracije, storitvene dejavnosti, razstavni prostori, hotel

PROGRAM: park, opazovalnica za ptiče, sprehajalnica za pse, kolesarska steza, tekaška steza, grill, rolanje, kajtanje, kulturni dogodki, študentska in družinska stanovanja, hotel

KAKO DELUJE: oddaja prostorov, različni kulturni dogodki RAZVOJ: 2014 - novi načrti za revitalizacijo, park 2015 - do konca leta se otok odpre za javnost

KAKO DELUJE: z oddajanjem prostorov za podjetja, z različnimi kulturnimi dogodki in investitorji RAZVOJ: 2015-2018 - knjižnica, stanovanja, javni prevoz 2019-2022 - šola, stanovanja

VZPOREDNICE Z REVITALIZACIJO PLEČNIKOVEGA STADIONA: - revitalizacija/oživljanje/identiteta - park kot večnamenski javni prostor - kulturni dogodki - oddaja/najem prostorov - močna zgodovinska vrednost - dostopnost z javnim prevozom

2019-2022 - železniška postaja VZPOREDNICE Z REVITALIZACIJO PLEČNIKOVEGA STADIONA: - revitalizacija/oživljanje/identiteta - park kot večnamenski javni prostor - športni, sprostitveni park - na obrobju stanovanja - kulturni dogodki - oddaja/najem prostorov - močna zgodovinska vrednost - dostopnost z javnim prevozom

Zasnovan na območju bivše klavnice in je največji urbani in kulturni park v Parizu. Dostopen je s podzemno, avtobusom, kolesom in ladjico. PROGRAM: park, športna igrišča za otroke in odrasle, kulturni dogodki, gledališče, Muzej glasbe, Center znanosti KAKO DELUJE: z oddajanjem prostorov in zunanjih površin za kulturne dogodke, muzeji in centrom znanosti VZPOREDNICE Z REVITALIZACIJO PLEČNIKOVEGA STADIONA: - revitalizacija/oživljanje/identiteta - park kot večnamenski javni prostor - kulturni dogodki - oddaja/najem prostorov - močna zgodovinska vrednost - dostopnost z javnim prevozom

BOULEVARD,

Madrid,

Koncept reciklaže z vstavljanjem drevesu podobnih struktur v obstoječ urbani prostor. Objekti služijo kot socialni kondenzatorji. Strukture se lahko razstavi in prenese na podobno lokacijo v drugem mestu. PROGRAM: park, prostori za druženje, prečiščevanje zraka v okolici, uravnavanje temperature, hlajenje, klopi, urbani prostor VZPOREDNICE Z REVITALIZACIJO PLEČNIKOVEGA STADIONA: - park kot večnamenski javni prostor - kulturni dogodki - zelenje kot gradnik prostora - uravnavanje bioklimatskih razmer - radikalna nadgraditev lokacije

hualpa, Ekvador

Obravnavana lokacija v Pobrežju predstavlja občinsko odlagališče odpadkov in je trenutno v fazi revitalizacije. Lokacija se uporablja za določeno obdobje, kjer se oblikuje začasna urbana krajina, ki je zgrajena na umetno ustvarjenih ravnih tleh z začasnimi strukturami. Oblikovani so programski obroči, ki predstavljajo zeleno pokrajino. PROGRAM: sejmi, koncerti, šport, javni programi, ki so vezani na dani prostor, stanovanja VZPOREDNICE Z REVITALIZACIJO PLEČNIKOVEGA STADIONA: - revitalizacija/oživljanje/identiteta - park kot večnamenski javni prostor - kulturni dogodki - oddaja/najem prostorov - športne površine - zelenje, kot gradnik prostora

2001

Al Borde 2010

Prirodoslovni muzej v Berlinu je bil zgrajen leta 1810 in je največji te vrste v Nemčiji. V času 2. svetovne vojne je bil vzhodni del muzeja uničen. Ideja prenove je rekonstruirati novo fasado iz betonskih modulov, ki so narejeni z vsemi pomanklijvostimi, ki jih je imela prejšnja fasada. S tem postopkom zgradbo vrnemo v prvotno stanje. Nova fasada je torej podobna obstoječi, vendar je obdelana z drugo barvo in teksturo, kar dodatno poudari njen karakter in zgodbo. Ob novi fasadi brez oken je postavljen tudi program, ki ne potrebuje dnevne svetlobe. PROGRAM: muzej, knjižnica, trgovina, restavracija VZPOREDNICE Z REVITALIZACIJO PLEČNIKOVEGA STADIONA: - rekonstrukcija fasade - obdelava materialov in tekstur

Prenova Cafe restavracije arhitekturnega centra v muzejski četrti na Dunaju naj bi bila bolj drugačna, živahna. Glavno vodilo projekta je prenova obokanega stropa v umetniško nebo, ki predstavlja vstop v sanje, domišljijo. Prostor postane svetel in igriv.

Projekt je nastal pod vodstvom revnega teatra Lerzyja Grotowskega in raziskuje telesno gibanje indijancev, ki živijo na tem predelu Ekvadorja. Gre za odprt projekt, ki nima točno določenega programa, zato so paviljon zasnovali prehodno, brez hierarhije.

PROGRAM: cafe in restavracija VZPOREDNICE Z REVITALIZACIJO PLEČNIKOVEGA STADIONA: - prenova zgodovinskega objekta v sodobno restavracijo

PROGRAM: raziskovanje telesnega gibanja indijancev VZPOREDNICE Z REVITALIZACIJO PLEČNIKOVEGA STADIONA: - umestitev lahkotnega paviljona sredi zelenja, narave.

PROJEKT

RAZVOJ KONCEPTA

ARHITEKTURNI IN PROGRAMSKI ELEMENTI PROJEKTA

ZELENJE

Zelenje, kot zvočna bariera

Zelenje, kot oaza

Zelenje, kot prevleka

PROGRAM Uprava / info točka

Cafe / restavracija

Sanitarije Muzej Dvorana Sanitarije

S122 / Shema natečajne rešitve OMA za Parc de la vilette v Parizu, 1982

Odstranimo arhitekturno in program- Nov program se pojavi v centru stasko neustrezne objekte ter uporabi- diona mo obstoječe vhode

V obstoječih objektih se pojavi spremljevalni program

Glede na arhitekturno kompozicijo lahko zastavimo koncept zelenja, kot zvočno bariero, ki varuje park pred zunanjimi vplivi, kot oazo, ki ponuja prebivalcem odmik in oddih in kot prevleko, ki prostor popolnoma skrije. Glede na obstoječe stanje prostora in analize se parkovni program pojavi v sredini arene, ki je neizkoriščen prazen prostor. To območje je potrebno prestrukturirati z novim programom. Okoli programa se pojavi krožna sprehajalna, rekreacijska pot. Spremljevalni program postavimo v obstoječe zgradbe znotraj obodnega zidu: restavracija in kavarna, galerija, večnamenska dvorana, info točka s prostori za upravo. Uporabijo se vsi obstoječi vhodi, vendar je pomembno, da delujejo bolj jasno, kot do sedaj.

