Eva Sušnik by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomska naloga

ZASNOVA MANJŠEGA TURISTIČNEGA NASELJA NA GRADIŠČU NAD PRVAČINO Eva Sušnik

mentor: prof. Miloš Florjančič, univ.dipl.inž.arh. somentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh. konzultant za gradbeno konstrukcijo: dr. Klemen Rejec, univ.dipl.inž.grad. Leto vpisa: 2006 Kraj in leto izdelave diplomske naloge: Ljubljana, 2013

ABSTRACT

POVZETEK

The thesis attempts to show one possible perspective on the development of tourism in the village Gradišče nad Prvačino, situated in the Vipava Valley. I believe that the area holds a wealth of possibilities to become more attractive and interesting for tourism without needing much redevelopment, and that it can turn itself into some sort of hub for tourist activities for visitors. Simultaneously, such development can benefit the livelihood of inhabitants.

Diplomsko delo skuša prikazati en pogled na možnosti razvoja turistične dejavnosti na Gradišču nad Prvačino v Vipavski dolini. Mislim, da ima to območje veliko možnosti, da z le majhnimi posegi postane turistično privlačnejše in zanimivejše in da postane nekakšen center turistične dejavnosti za obiskovalce. Ta dejavnost pa lahko hkrati obogati življenja prebivalcev.

The analysis of the status quo shows that Gradišče has a lot of potentials which are not yet exploited in adequate measure. A plot on the eastern side of the village boasts a nice view, a small vineyard and ease of access. Therefore I believe it to be a suitable location for a small visitor center which would fulfill the needs of tourists as well as provide the area with employment possibilities and demand for accompanying activities. I suggest that the existing smaller structure in the vineyard is demolished. Instead of it three structures should be built on the uppermost part of the plot; the first holding the reception, a restaurant and a smaller wine cellar, the second suites, and the third an accompanying spa program.

Analiza obstoječega stanja kaže, da ima Gradišče precej potencialov in obstoječih danosti, ki pa jih ne izkorišča v pravi meri. Parcela na vzhodnem delu kraja se ponaša z lepimi pogledi, malim vinogradom in dostopnostjo, zato menim, da je primerna lokacija za manjši turistični center, ki bi zadovoljeval turiste in napajal okolico z delovnimi mesti in povpraševanjem po spremljevalnem programu. Predlagam, da se manjši obstoječi objekt v vinogradu poruši, namesto njega pa se na najvišje ležečem delu parcele postavijo trije objekti; prvi z recepcijo, restavracijo in manjšo vinsko kletjo, drugi z apartmaji in tretji s spremljevalnim spa programom. Ključne besede: turistično naselje, apartma, vinograd, turizem, vinarstvo, Gradišče nad Prvačino

Key words: tourist village, suite, vineyard, tourism, winemaking, Gradišče nad Prvačino

ZASNOVA MANJŠEGA TURISTIČNEGA NASELJA NA GRADIŠČU NAD PRVAČINO, diplomska naloga, diplomant: Eva Sušnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, mentor: prof. Miloš Florjančič, univ.dipl.inž.arh., somentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh., leto vpisa: 2006, kraj in leto izdelave diplomske naloge: Ljubljana, 2013

KAZALO 1 UVOD 1.1 Oris problema 1.2 Metoda dela 1.3 Cilji diplomske naloge

4 4 4 4

2 TURIZEM

2.1 O turizmu in željah

2.2 Definicija pojmov 2.3 Zgodovina turizma 2.4 Tipi turizma, ponudba, trendi 2.5 Primeri manjših turističnih objektov v tujini

8 9 12 13

2.6 Zgodovina turizma v Sloveniji 2.7 Turistična ponudba v Sloveniji 2.8 Primeri manjših turističnih objektov v Sloveniji

16 20 21

3 VINARSTVO

25 26 27

3.1 Zgodovina in razvoj vinarstva 3.2 Vinorodni okoliši v Sloveniji 3.3 Vinorodni okoliš Vipavska dolina

4 LOKACIJA

4.1 Vipavska dolina 4.2 Gradišče 4.2.1 Zgodovinske risbe Gradišča 4.2.2 Pozidava 4.2.3 Kulturna dediščina 4.2.4 Fotografije Gradišča 4.3 Vipavska hiša 4.4 Turistično zaledje 4.5 Fotografije lokacije 4.6 Analiza lokacije 4.7 Sinteza analize lokacije 4.8 Analiza obstoječega objekta 4.9 Izhodišča za projekt

29 30 31 32 33 34 36 37 39 41 42 43 44

5 REFERENCE

6 PROJEKT

6.1 Koncept 6.1.1 Shema koncepta 6.1.2 Programska shema 6.1.3 Poti po parceli in po objektih 6.1.4 Oblikovna zasnova 6.1.5 Faznost gradnje 6.1.6 Uporabljeni materiali 6.1.7 Konstrukcijska shema 6.1.8 Zasnova požarne varnosti

52 52 53 54 55 58 59 60 61

6.2 Načrti 6.2.1 Pregledna situacija 1:5000 6.2.2 Situacija 1:500 6.2.3 Prerez 1:500 6.2.4 Situacija 1:250

63 63 64 65 66

6.2.5 Objekt z recepcijo 6.2.5.1 tloris pritličja 1:100 6.2.5.2 tloris kleti 1:100 6.2.5.3 prerezi 1:100 6.2.5.4 fasade 1:100

68 68 69 70 71

6.2.6 Apartmajski objekt 6.2.6.1 tloris 1:100 6.2.6.2 prerezi 1:100 6.2.6.3 fasade 1:100 6.2.6.4 prostorski prikaz

72 72 73 74 75

6.2.7 Objekt z recepcijo 6.2.7.1 tloris 1:100 6.2.7.2 prerezi 1:100 6.2.7.3 fasade 1:100 6.2.7.4 prostorski prikaz

76 76 77 78 79

6.2.8 Fasadni pas 1:20

6.3 Fotografije makete

7 ZAKLJUČEK

8 VIRI IN LITERATURA

1 UVOD Turizem je močna gospodarska panoga, ki se neprestano razvija. Cilji popotnikov so zelo različni, zagotovo pa so drugačni kot v preteklosti. Še nedolgo nazaj so počitnice pomenile čas za druženje in velikokrat preživljanje prostega časa v večjih hotelskih kompleksih, kjer so obiskovalci našli vse kar so potrebovali, vključno z animacijo in živahnim programom. Danes si mnogi v prostem času želijo predvsem miru, intime ter čas zase, zato so se spremenile tudi zahteve za počitniško turistično infrastrukturo, veliko je manjših turističnih objektov v naravi. Vipavska dolina leži na pomembni osi med Benetkami in Dunajem, že v rimskem obdobju so zaradi geografske dostopnosti po dolini vodile pomembne poti. Izjemnost prostora je istočasna mirnost, agrarna dejavnost, skoraj romantično življenje med vinogradi in sadnim drevjem, prijetna klima, dobra kulinarika in dobri ljudje ter na drugi strani bližina številnih svetovno zanimivih točk; dve uri potovanja z avtomobilom ločita ta del Primorske od Benetk, ena ura do morja - Trst, Koper, ena ura do smučišč v Sloveniji ali Italiji, ena ura do Ljubljane, pol ure do Postojnske jame, ter morda pol ure do bližnjih znamenitosti v dolini, na Krasu ali v Goriških Brdih. Mislim, da sta Vipavska dolina in Gradišče nad Prvačino pravo mesto za povezavo opisanega, zato diplomsko delo obravnava možnost manjšega turističnega naselja v vinogradu, ki bi po eni strani turistom nudilo mir in uživanje v naravi, športu, lokalni kulturi in kulinariki, po drugi strani pa bližino pomembnejših kulturnih znamenitosti, športnih aktivnosti ter kulinaričnih užitkov.

1.1 ORIS PROBLEMA Lokacija vzhodno od Gradišča nad Prvačino v Vipavski dolini leži med vinogradi, travniki in gozdom, dostop je zaenkrat urejen po ožji lokalni cesti. Območje obdelave spada v Občino Nova Gorica in s svojimi bogatimi naravnimi danostmi ter številnimi kulturnimi znamenitostmi v okolici izkazuje velik potencial za turistični razvoj. Številne obdelovalne površine v Vipavski dolini se opuščajo zaradi velikih finančnih bremen za kmeta, po drugi strani pa so domači pridelki in proizvodi narejeni iz njih vedno bolj iskani in zaželjeni. Manjši vinogradi so danes mrtva točka v razvoju podeželja, tako prostorsko kot programsko, čeprav veliko obiskovalcev pride v te kraje, a navadno le za nekaj ur. Bližina večjih krajev, turističnih znamenistosti, neokrnjena narava, možnost uživanja v miru predstavljajo velik potencial za manjšo turistično ponudbo. . 1.2 METODA DELA Analitični del diplomske naloge obsega zgodovino in razvoj turizma v svetu in pri nas ter pregled manjših turističnih objektov, krajši opis vinarstva in vinorodnih okolišov v Sloveniji, opis širšega prostora in lokacije, ovrednotenje obstoječega stanja ter sheme prostorskih razmerij s poudarkom na naravnih danostih in obstoječo turistično ponudbo. Programska zasnova obsega izbiro primernih turističnih objektov, zelenih površin, pričakovana razmerja med njimi ter predstavitve nekaterih primerov dobre prakse oblikovanja prostora pri nas in v tujini. Predlog obsega koncept konkretne rešitve z idejno zasnovo ureditve in novih posegov v prostor. 1.3 CILJI DIPLOMSKE NALOGE Vsebina diplomske naloge tako predstavlja prostorsko rešitev umestitve objekta v prostor z vsemi pripadajočimi odprtimi površinami ter povezavo načrtovane infrastrukture z obstoječo okolico. Z vmestitvijo novih objektov, ki bi upoštevali prostor, v katerega so postavljeni, bi lahko območje programsko na novo osmislili in ga naredili zanimivega za obiskovalce. Turistično naselje je zasnovano tako, da predstavlja novo točko koncentracije dogajanja, postal bi povezovalna točka za celoten kraj Gradišče nad Prvačino, saj bi nudil delovna mesta domačinom ter oživil kraj zaradi potrebnega spremljevalnega programa (restavracije, športni program, pralnice, ...).

2 TURIZEM

“Travel makes one modest. You see what a tiny place you occupy in the world.” Gustave Flaubert

spletni vir

2.1 O TURIZMU IN ŽELJAH Turizem je pojav, ko nekdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila (SSKJ). Je pa turizem danes tudi ena najpomembnejših gospodarskih panog, v kateri se obrača ogromno denarja. Ponudniki turističnih storitev se trudijo zadostiti prav vsaki želji in zahtevi turistov, tako obstaja množica različnih ponudb, od najbolj luksuznih hotelov, do ledenih bivakov, od šotorov v divjini, do apartmajev pod morsko gladino. Ali je ob vsej tej poplavi spektakularnih, mamljivih, bleščečih podob možnih namestitev res zadoščeno vsem? Ali arhitekturna pretiranost, ki prednjači v tovrstnih projektih daje odgovor na resnične želje in vrednote turistov? Kakšno je stanje v Sloveniji? Skozi zgodovino turizma je razvidno, da so ljudje navadno potovali zaradi nekaterih vrednot, ki so jih želeli doseči, določenih ciljev, ki so jih želeli izpolniti. Že stari Egipčani so potovali zaradi verskih razlogov, udeleževali so se raznih romanj, pridig ali religioznih srečanj v oddaljenih krajih, ter tako potešili svoja verska čustva. Stari Grki so temu dodali še športni (Olimp) in razvedrilno-poslovni turizem – bogati Atenčani so se srečevali na otoku Delosu, kramljali, počivali in sklepali kupčije. Rimljani so dobro razvili razvedrilni turizem, zlasti kopališči in termalni, zaradi obsežnosti imperija pa so oblikovali tudi diplomatska in politična potovanja. V temačnejšem in za turizem neugodnem času srednjega veka, ko so se odvijale mnoge vojne, pojavljala so se plenilska plemena, ceste pa niso bile dobro vzdrževane (kot naprimer v času Perzije in Rima), se turizem spet vrne zlasti v religiozne sfere v obliki priljubljenih romanj.

http://www.flickr.com/photos/fylkesarkiv/3612848185/in/photostream

Turisti na ledeniku, Norveška, okrog 1910

KOLEKTIVNI TURIZEM

http://www.formerdays.com/2011_07_01_archive.html

http://www.flickr.com/photos/uw_digital_images/4476958940/

Potovanje z vlakom, Kanada, 1941

Ogledi znamenitosti, ZDA, začetek 20. stoletja

Pravi začetki turizma pa bržkone segajo v sredino 17. stoletja, ko se pojavijo »les grands tours«, ki so turizmu dala tudi ime. To so bila krožna potovanja po Evropi, ki so se jih udeleževali zlasti aristokratski sinovi, njihov namen pa je bil spoznavanje drugih kultur, navad, jezikov ter navezovanje stikov. Le grand tour je veljal za sestavni del izobrazbe premožnih mladeničev. Počasi je potovalo vse več ljudi (a še vedno predvsem premožnejši) in domačini so spoznavali ekonomski potencial tega pojava. Nastajati so začeli številni hoteli in druga infrastruktura. Počasi so popotniki začeli odkrivati tudi slabše dostopna območja; gore, ledenike, doline in ostale naravne znamenitosti (1787 je prvič osvojen Mont Blanc). Po industrijski revoluciji, po nastanku dveh razredov, po ločitvi delovnega in življenjskega prostora in s tem delitvi na delovni in prosti čas, se je šele pojavil turizem, kot ga poznamo danes. Še vedno so obstajala in se še razvijala turistična središča namenjena izključno višjim slojem, nastajali pa so tudi turistični obrati namenjeni nižjemu

razredu, ki si je prvič v zgodovini lahko privoščil potovati iz osebnih, razvedrilnih razlogov (seveda poleg romanj v starem in srednjem veku). Ponudba turističnih nastanitev po svetu tako zajema prenočišča za vse vrste potovanj, tudi pri nas opazimo naprimer mogočne luksuzne objekte na še danes priljubljenih točkah načeloma premožnejših (hotel Palace v Portorožu), uglajene mestne hotela (Union, Lev, Slon v Ljubljani), veliko število prijetnih hotelov zlasti ob morju ali na drugih turistično privlačnih točkah (Bled, Bohinj...), apartmajska naselja in prostore za kampiranje. Ta navidezna raznolikost daje vtis, da zadovolji vse apetite popotnikov. A v resnici so vsa ta ponudba in vsi ti objekti, odgovor na samo en tip potovanj. Ali morda odgovor na potovanja v nekem, sedaj že polpreteklem času. V vseh primerih gre za začasno bivanje v prostoru, v objektu, kjer obiskovalcu pripada minimalen ali celo nikakršen prostor zasebnosti, na razpolago pa mu je ogromen prostor »družabnosti«. Vendar tega prostora načeloma ne uporablja po svoji želji, vanjo je prisiljen. Morda se v obdobju snovanja teh, tudi prostorsko zanimivih in arhitekturno kvalitetnih velikih hotelov, v 60., 70. letih dvajsetega stoletja, pa tudi prej, o druženju niso spraševali tako, kot se sprašujemo danes. Tedaj je bil tempo življenja bolj umirjen, načeloma je slehernik (zlasti na območju socialističnih ideologij) lahko posedoval zemljo, stanovanje ali hišo, to je svoj privatni prostor in v njem vsakodnevno užival. Predstavljam si, da so tudi zaradi tega drugače gledali na potovanja, počitnice, izlete, skratka na turizem. To je bil vesel, družaben dogodek, dobrodošel je bil razvedrilni program in spoznavanje vselej novih obrazov. Temu se je seveda morala prilagajati, oziroma delno spodbujati, tudi arhitektura. Nastajali so veličastni hotelski kompleksi s pripadajočimi tenis, mini golf, ping pong igrišči, z bazeni, s parki, kopališči… Vzdolž cele jadranske obale poznamo številne kvalitetna primerke tovrstne realizacije obnašanja turistov. Tudi arhitekturno in estetsko so ti hoteli vredni omembe, z naprimer dolgimi belimi horizontalami, ki objemajo pečine in podobno. Gledano iz današnje perspektive nazaj, se zdi, da je sedaj življenje hitrejše, hrupnejše, bolj intenzivno v smislu vseh možnih vplivov n slehernika, a v resnici manj intenzivno v smislu doživljanja, bolj povezano v smislu medmrežja, a manj povezano v smislu medčloveških vezi itd. Seveda so se zato tudi naše vrednote spremenile. Po eni strani smo vsi pridne ovčice potrošniške norosti in komercialnosti in smo že skoraj, navidezno prilagojeni na to neznosno hitrost, po drugi strani pa si seveda želimo sprememb. Kot najbolj

resnične vrednote našega časa tako spoznavam predvsem mir, intimo, svoj prostor, privatnost, čas. Ob vsakodnevni naglici, zmedi, prostovoljnemu ali ne neprostovoljnemu druženju, nenehnem odločanju o nečem, nenehnem pogovarjanju – v živo, po telefonu, online, ob nenehni prenasičenosti s podatki, ljudmi, dogodki, slikami, zvoki in sploh vsem, si verjetno turist ne želi podobnih okoliščin še na potovanju ali počitnicah (tu je seveda mišljen razvedrilni turizem namenjen počitku in ne naprimer izobraževalna potovanja v svetovne prestolnice ipd.). Predvsem zato menim, do so objekti, ki so nekdaj odlično opravljali svojo vlogo hotelov, danes neprimerni in ne odgovarjajo na spremenjeno povpraševanje v turizmu. Tu objekti so danes spoznani (ali bi morali biti) kot pomemben element kulturne dediščine nekega območja in državne tvorbe (v mislim imam nekdanjo Jugoslavijo, a je gotovo tudi v drugih evropskih državah podobno). Če pa jih opazujemo v smislu sedanje turistične ponudbe, delujejo glomazno, predimenzionirano, kot nekakšni čebelnjaki ali krmilnice, ki zagotovo ne odgovarjajo več na vsa turistična povpraševanja.

INDIVIDUALNI TURIZEM

http://paradiseintheworld.com/malawi-tourism/

Malawi

Razvoj turistične ponudbe pri nas se je premikal v več smereh. Zgrajeni ali preurejeni so bili nekateri hoteli višjega standarda, pojavljajo se tudi tako imenovani design hoteli, kjer je uporabnik stalno bombardiran s kvalitetnim oblikovanjem. Nekaj primerov je tudi nekakšnih novih »vasic«, oziroma posestev z več manjšimi objekti, ki turistom nudijo neke vrste pristna doživetja, tudi te so ponavadi zasnovane luksuzno, vključujejo pa tudi dodatno ponudbo: wellness, ježa, golf, ki obiskovalce zadrži znotraj teh formacij (primeri so posestvo Pule v Mokronogu, posest Pristava v Lepeni, Nebesa na Livku nad Kobaridom). Na nekaterih specifičnih krajih se je razmahnilo igralništvo, ki privablja poseben profil obiskovalcev in večinoma negativno vpliva na okolico, tako družbeno, socialno, kot arhitekturno in urbanistično. Od popularne ponudbe poznamo še kmečke turizme in turistične kmetije, ki tudi nudijo bivanje vračanja k naravi, a je v teh primerih ponavadi zaželjeno druženje in sodelovanje znotraj enot.

intime in privatnosti lastnega vikenda, brez prisile v druženje, odločanje, sodelovanje. V formalnem smislu morda kot skupek razpršenih manjših, samostojnih in nepovezanih enot, ki naj stojijo na mirni, odmaknjeni in še ne dovolj »odkriti« lokaciji v naravi. Komoditeta se zagotavlja na drugačen, minimalen način, po načelu »več z manj«, s človeškim merilom. Kvaliteta bivanja se izraža v navezovanju na lokacijo, naravo in možnosti doživetja luksuza našega časa: mir, čas, praznina, tišina. Namesto velikih, »večnih« objektov in zaradi valovanja želja turistov velja razmisliti o novih pristopih v tovrstni gradnji, morda o montažni, modularni gradnji. Z zamislijo nekaj osnovnih enot z možnostjo dograjevanja, spreminjanja, prestavljanja in podiranja. Vsekakor se pojavlja ideja o enem tipskem objektu namnoženem na več primernih lokacij, a to je seveda neprimerno, saj, četudi je Slovenija majhna država, je izjemno raznolika, pa tudi kontekst vsake lokacije je ponavadi preveč specifičen, da bi prenesel nek srednji kompromis tipske gradnje. Morda kaže razmisliti o podobnem konceptu pristopa do turistične ponudbe, definirati ga in nato adaptirati na posamezne lokacije. Če tovrstnih objektov ne gradimo ne očitnih turističnih točkah, z določenimi znamenitostmi, če naj bo torej njihov pomen v možnosti uživanja v naravi in miru, če naj one uokvirjajo poglede, ki jih sicer tako pogosto prezremo, potem niso to le sezonski objekti, ampak so zaradi točno teh razlogov atraktivni celo leto. Pojav želene desezonizacije v turizmu se tako lahko udejanji na čisto banalnem in očitnem primeru – narava sama je lepa v vseh letnih časih. Mislim, da velja razmisliti o željenem razvoju turistične ponudbe pri nas, da bo ta aktualna in primerna željam sodobnega človeka, ki je po vsej verjetnosti že davno sit hrupa v hotelskih jedilnicah, vrveža na plažah ter prostorske omejenosti v hotelskih sobah in si na svojem oddihu želi predvsem miru.

Ves zgoraj opisani premik v razvoju turistične ponudbe pa vseeno ne zagotavlja tako želenih vrednot intime, privatnosti in miru. Obenem je pa naša dežela lepa, krasna in veliko lepih destinacij je brez vsakršne ponudbe, ta se navadno kopiči na že priznanih mestih.

http://www.flickr.com/photos/cubagallery/4626555052/

http://www.ca.uky.edu/forestry/maehrelk/Interior%20Forest%20Conditions%202.jpg

Nova Zelandija

Gozd v Kentuckyju, ZDA

Kot možen odgovor na nastalo situacijo in kot predlog se pojavlja koncept turistične ponudbe »vikendice«. Z objektom namenjenim obiskovalcem zagotoviti luksuz

2.2 DEFINICIJA POJMOV

http://annakrentz.blogspot.com/2011_07_01_archive.html

Turisti v Egiptu, 1924

http://annakrentz.blogspot.com/2011_07_01_archive.html

Turisti v Dubrovniku, 1957

TURIZEM Beseda “turizem” izvira iz Grške besede “tornos”, ki pomeni šestilu podobno orodje ter kroženje. Ta koren se pojavi tudi v latinski besedi “tornare” - zaokrožiti, vrniti se in francoski besedi “tour” - kroženje. Od tod sta besedo prevzeli tudi angleščina in nemščina, preko njiju pa tudi slovenščina. Gre torej za krožno gibranje z začetkom in koncem na isti točki. Možno je tudi, da beseda delno izvira iz francoske besede “travail”, ki pomeni delo. Prvi popotniki so potovali, ko so iskali hrano, živalske kože ali širili svoje ozemlje in so opravljali naporno delo. Potovanje je bilo tedaj zamudno in nevarno delo, zato po mnenju nekaterih beseda “travel” izhaja iz francoske besede travail. Da je beseda turizem prešla v splošno uporabo je gotovo zasluga tudi Grand Tour-a, krožnega potovanja po Evropi, ki so se ga udeleževali mladi aristokrati in sinovi premožnejših družin, ki je spadal k dobri vzgoji mladeničev. Udeleženec takega potovanja je dobil naziv “tour-ist”. Za prvo znanstveno definicijo turizma štejemo definicijo Walterja Hunzikerja in Kurta Krapfa, utemeljiteljev turistične znanosti, iz leta 1942: “Turizem je celota odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja tujcev v nekem kraju, če to bivanje ne povzroči stalne naselitvne in ni povezano s pridobitveno dejavnostjo.” Leta 1985 je New English Dictionary turizem opredelil kot teorijo in prakso “opravljanje izletov, potovanje zaradi zadovoljstva, navadno v podcenjujočem smislu.” UN WTO (United Nations World Tourism Organisation) opredeljuje turizem kot “aktivnosti, ki so povezane s potovanjem in zadrževanjem oseb izven običajnega življenjskega okolja za ne več kot eno leto zaradi zabave, poslov in drugih motivov.” Definicija SURS (Statistični urad Republike Slovenije) iz leta 2008, pa turizem opredeljuje kot “dejavnost oseb, ki potujejo v kraje zunaj svojega običajnega okolja zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali iz drugih razlogov in tam nekaj časa tudi ostanejo, vendar manj kot eno leto brez prekinitve.” Je pa turizem tudi družbeni, gospodarski in politični fenomen, je abstrakten pojem, ki ga opredeljujejo čas, prostor in človek. Zanj je značilna sočasnost proizvodnje in porabe: turistična storitev nastane v interakciji ponudnika in odjemalca. Turizem je sestavljena dejavnost: predstavlja skupek storitev in proizvodov, privatnih in javnih dobrin.

TURIST Besedo “turist” prvič zasledimo v Angliji okoli leta 1800 v Pegge: Anecdote of the English Language, kjer je navedeno: “A Traveler is now-a-days calles a Tour-ist.” Sprva je imel izraz turist posmehljiv prizvok, to se kaže tudi v literarnih delih iz začetkov 19. stoletja. Turiste so označevali za preveč radovedne ljudi, s starinskih slogom oblačenja, čudnega obnašanja a s polno denarnico. Beseda turist je prišla v uporabo pred besedo turizem. Danes so turisti tisti potniki, ki v obiskani državi (kraju) ostanejo vsaj eno noč, toda manj kot eno leto. Po SURS-u je turist “oseba, ki v kraju zunaj svojega običajnega okolja prenoči vsaj eno noč (vendar manj kot eno leto) v gostinskem ali drugem nastanitvenem objektu zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali drugih razlogov, če ti niso opravljanje dejavnosti, za katero v obiskanem kraju prejme plačilo. Turist je ob prihodu registriran v vsakem nastanitvenem objektu, v katerem se nastani, zato je lahko med svojim bivanjem v določenem kraju/določeni državi registriran tudi večkrat.” Turiste delimo na domače in tuje, glede na stalno prebivališče. APARTMA “Appartement” v francoščini pomeni stanovanje. Apartmajski hotel je hotel, kjer namestitev poteka v stanovanjem podobnim enotah. Zanje je značilna ločitev prostora za bivanje in spanje ter možnost kuhanja. V takšnih hotelih je običajna ponudba gostinskih storitev omejena, tak tip namestitve pa se odlično odreže pri primerjavi ekonomske učinkovitosti, saj zaposlujej relativno malo osebja. PRIHOD TURISTOV Prihodi turistov v nastanitveni objekt so opredeljeni s številom oseb, ki prispejo v nastanitveni objekt in se tam prijavijo. Upoštevajo se vse osebe ne glede na starost, torej tudi otroci, za katere so prenočitve brezplačne. PRENOČITEV Za prenočitev se upošteva vsaka noč, ki jo turist dejansko preživi v nastanitvenem objektu (prespi ali se tam le zadržuje) ali ko je tam le prijavljen (njegova fizična navzočnost ni nujna).

2.3 ZGODOVINA TURIZMA Ljudje potujemo že od pradavnine. Skozi zgodovino sta se zelo spreminjala način in vzrok premikanja iz kraja v kraj. Sprva so popotniki potovali peš, kasneje so jezdili, ob iznajdbi kolesa, jader, kasneje tudi parnega stroja ter avtomobilov, pa se je mobilnost ljudi močno povečala. Dobro cestno omrežje ter razmeroma varne politične razmere so pripomogle k potovanjem iz verskih, zdravstvenih ali izobraževalnih razlogov, a tudi zaradi zabave in želje po spoznavanju novih krajev. A vendar lahko o turizmu govorimo šele zadnjih dvesto let, ob pojavu organiziranih izletov, specifične infrastrukture ter objektov, zgrajenih posebej za ta namen.

http://www.urbanphoto.net/blog/2012/10/26/sejourner-a-napoli/

Goethe na Grand Tour-u, v Italiji

Za začetek turizma, v najširšem pomenu besede, lahko štejemo potovanja, ki niso bila namenjena izključno trgovanju, ampak tudi (ali izključno) zabavi, počitku, izobraževanju, sem spadajo potovanja iz verskih, kulturnih in zdravstvenih vzrokov. Stari Egipčani so precej množično obiskovali romanja ter častili svoja božanstva, asirski in babilonski znanstveniki so obiskovali egipčanska mesta in občudovali tamkajšnje arhitekturne znamenitosti. Za Perzijce je znano, da so razvili izvrsten sistem cest s prvimi primeri hotelov, ki so omogočali daljša potovanja. V stari Grčiji so popotnike spoštovali in občudovali, saj je veljalo, da kdor potuje veliko ve. Popularni so bili verski (prerokovalka Pitija v Delfih) in športni turizem (Olimpijske igre vsaka štiri leta v kraju Olimp na Peloponezu), prepoznani pa so začetki turizma za zabavo, ki se združuje s poslovnim turizmom in sicer na otok Delos v Egejskem morju, kamor so na oddih hodili premožni prebivalci Aten. Država je imela dobro organizirane poti in prenočišča za popotnike, uspešno pa je tudi prirejala množične dogodke in poskrbela za vse obiskovalce.

http://en.wikipedia.org/wiki/Grand_Tour

Portret Hamiltonskega Vojvode na Grand Tour-u. V ozadju je naslikana Ženeva, kjer so ostali dve leti. Slika je nastala 1774, avtor je Jean Preudhomme.

Tudi v starem Rimu je bil turizem dobro razvit, a so se ga večinoma posluževali le Patriciji – višji sloji. Potovanje znotraj obsežne države je bilo olajšano zaradi strateško dobro prepletenih poti, prenočišč in preprežnih postaj za konje. V času, ko je bil imperij največji, je tako popotnik lahko brez težav potoval od Španije do Črnega morja ter od Anglije do Severne Afrike. Ob poteh so obstajale tri vrste prenočitvenih obratov – diversoria (hoteli), tabernae (taverne) in popinae (gostilne), postavljenih ob cestah ali v bližini preprežnih postaj (stationes). Med bogatimi Rimljani so bile zaradi toplih vrelcev in zabave priljubljena destinacija terme, naprimer še danes priljubljeni Vichy, Bath, St. Moritz, Baden, pri nas pa Rimske toplice, zanimali pa so se tudi za znamenitosti starejših kultur in obiskovali zgodovinske spomenike v Grčiji, Mali Aziji in Egiptu. Iz tega časa izhajajo prvi turistični vodniki, ki so večinoma popisovali grške

znamenitosti, zgodovino, tradicijo ter anekdote. V srednjem veku so postala potovanja zaradi razpada enotnega rimskega imperija ter zaradi nenehnih spopadov novih ozemeljskih tvorb, tvegana in nevarna. Ljudje se zaradi neugodnih okoliščin niso več toliko zanimali za svet okoli sebe, zaradi upravne ureditve pa se tudi niso smeli več prosto gibati, brez da bi to odobril zemljiški gospod na čigar zemlji so živeli. Seveda je pomembno vlogo pri tem duhu časa odigrala tudi Cerkev s spodbujanjem dogmatike in misticizma. Edina oblika turizma iz tega časa je verski turizem v obliki množičnih romanj na mesta pomembna za krščanstvo (Rim, Santiago de Compostella, Palestina). Za romanje je bilo na poti sicer poskrbljeno, a precej slabše kot v rimskem cesarstvu za politične odposlance. Ustanavljali so se hospici, ki so sprejemali vse, ki so potrebovali prenočišče. Zaradi oddaljenosti Svete dežele in nevarne poti do nje, je kot romarska točka postal najzanimivejši Rim. Romarji so obiskovali katakombe, svetišča, bazilike, Cerkev pa je organizirala celo vodiče, ki so množice vodili po mestu in jih vabili k molitvi. Tako se je razmahnila trgovina s pravimi in ponarejenimi relikvijami, pojavili so se potopisi, itinerariji ter vodniki. Pogansko zgodovino Rima ni nihče več omenjal. V 12. in 13. stoletju so se poleg romarske spet pojavile tudi druge oblike turizma. Po eni strani je temu botrovala ustanovitev prvih univerz v Italiji, tako so zaradi vedoželjnosti potovali profesorji in študenti, po drugi strani pa je nov turizem zagotovila vedno živahnejša evropska in svetovna trgovina. Promet, ki so ga ustvarjali popotniki v iskanju novih tržišč, je botroval k obnovi ali vzpostavitvi cest in poti ter zagotavljanju oskrbe za tujce. Ponovno pa je prav Italija zasedla osrednje mesto v kulturnem svetu, tja so namreč romali umetniki iz, zlasti severne Evrope in se navduševali nad kulturno dediščino in naravo, med njimi je morda najbolj poznan Dührer. Turizmu je bržkone dalo ime krožno potovanje, obvezni del izobrazbe angleških plemičev, imenovano grand tour. Namen te, včasih tudi več letne poti, je bilo spoznavanje kulturne dediščine in življenjskih navad, sklepanje novih poznanstev, učenje tujih jezikov in lepega vedenja, pa tudi navezovanje stikov z ljudmi iz visokih slojev, kar jim je kasneje koristilo v trgovini in politiki. Klasična potovanja grand toura so vsebovala obisk Pariza in Versaillesa, srednjeveške gradove v dolini Loare, italijanska mesta Torino, Milano, Benetke, Firence, Rim in Neapelj, na poti domov pa tudi mesta v Švici, Nemčiji in na Nizozemskem. Ta potovanja so se ohranila še v 18. in 19. stoletju, a se je izobraževalni namen zamenjal z zabavo.