KONCEPT

uprava / info točka

vhod iz Vodovodne grmovnice razgledna točka restavracija / cafe odbojka na mivki gostinski vrt otroško igrišče piknik mestna plaža viseče mreže mali oder plaža-jasa forma viva paviljon-piknik šah / balinčki gradbeno dvigalo namizni tenis veliki oder sanitarije skate park rekreacijska pot glavni vhod iz Dunajske vhodi iz Samove

CENTRALNI STADION POSTANE ZELENI ATRIJ MESTA LJUBLJANA

ZELENA OAZA Z NOVIM KULTURNO REKREACIJSKIM PROGRAMOM

RAZVOJ PROGRAMA

ARENA

SHEMA PROGRAMA

PLAŽA

VELIKI AMFITEATER

MALI AMFITEATER

LOKALNA SKUPNOST

- naravni plavalni ribnik, 1200.0 m2 - plaža, 789.0 m2 - vstopna rampa, 42.1 m2 - garderobe, 112.6 m2 - javni wc, 26.0 m2 - čakalnica, 38.3 m2 - čistilna naprava, 20.4 m2

- oder, 771.8 m2 - rampa, 80.0 m2 - dnevna soba, 57.0 m2 - hidravlično dvigalo, 57.0 m2 - vadbena soba, 53.2 m2 - garderobe, 106.8 m2 - shrambe, 163.8 m2 - wc in kopalnice, 23.4 m2

- oder, 134.5 m2 - shramba,115.5 m2 - stopnice, 32.4 m2

- predavalnica, 70.0 m2 - delavnice, 52.7 m2 - čitalnica, 51.8 m2

GOSTINSKI VRT

ŠPORT

SPROSTITEV V ZELENJU

- zunanja kavarna, 380.0 m2

- odbojka na mivki, 128.0 m2 - otroško igrišče, 144.0 m2 - eksperimentalno igrišče, 371.4 m2 - šah, 100.0 m2 - balinčki, 110.0 m2 - namizni tenis, 100.0 m2 - skate park, 201.10 m2

- piknik, 628.3 m2 - klopi, 226.2 m2 - viseče mreže, 201.0 m2 - plaža-jasa, 592.4 m2

CAFE RESTAVRACIJA 600 m² kuhinja shrambe wc restavracija cafe

UPRAVA 375 m² predavalnica atrij wc čajna kuhinja info spot pisarne

a pot reacijsk Rek

Mestna plaža vodne površine eksperimen. igrišče

ARENA SKUPAJ

Otroško igrišče

7180.7 m2

Zelenje SKATE PARK 200 m² šport

viseče mreže sprostitev piknik

ZELENI ATRIJ MESTA 15.000m² MUZEJ

OBSTOJEČI OBJEKTI

330 m² forma viva

Amﬁteater

GLORIETA

POSLOVNI OBJEKT

GODBENA PAVILJONA

NA PROSTEM

- vhod, 8.8 m2 - jedilnica, 111.3 m2 - shramba/hladilnica, 5.2 m2 - kuhinja, 23.5 m2 - zunanja kavarna, 150.9 m2 - dvigalo, 3.5 m2 - sanitarije, 10.3 m2 - razgledna točka, 218.0 m2 - garderoba/shramba, 53.2 m2 - bar, 16.8 m2 - stopnišče, 14.2 m2

- recepcija, 29.0 m2 - predavalnica, 46.9 m2 - soba za delavnice, 34.0 m2 - knjižnica, 35.9 m2 - atrij, 31.5 m2 - čajna kuhinja, 35.9 m2 - wc, 3.4 m2 - pisarne, 37.1 m2 - sejna soba, 21.3 m2 - stopnišče, 12.4 m2

- sanitarije, 71.6 m2 - garderobe za zaposlene, 35.8 m2 - shrambi, 35.8 m2 - razgledni točki, 78.8 m2

- galerija / Forma viva, 469.8 m2

Šport šah namizni tenis odbojka balinčki

SANITARIJE 60 m² shramba javni wc

OBSTOJEČI OBJEKTI SKUPAJ 1527.5 m2

koncerti predstave delavnice

VEČNAMENSKA DVORANA 193 m² lokalna skupnost

RITEM PROGRAMA

PROGRAM PO GENERACIJSKIH SKUPINAH

SHEME DOGAJANJA POLETI / POZIMI

3-6 LET

6-12 LET

12-18 LET

18-60 LET

60+ LET

DRUŽINA

DRUŽINA, ŠOLA, VRSTNIKI

DRUŽBA, VRSTNIKI, ŠOLA

DELO, ŠTUDIJ, DRUŽINA

DRUŽINA, VRSTNIKI

OTROŠKO IGRIŠČE

EKSPERIMENTALNO IGRIŠČE

SKATE PARK

NAMIZNI TENIS

ŠAH, BALINČKI

MUZEJ

MESTNA PLAŽA

AMFITEATER

SPROSTITEV

GOSTINSKI VRT

poleti / plaža

REKREACIJSKA POT

pozimi / drsališče

PROGRAM POZIMI IN POLETI

tek na smučeh

tek

sejmi

kavarna

otroško igrišče

otroško igrišče odbojka na mivki klopi/sprostitev piknik eksperimentalno igrišče dogodki klopi/sprostitev kopališče/plaža šah balinčki plaža/jasa namizni tenis paviljon/piknik

klopi/sprostitev sankanje eksperimentalno igrišče dogodki klopi/sprostitev drsališče

paviljon/klopi dogodki galerija/forma viva

PROGRAM

dogodki galerija/forma viva skate park

POLETJE

ZIMA

VELIKI ODER

poleti / koncert, dogodki

pozimi / začasni objekti

40 M

KAKO PARK DELUJE?

AKTIVNOSTI :

ODPRTO: vsak dan letni čas: 06.00 - 23.00 zimski čas: 08.00 - 20.00

TEK ODBOJKA NAMIZNI TENIS

OBISKOVALCI: prebivalci Ljubljane in turisti, organizirane skupine

PLAVANJE

CENA OBISKA: brezplačno

DRSANJE

PRIDOBIVANJE FINANC: evropska sredstva za ohranjanje kulturne dediščine, nacionalni razpisi, dogodki, koncerti, sejmi, najem, participiacija meščanov.