Mesta so tedaj sprevidela, da tujci vanj prinašajo zaslužek, zato so se začeli hitro razvijati različni hoteli, gostišča in gostilne, pa tudi meščani so tekmovali kdo bo gostil imenitnejšega gosta. V Benetkah so hitro spregledali ekonomsko zanimivost turizma in leta 1356 sprejeli dekret, ki je vsakemu hotelirju zapovedoval, da mora imeti vedno pripravljeni dve sobi, vsako s štirimi ležišči, za odposlance, tudi cerkvene in ostale pomembne osebnosti, ki so obiskale mesto. Podobno uredbo poznamo iz Pirana iz enakega obdobja. Obdobje razsvetljenstva prinaša usmerjenost k naravi, kar skupaj s številnimi izumi na področju prometa in industrije, pripomore k razvoju alpinizma, pohodništva in gorništva. Leta 1787 je Anglež Beaufroy prvič osvojil vrh Mont Blanca, po tem so na goro vsako leto organizirali ture. Tudi vrh Triglava so prvič osvojili v tem času, leta 1778. Turizem, kot ga poznamo danes, se je pojavil po letu 1816, po revolucijah in nastanku dveh razredov ter ločitvi delovnega in življenjskega prostora in s tem delitve na delovni in prosti čas. Sodobni turizem vseeno na začetku ni bil tak, kot ga poznamo danes, saj so sprva potovali le aristokrati in bogataši, šele kasneje pa je zaradi višjega dohodka in več prostega časa začelo potovati vse več ljudi, ki so potovanja izkoriščali za zabavo in počitek.

http://en.wikipedia.org/wiki/Thomas_Cook

Reklama za potovanje v Egipt s Thomasom Cookom iz leta 1922.

http://www.montecarlolegend.com/

Sončenje na plaži v Monte Carlu, 1928

Razvoj sodobnega turizma lahko delimo na tri obdobja, turizem posameznikov, klasični turizem ter množični turizem. Za turizem posameznikov so značilna potovanja premožnejših Angležev in Francozov predvsem na najbližja alpska in sredozemska območja. Pomembna prelomnica je poletja 1816, ko so Ženevsko jezero obiskali prvi angleški turisti, Švica na splošno je postala poletno pribežališče turistov. Kasneje so postale popularne destinacije v Sredozemlju, zlasti jug Francije, ki se je uveljavil kot zimsko zatočišče premožnih bolnikov s tuberkulozo. Francijo so obiskovali tudi pisatelji in drugi umetniki, ki so tu iskali navdih. Švica kot poletna in jug Francije kot zimska destinacija, sta bili izrazito sezonsko definirani. Za razliko od zdraviliškega turizma, ki se je tudi razcvetel v tem času in je bil aktualen celo leto, zlasti zaradi arhitekturnih zasnov z raznimi kolonadami in pokritimi sprehajališči, primernimi za obiskovanje v vsakem vremenu in letnem času. Za izumitelje zdraviliškega turizma veljajo Angleži (Bath). Turisti tega časa so bili predvsem aristokrati in novo nastala buržoazija, ki je želela mondene kraje, da se je lahko pokazala in se družila izključno med sabo, družbo z manj premožnimi ali domačini so strogo zavračali. V tem času se razvijejo prve turistične organizacije (prvo ustanovi Thomas Cook v Angliji 1845), izhajati začnejo turistični vodiči.

Drugo obdobje sodobnega turizma je poimenovano klasični turizem. Prvič so začeli množično dopustovati in potovati delavci, ki so imeli manjšo kupno moč kot aristokrati in buržoazija, zato so na do tedaj popularnih turističnih destinacijah vznikali cenejši hoteli, penzioni in dodatna, ne tako mondena ponudba. Za turizem pa so postajali zanimivi tudi novi kraji. Tretje obdobje, obdobje množičnega turizma se začenja že med obema vojnama, zaznamuje pa ga upadanje železniškega prometa in vedno dostopnejši avtomobili. Delavci, ki so lahko prosti čas preživljali svobodno, sprva kot neplačan, kasneje pa kot plačan dopust, so si s pojavom avtomobilov lahko privoščili po svoje organizirana potovanja, s poljubnimi postanki. To je omogočilo razmah kampiranja, kasneje pa potovanja z avtodomi. Popularni postajajo tudi avtobusi in skupinsko organizirana potovanja. Drug svetovna vojna je razvoj potovanj ustavila le za kratek čas, saj se že v petdesetih letih nadaljuje razmah turizma, množično se pojavljajo značilno turistični objekti in infrastruktura: žičnice, kopališča, zdravilišča, kampi. Vedno bolj se uveljavlja mednarodni turizem, ki vključuje vse celine. Danes turizem velja za eno najpomembnejših gospodarskih panog, v kateri se obrača veliko denarja. Ponudniki turističnih storitev pa se trudijo zadostiti prav vsaki želji turistov, tako najdemo množico ponudb, od najbolj luksuznih hotelov, do ledenih bivakov, od šotorov v divjini do apartmajev pod morsko gladino.

ZGODOVINA POČITNIŠKEGA TURIZMA

http://tourismplacesworld.blogspot.com

Hotel Burj Al Arab v Dubaju

Revija Gea, Zgodovina turizma, avgust 2009, strani 14-25

Kavarna Le Cafe De Paris, Monako, okoli 1920 http://www.portoroz.si/en/hotel_riviera

Hotelski kompleks Riviera v Portorožu

http://www.dezeen.com/2011/01/12/tree-hotel-by-tham-videgard-arkitekter/

Tree Hotel na Švedskem

http://www.majestic-hotel.it/en_bacheca_summer.html

Plaža v kraju Jesolo z velikimi hoteli Revija Gea, Zgodovina turizma, avgust 2009, strani 14-25

Terase Casinoja v Monaku, okoli 1920

Nekdaj si je počitniški turizem lahko privoščila le smetana, bogati obiskovalci so bivali v razkošnih objektih, zaželjeno je bilo, da je ponudba obsegala dodatni program, naprimer igralnico.

Počitniški turizem je počasi postal dostopen vsem, ponudba se je razširila še na večje komplekse, cenejše hotele, mladinske hostle, kampiranje ...

Danes se zaradi različnega povpraševanja počitniški turizem razvija v dve različni smeri, na eni strani poznamo luksuzne hotele, s pestro kulinarično, športno, zabavno ponudbo, na drugi strani pa se pojavljajo manjši turistični objekti, pravilmo postavljeni v neokrnjeni naravi.

2.4 TIPI TURIZMA, PONUDBA, TRENDI Turizem razločujemo v več vrst. Glede na smer gibanja ločimo emitivni (odhajanje) in receptivni (sprejemanje) turizem. Glede na prestop meje ločimo domači in mednarodni turizem. Glede na saldo v turistični bilanci ločimo aktivni in pasivni turizem. Glede na čas bivanja ločimo stacionarni, vikend, enodnevni in tranzitni turizem. Glede na sezono ločimo sezonski in izvensezonski turizem. Glede na motiv potovanja ločimo poslovni, športni, verski, študijski, ... turizem. Glede na organizacijo potovanj ločimo organizirani in individualni turizem. Glede na ekološko škodljivost ločimo ekološko škodljiv ali masovni turizem ter ekološko neškodljiv, nemasovni ali individualni turizem. Poznamo še izraz socialni turizem, ki se nanaša na cenovno ugodejše turistične ponudbe. Tudi nagradni turizem, ki zajema potovanja, s katerimi podjetja nagrajujejo uspešnost svojih zaposlenih. Poleg teh splošnih delitev turizma, so danes vedno bolj priljubljeni koncepti drugačnega, novega turizma, kjer mora turizem izpolnjevati določeno pogoje, da si zasluži navedeno ime. Primeri teh konceptov so alternativni, trajnostni ter ekološki turizem.

Izraz alternativni turizem izhaja iz sedemdesetih let dvajsetega stoletja, ko so večinoma brezposelni ali še ne zaposleni mladi ljudje z nahrbtniki potovali v odročnejše in še ne raziskane kraje. Potovali so na lastni pest, sebi pa so rekli popotniki ali gostje. To gibanje je kmalu iz ekološkega in kulturnosocialno zavednega turizma postalo le še ena izmed zvrsti množičnega turizma, obenem pa so bili ti popotniki pionirji, ki le odkrivajo nove destinacije za razvoj masovnega turizma. Ker alternativni turizem ni zadovoljil pričakovanj, se je razvilo nešteto drugih a zelo podobnih konceptov, naprimer mehki turizem, ki se ukvarja z reševanjem ekoloških problemov na strani turistične ponudbe, ne samo povpraševanja, pa integrirani turizem, ki temelji na ideji o sodelovanju turistov z lokalnim prebivalstvom, ter netehnizirani turizem, ki zavrača aktivnosti, ki temeljijo na tehnologiji (npr. alpsko smučanje z vso svojo infrastrukturo in posegi v naravo.

Za razvoj trajnostnega turizma je pomembno složno sodelovanje različnih strok in nosilcev razvoja na drugih področjih (kmetijstvo in gozdarstvo, promet, zdravje, okolje in prostor, arhitektura ...).

Trajnostni turizem pomeni način, pristop do katerega koli drugega turizma (sezonski, mestni, alpski itd) z zagotavljanjem določenih kriterijev: - zagotavlja optimalno uporabo naravnega okolja in pomaga varovati naravo (okoljski koncept) - spoštuje socialno-kulturno avtentičnost lokalnega prebivalstva in varuje kulturno dediščino (družbeni koncept) - zagotavlja ekonomsko uspešnost na dolgi rok, ohranja delovna mesta (ekonomski koncept)

Kljub globalni finančni krizi se število turistov in potovanj očitno povečuje. A spreminjajo se motivi, načini, vzroki potovanj. Splošni, osnovni trend, ki je do nedavnega veljal za potovalne navade prebivalce razvitih držav je formula: “vedno večkrat, vedno dlje”. To pomeni, da evropsko prebivalstvo potuje preko meje večkrat letno in si privošči tudi oddaljene lokacije. Evropa bo tako dolgoročno izgubljala na račun oddaljenih destinacij: Južne Afrike, Avstralije, Nove Zelandije, Kitajske, ZDA, Kanade in Karibov. Raste tudi pomen zgrajenih “privlačnosti” (npr. Disneyland,

http://travel.nationalgeographic.com/travel/countries/brazil-photos/

http://www.mountainphotographer.com/category/backpacking-camping/

http://www.wallpapersgroup.com/wallpaper/disneyland-night/

http://contadina.wordpress.com/2010/07/04/gone-glamping/

MASOVNO: Plaža Copacabana, Rio De Janeiro, Brazilija

INDIVIDUALNO: Potovanje z nahrbtnikom

GRAJENE “ZNAMENITOSTI”: Disneyland

OBLIKA LETOVANJA V NARAVI: Glamping - glam + kamping

Koncept razvoja turizma je prav tako ekoturizem, ki zagotavlja ekološko odgovorna potovanja. Izpolnjena morata biti dva pogoja: obstoječe neokrnjeno naravno okolje ter zavestno zmanjševanje negativnih vplivov na okolje ter skrb za koristi lokalnega prebivalstva. Vse vrste in koncepti turizma skupaj so gospodarsko zelo pomembna panoga. Leta 2011 je število mednarodnih turistov doseglo 983 milijonov in se je za 4,6% povečalo v primerjavi z letom poprej.

posebni hoteli, stadioni). Po terorističnem napadu 11. septembra 2001 v New Yorku se je ta formula “vedno večkrat, vedno dlje” malce preoblikovala. Zmanjšal se je letalski promet, predvsem na škodo bolj oddaljenih destinacij. Tako je potovanj še vedno veliko, vedno več, a se destinacije spreminjajo, predvsem je več bližnjih. Na ta upad dolgih potovanj v daljne kraje je gotovo vplivala tudi svetovna gospodarska kriza, tako da se v zadnjem času povečuje število ekološko zavednih, izobraževalnih, študijskih potovanj, ki se odvijajo v bližnjih krajih. Turisti se ne sprašujejo več samo “kam” ampak predvsem “zakaj”. Povprečni turist si na potovanjih ne more več privoščiti prevelikega trošenja denarja, išče mir, intimo, povezanost z naravo, vključenost v obiskano okolje. Zato se je tudi del turistične infrastrukture, objektov, ponudbe do neke mere prilagodil novim željam turistov (tako je naprimer samo eden izmed novih načinov preživljanja počitnic tudi glamping, ki je komfortno, “glamurozno” kampiranje).Po svetu obstaja veliko primerov manjše turistične arhitekture, ki večinoma upošteva okolje, je spretno postavljena v naravo, da nanjo čimmanj vpliva in ji škoduje, ter nudi mirne počitnice.

2.5 PRIMERI MANJŠIH TURISTIČNIH OBJEKTOV V TUJINI

http://unidaddocentedariogazapo.dpa-etsam.com/blog/?p=759

http://arqa.com/en/architecture/aire-de-bardenas-hotel-in-tudela-navarre-spain.html

http://architectsbm.com/Poustinia.htm

http://www.lopez-rivera.com/proyectos/selected/hotelairedebardenas.html

http://architectsbm.com/Poustinia.htm

HOTEL AIRE DE BARDENAS

POUSTINIA CABINS, GLENCOMERAGH HOUSE

avtor: Emiliano Lopez Monica Rivera Arquitectos kraj: Tudella, Navare leto: 2004-2007

avtor: Bates Maher Architects kraj: Irska leto: 2006

Hotel v pusti krajini v Španiji sestoji iz večjega volumna, ki vsebuje receprcijo, upravo, restavracijo in hotelske sobe ter iz več manjših ločeno razporejenih apartmajev. Apartmaji imajo jeklena konstrukcijo, na katero so pritrjeni fasadni paneli z velikimi okni, ta imajo globoke okvirje, kar omogoča usmerjene poglede in intimo znotraj volumnov.

Poustinia po rusko pomeni puščava, v tem primeru pa predstavlja tih prostor namenjen molitvi. Ta katoliški kompleks omogoča posvečanje počitku, kontemplaciji in konferencam. Steklen atrij v vsaki hišici, poln senc in dežja je srce pribežališča, diskretna bela “škatla” v ozadju pa vsebuje posteljo, kopalnico in ostale tuzemske potrebščine.

http://www.dezeen.com/2009/05/06/hotel-consolacion-by-camprubi-i-santacana/

http://www.olsonkundigarchitects.com/Projects/825/Rolling-Huts#

http://www.consolacion.com.es/

http://www.boutique-homes.com/small-hotels/americas/united-states/rolling-huts/

HOTEL CONSOLACION

ROLLING HUTS

avtor: Camprubi i Santacana Arquitectes kraj: Teruel, Španija leto: 2008

avtor: Olson Kundig Architects kraj: Methow Valley, Washington, ZDA leto: 2007

Hotel Consolacion sestavljajo obnovljen samostan iz 14. stoletja z recepcijo in restavracijo ter 10 ločenih, posameznih apartmajskih enot. Apartmaji imajo leseno fasado ter veliko okno usmerjeno proti zahodu, vsebujejo spalni del, kad ter ločeno kopalnico.

http://www.boutique-homes.com/small-hotels/americas/united-states/rolling-huts/

Objekti, zgrajeni na zaraščenem travniku v dolini Methow, so dvignjeni nad tlemi, kar omogoča nemoteč pogled v naravo in čim manjši vpliv nanjo. Material uporabljen na fasadi je korten, v notranjosti pa prevladuje les, kot obloga in kot prilagodljivo pohištvo. Okna na krajšem delu apartmajev uokvirjajo pogled na okoliške gore.

http://www.archdaily.com/8600/juvet-landscape-hotel-jsa/

http://www.dezeen.com/2011/01/12/tree-hotel-by-tham-videgard-arkitekter/

JUVET LANDSCAPE HOTEL

TREE HOTEL

avtor: Jensen & Skodvin Architect Office kraj: Norveška leto: 2002 - 2008

avtor: Tham & Videgård Arkitekter kraj: Harads, Švedska leto: 2010

Juvet landscape hotel sestavlja več manjših apartmajskih objektov, ki so postavljeni tako, da drug drugemu ne motijo razgleda. Vsak je zasnovan drugače, glede na pozicijo, teren in vsak ustvarja vzdušje intime in samote v gozdu.Na fasadi sta uporabljena dva materiala: les, ki z vertikalno postavitvijo posnema gozd in steklo, ki gozd odseva.

Tree Hotel je steklena kocka med krošnjami dreves. Aluminjasta struktura je obešena okrog drevesnega debla, na njej je fasada iz ogledal, ki reflektira okolico in omogoca 360 stopinj razgleda. Notranjost je lesena in omogoča bivanje za dve osebi, opremljena je z zakonsko posteljo, dnevno sobo, majhno kuhinjo, kopalnico in teraso na strehi.

2.6 ZGODOVINA TURIZMA V SLOVENIJI Zgodovina turizma v Sloveniji je podobna kot drugod po svetu, le da v manjšem, skromnejšem obsegu. Ko je bilo ozemlje del rimske province v antiki, je bilo predvsem tranzitno, le na nekaterih točkah so se premožnejši, učenjaki in drugi popotniki tudi ustavili. Zanimali so jih predvsem termalni izviri in kraški pojavi, a tu še ne moremo govoriti o pravem turizmu. Najstarejša oblika turizma na slovenskem so romarska potovanja, ki so se razmahnila predvsem v 19. stoletju. Romanja niso potekala samo zaradi verskih razlogov, ampak tudi zaradi želje po druženju in spoznavanju krajev zunaj bivalnega okolja. Romarski kraji sodijo med prve turistične točke, tu so se pojavile cerkve, gostišča in prenočišča. Tudi začetki obmorskega turizma segajo v 19. stoletje. Najprej so obiskovalci na obalo prihajali zaradi zdravljenja s solinskim blatom ali zimovanja (preživljanje zimskega obdobja v toplejši klimi). Slovenska obala ni najbolj ustrezna za velika kopališča, vseeno pa je privlačna mediteranska klima prebudila razvoj turističnih krajev ob morju.

http://www.portoroz.si/en/piran

http://www.flickr.com/photos/ferryvermeer/6100318054/

http://www.flickr.com/photos/graef/2373563102/

http://www.flickr.com/photos/bocko-m/5422444570/

Piran

Bled

Postojnska jama

Brezje, romarska cerkev

ZANIMIVOSTI: POSTOJNA IN KRAS - JAMSKI TURIZEM

ZDRAVILIŠKI TURIZEM

Začetek jamskega turizma na slovenskem težko opišemo s točno letnico, saj se je neke vrsta turističnih obiskov naših jam začela že v Antiki. Seveda takrat še ni šlo za večje organizirane izlete, obstajajo pa zapisi o ogledih izvira reke Timave, kar spada pod znanstveni turizem. Kasneje so popotniki obiskovali tudi jame, a zlasti tiste z oltarji, ki so služile kot svetišča, saj so te “neverjetno lepe” in skrivnostne podzemske prostore povezovali z božjim. Gostilničarji v bližini teh jam pa so služili s prodajo velikih količin vina, kar lahko štejemo pod prve zaslužke od turizma. Že leta 1660 je jamo Vilenico obiskal cesar Leopold I. Janez Vajkard Valvasor je v svojih delih veliko pisal o slovenskih jamah, zlasti o Postojnski, njegova Slava Vojvodine Kranjske (1689) je mnogim popotnikom tedanjega časa služila kot vodič po kranjskih deželah. Avtor sam je rad obiskoval jame in druge naravne znamenitosti in pojave na Krasu, velikokrat je tod tudi vodil učenjake iz drugih držav Evrope. Tako lahko Valvasorja smatramo kot prvega pobudnika turizma na slovenskem, zlati znanstvenega, jamskega, pa tudi kot prvega turističnega vodnika v naših krajih. Zaradi zgodnjega zanimanja Valvasorja in drugih učenjakov za Kras in njegove pojave, je prav to področje dalo ime tovrstnim naravnim pojavom po celem svetu - kraški pojavi; tu se je jamski turizem razvil prvi celo v svetovnem merilu.

Sredi 18. stoletja se je zaradi obiskovalcev Krasa začela razvijati tudi druga turistična ponudba: vodstvo, prehrana, prenočišče, prevozi.

O bogati in pestri zgodovini termalnih izvirov na slovenskem pričajo izkopanine iz časov rimskega imperija ter zapisani dokumenti o koriščenju termalnih voda iz leta 1147. Analize nekaterih naših izvirov, ob katerih so se kasneje razvila zdravilišča izvirajo iz leta 1572. Najstarejše slovensko zdravilišče je Rogaška Slatina z bogato in zdravilno mineralno vodo, ki je bila zbirališče bogatih in zdravja željnih gostov. Prvi opis Rogaške Slatine je izšel na Dunaju leta 1685. Zdravilišča so tedaj igrala pomembno vlogo na področju zdravja, higiene, saj je bil to čas turških vpadov, razsajanja kuge, zdravniki pa so bili na razpolago le premožnim.

http://www.razvojkrasa.si/si/turizem/96/article.html

http://www.rogaska-slatina.si/img/22/3/razglednice-rogaske-slatina

»Turisti« na naravnem mostu v Veliki dvorani Postojnske jame sredi 18. stol.

Vhod v Planinsko jamo na prelomu 19. v 20. stol.

Rogaška Slatina, 1902

Rogaška Slatina, 1915

Za začetek sodobnega jamskega turizma navadno velja letnica 1818, ko so odkrili notranje dele Postojnske jame in jo leta 1819 slovesno odprli za obiskovalce. Za razliko od množičnega turizma Postojnske jame, so Škocjanske jame od 1885 urejali za posebno obliko turizma, za “podzemno planinstvo”. Tudi Thomas Cook, osnovatelj svetovno znane turistične agencije, je obiskal Postojnsko jamo in jo nato vključil v svojo Evropsko turo.

Konec 19. stoletja so po celi Evropi zdravilišča s termalno vodo postajala vedno bolj priljubljena destinacija mnogih in tudi pri nas je bilo tako, saj so bili odkriti slatinski vrelci v Radencih, Šmarjeških toplicah, Laškem, Portorožu, na Bledu in v Čatežu.

V 19. stoletju je bil jamski turizem na Kranjskem v svetovnem vrhu, najbolj razvit, najbolje organiziran, z najsodobnejšo opremo (elektrika in vlak v Postojnski jami), z najobsežnejšo in najuspešnejšo promocijo. To se je odražalo tudi v finančnem pogledu. Danes je za turizem urejenih kar nekaj jam. Od tega sta dve, ki bi jima lahko pripisovali svetovni pomen: Škocjanske jame, ki so na seznamu svetovne naravne dediščine UNESCO, in Postojnska jama, ki si jo je od 1819 dalje ogledalo preko 32 milijonov ljudi.

POMEMBNI KRAJI: PORTOROŽ Kot zdraviliški kraj je bil Portorož lokalno znan že v 13. stoletju. Tedaj so benediktinci iz samostana sv. Lovrenca že zdravili nekatere bolezni s pomočjo morske vode in blata iz bližnjih solin (fango obloge). Zdravili so zlasti revmatike, kot je zapisal škof Tomasini v 17. stoletju, so ti “z blatom mazali bolne dele telesa, se sončili in se kopali v solinski vodi”. V drugi polovice 19. stoletja je za območje Portoroža nastalo več predlogov za turistične objekte: hotele, apartmaje, kopališča; saj so mnogi prepoznali priložnost zaradi zdravilnosti, morja, mediternske klime. Leta 1891 je bila ustanovljena delniška družba, ki je dala zagon turističnemu razvoju Portoroža, poskrbela je tudi za prve realizacije turistične infrastrukture. Leta 1897 je bilo tu odprto tudi vojaško okrevališče za avstro-ogrske oficirje, kar je kraju prineslo določen ugled. Dne 25.06.1897 pa je bil Portorož s celotnim območjem med Bernardinom in Lucijo tudi uradno razglašen za klimatsko zdravilišče, kar je pomnilo dohodek kraju zaradi turističnih taks. http://razkrito.net/fotogalerija-zgodovina-portoroskega-hotela-palace/

Portoroška plaža, po 1920

Leta 1910 je bil odprt veličastni Palace hotel, današnji Kempinski Palace Hotel, ki je uglednim gostom ponujal blatne kopeli in bazen s slanico, leta 1913 pa so v Portorožu zgradili tudi igralnico. Med prvo svetovno vojno so hotele v turističnih krajih uporabljali večinoma kot bolnišnice in okrevališča za vojake in oficirje, zato o pravem turizmu ne moremo govoriti, po prvi svetovni vojni pa se, kljub prizadevanjem lastnikov hotelov, Portorož nikakor ni mogel vrniti na enako uspešnost kot pred vojno. Prav tako je druga svetovna vojna prekinila napredovanje turizma, po vojni pa je bil turitični promet prekinjen zaradi negotove politične situacije ter zaradi uničenja turistične infrastrukture. O ponovnem vzponu Portoroža lahko govorimo šele po letu 1960, in sicer z obnovo in graditvijo nove turistične infrastrukture. V letih 1970-1980 so bili zgrajeni hotelski kompleksi (Bernardin, Emona, Metropol, novi hoteli Palace), igralnica, marina v Luciji in letališče v Sečovljah.

http://www.portoroz.si/en/4267

Cvetna bitka na morju in hotel Palace v Portorožu, 1920

BLED Med prve obiskovalce Bleda lahko štejemo romarje, ki so iz Kranjske, Koroške, Štajerske, Primorske, Furlanije in Avstrije romali k Mariji na otoku. Poleg pobožnih opravil so občudovali tudi lepote kraja in s pripovedovanjem o doživetjih privabljali vedno več romarjev. Ob teh preprostih ljudeh je na Bled prihajala tudi gospoda. Valvasor je v Slavi Vojvodine Kranjske opisoval blejske termalne vrelce. Grajski skrbnik Weidmann je zaradi velikega navala zdravja potrebnih ljudi, ki jim je moral izkazovati pozornost, želel zasuti zajetja vrelcev, vendar mu niso dovolili. http://zlataleta.com/bled-wellness-center/

Riklijeva Zračna uta ob Blejskem jezeru

http://zlataleta.com/bled-wellness-center/

Riklijevi pacienti na terasi za sončenje na kopališču

Začetki intenzivnega turizma segajo v leto 1855, ko je švicar Arnold Rikli med prvimi spoznal vrednost in prednost podnebnih danosti in ugodnega položaja Bleda za dolgo kopalno sezono. Ustanovil je Naravni zdravilni zavod in pričel uveljavljati svojo metodo zdravljenja. Če je hotel privabiti goste, je potreboval kopališča, urejene sprehajalne in izletniške poti ter namestitvene zmogljivosti. V svoj zdravilni program je uvrstil kopanje, sončenje in sprehode. Izbral si je več izletniških točk v okolici Bleda, jih razdelil po težavnostnih stopnjah, ločeno za moške in ženske. Na teh točkah je postavil igrišča za balinanje in kegljanje. Po letu 1870, ko je z dograditvijo železniške proge Trbiž – Ljubljana kraj dobil svojo železniško postajo v Lescah, na kateri so se ustavljali mnogi osebni in brzovlaki, je število blejskih obiskovalcev neprestano raslo. Med obema vojnama je ostal Bled najbolj svetovljansko letovišče v Jugoslaviji in poletna rezidenca Karađorđevićev. Obiskovali so ga mnogi domači in tuji gostje. Postal je središče političnega in diplomatskega življenja v poletnih mesecih. Po drugi svetovni vojni so tod nadaljevali s turistično tradicijo, prevzeli in prenovili pa večino gostinskih in turistično-rekreacijskih objektov, ki so prešli v slovenske roke. Zaradi Titove rezidence v Vili so obiskali Bled mnogi državniki, politiki in kulturni delavci iz domovine in tujine. Vila Bled je danes preurejena v hotel najvišje kategorije.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blejski_otok-Valvasor.jpg

Blejski otok, Slava Vojvodine Kranjske, Janez Vajkard Valvasor, 1689

2.7 TURISTIČNA PONUDBA V SLOVENIJI Slovenija je lepa dežela, ki na majhni površini nudi veliko raznolikost pokrajin: na severozahodu alpski in predalpski svet z vrhovi, dolinami in idiličnimi jezeri, na jugozahodu sredozemski, obalni pas ob Jadranskem morju z majhnimi, starimi mesteci, na severovzhodu ravninski panonski svet ter na jugovzhodu dinarski z obširnimi gozdnatimi planotami. Vsako od območij nudi obiskvovalcu svoje naravne, geografske, arhitekturne in kulturne posebnosti. V Sloveniji je turizem danes pomembna gospodarska panoga, ki je kljub gospodarski krizi še vedno v porastu. V nastanitvenih objektih je bilo leta 2011 evidentiranih 3.217.966 prihodov turistov in 9.388.095 prenočitev. Od tega je bilo 5.463.931 tujih prenočitev. Povprečna doba bivanja je znašala tri dni.

http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%5Catachments_1%5C2012%5Ctvs_brosura_2011_web_%28koncna%29_15312.pdf

Število prihodom in prenočitev v 2010 in 2011 v Sloveniji

Slovenske turistične kraje razvrščamo glede na motiv potovanja in ponudbo, taka razvrstitev se uporablja tudi pri beleženju turističnega uspeha. Ločimo: − zdraviliške občine, v katerih so zdraviliško-turistična središča, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, da pridobijo status državno verificiranega zdravilišča in se vključijo v javno zdravstveno mrežo Slovenije, − gorske občine, ki se nahajajo pretežno v območju alpskih gorstev, Julijskih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank, ali v predalpskem svetu na območju Pohorja, najbolj turistično razvite so Kranjska Gora, Bled, Bohinj, Bovec, − obmorske občine, nahajajo se vzdolž morske obale, turistični promet pa je osredotočen predvsem na poletje, zaradi kratkega obalnega pasu se je turistično bolje razvil le Portorož, − glavno mesto Slovenije, Ljubljana, − mestne občine, − druge občine - preostale občine, ki jih ne moremo uvrstiti v nobeno izmed navedenih skupin.

Po osamosvojitvi leta 1991 se je slovenski turizem spopadal s pomembnimi strateškimi vprašanji: kako odpreti vrata tujemu kapitalu, da bi vlagal v razvoj slovenskega turizma in tako postal tudi njegov delni lastnik, kako zastaviti turistično ponudbo; bodisi v masovno ali ekskluzivno smer in kako promovirati novo državo v mednarodni javnosti. Majhen slovenski trg ni preveč zanimiv za tuje vlagatelje, in prav ta majhnost (tako države kot turistične dejavnosti) ne dopušča usmerjenosti v množični turizem. Tudi ne v ekskluzivni turizem, temveč v oblikovanje zaokrožene turistične ponudbe po “meri človeka”. Slovenija tako nudi obiskovalcem predvsem “turizem dobrega počutja” (to so proizvodi aktivnega, kulturnega, kongresnega, zdraviliškega in wellness turizma) ter zlasti v zadnjem času tudi vinsko gastronomske dogodivščine. Nosilci turističnega razvoja in turistični delavci v Sloveniji si prizadevajo za uveljavitev načel trajnostnega turizma, to je turizem, ki upošteva sedanje in bodoče ekonomske, družbene in okoljske vplive ter zadovoljuje potrebe obiskovalcev, gospodarstva, okolja in lokalnih prebivalcev. V tem duhu je Slovenija promovirana kot zdrava, aktivna in zelena dežela, pomembne teme pa so: zdravje in dobro počutje (zdravilišča, wellness, medicinski turizem), aktivne počitnice (aktivnosti v vseh letnih časih, npr. smučanje, pohodništvo, …), doživetja v naravi (turizem na podeželju, turistične kmetije, naravni parki, ekoturizem, kampi, …), poslovni turizem, gastronomija, kultura (festivali, mesta, …), zabaviščni turizem in igralništvo ter mladinski turizem. Tako kot v svetu, se tudi pri nas pojavlja tip manjših nastanitvenih objektov, a še vedno precej manj in na drugačnih motivih kot v tujini. Predvsem gre za turistična naselja z določeno, tudi ekskluzivno dodatno ponudbo; ježa, wellnes, igralništvo ...

V Sloveniji deluje nekaj pod 300 hotelov, četrtina jih stoji v zdraviliških, četrtina pa v gorskih občinah, sploh po obiskanosti pri nas vodijo zdraviliške občine, za njimi so gorske in obmorske občine. Sledijo jim Ljubljana, druge mestne občine in ostale občine. Od posameznih krajev največ nočitev beležijo v Piranu.

http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%5Catachments_1%5C2012%5Ctvs_brosura_2011_web_%28koncna%29_15312.pdf

Leta 2011 je bilo v hotelih na voljo 34 % vseh ležišč, v kampih 18 %, delež prenočitev je bil v hotelih 61,9%, v kampih pa 13,6%. Ostale možnosti turističnega bivanja v Sloveniji so še moteli, penzioni, gostišča, apartmaji, turistične kmetije z nastanitvijo, mladinski hoteli, zasebne sobe, planinski domovi in koče, delavski počitniški domovi, začasne nastanitvene zmogljivosti in marine.