TEK NA SMUČEH ZUNANJA KAVARNA

SANKANJE

poleti / gostinski vrt

BALINČKI ROLKANJE PIKNIK

VARNOST V PARKU: prisotnost varnostne službe VARNOST KOPALIŠČA: reševalec iz vode Vstop v park je psom dovoljen zgolj na vrvici. Kolesa, kotalke in rolke so v parku zaželjeni.

KONCERT HRANA SEJMI IGRALA

poleti

pozimi

pozimi / sejmi

ELEMENTI PARKA

GLAVNI ELEMENTI PARKA

VHODI - POVEZAVE

POTI

PROGRAM

GLAVNE POTI UPORABNIKOV DOSTAVA

40 M

Rekreacijska pot okoli arene je dolga 610m. Vse glavne sprehajalne poti pa merijo skupaj 1218.4m.

Raznolikost programa zadovoljuje potrebe šrioke skupine uporabnikov.

NIZKO RASTJE SREDNJE RASTJE VISOKO RASTJE

OSVETLITEV

URBANA OPREMA

SANITARIJE

SINTEZA

Zelenje je gradnik prostora. V novem mestnem parku uporabimo samo avtohtone slovenske rastline.

Osvetlitev omogoča rabo parka tudi v večernih urah.

Urbana oprema je del razgibane krajine mestnega parka.

Javne sanitarije so zasnovane v obeh godbenih paviljonih in v servisnih prostorih mestne plaže.

Glavni elementi parka so vhod, poti, program, zelenje, osvetlitev, urbana oprema in javne sanitarije. Skupaj predstavljajo dinamično podobo novega mestnega parka v Ljubljani in zagotavljajo nemoteno delovanje ter enotnost prostora.

VZDOLŽNI KARAKTERISTIČNI PREREZ STADIONA / M 1:750

KONCEPT ZELENJA

NIZKA VEGETACIJA NIZKE, SREDNJE IN VISOKE TRAVE TER ŠAŠI

SREDNJA IN VISOKA VEGETACIJA

RAZVOJ ZELENJA SKOZI LETA

GRMOVNICE IN DREVESA

2015

2030

2045

10 M

20 M

ZELENJE SKOZI LETNE ČASE

Znotraj arene je zasnovana predvsem nizka vegetacija v simbiozi z visoko. Nizka trava se pojavi okoli programa za piknik, v plaži med zelenjem ter okoli gostinskega vrta. Ostalo zelenje so predvsem srednje in visoke trave, šaši ter obvodne rastline pri naravnem plavalnem ribniku. V vstopnem nivoju na severu, jugu, vzhodu in jugozahodu stadiona so zasajene nizke travne vrste.

Severozahodni del Centralnega stadiona predstavlja srednjo vegetacijo z različnimi grmovnimi vrstami, ki so kompozicijsko formalno postavljene v prostor. V areni so drevesne vrste umeščene v prostor po principu »japonskega vrta« in delujejo popolnoma neformalno ter fluidno. Zelenje je gradnik prostora in se umika tam, kjer je potrebna sončna svetloba ter prostor za program. S tem konceptom zelenja sledimo načelom snovanja odprtega prostora arhitekta Plečnika.

POMLAD

20 M

PREČNI KARAKTERISTIČNI PREREZ STADIONA / M 1:750

POLETJE

JESEN

ZIMA

KATALOG ZELENJA

DREVESNE VRSTE

RAZPOREDITEV ZELENJA V ARENI

NAVADNI MACESEN Larix Decidua

RDEČI BOR Pinus Sylvestris

TISA Taxus Baccata

LIPOVEC Tilia Cordata

OSTROLISTI JAVOR Acer Platanoides

visoko do 35m cveti od marca do junija

visoko do 40m cveti od maja do junija

visoko do 15m cveti od marca do junija

visoko do 25m cveti od junija do julija

visoko do 25m cveti od aprila do maja

PUHASTI HRAST Quercus Pubescens

BELA VRBA Salix Alba

BELI TOPOL Populus Alba

ČEŠNJA Prunus Avium

DIVJA OLJKA Olea Europaea

visoko do 20m cveti od aprila do maja

visoko od 6 do 30m cveti od aprila do maja

visoko od 15 do 30m cveti marca do aprila

visoko od 2 do 25m cveti od aprila do maja

visoko do 10m cveti junija

NAVADNI KLOČEK Staphylea Pinnata

BROGOVITA Viburnum Opulus

ČRNI BEZEG Sambucus Nigra

GRANATNO JABOLKO Punica Granatum

JADIKOVEC Cercis Siliquastrum

visoko od 1,5m do 3m cveti od maja do junija

visoko od 6 do 30m cveti od maja do junija

visoko od 3 do 7m cveti od junija do julija

visoko do 5m cveti od junija do septembra

visoko od 2 do 8m cveti od marca do aprila

ČRNI ŠAŠ Carex Nigra

PRAVI KOLMEŽ Acorus Calamus

KAČUNKA Calla Palustris

KOBULASTA VODOLJUBA Butomus Umbellatus

VELIKA SLADIKA Glyceria Maxima

visoko od 0,5m do 0,8m cveti od maja do avgusta

visoko od 0,6 do 0,75m cveti od junija do avgusta

visoko od 0,1 do 0,2m cveti od maja do junija

visoko od 1 do 2m srednje do pozno poletje

visoko od 0,2 do 0,5m cveti od junija do septembra

MAČJI REP Phleum Subulatum

SIVA ŠAŠULICA Calamagrostis Canescens

PERESASTA BODALICA Stipa Pennata

TRAVNIŠKA BILNICA Festuca Pratensis

NAVADNI TRST Phragmites Australis

visoko od 0,3m do 0,6m cveti od junija do julija

visoko od 0,6 do 1,2m cveti od julija do avgusta

visoko od 0,3 do 1,2m cveti od maja do junija

visoko od 0,4 do 1m cveti od junija do julija

visoko od 1 do 4m cveti od julija do septembra

GRMOVNICE

TRAVE IN ŠAŠI

TEHNIČNA ZASNOVA

NOVI MATERIALI

S123

S124

S125

S126

S127

S128

POTEK PRENOVE

POSTOPEK PRENOVE

UTRDITEV OBSTOJEČE KONSTRUKCIJE

OBODNI ZID Zid se rekonstruira na delih, kjer je porušen in sicer z betonom in betonskimi opekami, da je poseg jasno viden, hkrati pa nadaljuje likovno govorico obstoječega. Rekonstruira se zid, kakršen je bil pred rušitvijo, vendar ga obdelamo z drugim materialom in teksturo. Ostali deli se obdelajo s postopkom konservacije. Razpoke in mehanske poškodbe se očisti, poglobi in zapolni ter premaže z zaščitnimi sredstvi. Vse neustrezne dopolnitve se odstranijo in rekonstruirajo z novimi. Opeke, ki so preveč poškodovane se zamenja z novimi. Temelje zidu se na nekaterih delih ojača, saj so že dotrajani. OBSTOJEČI OBJEKTI Zunanje površine se obdelajo s postopkom konservacije, kot pri obodnem zidu. Notranjost najprej saniramo in jo prilagodimo na nov program ter vgradimo nove instalacije. Pomembna je sanacija vseh mehanskih poškodb in razpok. Sledi fina obdelava površin. Predvidena je energetska prenova.

UTRJEVANJE TEMELJEV OBODNEGA ZIDU Poškodbe temeljev se pojavljajo pri obodnem zidu, verjetno zaradi posedanja. Težave lahko odpravimo s sanacijo obstoječih temeljev, ki jih razširimo in poglobimo. Z razširitvijo zmanjšamo pritiske na temeljna tla, s poglobitvijo se izognemo škodljivim vremenskim vplivom. UTRJEVANJE VERTIKALNIH STEN NA OBSTOJEČIH OBJEKTIH Konstrukcijske napake vplivajo na trdnost objekta, ki se lahko pojavi zaradi slabe gradnje ali starosti objekta. Postopki utrjevanja so prezidava, injektiranje, prefugiranje,... Težave pri obodnem zidu in obstoječih objektih, kjer se pojavi opeka ali kamen rešujemo z injektiranjem in prefugiranjem.

MATERIALNOST

POTI UPORABNIKOV

Obstoječi materiali na stadionu so opeka, beton, kamen, les in kovina. Pri rekonstrukciji obodnega zidu uporabimo vidni beton. Vsi novi objekti so poglobljeni v tla, zasnovani iz armiranobetonske konstrukcije in se razlikujejo v obdelavi strešne konstrukcije (mestna plaža-les, veliki oder-poliran beton, mali oder-marmor). Zunanji prostor restavracije je določen z lesenim podom. Glavni gradnik prostora in ambientov je zelenje, ki je ob vstopu zasnovan z nizko vegetacijo, v areni pa postane prava mestna oaza. Rekreacijske površine so materialno določene glede na vrsto športa (odbojka-mivka, otroško igrišče-tartan, šah in namizni tenis-barvan beton, balinčki-ribosint).

Glavne poti uporabnikov so določene kot sprehajalne poti v prostoru, vendar je gibanje neomejeno in se lahko sprehodimo tudi po površinah med določenimi potmi, saj se tudi tam nahajajo programi. Najbolj pomembna je zgornja krožna pot okoli arene, ki je namenjena rekreaciji. Spodnja krožna pot se pojavi ob tribunah in objame zelene oazo s programom. Med programi znotraj parka se pojavita dve glavni poti, ki se med seboj križata in tri manjše poti, ki omogočata hitrejšo komunikacijo med severom, jugom, vzhodom in zahodom stadion. Dostava za restavracijo je na zahodu stadiona, kjer je omogočen dostop za večja in intervencijska vozila. Dostava za areno je zasnovana s potjo na jugu in z lahkotnim gradbenim dvigalom znotraj arene, ki pripomore k lažjemu prenosu večjih elementov za dogodke, kot prostorska dominanta in podpora dogodkom. Dostopi za funkcionalno ovirane osebe se predvidijo s klančinami oziroma dvigali, ki omogočijo neoviran dostop v objekte.

1M SANACIJA

NOVE INSTALACIJE

REKONSTRUKCIJA OBODNEGA ZIDU

1M NOVI TEMELJ

FINA OBDELAVA

UTRDITEV OPEČNATEGA ZIDU

0.5M

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

KONSTRUKCIJA

MESTNA PLAŽA - SERVISI

AB klančina

predelne stene AB stene, d=30cm

AB nosilci

svetlobnik, Ø=180cm

ZASNOVA KONSTRUKCIJE

Nove volumne na stadionu poglobimo v tla, tako postanejo del dinamične krajine mestnega parka. Zasnova konstrukcije je zelo enostavna. Vsi novi objekti so zgrajeni iz armiranobetonskih elementov. Objekti imajo AB temeljne plošče debeline 40 cm. Raster med prečnimi nosilnimi osmi: Mestna plaža / 7.9m / 2.2m Veliki oder / 8m Mali oder / 7.9m / 2.3m MESTNA PLAŽA Armiranobetonske stene, debeline 30 cm. VELIKI ODER Armiranobetonske stene, debeline 30 cm in armiranobetonski stebri dimenzij 40/40cm. MALI ODER Armiranobetonske stene, debeline 30cm. DVORANA ZA LOKALNO SKUPNOST Armiranobetonske stene, debeline 40 cm in armiranobetonski stebri 35/45 cm z armiranobetonskimi nosilci 35/45cm.

ENERGETSKA ZASNOVA

MESTNA PLAŽA program poglobljen v tla / garderobe, javni wc, čistilna naprava prežračevanje / prisilno mehansko z IR senzorji za merjenje ogljikovega dioksida v zraku osvetlitev / umetna + svetlobniki ogrevanje in hlajenje / predvideno v sklopu mehanskega prezračevanja MALI IN VELIKI ODER program poglobljen v tla / garderobe, shramba, vadbena soba, wc prežračevanje / prisilno mehansko z IR senzorji za merjenje ogljikovega dioksida v zraku v kombinaciji z naravnim prezračevanjem skozi okna ob klančinah osvetlitev / umetna z delno naravno ogrevanje in hlajenje / predvideno v sklopu mehanskega prezračevanja

POŽARNA VARNOST MALI ODER - SERVISI

Za zagotovitev požarne varnosti upoštevamo Pravilnik o požarni varnosti v stavbah. Objekti so zasnovani tako, da oddaljenost od vhoda nikjer ne presega 30m in s tem zagotavlja 60min ubežnega časa - R60. Evakuacija je možna po zunanjih klančinah in stopniščih, ki so ustrezno zaščitena. Predvidene so naprave za gašenje v prostorih, ki so postavljene na vidna mesta ter detektorji dima in požarno-alarmni sistemi, ki so ustrezno nameščeni. Zbirna mesta za intervancijska vozila so ob Dunajski, Samovi in Vodovodni cesti. Vstop v stadion je možen na zahodnem vhodu. Objekti so med seboj dovolj oddaljeni, tako da ni nevarnosti za takojšnjo širitev požara. Konstrukcija objektov je armiranobetonska. Vsi objekti so poglobljeni v tla, zato je pomembna dodatna zaščita, zaradi nevarnosti vstopa vlage v konstrukcijo.