Prenočitve v Sloveniji po statističnih regijah, 2011

2.5 PRIMERI MANJŠIH TURISTIČNIH OBJEKTOV V SLOVENIJI

http://trajekt.org/2011/04/04/g-vile/

http://www.avtokampi.si/novica.asp?drzava=0&ID=481

http://www.pristava-lepena.com/pristava_lepena.php

http://www.avtokampi.si/novica.asp?drzava=0&ID=481

http://www.pristava-lepena.com/pristava_lepena.php

GOZDNE VILE

PRISTAVA, LEPENA

avtor: Peter Ličen in Marjeta Fendre kraj: Bled leto: 2010

G Vile so oblikovno in konstrukcijsko reciklirana tradicionalna začasna prebivališča gorenjskih gozdarjev, gre za izoliran macesnov šotor z velikim oknom. Gre za poskus glamuroznega kampiranja pri nas, poudarjen je stik z naravo in obuditev Riklijevih idej iz konca 19. stoletja.

avtor: Milan Dolenc kraj: Lepena, Soča leto: 1992 - 1995

http://www.pristava-lepena.com/hotelska_vas.php

Razpršeno hotelsko naselje z osmimi apartmaji in petimi sobami, vsak z lastnim vhodom in teraso, ki omogoča gostom zasebnost ter sprostitev ob pogledu na okoliške planine, se nahaja ob vznožju Julijskih Alp. Turistična ponudba obsega še gostinstvo, ježo, seminarsko dejavnost ter savno in fitnes.

http://worldarchitectur.blogfa.com/post-659.aspx

http://www.pule.si/

http://www.nebesa.si/

http://www.pule.si/

http://www.nebesa.si/

NEBESA avtor: Rok Klanjšček kraj: Livek, Kobarid leto: 2011

POSESTVO PULE Nebesa so sklop počitniških objektov na idilični lokaciji, uporabljeni so lokalni in naravni material. Objekti se vključujejo v okolje in tradicijo ter spoštujejo tradicionalno arhitekturo, brez posnemanja historičnih ali rustikalnih slogov.

avtor: Rupert Gole kraj: Mokronog leto: 2006

Posestvo Pule je obnovljena domačija iz 17. stoletja s pripradajočimi servisnimi objekti in odprtim prostorom. Gre za luksuzno hotelsko naselje, ki je bilo obnovljeno upoštevajoč tradicijo, nekdanje proporcije, gabarite in način gradnje. Objektom se je spremenila namembnost, tako da danes nudijo komfortno bivanje, kulinarične užitke in oskrbo konj.

http://www.almavista.si/

http://www.delo.si/druzba/panorama/iz-revije-deloindom-bistvo-je-pred-hiso.html

ALMA VISTA avtor: Ur.a.d. Klemen Pavlin, Boštjan Kikelj kraj: Vipolže, Goriška brda leto: 2010

Turistični objekt Alma Vista je dopolnilna dejavnost družinskega vinarstva znamke Edi Simčič. Hiša je nadomestna gradnja namesto stare hiše v okviru urbanističnih pogojev in se dobro ujema z okoliško vaško pozidavo. Ima značilnosti briške hiše, proti jugu se odpira zaradi atraktivnih pogledov na trte in morje. Vila z vrhunsko ponudbo je namenjena za 4-8 oseb.

3 VINARSTVO

“A day without wine is like a day without sunshine.” Ernest Hemmingway spletni vir

3.1 ZGODOVINA IN RAZVOJ VINARSTVA

http://en.wikipedia.org/wiki/History_of_wine

Vzgajanje trte, trgatev, prevoz, Egipt, okrog 1500 pr.n.št.

http://www.wineterroirs.com/2012/12/wine_in_the_middle_ages-.html

Prizori vzgajanja trte, Normandija, 12. stoletje

ZGODOVINA VINA

ZGODOVINA IN RAZVOJ VINARSTA V SLOVENIJI

Zgodovina vina se razteza čez več tisoč let in je tesno povezana z zgodovino kmetijstva, kuhinje, civilizacije in človeštva samega. Trta se je na Zemlji pojavila pred človekom, ljudje so se po vsej verjetnosti srečali z vinsko trto v paleolitiku, torej v starejši kameni dobi, saj o tem pričajo najdbe pečk grozdnih jagod v votlinah, prebivališčih jamskega človeka. Gojenje trte in umetnost stiskanja soka iz njenih jagod je bila znana že 7 do 8000 let pred našim štetjem pri Egipčanih, Babiloncih in drugih narodih v Mali Aziji. Stari Egipčani so močno častili vino. Zanje je vino pomenilo sveto pijačo, ki so jo darovali bogu rodovitnost. Ob trgatvi in stiskanju grozdja so se vrstili številni obredi z glasbo in plesom. Mnoge arheološke najdbe so omogočile, da spoznavamo sledove vinske trte in vina v stari Grčiji na glinastih ploščicah, na katerih sta v zgodnjem grškem jeziku opisani trta in vino, ohranjena pa so tudi likovna dela s prikazi gojenja vinske trte, pridelave vina in njegovega uživanja. V Grčiji so vinsko trto gojili že okrog 1500 let pr. n. št. Za razliko od Egipčanov, so oni častili vinskega boga Dioniza, ki ni bil povsem pravi bog, dobili pa so ga iz Male Azije. Znano je tudi, da so Grki mešali vino z vodo in ga tako redčili, in kdor ni delal tako, so ga imeli za nezmerneža. Iz Grčije se je trta razširila v Italijo in Stari Rimljani so jo ponesli v vse svoje kolonije in osvojene kraje, tako je prišla tudi na ozemlje Slovenije. Na razvoj vinogradništva je imelo velik vpliv tudi krščanstvo, saj se vino uporablja v bogoslužju. Vladarji in knezi so radi poklanjali vinograde samostanom, ki so imeli pravico do javnega točenja vin. Samostani so skrbno gojili vinograde, pa tudi sicer vse, kar je dajala zemlja. Poleg tega so samostani pospeševali vinsko trgovino in utrjevali vinske trgovske poti. Razvoj intenzivnega vinogradništva lahko postavimo v obdobje med 16. in 18. stoletjem. Ker se je cena vina močno dvigovala, so ponekod začeli trto zasajati v takem obsegu, da je celo začela škodovati drugim kulturam. V 19. stoletju se je v Evropi pojavila trtna uš, ki je resno ogrozila razvoj vinogradništva, a so jo vinogradniki premagali in okrepili ter še razvijali vinsko kulturo.

Kultura vinske trte na Slovenskem je stara, kot so stari naseljenci na naših tleh. Že Kelti so štiri stoletja pred našim štetjem razširjali vinsko trto, ki so jo Rimljani nato še razširili. Posebno zaslužen za razširjanje vinogradništva pri nas je bil rimski cesar Probus, ki je svojim vojščakom ukazal razmnoževanje samo najboljših sort. Velik vpliv na razvoj vinogradništva je imelo tudi krščanstvo, za katerega je vino sestavni del obreda. Tako so za dvig vinogradništva in kakovost vin v srednjem veku skrbeli predvsem menihi, ki so v 11. stoletju pripomogli k začetku vzpona vinogradništva. O razmerah na Kranjskem v 17. stoletju je pisal J. V. Valvasor, ki v Slavi vojvodine Kranjske govori o kakovosti vin in vinski trgovini. V 18. in 19. stoletju pa je pomembno vlogo odigral tudi napredek v kmetijstvu; za napredek vinogradništva in vinarstva je bila posebno pomembna ustanovitev poskusnih postaj v Gorici in Mariboru ter kmetijskih šol. Proti koncu 19. stoletja pa se je na naših tleh pojavila trtna uš, ki je do konca stoletja uničila polovico vinogradov. Tako so ustanovili prve trsnice, izdelali prvo rajonizacijo in določili trsni izbor. Do prve svetovne vojne je bila obnovljena že večina vinogradov. Kljub temu se je z razpadom Avstro-Ogrske položaj še poslabšal, ker je prišlo do izgube trga. Svoje je prispevala tudi splošna gospodarska kriza. Po drugi svetovni vojni so na Agronomski fakulteti v Ljubljani najprej pregledali kataster ter izdelali sistematično rajonizacijo. K napredku vinogradništva in vinarstva je svoje prispeval tudi pravilnik o zaščiti slovenskih vin ter zakonodaja iz začetka 70. let prejšnjega stoletja. V začetku 80. let se je spet začelo intenzivneje obnavljati vinograde. Z razpadom Jugoslavije je slovensko vinogradništvo in vinarstvo doživelo ponoven udarec glede izgube trgov. Kljub temu si je, mogoče prav zaradi naše pestre vinogradniške zgodovine, slovensko vinogradništvo in vinarstvo tudi tokrat opomoglo in si s svojo raznolikostjo, butičnostjo in kakovostjo izbojevalo mesto na vinskem zemljevidu sveta. Bogastvo in pestrost slovenskih vin izvirata iz raznolikosti tal in podnebja na geografsko majhnem ozemlju ter iz stoletnih izkušenj ustvarjalnih slovenskih vinogradnikov in vinarjev, ki so v teh pestrih, a pogosto težkih naravnih razmerah znali ustvarjati vina vrhunskih kakovosti.

http://www.wineterroirs.com/2012/12/wine_in_the_middle_ages-.html

Trgatev, Bologna, Italija, 1385

3.2 VINORODNI OKOLIŠI V SLOVENIJI V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele: Podravje, Posavje in Primorsko. Med seboj se dežele razlikujejo po rastišču, kar vključuje tla, podnebje in vpliv človeške roke. Naravne razmere bistveno vplivajo na senzorične lastnosti vin, zato se dežele med seboj razlikujejo tudi glede izbora sort. VINORODNA DEŽELA PODRAVJE Vinorodna dežela Podravje se nahaja na severovzhodu države in je razdeljena v dva okoliša: Štajerska Slovenija in Prekmurje. Označuje ga izrazito gričevnat svet, s povprečno nadmorsko višino vinogradov med 250 in 400 metri. Tla so nastala na karbonatnih kameninah ter na pleistocenskih ilovicah, kar je zelo ugodna podlaga za razvoj vinske trte. Podravska vinorodna dežela slovi po elegantnih, sortno značilnih belih vinih in zvrsteh, ki jih poudari panonsko podnebje za katerega so značilne večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, razmeroma suha poletja in prave zime (celinsko podnebje). Večina pridelanega vina je belega, kar okrog 97%. V Mariboru se nahaja najstarejša vinska trta na svetu, območje Štajerske Slovenij pa s svojo lego sodi v 4 odstotke najboljših vinogradniških leg na svetu.

VINORODNA DEŽELA PRIMORSKA Vinorodna dežela Primorska se nahaja na zahodu Slovenije ter je razdeljena na štiri okoliše: Vipavska dolina, Slovenska Istra, Goriška Brda in Kras. Primorski vinogradi se raztezajo od morja pa do nadmorske višine okoli 360 metrov. Tla so se razvila na flišu in apnenčastem dolomitu, kar na Krasu pripelje do razvoja znanih rjavih tal – terra rossa. Značilen je razgiban teren z zelo malo ravninami, iz tega izhaja premišljena umestitev vinogradov na teren in racionalna raba tal za kmetijske površine. Podnebje je mediteransko z vročimi poletji in z redko videnim snegom, toplota je vzrok za razširjenost rdečih vin. V priobalnem pasu in na Krasu tako prevladuje zastopanost rdečih sort, največji delež belih sort pa je v Vipavski dolini. V splošnem so zaradi pretežno toplih in suhih vplivov Jadranskega morja vina, pridelana v tej geografski legi suha, z višjo alkoholno stopnjo in nižjim kislinskim faktorjem. Najbolj zastopane sorte: Predvsem rdeče, z refoškom kot najbolj razširjeno sorto, sledijo rebula, merlot, malvazija, chardonnay, sauvignon, cabernet sauvignon in ostale.

Najbolj zastopane sorte: laški rizling, šipon, renski rizling, chardonnay in beli pinot. VINORODNA DEŽELA POSAVJE vir: osebni arhiv

PODRAVJE Prekmurje Štajerska Slovenija POSAVJE Bela Krajina Dolenjska Bizeljsko Sremič PRIMORSKA Slovenska Istra Kras Vipavska dolina Goriška Brda Gradišče nad Prvačino

Vinordona dežela Posavja se razprostira na jugozahodu Slovenije in je razdeljena v tri okoliše: Dolenjska, Bizeljsko Sremič in Bela Krajina. To je srednje gričevnat svet, ki je marsikje prepreden z ozkimi dolinami ter izrazito strmimi brežinami, na katerih tudi trta preprečuje erozijo tal. Tla so večinoma sestavljena iz laporjev in peščenjakov z apnenčastim vezivom. Na večini območij, kjer pridelujejo cviček, pa prevladujejo apnenci in dolomiti. Kažejo se značilnosti celinskega podnebja in vplivi hladnejše predalpske klime, v Beli Krajini pa skoraj Primorsko podnebje. Posavje je imelo dolga leta sloves za pridelavo lažjih belih in rdečih vin, saj se tu močneje izrazi hladnejše predalpsko podnebje. A ker je Slovenija tako raznovrstna, tudi v Posavju ni nič drugače. Tu najdemo mednarodne sortne kot tudi lokalne posebnosti. Vinograde postavljajo na strmih brežinah, značilne so številne zidanice. Prevladujejo predvsem rdeče sorte, med katerimi je najbolj zastopana žametovka. Tej sledijo laški rizling, modra frankinja, kraljevina in druge sorte.

3.3 VINORODNI OKOLIŠ VIPAVSKA DOLINA Vipavska dolina ali Vipava kot drugi največji okoliš v Sloveniji, ponudi krepka bela in rdeča vina, ki jih označi izrazita sortnost. Močna burja (z Nanosa pogosto piha burja s hitrostmi nad 100 km/h), ki potegne po dolini sicer lahko ustavi promet a ne povzroča škode trti. Geografsko Vipavska dolina leži na zahodu Slovenije, ob državni meji z Italijo. Dolina je utesnjena s severne in južne strani s Trnovsko in Kraško planoto. Na vzhodu jo omejuje hribovje mogočnega Nanosa, zahodna stran pa je odprta proti Furlanski nižini ter Jadranskemu morju in je s tem deležna ugodnega mediteranskega podnebnega vpliva.. To je nizek svet z nadmorsko višino med 45 in 300 m, ki je ostanek oziroma osušen zaliv nekdanjega morja. Morski sedimenti fliša, ki je naložen v plasteh izmenično s peščenjakom, do danes velja za najboljša vinogradniška tla. Na Vipavskem sta si narava in tradicija podali roke in ustvarili enkratne pogoje za rast vinske trte in pridelavo vina, ki omogoča uspešno vinogradniško in vinarsko prihodnost. Posebnost tega območja sta stari domači sorti pinela in zelen. Uspevajo pa tudi druge bele sorte: beli pinot, sauvignon, med rdečimi so: barbera, merlot in cabernet sauvignon. Vinski zvrsti, pridelani v tem okolišu, sta predvsem vipavec in vrtovčan.K vinski ponudbi spada tipična domača kuhinja, na tem območju so značilni: vipavska jota, fižolova mineštra, skuha (z vinom okisana enolončnica iz stročnic - leče ali fižola v zrnju) in vipavski pršut. Na tem območju se je porodila tudi ideja o organiziranju vinskih cest, ki naj bi služile za promocijo prodaje vin in pospeševanju vseh dejavnosti v zvezi z vinogradništvom, predvsem v turizma.

Vipavska dolina ostali vinorodni okoliši Gradišče nad Prvačino vir: osebni arhiv

vir: osebni arhiv

Vezava trt v Vipavski dolini: leseni koli povezani z žicami

http://www.flickr.com/photos/tom-cat/6079311396/

http://www.flickr.com/photos/p_lucy/6899585002/

http://si-dro.blogspot.com/2010/09/trgatev-v-vipavski-dolini.html

4 LOKACIJA

4.1 VIPAVSKA DOLINA Vipavska dolina leži na zahodu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v Furlansko nižino. Od vzhoda proti zahodu se nad dolino dvigujejo planote Nanos, Hrušica in rob Trnovskega gozda. Na jugu Vipavsko dolino od Krasa ločijo Vipavski griči. Na zahodu se Dolina končuje z Goriško ravnjo. Dolina skupaj meri 310 kvadratnih kilometrov, v njej pa živi 63.052 prebivalcev. Povprečna gostota poselitve je 203 ljudje na kvadratni kilometer. Od povirja potoka Močilnika pod Razdrtim do Goriške ravnine ob državni meji z Italijo meri Vipavska dolina v dolžino okrog 40 km. V smeri od vzhoda proti zahodu se dolina deli na Zgornjo, Srednjo in Spodnjo Vipavsko dolino, najbolj poseljena je zgornja.

vir: osebni arhiv

Vipavska dolina, Mestna občina Nova Gorica in lokacija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Vipavska_dolina

Zgornja vipavska dolina z Nanosa

Dno doline je gladko, po sredini pa teče reka Vipava, ki se nato izliva v Sočo. Submediteransko podnebje Vipavske doline pomembno krojita neprestano menjavanje toplega, vlažnega jugozahodnega vetra, imenovanega mornik, in burje, mrzlega severovzhodnega vetra, ki večkrat zapiha s Trnovske planote. Za dolino so značilne mile zime in zmerno vroča poletja ter okrog 1500 mm letnih padavin z viškoma pozno spomladi in jeseni. Submediteranske naravne značilnosti ima dolina zaradi mešanja celinskih in sredozemskih podnebnih vplivov, ki vplivajo tudi na druge naravne dejavnike. Pri tem gre predvsem za vpliv na hidrološke razmere, rastje in prst, saj v dolini prevladuje eocenski fliš. Gozdovi poraščajo le tretjino površja Vipavske doline, ostalo so kmetijske površine, zlasti vinogradi in sadovanjaki.

https://maps.google.com/

Vipavska dolina

http://sl.wikipedia.org/wiki/Vipavska_dolina

http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Avtocestne_zanimivosti/Rimska_cesta_92.aspx

Spodnja Vipavska dolina z Gorico, pogled s Cerja

Rimske ceste na slovenskem ozemlju

Rodovitna in vinorodna Vipavska dolina je že od nekdaj vabila človeka, da se je v njej naseljeval. Zgodovinarji domnevajo, da je bila naseljena že v času pred našim štetjem, morda celo v mlajši kameni dobi. Zagotovo pa je velik razcvet doživela v času rimskega imperija, o čemer priča vrsta najdišč. Staroveški kronist je imenoval Vipavsko dolini »vrata Italije«; če vemo, da je s tem mislil v obdobju starega Rima središče evropskega sveta, razumemo težo tovrstnega priznanja. V resnici je bila dolina od nekdaj najkrajši in najlažji prehod med Alpami in Jadranom, z vzhoda na zahod, z Balkanskega na Apeninski polotok.

4.2 GRADIŠČE NAD PRVAČINO Vas Gradišče leži na griču na južnem robu Vipavske doline nad naseljem Prvačina. Pogled na Vipavsko dolino se odpira na Prvačko polje in seže do Čavna na severu ter do Svete Gore in Sabotina na zahodu. Spada pod Mestno občino Nova Gorica, je svoja krajevna skupnost. Ime kraja očitno kaže, da je nastal na nekem predzgodovinskem naselju ali pa mu je ime dala ruševina kakega gradu. V teh krajih je svoj pečat pustil tudi arhitekt Maks Fabiani iz Kobdilja na Krasu, ki je deloval na Uradu za obnovo Gorice in Gradiške (ustanovljen leta 1917). Po zmagi antantnih sil in priključitvi ozemlja Italiji se je urad preoblikoval v Ufficio provinciale ricostruzioni archittettura, Fabiani pa je bil s strani italijanske oblasti označen za Slovenca in proavstrijca in zato sprva neprimeren in nestrokoven, pozneje pa so ga vendarle zaposlili, toda svojih načrtov in predlogov praviloma ni podpisoval. Prav zato še vedno ni povsem pojasnjeno, kje vse je Fabiani deloval pri povojni obnovi, toliko bolj, ker je v projekt vključeval tudi področja, ki jih fronta ni neposredno prizadela, in ker je deloval tudi po uradni ukinitvi urada leta 1922. Zagotovo pa se je ukvarjal tudi z regulacijo kraja Prvačina.

parcela

2 km

http://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx

http://www.nova-gorica.si/krajevne_skupnosti/gradisce_nad_prvacino/

Gradišče nad Prvačino na robu Mestne občine

Krajevna skupnost Gradišče nad Prvačino v Mestni občini Nova Gorica

0 referenčna linija

10 cm

r.net/piso; čas izpisa: 5. februar 2013 23:39:55; uporabnik: rok.kete@gmail.com eljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. A (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove)

stran 1 od 1

Trnovska planota Kras Gradišče

Prvačina Vipavska dolina Peter Fister, Glosar arhitekturne tipologije, Ljubljana, 1993

vir: osebni arhiv

Gradišče nad Prvačino - tipično naselje na griču, postavljeno na položni, ne preveč visoki vzpetini, vendar razširjeno od vrha tudi po pobočjih.

4.2.1 ZGODOVINSKE RISBE GRADIŠČA

Pokrajinski muzej v Gorici (Musei Provinciali di Gorizia)

ZVKDS Nova Gorica

Goriški kartograh Giannantonio De Capellaris, Gradišče nad Prvačino, 1752

Franciscejski kataster iz leta 1822, Gradišče

vir: osebni arhiv

Pokrajinski muzej v Gorici (Musei Provinciali di Gorizia), preslikava iz M. Fabiani, Nove meje v arhitekturi, 1988

Maks Fabiani: Regulacijski načrt Prvačine, 1922

PISO - izris - print.asp

http://www.geoprostor.net/piso/print.a

4.2.2 POZIDAVA

Gradišče je tipično naselje na griču, kjer objekti sledijo plastnicam in se v nizih spuščajo tudi po pobočju vzpetine. Tako tvorijo nekakšno gručasto naselje, in puščajo pobočje, kjer je dovolj položno, za obdelovanje. Na risbi goriškega kartografa De Capellarisa iz leta 1752 vidimo, da je imel kraj že tedaj precej podobno podobo današnji, prav tako na Franciscejskem katastru iz leta 1822 lahko opazimo poselitev skoraj identično današnji. Vas se je skozi zgodovino počasi širila in dodajala nize stavb nižje po pobočju.

Sledenje plastnicam

stanovanjska raba nestanovanjska raba http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=NOVA_GORICA

vir: osebni arhiv

Nepremičnine v kraju Gradišče nad Prvačino, objekti v nizih sledijo plastnicam

Pogled na Gradišče iz ceste pred Prvačino

4.2.3 KULTURNA DEDIŠČINA

Cerkev Brezmadežne Device Marije

Jožef Tominc

Simon Gregorčič

Negovan Nemec

Naselje Gradišče nad Prvačino nima posebne kulturne dediščine. Obstoječa se veže večinoma na pomembne ljudi, ki so tod bivali ali delovali.

Znan slovenski portretist 19. stoletja Jožef Tominc (1790 1866) je preživel na Gradišču zadnja leta svojega življenja in je tu tudi pokopan. Poleg groba na vaškem pokopališču na njega danes spominjajo doprsni kip v Spominskem parku Simona Gregorčiča in Jožefa Tominca pred kulturnim domom, spominska plošča na hiši štev. 74 (lokacija bivšega Tominčevega gradu) in pet slik v cerkvi Brezmadežne Device Marije, ki jih je slikar podaril ob priliki nove maše domačina Andreja Žnidarčiča 1860 leta.

Na Gradišču je dobrih 21 let živel najbolj ljudski pesnik, duhovnik, Goriški slavček Simon Gregorčič. Na Gradišče je prišel leta 1882 iz Rihenberka (današnji Branik) in ostal do leta 1903, ko se je preselil v Gorico. Službo vikarja je opravljal v letih 1882 – 1887 in 1897 – 1899. Kmalu po prihodu na Gradišče si je z izkupičkom od prodanih Poezij kupil na dražbi del Tominčevega posestva in si kasneje na njem sezidal hišo. Nanj spominjajo doprsni kip v Spominskem parku, spominska plošča na bivšem župnišču postavljena leta 1912 in Gregorčičeva pot, opremljena z osmimi tablami, ki vodi iz Renč na Gradišče. Njegov spomin je v vasi še močno živ, saj se številne zgodbe o Gregorčičevem življenju na Gradišču prenašajo iz roda v rod.

Tu je pomemben pečat pustil tudi goriški kipar Negovan Nemec, saj je za svojo diplomsko nalogo izdelal spomenik padlim v NOB na Gradišču nad Prvačino. Uporabil je beton in železo, motiv pa je nekakšen spreminjajoč se ščit.

V kraju stoji Cerkev Brezmadežne Device Marije, ki je sakralna stavbna dediščina: “Večkrat predelano enoladijsko cerkev, obdano z obzidjem, sestavljajo tristrano zaključen prezbiterij, višja zrcalno obokana ladja in zvonik ob zahodni fasadi ladje. Nad portalom letnica 1553, na zvoniku 1646 in 1467. Slike J. Tominca in A. Parolija.” Povzeto iz Registra nepremične kulturne dediščine, http://giskd2s. situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=3661

“Tominčeva graščina spada pod profano stavbno dediščino, je iz 18. stoletja, last družine de Grabiz, predelana po prvi vojni. Sedemosna vhodna fasada je horizontalno deljena z venčnim zidcem. Centralna os je poudarjena s portalom in balkonom. Kapela ob severni fasadi. Graščina stoji na obzidanem platoju nad levim bregom reke Vipave, jugovzhodno od vasi.” Povzeto iz Registra nepremične kulturne dediščine, http://giskd2s.situla. org/rkd/Opis.asp?ESD=15869

“Gradišče nad Prvačino - Spomenik padlim in žrtvam vojnega nasilja; Spomenik v obliki valjastega telesa iz betona in železa. Na dvignjenem platoju ob zidu so nameščene marmorne napisne plošče umrlim iz Gradišča in Oševljeka. Avtor N. Nemec, spomenik postavljen 28.11.1971.” Povzeto iz Registra nepremične kulturne dediščine, http://giskd2s.situla. org/rkd/Opis.asp?ESD=21736

Sam Gorje mu, ki v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo uživa sam! Imaš li, brate, mnogo od nebes, od bratov ne odvračaj mi očesi! Duh plemeniti sam bo nosil boli, a sreče vžival sam ne bo nikoli. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirota olajšuj gorje. Kedor pa srečo vživa sam naj še solze preliva sam!

vir: osebni arhiv

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEef_Tominc

http://www.rence.si/Tradicija_Gregorcic.html

vir: osebni arhiv

Cerkev stoji na najvišji točki kraja, do nje vodijo stopnice

Jožef Tominc - Tri dame iz družine Moscon

Razglednica iz Gradišča, ki jo je leta 1900 poslal Simon Gregorčič

Negovan Nemec - Spomenik padlim

4.2.4 FOTOGRAFIJE GRADIŠČA

vir: osebni arhiv

2 1

vir: osebni arhiv

5 4

2 1 vir: osebni arhiv

vir: osebni arhiv

4.3 VIPAVSKA HIŠA

Živa Deu, Stavbarstvo slovenskega podeželja, značilno oblikovanje stanovanjskih hiš, Založba Kmečki glas, Ljubljana, 2001

- “Vse prej kot udobno življenje se kaže tudi v stavbarstvu. Domačije - kraške, vipavske, briške, trnovske in kobariške - so organizirane smotrno in premišljeno, izjemno prilagojene naravnim razmeram, življenju in delu. Strnjena naselja, kamnite hiše, nič odvečnega, samo najnujnejše.” - gručasta naselja, linijsko širjenje prvotne enocelične hiše v levo in desno, kasneje v višino, pomen kuhinje, spahnjenca, kamnoseški izdelki, les večinoma samo za konstrukcijo, kamen: flišni peščenjak, izpostavljeni in kamnoseško oblikovani deli iz apnenca - “Temeljna značilnost stavbne kompozicije, razvite z upoštevanjem podnebnih razmer, je v smeri vzhod-zahod razpotegnjena oblika objektov z enojno razvrstitvijo prostorov, ki se odpirajo proti jugu in zapirajo proti severu.” - “Na južnih fasadah so značilna zaščita proti sončni pripeki tudi široki napušči, kakovostno funcionalno in likovno oblikovani.” - “Zaradi podnebnih razmer imajo skoraj vse odprtine bivalnih prostorov tiste fasade stanovanjskih stavb, ki so obrnjene na jug-jugozahod. Severne fasade pa so zaradi smeri vdora mrzlega zraka prav utrdbene narave, imajo zelo malo odprtin in še te so večinoma majhne, namenjene prezračevanju gospodarskih prostorov.” (Živa Deu, Stavbarstvo slovenskega podeželja, značilno oblikovanje stanovanjskih hiš, Založba Kmečki glas, Ljubljana, 2001, strani 67-73)

- “Za vipavski stvabni tip je značilno, da so gradili vedno tako, da so upoštevali sonce in burjo. V hladnih zimskih dneh je moralo sonce ogrevati hišo, ker je bil edini vir toplote le ogenj na ognjišču v kuhinji. Zato je tudi večina okenskih odprtin na jugozahodni fasadi. Ker pa iz severa piha burja, so zato zadnje pročelje hiše obrnili proti njej in to s čim manj odprtinami. Zato so praviloma vsa vipavska naselja in domačije zaprta proti severu in deloma proti vzhodu, torej v tisto smer od koder piha burja.” (Kronika 55, 2, časopis za slovensko krajevno zgodovino, izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2007, Andrejka Ščukovt, Kuhinja v Vipavski dolini v luči razvoja ognjišča in spreminjanja hišnih tipov, strani 423-432)

- “...značilna je njena “energetska” in “klimatska” arhitektura, zaprta v smeri proti burji (S in SV) ter odprtost proti soncu (J in JV) z nanizanimi prostori.” - prizidan prostor z odprtim ognjiščem in visokim dimnikom (Peter Fister, Glosar arhitekturne tipologije, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Zavod za prostorsko planiranje, Ljubljana, 1993, strani 118, 132) Živa Deu, Podeželske hiše na Slovenskem, Založba Kmečki glas, Ljubljana, 2006

4.4 TURISTIČNO ZALEDJE

Dunaj

Munchen

reka Soča

Bratislava Udine

Ljubljana

Salzburg

Budimpešta

Graz 3

Nova Gorica Palmanova

Ajdovščina reka Vipava

Maribor

Vipava

Štanjel

Aquileia

Postojna

Monfalcone Gradež

Udine

Lipica

Ljubljana

1h Koper

Trst

Zagreb

2,5 h

Trst

Vipavkska dolina

Benetke

Padova

Škocjan

Piran

Koper

Kras

Reka

Trnovska planota cestno omrežje

Goriška Brda

Pula

časovna oddaljenost vir: osebni arhiv

100 km

Gradišče nad Prvačino vir: osebni arhiv

4.5.1 TURISTIČNO ZALEDJE

4.5.2 ENODNEVNI IZLETI

Turistično je Vipavska dolna zanimiva zaradi mnogih športnih, kulturnih in kulinaričnih aktivnosti. Je pa za obiskovalce privlačna tudi zaradi pozicije v tem delu Evrope, saj leži na srečanju številnih poti in le lučaj od nekaterih svetovnih znamenitosti. Za prihodnost področja je pomembna njegova navezava na Trst, Udine, Koper in Ljubljano, turistično pa je pomembna os Benetke-Dunaj, na katero se poda mnogo popotnikov. Lokacija turističnega naselja ima velik potencial z vidika dostopnosti in izhodiščnosti za izlete in rekreacijo.

Vipavska dolina leži pod Trnovsko planoto na severu, poraslo z gozdovi, ki omogoča številne izlete, zmajarstvo, gobarstvo, pozimi pa tudi smučanje. Na južnem delu doline se dviguje Kras, ki s svojimi značilnostmi (terra rossa, kraški pojavi; jame, vrtače, uvale) privablja mnoge obiskovalce, zanimivi so kraji Štanjel, Lipica, Škocjan. Proti zahodu se od doline mimo Nove Gorice začenjajo Goriška Brda s tipično kulinariko in vini. Dovolj blizu je tudi Postojna s svetovno znano jamo, ter obmorski kraji Koper, Piran, Izola. Kraj Udine in Palmanova v Italiji ponujajo številne oglede, uživanje v starih mestnih jedrih, pa tudi nakupovanje. Monfalcone, je poleg pristanišča zanimiv tudi zaradi naravnega parka ob izlivu Soče v morje, Gradež in Aquileia

pa zaradi rimskih in zgodnje krščanskih arheoloških najdb. Na bližnji reki Vipavi je priljubljeno športno ribištvo ter spust s kanuji, na bolj oddaljeni Soči pa spust s kajaki, rafting in kanjoning. V Ajdovščini je športno letališče za jadralce in letalce, razširjeno je tudi padalstvo in zmajarstvo, ki se izvaja predvsem v topli polovici leta. Tudi italijanska stran meje ponuja veliko možnosti za preživljanje športnega časa. Sesljan, Devin in Gradež so obmorska mesta, kjer lahko koristimo morje za športne aktivnosti, plovbo in ribištvo. Gorica, Trst, Monfalcone in Vipavska dolina so povezani z železniško infrastrukturo. V Trstu je pristanišče, kjer lahko pristajajo večje ladje, v Ronkah pa je mednarodno letališče dežele Benečije Julijske krajine.