AB stene, d=30cm AB nosilci

VELIKI ODER - SERVISI AB klančina

AB nosilci predelne stene AB stebri, d=40/40cm AB stena d=30cm hidravlično dvigalo

DVORANA ZA LOKALNO SKUPNOST program delno poglobljen v tla / dvorana prežračevanje / prisilno mehansko z IR senzorji za merjenje ogljikovega dioksida v zraku v kombinaciji z naravnim prezračevanjem skozi vrata osvetlitev / umetna z naravno / svetlobniki ogrevanje in hlajenje / predvideno v sklopu mehanskega prezračevanja Objekti se priključijo na obstoječi komunalni vod in sicer energetski vod, vodovod, kanalizacijo in toplovod. Pomembno je da tla in stene zaščitimo z neprekinjeno toplotno izolacijo in s hidroizolacijo, ki preprečuje vstop vlage v zgradbo.

DVORANA ZA LOKALNO SKUPNOST AB steber, d=35/50cm AB stena, d=40cm svetlobnik, Ø=180cm AB nosilci

PRENOVA PREJ / POTEM

OBODNI ZID NA JUGOZAHODU STADIONA / PREJ

NOTRANJOST GLORIETE / PREJ

S129

S130

S133

S134

S131

S132

S135

S136

OBODNI ZID NA JUGOZAHODU STADIONA / POTEM

NOTRANJOST GLORIETE / POTEM

PRENOVA PREJ / POTEM

TRIBUNE / PREJ

NOTRANJOST UPRAVNE STAVBE/ PREJ

S137

S138

S141

S142

S139

S140

S143

S144

TRIBUNE / POTEM

NOTRANJOST UPRAVNE STAVBE / POTEM

GRAFIﾄ君O GRADIVO

OBSTOJEČE STANJE / M 1:750 5M

1 / arena 2 / glorieta 3 / vhod iz Vodovodne ulice 4 / VIP objekt 5 / transformatorska postaja 6 / godbeni paviljon 7 / klubski objekt 8 / vhod iz Dunajske ceste 9 / godbeni paviljon 10 / spominski steber z vertnico 11 / poslovna zgradba-Pečečnik 12 / gradbena ograja 13 / športni center Triglav 14 / Fondovi vrtički

SITUACIJA / M 1:750 5M

1 / piknik 2 / naravni plavalni ribnik 3 / eksperimentalno igrišče 4 / mestna plaža 5 / trg pred dvorano za lokalno skupnost 6 / razgledna točka 7 / forma viva 8 / vhod iz Dunajske ceste 9 / skate park 10 / gradbeno dvigalo 11 / veliki oder 12 / paviljon - piknik 13 / plaža - jasa 14 / sadna drevesa 15 / viseče mreže 16 / klopi - sprostitev 17 / otroško igrišče 18 / divje oljke 19 / zunanja kavarna 20 / odbojka na mivki 21 / razgledna točka 22 / grmovnice 23 / vstopna ploščad pred upravo 24 / uprava 25 / vhod iz Vodovodne ulice dostava 26 / vhod iz Samove ulice 27 / vhod iz Samove ulice 28 / razgledna točka 29 / namizni tenis 30 / balinčki 31 / šah 32 / klopi - sprostitev 33 / mali oder 34 / kolesarnica

POGLED IZ GLORIETE NA PARK

PLEČNIKOVA GLORIETA POSTANE GOSTINSKI PAVILJON DVIGNJEN NAD PARK.

MESTNA PLAŽA / M 1:250

TLORIS KLETI / SERVISNI PROSTORI

TLORIS PARKA/ MESTNA PLAŽA

1M NARAVNI PLAVALNI BAZEN voda / 1200,00m2 -5.10

KLOPI zka trava / 113,10m2 -4.00

3,.1,. 3/2âý$' les / 314,16m2 -5.40

MESTNA PLAŽA / SERVISI P1 vstopna rampa/zglajen beton P2 čakalnica/zglajen beton P3 javni moški wc/zglajen beton P4 javni ženski wc/zglajen beton P5 hodnik/čakalnica/ulit epoksi P6 ženska gard./ulit epoksi P7 moška gard./ulit epoksi P8 čistilna naprava/ulit epoksi

120

42.1 m2 38.3 m2 13.0 m2

110 P2

SVETLOBNIKI

pesek / 1988,27m2 -3.70

13.0 m2 29.2 m2

P6 P5

56.3 m2 56.3 m2 20.4 m2

268.6 m2

100

REKREACIJSKA POT tartan / 1474,44m2 0.00

P8 5

TRAVNIK nizka in visoka trava / 5206,40m2 -5.00

9,6(ý( 05(ä( nizka trava / 201,05m2 -3.50

(.63(5,0(17$/12 ,*5,âý( les / 362,30m2 -5.00

-6.70

SADOVNJAK

ZUNANJI TUŠI les / 511,22m2 -5.00

-5.00

E 2 0 3/$ä$ -$6$ nizka trava / 592,42m2 -5.40

0(671$ 3/$ä$ les / 130,15m2 -5.00

PAVILJON - PIKNIK pesek / 314,16m2 -5.00

50 -5.00

100

DVORANA ZA LOKALNO SKUPNOST / M 1:250

TLORIS PRITLIČJA / DVORANA

TLORIS PARKA / FORMA VIVA

3/$ä$ -$6$ nizka trava / 592,42m2 -5.40

0(671$ 3/$ä$ les / 130,15m2 -5.00

-5.00

DVORANA ZA LOKALNO SKUPNOST D1 predavalnica /zglajen beton D2 delavnice/zglajen beton D3 čitalnica/zglajen beton D4 wc ženski/ulit epoksi D5 wc moški/ulit epoksi

70.0 m2

52.7 m2 51.8 m2 17.9 m2 17.9 m2

210,3 m2

30 OBSTOJEČI TLORISI GODBENEGA PAVILJONA M 1:500

D5 0.40

VELIKI ODER poliran beton / 771,84m2 -4.60

TRG tlakovanje / 272,32m2 -5.00

F E

pesek / 1168,40m2 -5.00

C B A

-5.00

SVETLOBNIKI

600

FORMA VIVA nizka trava / 469,84m2 0.00

TRAVNIK nizka trava / 4683,00m2 0.00

0 59

REKREACIJSKA POT tartan.1474,44m2 0.00

580

570

560

550

967231$ 3/2âý$' tlakovanje.746,54m2 0.00

540

530

520

REKREACIJSKA POT tartan / 1474,44m2 0.00

101

102

VELIKI ODER / M 1:250

TLORIS KLETI / SERVISNI PROSTORI

103

TLORIS PARKA/ VELIKI ODER

1M â32571( 3295â,1( tlakovanje / 1384,79m2 -5.00 %$/,1ý., ribosint / 110,00m2 -5.00