1 Spominska plošča Jožefu Tomincu 2 Cerkev Brezmadežne device Marije

reka Soča

3 Spominska plošča Simonu Gregorčiču 4 Spomenik padlim in žrtvam vojnega nasilja, Negovan Nemec

1 Goriška Brda; številne kolesarske poti, pohodništvo, celoletni dogodki povezani s kulturo in kulinariko (Dnevi poezije in vina, olja ...), Šmartno, Dobrovo

5 Prvačina - vaško jedro 6 Tominčeva graščina

2 3 Solkan, znameniti solkanski most, veslanje na reki Soči, kulinarična ponudba

Zmajarstvo s Trnovse planote v Vipavsko dolino

Kolesarjenje po dolini

Ajdovšina, rimski ostanki Castre Vipavski Križ

Cerje, spomenik braniteljem slovenske meje, pohodniške poti

kulturne znamenitosti kulinarične posebnosti športne aktivnosti

Dvorec Zemono, lovski in letni dvorec gorofov Lanthieri

reka Vipava Trstelj, najvišji kraški vrh Kras in kulinarika: številni kmečki turizmi, gostišča in osmice

Vipava, stari grad, izvir Vipave Goče

Štanjel, kraška vas, Fabianijev vrt

kulturna dediščina parcela Gregorčičeva spominska pot zanimivi pogledi

Gradišče nad Prvačino vir: osebni arhiv

vir: osebni arhiv

4.5.3 ŠPORTNE AKTIVNOSTI, KULINARIČNE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI

4.5.4 BLIŽNJA OKOLICA

Območje Vipavske doline z zaledjem ponuja obiskovalcem možnost udejstvovanja pri številnih športnih aktivnostih; zmajarji se lahko spustijo iz Trnovske planote v Vipavsko dolino, po dolini so speljane kolesarske poti med polji in vinogradi, prav tako sta kolesarjenje in pohodništvo na voljo v bližnjih Brdih ter na Krasu, kjer je Trstelj najvišji vrh. Kulinarično je področje precej raznoliko; na Krasu se bohotijo številni kmečki turizmi, osmice, gostišča in restavracije z značilnimi kraškimi jedmi: kraški pršut, panceta, sir, teranov toč in seveda vino teran. Za Vipavsko dolino so značilni vipavska jota, orehovi štruklji, gubanica (potica), prefinjeno interpretacijo domače in tuje kuhinje pa si lahko privoščimo na Dvorcu Zemono. V Solkanu poznamo poseben, slajši

Gradišče nad Prvačino je kraj na griču na južnem robu Vipavske doline. Zaradi pomembnih ljudi, ki so tu pustili svoj pečat (slikar Jožef Tominc, pesnik Simon Gregorčič in kipar Negovan Nemec), je v kraju nekaj spominskih plošč in spomenih. Zanimiva je še Tominčeva graščina na poti od Gradišča proti Prvačini in celo staro vaško jedro kraja Prvačina. Društvo za kulturo, turizem in razvoj Renče ter Krajevna skupnost Gradišče nad Prvačino sta 16 oktobra 2010 organizirali odprtje Gregorčičeve poti med Gradiščem in Renčami, ki je opremljena z osmimi informacijskimi tablami o življenju in delu pesnika in je istočasno prijeten sprehod po tem delu doline.

solkanski redič, v Brdih so značilni briška frtalja, jota, pršut, polenta, golaži, zavitki, kostanj, tudi tu je možnosti za kulinarično uživanje veliko. Bogata kulturna dediščina na tem področju ponuja tudi veliko znamenitosti in možnosti za oglede. Na Krasu je zanimiva vas Štanjel z vrtom, ki ga je uredil arhitekt Maks Fabiani, vas Goče je kompleksni naselbinski spomenik z značilnostmi mediteranskega stavbnega oblikovanja, pomembna kraja sta Vipava in Ajdovščina, z rimskimi ostanki, Vipavski križ je že leta 1532 dobil mestne pravice, danes pa je majhna vas na griču. V Solkanu stoji znameniti solkanski most, cel kraj Nova Gorica pa je zanimiv zaradi modernističnega urbanizma arhitekta Edvarda Ravnikarja.

4.5 FOTOGRAFIJE LOKACIJE

vir: osebni arhiv

IZBIRA LOKACIJE Za svojo diplomsko nalogo sem izbrala manjši vinograd vzhodno od vasi Gradišče nad Prvačino. Vinograd je nekdaj z ljubeznijo obdeloval moj nono, zato lokacijo dobro poznam, tu sem preživela precej svojega otroštva, uživala v naravi in se veselila ob trgatvi.

vir: osebni arhiv

Vinograd je ze od 19.stoletja v družinski lasti, vedno je bil obdelovan, tako raba kot krajina sta kontinuirani. Skozi leta se vinograd ni zaraščal, ni se spreminjala kultura, delno se je spreminjal le položaj in oblikovanje teras. Vinograd je vedno nudil družini preživetje ali dodaten zaslužek (prodaja grozdja in vina).

Kvalitetni motivi v vinogradu

vir: osebni arhiv

4, 9 8

m 1:3000

4.6 ANALIZA LOKACIJE 99

135

141 135 129

123

105 111 117

129 135

123 117

147

153

111

105

PLASTNICE

m 1:3000

DOSTOP

m 1:3000

SMER BURJE

m 1:3000

OSONČENOST

m 1:3000

vinograd trajni travnik gozd kmetijsko zemljišče v zaraščanju trajne rastline pozidano in sorodno zemljišče

TERASE

m 1:3000

OBSTOJEČI OBJEKTI

m 1:3000

POGLEDI

m 1:3000

RABA KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ

m 1:3000

4.7 SINTEZA ANALIZE LOKACIJE Parcela leži vzhodno od kraja Gradišče, je vzdolžne oblike in se razprostira od severo-vzhoda proti jugo zahodu. Okvirne mere so 60 x 150 metrov, kar znaša 9000 m2 oziroma 9 hektarov. Dostop je možen po krajevni makadamski cesti iz zahodne smeri, pot obide parcelo po severni strani in se nato kmalu razgubi. Tu poteka tudi Gregorčičeva spominska pot. Cesta leži na najvišjem delu vzpetine, zato se z nje odpirajo pogledi severno na Vipavsko dolino in Prvačino, na južno na vinograde, gozdove in pobočje kraške planote. Iz smeri severa, severo-vzhoda in vzhoda na parcelo piha burja, ki pa pojenja s padcem terena proti jugu. Obstoječe vinogradniške terase izkoriščajo padec terena in skoraj popolnoma sledijo plastnicam. Parcela je namenjena vinogradništvu, tako kot številne v okolici, nekatere so pokrite s travniki ali z gozdovi. Na parceli stoji manjši objekt okvirnih mer 6 x 6 metrov, v zgornje nadstropje se vanj vstopa iz smeri ceste, namenjeno je spravilu orodja za obdelovanje vinogrda in branje grozdja, služi pa tudi kot manjša klet. V spodnjem nadstropju, v katerega se dostopa iz vinograda je bivalni prostor, s kuhinjo, jedilno mizo in raztegljivim foteljem, ki nudi vinogradniku možnost prenočišča. Pred objektom je velika kamnita miza in slovenska lipa. Za pozidavo se tako kaže najprimernejši severni del lokacije, s tem da se objekti odpirajo proti jugu. Tam je največja ravna površina, poseg v vinograd je najmanjši, odpirajo se pogledi v vinograd in sončna osvetljenost je največja. Tudi glede dostopa je to najlažje dosegljivo območje.

burja osvetljenost dostop terase zanimivi pogledi obstoječi objekti parcela območje na parceli najbolj primerno za gradnjo m 1:1500

vir: osebni arhiv

4.8 ANALIZA OBSTOJEČEGA OBJEKTA Na lokaciji stoji obstoječ manjši objekt, zgrajen za potrebe vinogradnika, kjer se hranijo orodje in naprave za obdelovanje vinograda, namenjen pa je tudi kratkotrajnemu bivanju. V zgornje nadstropje se dostopa iz dostopne ceste. To je en prostor, ki služi kot skladišče za orodje, v njem je velika delovna miza za manjša popravila, omara za odlaganje orodja ter nekaj sodov, v katerih vre vino. Vrata so kovinska, zagotavljajo netransparentnost, varnost, tudi čiščenje je lažje. Edino okno v prostoru je majhno in obrnjeno na vzhod. V tem prostoru se ne dela, vse naprave (naprava za mletje grozdja, preša) se ob trgatvi odnese ven, saj tovrstno delo poteka na prostem. Pomemben je dostop, ne razgled. tloris zgornjega nadstropja m 1:100

V spodnje nadstropje se dostopa izključno iz verande, ki je en nivo nižje. Tu so majhna kuhinja, jedilna miza, omarica in kavč, ki vinogradniku omogoča tudi spanje v primeru večdnevnih opravil v vinogradu. Pomembna je tudi z nadstreškom pokrita veranda, od koder se v senci ponujajo lepi razgledi na vinograd. Zunanji prostor okoli objekta in v vinogradu je opremljen z odprtim žarom, veliko kamnito mizo in klopmi, s cisternami za lovljenje deževnice, pred objektom na južni strani pa senco dela lipa.

tloris spodnjega nadstropja m 1:100

Objekt je na teren postavljen v kmetovalni logiki, da se ohranja čimveč obdelovalne zemlje, iz objekta, ki je postavljen čimbljiže dostopnim potem pa je omogočen pregled in nadzor nad posestvom.

ORODJE dostop

BIVANJE razgled

m 1:1000

prečni prerez m 1:100

4.9 IZHODIŠČA ZA PROJEKT - Zagotoviti turistično ponudbo, ki omogoča obiskovalcem miren oddih, uživanje v naravi, kulturi in v svoji intimi. - Ohranjanje kmetijske dejavnosti. - Oživitev kraja s povpraševanjem po dodatni ponudbi za turiste: restavracija, pralnica, rent-a-bike in ostala športna ponudba, infotočka, vodiči, organizacija prevozov. - Možnost zaposlovnja domačinov v turističnih objektih in spremljevalni ponudbi. - Vključevanje domače ponudbe športnih in kulturnih aktivnosti v turistični program: Spominska pot Simona Gregorčiča, Praznik Breskev v Prvačini, Dnevi pršuta in Terana v Dutovljah, organizirani pohodi na Trstelj, Vipavska vinska cesta. - Uporaba in predstavitev lokalnih izdelkov: živila (vino, olje, sadje, zelenjava), oblikovanje, tekstilni izdelki, mila ... Spodbujanje domačih ustvarjalcev, kmetijskih obratov, obrti ter industrije. - Prisotnost turistične ponudbe v prostoru spodbuja ohranjanje naravne in kulturne dediščine, ter tako pripomore k trajnostnejšemu razvoju področja. V turistične znamenistosti se vključuje stavbna dediščina, ki je izkaz, materializacija potreb in ustvarjalnosti človeka skozi čas, ter naravnih danosti, ki so osnovna značilnost nekega prostora. vir: osebni arhiv

Vinograd

http://500px.com/photo/5371426

http://www.ra-rod.si/stara/vvc/karta-naselja.htm

http://www.rence.si/Tradicija_Gregorcic.html

http://www.vipava1894.si/galerija

Štanjel, izletna točka v bližini Gradišča

Vipavska vinska cesta

Gregorčičeva spominska pot

Vino Zelen je avtohtono vino iz vipavskega

5 REFERENCE HOTEL KIRKENES avtor: Sami Rintala kraj: Kirkenes, Norveška leto: 2005 PRIZIDEK POČITNIŠKE HIŠE ZA NIELSA BOHRA avtor: Vilhelm Wohlert kraj: Tisvilde, Danska leto: 1957 POLETNA HIŠICA avtor: Nils Fagerholt kraj: Blamunkene, Danska leto: 1960 CUBES avtor: USM Ltd kraj: Škotska leto: 2002 LE CABANON avtor: Le Corbusier kraj: Roquebrune, Cap-Martin, Francija leto: 1952 HOTEL SUB avtor: Pir II Architects kraj: Stokkoya, Norveška leto: 2009 FASANO LAS PIEDRAS HOTEL avtor: Isay Weinfeld kraj: Punta del Este, Urugua leto: 2011 CASA MIRADOR avtor: Matias Zegers kraj: Casablanca, Valparaíso Region, Chile leto: 2012 VREMSKI BRITOF, POŠTA IN TRGOVINA avtor: Skupina Kras; Ravnikar, Dekleva, Garzarolli, Vatovec kraj: Vremski Britof, Slovenija leto: 1978 CASA EM ALENQUER avtor: Aires Mateus kraj: Alenquer, Portugalska leto: 1999 - 2001

http://www.archdaily.com/1032/hotel-kirkenes-sami-rintala/

http://www.wohlertarkitekter.dk/dk/niels-bohr/

http://www.archdaily.com/1032/hotel-kirkenes-sami-rintala/

HOTEL KIRKENES avtor: Sami Rintala kraj: Kirkenes, Barents Region, Norveška leto: 2005

http://www.wohlertarkitekter.dk/dk/niels-bohr/

PRIZIDEK POČITNIŠKE HIŠE ZA NIELSA BOHRA Hotel v Kirkenesu je majhen lesen dvonadstropni objekt z enoposteljno in dvoposteljna sobo. Znotraj je les bel, za čimveč svetlobe pozimi, zunaj pa črn za čimveč toplote ter da je v kontekstu z okoliškimi črnimi skalami, v katere je sidran. Na stranici je napisana črka H, ki popotnikom sporoča, da so prišli do hotela.

avtor: Vilhelm Wohlert kraj: Tisvilde, Danska leto: 1957

Prizidek k pocitniški hiši je paviljon s spalnicami, ki rahlo lebdi nad terenom. Objekt je s treh strani večinoma zaprt, iz ene strani pa so organizirani vstopi in terase, ta stran se lahko cela odpre z zapletenim sistemom polkn, vrat in oken. V času neuporabe je paviljon popolnoma zaprt, nato se postopoma “slači”.

http://openarchitecturenetwork.org/projects/6372

Tobias Faber, Neue Danische Architektur

http://openarchitecturenetwork.org/projects/6372

Tobias Faber, Neue Danische Architektur

http://openarchitecturenetwork.org/projects/6372

POLETNA HIŠICA avtor: Nils Fagerholt kraj: Blamunkene, Danska leto: 1960

CUBES Majhna podolgovata počitniška hiša na danskem se na vzhodu in zahodu odpira proti travnikom in borovem gozdu. V sredini tlorisa je edini opečnat zaprt del objekta s kuhinjo in kopalnico, spalnice so postavljene na obeh koncih stavbe. Objekt vsebuje še jedilnico in dnevno sobo, v kateri so velika drsna okna s posebnimi lesenimi senčili.

avtor: USM Ltd kraj: Škotska leto: 2002

Cubes so ateljeji in stanovanja za umetnike ob jezeru Loch na Škotskem. Sestavlja jih 6 enot iz 6 kontejnerjev, ki se zaradi fasade zelene barve in travnate strehe skrijejo v okolje. Proti jezeru se apartmaji odpirajo na teraso, v steklenih drsnih vratih pa se zrcali voda.

http://the189.com/design/a-look-inside-le-cabanon-by-le-corbusier/

http://www.architonic.com/aisht/hotel-sub-stokkya-pir-ii-arkitektkontor-as/5100693

http://the189.com/design/a-look-inside-le-cabanon-by-le-corbusier/

http://www.architonic.com/aisht/hotel-sub-stokkya-pir-ii-arkitektkontor-as/5100693

LE CABANON

HOTEL SUB

avtor: Le Corbusier kraj: Roquebrune, Cap-Martin, Francija leto: 1952

http://whatwow.org/le-cabanon/

Le cabanon je majhna počitniška hišica (3,66m*3,66m), ki jo je zasnoval Le Corbusier za lastno uporabo na Azurni obali v Franciji. Kot meniška celica je namenjena spanju, delu in premišljevanju. Kuhinje ni, saj je v bližini restavracija. Notranjost je lesena, premišljena in zelo fleksibilna, okna uokvirjajo atraktivne poglede na sredozemsko morje.

avtor: Pir II Architects kraj: Stokkoya, Norveška leto: 2009

Hotel Sub na obali norveškega otoka Stokkoya je podolgovata stavba, delno vkopana v teren, s 13 sobami. Zaradi zelene strehe je objekt skrit pogledom, na spodnji strani pa se odpira proti morju, vsaka soba ima pogled na zaliv in svojo verando. Za fasado so uporabljeni leseni opaži, za predelne zavese pa stara jadra, vsaka soba je drugače opremljena.

http://www.isayweinfeld.com/site/

http://openbuildings.com

http://www.archdaily.com/205947/fasano-las-piedras-hotel-isay-weinfeld/

http://www.archdaily.com/320845/casa-mirador-matias-zegers/

http://www.isayweinfeld.com/site/

http://www.archdaily.com/320845/casa-mirador-matias-zegers/

FASANO LAS PIEDRAS HOTEL

CASA MIRADOR

avtor: Isay Weinfeld kraj: Punta del Este, Uruguaj leto: 2011

avtor: Matias Zegers kraj: Casablanca, Valparaíso Region, Chile leto: 2012

Hotel Fasano Las Piedras je kompleks manjših objektov (bungalovi, recepcija restavracija, spa center, bazen in bar), ki so kot skale na lokaciji prosto postavljeni v okolje. Materiali uporabljeni zunaj so beton, kamen, korten, v notranjosti pa je veliko lesa, kar ustvarja občutek topline. Vsak bugalov ima svojo verando in izhod iz nje v naravo.

Casa Mirador je postavljena na vrhu grička v vinogradu, v njej se okuša vina, sama pa odraža dvojnost med vernikularnostjo in sodobnostjo. Zaradi neenotnih plasti betona, ki so jih postopoma ulivali na gladbišču, izgleda grobo, s steklenimi površinami, intimnimi atriji pa deluje elegantno. Streha se konča v oster rob, zato je praktično nevidna. Okna uokvirjajo poglede, atriji pa nebo.

vir:osebni arhiv

http://www.ravnikar-potokar.si/vojteh_ravnikar/realizacije/

http://re-habitar.blogspot.com/2011/01/otra-forma-de-recuperar-la-memoria-casa.html

vir:osebni arhiv

http://re-habitar.blogspot.com/2011/01/otra-forma-de-recuperar-la-memoria-casa.html

VREMSKI BRITOF, POŠTA IN TRGOVINA

CASA EM ALENQUER

avtor: Skupina Kras; Ravnikar, Dekleva, Garzarolli, Vatovec kraj: Vremski Britof, Slovenija leto: 1978

avtor: Aires Mateus kraj: Alenquer, Portugalska leto: 1999 - 2001

Prostor v trgovini v Vremskem Britofu je dala stara kmetija z gospodarskim poslopjem ter dvoriščem, s katerim meji na vaško cerkev. Obe zgradbi, ki sta se stikali pod pravim kotom, sta predstavljali vaški vogal. Arhitekti so ohranili ogrodje stavb in tako ohranili občuteh obstoječih volumnov, znotraj pa postavili pošto in trgovino.