-5.00

3/$ä$ -$6$ nizka trava / 592,42m2 -5.40

VELIKI ODER / SERVISI V1 rampa/zglajen beton V2 dnevna soba/zglajen beton V3 hidravlično dvigalo/ zglajen beton V4 vadbena soba/zglajen beton V5 garderoba/zglajen beton V6 garderoba/zglajen beton V7 sharmba/zglajen beton V8 shramba/zglajen beton V9 wc invalidi/ulit epoksi V10 wc ženski/ulit epoksi V11 wc moški/ulit epoksi V12 strojnica/zglajen beton V13 skladišče/zglajen beton V14 skladišče/zglajen beton

80.0 m2 57.0 m2 57.0 m2 53.2 m2 NAMIZNI TENIS barv.beton / 100,00m2 -5.00

53.2 m2 53.6 m2 53.6 m2 110.2 m2 7.8 m2 7.8 m2 7.8 m2 15.3 m2 19.5 m2 19.2 m2

PAVILJON - PIKNIK pesek / 314,16m2 -5.00

595.2 m2

V14

V13

V12

V1 2

POTI terrazzo -5.00

VELIKI ODER poliran beton / 771,84m2 -4.60

GRADBENO DVIGALO jeklo -4.00

V3 V11

V10

V8 4

pesek / 1168,40m2 -5.00

-5.00

SKATE PARK n beton / 201,10m2 -2.50

TRAVNIK nizka trava / 4683,00m2 0.00

967231$ 3/2âý$' tlakovanje.746,54m2 0.00

540

530

520

510

500

490

480

470

REKREACIJSKA POT tartan / 1474,44m2 0.00

104

MALI ODER / M 1:250

TLORIS KLETI / SERVISNI PROSTORI

TLORIS PARKA/ MALI ODER

27 0

ZUNANJA KAVARNA les / 380,00m2 -5.00

28 0 MALI ODER / SERVISI 32.4 m2 115.5 m2 3.9 m2 3.9 m2

2752â.2 ,*5,âý( tartan / 144,00m2 -5.00

SADOVNJAK

155.7 m2

300 TRAVNIK nizka trava / 4683,00m2 0.00

KLOPI nizka trava / 113,10m2 -4.00

310 A B

320 M2

M1 2

KOLESARNICA

340 KLOPI nizka trava / 113,10m2 -5.00

SPOMINSKI STEBER

9,6(ý( 05(ä( nizka trava / 201,05m2 -3.50

350 ŠAH barv.beton / 100,00m2 -5.00

360

pesek / 1988,27m2 -3.70

MALI ODER marmor / 167,90m2 -5.00

330

stopnice/zglajen beton shramba/zglajen beton wc ženski/ulit epoksi wc moški/ulit epoksi

290

M1 M2 M3 M4

105

106

GLORIETA / M 1:250

TLORIS PRITLIČJA / RESTAVRACIJA

107

TLORIS PARKA / KAVARNA

VHOD VODOVODNA ULICA dostava

G13 G7

G10

G11

G12 G14

190

REKREACIJSKA POT tartan / 1474,44m2 0.00

200

230 G6

4.4 m2 7.10 m2 150.9 m2

406,9 m2

240

7.10 m2 3.5 m2 4.4 m2 5.1 m2 5.5 m2 5.2 m2 5.4 m2

220

3.5 m2 23.5 m2 111.3 m2 16.8 m2 53.2 m2

G15 G3

0 25

G1 dvigalo G2 kuhinja/ulit epoksi G3 jedilnica/terrazzo G4 bar/terrazzo G5 shramba/gard./ulit epoksi G6 stopnišče/terrazzo G7 dvigalo G8 vhod/terrazzo G9 shr./hladilnica/ulit epoksi G10 wc moški/ulit epoksi G11 wc ženski/ulit epoksi G12 kopalnica/gard./ulit epoksi G13 vhod/terrazzo G14 stopnišče/terrazzo G15 zunanja kavarna

210

RESTAVRACIJA / KAVARNA

0.00

0 26

-5.00

OBSTOJEČI TLORISI GLORIETE M 1:500

TRAVNIK nizka in visoka trava / 577,00m2 -5.00

27 0 ZUNANJA KAVARNA les / 380,00m2 -5.00

28 0 2752â.2 ,*5,âý( tartan / 144,00m2 -5.00

SADOVNJAK

ODBOJKA mivka / 128,00m2 -5.05

NARAVN

KLOPI nizka trava / 113,10m2 -4.00

3,.1,. 3/2âý$' les / 314,16m2 -5.40

A B 1

MALI ODER marmor / 167,90m2 -5.00

pesek / 1988,27m2 -3.70

108

UPRAVA / M 1:250

TLORIS PRITLIČJA / UPRAVA

TLORIS PARKA / UPRAVA

UPRAVA / INFO TOČKA U1 recepcija/terrazzo U2 predavalnica/terrazzo U3 delavnice/terrazzo U4 knjižnica/terrazzo U5 atrij/terrazzo U6 čajna kuhinja/terrazzo U7 wc/ulit epoksi U8 pisarna/hrastov parket U9 shramba/hrastov parket U10 sejna soba/hrastov parket U11 pisarna/hrastov parket U12 stopnišče/hodnik/hrastov parket

29.0 m2 46.9 m2 34.0 m2 35.9 m2 31.5 m2 35.9 m2 3.4 m2 12.6 m2 7.8 m2 21.3 m2 16.7 m2 12.4 m2

U4 U5

287,4 m2

U1 U7

RESTAVRACIJA / KAVARNA G16 dvigalo G17 razgledna točka /terrazzo G18 stopnišče/terrazzo

3.5 m2 33.4 m2

U10

U9 U8

7.1 m2 U12 U11

44.0 m2

OBSTOJEČI TLORISI VIP OBJEKTA M 1:500

967231$ 3/2âý$' les / 487,20m2 0.05

G17

G18

0.00

18 0

3.00

-5.00

TRAVNIK nizka in visoka trava / 577,00m2 -5.00

17 0

G16

190

200

REKREACIJSKA POT tartan / 1474,44m2 0.00

210

220

ZELENJE pesek in grmovnice / 3016,28m2 0.00

109

110

rekreacijska pot tartan

PREČNI PREREZ / M 1:250

nizka trava

sprehajalna pot terrazzo

mali oder marmor

shramba viden beton

otroško igrišče tartan

osvetlitev sprehajalna pot terrazzo

hrib

gostinski vrt les

piknik les

visoka trava

odbojka mivka

obvodne rastline

naravni plavalni bazen

mestna plaža garderobe les viden beton

sprehajalna pot terrazzo

zelenje grmovnice

111

rekreacijska pot tartan

112

zelenje grmovnice

VZDOLŽNI PREREZ / M 1:250

rekreacijska pot

servisi razgledna restavracija sprehajalna točka kavarna pot terrazzo terrazzo

zunanja kavarna les

odbojka mivka

osvetlitev

visoka trava

paviljon - piknik pesek

garderobe/ veliki oder dvorana za svetlobniki sprehajalna shramba poliran beton lokalno skupnost pot viden beton železna vrata terrazzo

tribune

nizka trava

rekreacijska pot tartan

113

vstopna ploščad tlakovanje

114

POGLED IZ MESTNE PLAŽE

115

NARAVNI BAZEN POVEZUJE NOVO MESTNO PLAŽO IN OZELENJEN PARTER.

116

DETAJL/ MESTNA PLAŽA / M 1:20

117

T3 leseni pod 4.5 cm lesena podkonstrukcija 11.5 cm estrih 6 cm termo izolacija 8cm hidro izolacija 2cm

-5.40

-5.00

obvodne rastline

temeljna plošča 40 cm hidroizolacija 2 cm nasutje 10 cm

AB stena 20 cm hidroizolacija 2cm termo izolacija 8 cm hidroizolacija 25 cm

-6.00

T4 vegetacijski sloj 3 cm ﬁlc 1 cm hidroizolacija 2cm estrih 2cm

T1 PVC plošče 5cm prostor za instalacije 30cm temeljna plošča 40cm hidroizolacija 2cm termo izolacija 8cm podložni beton 8 cm

-8.00

drenažni zasip drenažna cev

118

DETAJL / DVORANA ZA LOKALNO SKUPNOST / M 1:20

svetlobnik

0.00

S1 viden beton 4cm termo izolacija 8cm AB stena 35 cm

T3 vegetacijski sloj 13cm ﬁlc 1cm hidroizolacija 2cm termo izolacija 15 cm parna zapora 2cm estrih 6cm AB plošča 20 cm

S2 jeklena vrata 10 cm

T2 viden beton 5cm estrih 14cm termo izolacija 14cm hidro izolacija 2cm temeljne plošča 40 cm

T1 tlakovanje 5cm estrih 10 cm nasutje 15 cm

-5.00

drenažni zasip drenažna cev

119

120

VIRI IN LITERATURA

FOTOGRAFIJE

121

LITERATURA S44 - osebni arhiv

S92 - osebni arhiv

S45 - osebni arhiv

S93 - osebni arhiv

S46 - osebni arhiv

S94 - osebni arhiv

S47 - osebni arhiv

S95 - osebni arhiv

S48 - osebni arhiv

S96 - osebni arhiv

S49 - osebni arhiv

S97 - osebni arhiv

S50 - osebni arhiv

S98 - osebni arhiv

/ mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.88

S51 - osebni arhiv

S99 - osebni arhiv

/ mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.96

S8 - mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.85

S52 - osebni arhiv

S100 - http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/rousseau/, 1.10.2014

S53 - osebni arhiv

S101 - http://www.tate.org.uk/art/artworks/collins-may-in-the-regents-park-t03025, 10.5.2015

S9 - mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.90

S54 - osebni arhiv

S102 - http://ecosistemaurbano.com/portfolio/eco-boulevard/, 10.5.2015

S55 - osebni arhiv

S103 - http://tripedia.info/attraction/tivoli-city-park/, 10.05.2015

S56 - osebni arhiv

S104 - http://www.dkas.si/picture/?id=1944, 10.05.2015

S57 - osebni arhiv

S105 - http://www.visitljubljana.com/si/e-news/2014/julij/56047/detail.html, 10.05.2015

S58 - osebni arhiv

S106 - http://www.west8.nl/projects/all/new_holland/, 2.10.2014

S59 - osebni arhiv

S107 - http://www.theguardian.com/travel/2011/aug/17/top-10-outdoor-activity-berlin, 08.07.2014

S60 - osebni arhiv

S108 - https://martinfdc.wordpress.com/tag/bernard-tschumi/, 10.05.2015

S61 - osebni arhiv

S109 - http://www.archdaily.com/6303/eco-boulevard-in-vallecas-ecosistema-urbano/404343646_diagrama-ide-

S1- http://fototekamnzs.com/2014/12/04/ogled-nogometne-tekme-nekoliko-drugace/#jp-carousel-4583, 15.12.2014 S2 - arhiv Mestni muzej Ljubljana, galerije in Plečnikova zbirka S3 - osebni arhiv

S5 - http://sloveniafacts.wordpress.com/, 19.8.2014 S6 - http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RMXW1EHK/, 5.10.2014

S10 - mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.86 S11 - mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.87 S12 - mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.87 S13 - mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.85 S14 - Zgodovinski arhiv Ljubljana S15 - Zgodovinski arhiv Ljubljana S16 - http://www.delo.si/druzba/panorama/orlovski-stadion-med-nostalgijo-in-sanjami.html, 2.10.2014

S62 - osebni arhiv S63 - osebni arhiv S64 - osebni arhiv

S17 - http://projekti.gimvic.org/2001/plecnik2d/index.html, 30.8.2014

S65 - osebni arhiv

S18 - mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.91

S66 - osebni arhiv

S19 - http://www.zurnal24.si/sneg-skopnel-stadion-razsut-clanek-74862, 1.10.2014 S20 - Arhiv Mestni muzej Ljubljana, galerije in Plečnikova zbirka S21 - Zgodovinski arhiv Ljubljana S22 - osebni arhiv S23 - osebni arhiv S24 - osebni arhiv S25 - osebni arhiv S26 - osebni arhiv S27 - osebni arhiv S28 - osebni arhiv S29 - osebni arhiv S30 - osebni arhiv S31 - osebni arhiv S32 - osebni arhiv S33 - osebni arhiv S34 - osebni arhiv S35 - osebni arhiv S36 - osebni arhiv S37 - osebni arhiv S38 - osebni arhiv S39 - osebni arhiv S40 - osebni arhiv

/ Mirko Pak, 2002, Geograﬁja Ljubljane, Ljubljana, Oddelek za geograﬁjo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani / Aleš Vodopivec, 1974, Arhitektov bilten 21, Arhitektura Ljubljane, Idrija, tisk Mestni muzej, str. 111-160 / Jože Plečnik, 1929, Studija regulacije severnega dela Ljubljane, Dom in svet, Ljubljana, letnik 42, številka 3

S4 - http://www.zmaga.com/forum_topic.php?pg=3&id=8568, 19.8.2014

S7- mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.84

/ dr.Milan Orožen Adamič, dr.Drago Perko, Drago Kladnik, 1996, Priročni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, DZS, str.171

S67 - osebni arhiv S68 - osebni arhiv

as/,10.5.2015

S110 - http://www.west8.nl/projects/all/new_holland/, 2.10.2014

/ mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.83-85

/ mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.92-102 / Vladimir Vilman, 2008, Prvi ljubljanski stadion, Kronika, 56, str.86-90 / Andrej Hrausky,Janez Koželj, Damjan Prelovšek, 2007, Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana, Ljubljana, Cankarjeva založba, str. 9-31 / Darja Pergovnik Cotič, 2013, Plečnikove ureditve odprtega prostora v Ljubljani, magistrsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta / Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.104 / prof. Janez Koželj, u.d.i.a.; Jernej Vidmar, u.d.i.a, avgust 2008, urbanistične smernice za prenovo Plečnikovega stadiona za Bežigradom v Ljubljani, Ljubljana, natečajna dokumentcija vabljenega mednarodnega natečaja za urbanistično in arhitekturno zasnovo prenove in dograditve Plečnikovega stadiona za Bežigradom v Ljubljani / dr.Damjan Prelovšek, 2013, K poročilu o vplivih na okolje za Bežigrajski športni park - glede ocene vplivov na Plečnikov stadion - kulturni spomenik državnega pomena, Ljubljana, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 4-10 / Živa Deu, 2011, Prenova arhitekture in konservatorstvo, predavanja, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo

S111 - http://de.wikipedia.org/wiki/Tempelhofer_Feld#mediaviewer/Datei:Tempelhofer_Park_1.jpg, 08.07.2014 S112 - http://de.wikipedia.org/wiki/Tempelhofer_Feld#mediaviewer/Datei:Tempelhofer_Park_1.jpg, 08.07.2014 S113 - http://ecosistemaurbano.com/portfolio/eco-boulevard/, 10.5.2015 S114 - http://ecosistemaurbano.com/portfolio/regeneration-of-a-former-landﬁll/, 10.05.2015

/ Dušan Ogrin, 2010, Krajinska arhitektura, Ljubljana, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, 146 / Dušan Ogrin, 2010, Krajinska arhitektura, Ljubljana, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, 144-149 / Dušan Ogrin, 2010, Krajinska arhitektura, Ljubljana, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, 122-139

S115 - http://en.wikipedia.org/wiki/Diener_%26_Diener#/media/File:Ostﬂ%C3%BCgel_Museum_f%C3%BCr_ Naturkunde_Berlin_Photo_copyright_Christian_Richters.jpg, 19.05.2015

SPLET

S69 - osebni arhiv

S116 - http://lacatonvassal.com/index.php?idp=13#, 19.05.2015

S70 - osebni arhiv

S117 - http://tectonicablog.com/?p=27276, 25.05.2015

S71 - osebni arhiv

S118 - http://ecosistemaurbano.com/portfolio/regeneration-of-a-former-landﬁll/, 10.05.2015

S72 - osebni arhiv

S119 - http://www.baunetzwissen.de/objektartikel/Beton-Naturkundemuseum-in-Berlin_1457531.html, 19.05.2015

S73 - osebni arhiv

S120 - http://lacatonvassal.com/index.php?idp=13#, 19.05.2015

/ http://projekti.gimvic.org/2001/plecnik2d/index.html, 30.4.2015

S74 - osebni arhiv

S121 - http://tectonicablog.com/?p=27276, 25.05.2015

/ https://sites.google.com/site/ljmojemesto/home/znacilnosti, 30.4.2015

S75 - osebni arhiv

S122 - http://www.world-architects.com/fr/architecture-news/found/Drawing_Ambience_ Alvin_Boyarsky_and_the_Architectural_Association_762, 7.10.2014

/ http://ljubljanski.projekti.si/prenova-plecnikovega-stadiona.aspx, 14.5.2015

/ http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana, 19.8.2014 / http://sl.wikipedia.org/wiki/Park, 4.9.2014

S76 - osebni arhiv S77 - osebni arhiv

S123 - http://www.indesignlive.com/articles/create-stone-bring-their-terrazzo-range-to-theworld#axzz3bdwSUEXq, 25.5.2015

S78 - osebni arhiv

S124 - http://www.cgtextures.com/, 25.5.2015

S79 - osebni arhiv

S125 - http://www.apollovision.de/pixtacy/index.php?/Bilder/Architektur/TS-68_naturkundemuseum/TS68-14.jpg, 25.5.2015

S80 - osebni arhiv S81 - osebni arhiv S82 - osebni arhiv S83 - osebni arhiv S84 - osebni arhiv S85 - osebni arhiv S86 - osebni arhiv

S126 - http://www.cgtextures.com/, 25.5.2015 S127 - http://www.cgtextures.com/, 25.5.2015 S128 - http://www.cgtextures.com/, 25.5.2015 S129 - osebni arhiv S130 - osebni arhiv S131 - osebni arhiv S132 - osebni arhiv

S87 - osebni arhiv S133 - osebni arhiv S88 - osebni arhiv

S134 - osebni arhiv

S41 - osebni arhiv

S89 - osebni arhiv

S42 - osebni arhiv

S90 - osebni arhiv

S136 - S144 - osebni arhiv

S43 - osebni arhiv

S91 - osebni arhiv

S145 - Zgodovinski arhiv Ljubljana

S135 - osebni arhiv

/ http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana, 14.5.2015 / http://www.delo.si/druzba/panorama/orlovski-stadion-med-nostalgijo-in-sanjami.html, 30.4.2015

/ http://ppmol.org/urbanizem5/submain.php?get=123, 14.5.2015

122

∞ VOOR MOEDER EN VADER ∞ Hvala... ... mentorju za usmerjanje in znanje. ... somentorici in Juretu za vse pozitivne spodbude in nasvete. ... Martinu za nasmeh, objem in dobro glasbo. ... Simoni in Zvonetu za najboljša nedeljska kosila. ... Uli,Nini in mojim puncam za klepet. ... Maši in Tinčku za prijeten delovni ambient. ... Neži, Andražu in Kruhu za podporo. ... vsem norim prijateljem za dobro družbo.

123

Spodaj podpisana Nika van Berkel izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Idejna zasnova novega modela mestnega parka, revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom, ki sem jo izdelala pod mentorstvom Vase J. Perovića in somentorstvom Anje Vidic. Zagovarjala sem jo dne 18.6.2015 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.