Nov objekt stanovanjske hiše je postavljen znotraj ogrodja stare hiše. Stari zid, ki oklepa lokacijo nepravilnih oblik ustvarja z novim objektom (orientiran vzdožno sever-jug) zanimive medprostore, igro svetlobe, poglede in napetosti.

6 PROJEKT 6.1

Koncept

6.1.1 6.1.2 6.1.3 6.1.4 6.1.5 6.1.6 6.1.7 6.1.8

Shema koncepta Programska shema Poti po parceli in po objektih Oblikovna zasnova Faznost gradnje Uporabljeni materiali Konstrukcijska shema Zasnova požarne varnosti

6.2

Načrti

6.2.1 6.2.2 6.2.3 6.2.4 6.2.5 6.2.5.1 6.2.5.2 6.2.5.3 6.2.5.4 6.2.6 6.2.6.1 6.2.6.2 6.2.6.3 6.2.6.4 6.2.7 6.2.7.1 6.2.7.2 6.2.7.3 6.2.7.4 6.2.8

situacija 1:5000 situacija 1:500 prerez 1:500 situacija 1:250

OBJEKT Z RECEPCIJO tloris pritličja 1:100 tloris kleti 1:100 prerezi 1:100 fasade 1:100 APARTMAJSKI OBJEKT tloris 1:100 prerezi 1:100 fasade 1:100 prostorski prikaz BAZENSKI OBJEKT tloris 1:100 prerezi 1:100 fasade 1:100 prostorski prikaz Fasadni pas 1:20

6.3

Fotografije makete

6.1 KONCEPT 6.1.1 SHEMA KONCEPTA

ZID

OBMOČJE OBJEKTA

DOSTOP

DELJENJE PROGRAMA

ARTIKULIRANJE OBJEKTOV

DELJENJE OBJEKTA GLEDE NA PROGRAM IN DIMENZIJE OKOLIŠKIH STAVB, SLEDENJE PLASTNICAM

BURJA

DEFINIRANJE OBJEKTOV IN ODPRTIN V ZIDU DEFINIRANJE OBJEKTOV, PARKIRIŠČ, ODPRTINE V ZIDU

UMEŠČANJE PROGRAMA ROTIRANJE OBJEKTOV GLEDE NA POGLEDE

VINSKA KLET ZANIMIVI POGLEDI, OSVETLJENOST, VINOGRAD, JUG

ZID »VARUJE« OBJEKTE APARTMAJI

ODMIK OD ZIDU, »BORJAČ«

BAZEN ARTIKULACIJA ZIDU

PARKIRIŠČA ZA ZIDOM

ZID

OŽANJE PARKIRIŠČ 0 10 burja

turistični program

recepcija, restavracija, klet

dostop za traktor

pogledi

parcelna meja

apartmaji

parcelna meja

dostop

zid

bazen, savne

zid

parcelna meja

objekti

zid

Na parcelo iz severa in vzhoda piha mrzla burja, proti jugu pa se odpirajo lepi pogledi na vinograd, v naravo, od tod prihaja tudi sončna svetloba. Dostop na parcelo je iz severne-zahodne strani. Pred burjo in možnimi obiskovalci z avtomobili se parcela zaščiti z visokim, grobim zidom, ki stoji na severni in vzhodni meji parcele.

Na jugo-zahodni strani zidu je umeščen program turističnega naselja, ki vsebuje recepcijo, restavracijo, apartmaje, wellness ponudbo ter manjšo klet za vinarja. Na zunanji, severo-vzhodni strani zidu so organizirana parkirišča.

Mešan program se glede na primernost združuje in tako se zasnujejo trije ločeni objekti, v prvem je recepcija, restavracija ter klet z degustacijskim prostorom, v drugem so apartmaji, v tretjem pa bazen in savne. Zid se artikulira glede na mere objektov, ki jih povezuje in varuje. Glede na preoblikovanje zidu se preoblikujejo tudi pozicije in število parkirnih mest.

Z definiranjem delitve programa se definira tudi točnejše mere in pozicije objektov, ki jih še vedno povezuje sklenjen, zalomljen betonski zid. Na artikuliranje objekta najbolj vplivajo lokacija, oblikovananost in padec terena, osvetljenost, veter, pogledi in možnost dostopov. Upoštevani so proporci vipavske hiše in določen programski okvir, ter potrebe v tem okviru.

S točno umestitvijo objektov se le-ti oblikujejo glede na programske zahteve in možnostjo izkoriščanja naravnih danosti (pogledi, osvetljenost). Končno se organizirajo parkirišča, omogočen je tudi dostop za traktor iz dostopne ceste do kleti. Zaradi dostopov v objekte se pojavijo odprtine in prekinitve v zidu, apartmajski objekt se od zidu umakne, tako da skupaj tvorita parafrazo tipičnega borjača zaprto dvorišče, ki istočasno predstavlja vetrolov za apartmaje.

6.1.2 PROGRAMSKA SHEMA

1. OBJEKT recepcija in restavracija sanitarije uprava skladišče kuhinja vertikalna komunikacija dostopi terasa klet degustacijski prostor 1. OBJEKT: recepcija, degustacijski prostor

restavracija,

klet

2. OBJEKT: 5 apartmajev (2 za dve osebi, 1 za 3 osebe in 2 za štiri osebe) 2. OBJEKT

3. OBJEKT: bazen, savne

spalni del ZID

bivalni del pritličje

mokri vozel (kopalnica in kuhinja) terasa

3. OBJEKT vstopni prostor priprava uprava klet

savna dostopi bazenski del

poti uporabnikov

6.1.3 POTI PO PARCELI IN PO OBJEKTIH

poti obiskovalcev in gostov po objektih poti zaposlenih in dostave pot vinogradnika in enologa pot vzdrževalca bazena

parkirna mesta za apartmajske goste

pešpot do lokacije iz Gradišča možnosti pešpoti po lokaciji dostop za avtomobile, parkirišča

11.55

dostop za traktor

glavni vhod

parkirna mesta za obiskovalce bazena

26.60

glavni vhod

.80

terasa

.00

vhod za zaposlene

.55

.95

dostop iz Vipavske doline in z Gradišča

Do parcele vodi dovozna pot iz zahoda, iz smeri vasi Gradišče nad Prvačino. Pred prvim objektom so postavljena parkirna mesta za zaposlene in dostavo. S traktorjem je možen dostop okrog prvega objekta, v kateri je vinska klet; tu se pot spusti proti vinogradu do vstopa v kletne prostore z orodjem za obdelovanje vinske trte. Pot za avtomobile se nadaljuje do apartmajskega in naprej do bazenskega objekta, pri obeh je možno parkiranje za obiskovalce. Peš lahko lokacijo dosežemo po isti poti, omogočene so številne sprehajalne poti skozi vinograd. Ponekod je med trtami le ozka steza, drugje je dovolj široka za traktor. Objekti so zasnovani tako, da se poti obiskovalcev čim manj križajo s potmi zaposlenih. Apartmaji so popolnoma prehodni, z vhodi na severni strani in izhodi na terase na južni strani. Objekt z recepcijo ima zaprti del z upravo, kuhinjo in skladiščem, ki jih uporabljajo zaposleni, medtem ko je odprt del z restavracijo namenjen obiskovalcem. Prav tako je odprt del kleti namenjen degustacijam, zaprtejši pa vinski kleti. V bazenskem objektu zaprti del deluje kot nekakšen filter skozi katerega se sprehodi obiskovalec, da se pripravi na kopanje (tu so garderobe,, preoblačilnice, sanitarije, tuši). Okrog njega potekajo poti za vzdrževanje in zaposlene.

1.6

pritličje

parkirna mesta za zaposlene in dostavo

klet

6.1.4 OBLIKOVNA ZASNOVA

ODNOS LUPINE (OVOJA) IN JEDRA

RIGIDNOST - RAZGIBANOST OBJEKTOV, ODVISNO OD PROGRAMA

Zid na severni in vzhodni strani parcele je nekakšen ovoj in zaščita okrog objektov. Z artikulaicjo objektov, se spreminja tudi zid, objekti pa so zasnovani kot prehodni prostori s trdnim, zaprtim, nosilnim jedrom v sredini. V jedrih so skoncentrirana skladišča, sanitarije, kuhinje, zaprti del za upravo ter program, potreben za obratovanje turističnega naselja. Tako so možni nemoteno prehajanje v prostoru in dostopi, fasada se sprosti, odprtine pa so lahko postavljene glede na program in potrebe.

Oba objekta z javnim ali pol javnim programom (recepcija z restavracijo in kletjo ter sprostitveni program) sta oblikovno zadržana, program je strnjen v dve pravilni, zaprti telesi. Enoti vsebujeta enotnejši program, vsaka svojega. Apartmajski objekt je razdeljen na več ločenih, individualnih enot, namenjenih bivanju in pogostejši človeški uporabi in je zato bolj artikuliran, razdelan in prilagojen na človeško merilo.

recepcija, restavracija, uprava, klet

apartmaji

objekt jedro ovoj - zid terasa

bazen, savne

POVEZAVA Z OKOLICO

RAZVOJ ZASNOVE TERAS: ODNOS ZUNAJ - ZNOTRAJ Apartmaji se odpirajo proti vinogradu, naravi.

V zgornjem nadstropju se ustvarja vzualna povezava z naravo čez balkon, ki se lahko popolnoma odpre. Prav tako se lahko odpre steklena stena v kleti iz degustacijskega prostora. zanimivi pogledi zelenica

Da bi prostori ulovili čimveč zanimivih pogledov, prejeli čimveč sončne osvetljenosti in toplote, se fasada razgiba in artikulira.

terasa Vsak apartma ima svojo privatno teraso pokrito s pergolo, od koder se odpirajo zanimivi pogledi na vinograd, na jug in jugozahod. Pred apartmaji je zelenica namenjena skupni uporabi za sončenje, druženje, piknik. terasa s pergolo

V zajedah v objekt se pojavijo terase, pokrite s pergolami in obrasle s plezajočo trto, ki omogočajo preživljanje časa na svežem zraku tudi pri sončni pripeki, zagotavljajo pa tudi dovoljšno mero intime.

zelenica

Iz bazenskega objekta se odpirajo lepi pogledi na vinograd, nizko dolgo okno na jugo-zahodnem vogalu objekta omogoča pogled na horizont med plavanjem. Na južnem robu stavbe so vrata, ki vodijo na teraso in vrt, ki poleti lahko služita za sončenje.

Drsne steklene stene omogočajo odpiranje notranjih prostorov proti terasam, tako bivalna območja v apartmajih predstavljajo podaljšek, pokrito teraso, ki lahko služi za direkten stik z naravo tudi ob slabem vremenu. zunaj

m 1:500

pogled iz bazena

znotraj

zelenica

terasa s pergolo

terasa

»pokrita terasa«

SHEME ZELENJA

VINSKA TRTA

Na parceli prevladuje vinska trta, saj je vinogradništvo glavna kmetijska panoga tega področja, tako je zagotovljena tudi kontinuiteta uporabe kulture. Lipa, kot simbol družabnega življenja stoji pred objektom z restavracijo in kletjo. http://www.slo-foto.net/galerija_slika-71632.html

http://www.hrvatskiglas-berlin.com/wp-content

http://helena-golenhofen.blogspot.com/2009_12_20_archive.html

http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2010/09

http://www.starescue.org/htm/learn-about/flora/images/

http://www.omorika.si/sl/listavci_vrtnarija_vrtnarstvo/

KUTINA

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Cydonia.jpg

http://www.prlekija-on.net/galerija/674/prebujanje-narave/

JABLANE

http://www.siol.net/novice/lokalne_novice/obala/2010/04/

http://www.flickr.com/photos/iansutton/4746142251/in/photostream/

GREGORČIČEVO DREVO HRAST LIPA PERGOLE S TRTO PLEZALKO TRAVNA PLOŠČA, KOCKE ZA PARKIRANJE ŠIPEK

OLEANDER

OLJČNI GAJ

ČEŠNJE

V manjšem vinogradu, kjer en vinogradnik lahko obdeluje vse trte, so lahko terase personalizirane, oziroma označene z različnimi grmi ali drugimi rastlinami. To po eni strani olajša poimenovanje in prepoznavanje teras, obenem pa nudi dodaten pridelek (sadje) ali zgolj estetski užitek (cvetje). V tem primeru so uporabljeni šipek, oleander, kutina. Ker je teren vinograda precej razgiban in ni povsod primeren naklon za uspevanje vinske trte, kot jo vežejo v Vipavski dolini, se na nekaterih območjih zasadi sadno drevje, tako se v vinogradu pojavijo tudi češnje in jablane.

Jablana

Šipek

Oleander

Hrast

Vinska trta

Lipa

V Goriških brdih in v Vipavski dolini se vedno bolj razvija gojenje oljk, zato so oljke primerna rastlina tudi za dano lokacijo, saj so v bližini vsi obrati za obdelavo sadežev in pridelavo domačega olja. Kutina

Češnja

m 1:500

Oljka

Vrtnica plezalka

6.1.5 FAZNOST GRADNJE

Izbor različnih programov v vinogradu omogoča fazno gradnjo in postopni razvoj. Kmetijska dejavnost, apartmaji ter spa program lahko delujejo tudi nepovezano, oziroma se lahko med seboj sčasoma nadgrajujejo. V PRVI FAZI je vkljucena gradnja prvega objekta, ob vstopu na parcelo, z vinsko kletjo ter prostorom za vinogradnikovo orodje. Urejeni so dostopi za traktor ter obnovljene terase za vinsko trto in poti med njimi. V drugem delu prve faze se v pritličju objekta uredi restavracijo, ki ponuja predvsem domače vino, olje, sadeže in izdelke iz teh pridelkov. V DRUGI FAZI je predvidena gradnja objekta z apartmaji, ki obsega tudi ureditev parkirišča za obiskovalce ter okolice. S pojavom apartmajev se v prvem objektu organizira recepcijo, upravo ter vzpostavi restavracijo za vse dnevne obroke za turiste. TRETJA FAZA vsebuje gradnjo tretjega objekta z bazensko ponudbo, uredi se okolica, parkirišča in terasa za sončenje. Vsaka od stavb s svojo okolico lahko predstavlja samostojno etapo v razvoju celotnega projekta.

6.1.6 UPORABLJENI MATERIALI

ZUNANJE STENE - KONSTRUKCIJA 2

1 ZUNANJE STENE - OBLOGA

NOTRANJE STENE - KONSTRUKCIJA

viden, grobo opažen beton opeka, modularni termo blok + pregradni element

grobo opažen beton

v prostoru lesen opaž, uporabljen za betoniranje

zunanji omet

v prostoru notranji omet

beton

opeka, pregradni element

beton

notranji omet

beton

NOTRANJE STENE - OBLOGA

ODPRTINE

TLAK V OBJEKTIH

ZUNANJI TLAK

steklo

tekstilna senčila

steklo

tekstilna senčila

steklo

tekstilna senčila

teraco

epoksi tlak

les, parket

keramika

teraco

keramika

les 1. OBJEKT: recepcija, restavracija, klet in degustacijski prostor

les 2. OBJEKT: 5 apartmajev (2 za dve osebi, 1 za 3 osebe in 2 za štiri osebe)

les 3. OBJEKT: bazen, savne

opečnat tlak OKOLICA

betonske travnate plošče

6.1.7 KONSTRUKCIJSKA SHEMA

prednapeta AB plošča, 25 cm nosilne AB stene AB plošča, 25 cm

prednapeta AB plošča, 25 cm

nosilne AB stene

opečne stene, modularni blok, 29 cm

nosilne AB stene

talna plošča s pasovnimi temelji

AB zid, 40 cm

Prvi objekt z recepcijo, restavracijo in kletjo

Apartmajski objekt

Bazenski objekt

- streha: AB plošča, 25 cm, kritina so betonske plošče, enotne na vseh treh objektih - nosilne AB stene, viden beton - AB plošča nad kletjo, 25 cm, tlak teraco - nosilne AB stene v kleti, viden beton - talna plošča s pasovnimi temelji, tlak je zalikan beton

- streha: AB plošča, 25 cm, kritina so betonske plošče - nosilne ometane opečne stene (modularni blok) - talna plošča s pasovnimi temelji, tlak je parket in keramika v kopalnicah

- streha: AB plošča, 25 cm, kritina so betonske plošče - nosilne AB stene, viden beton - talna plošča s pasovnimi temelji, tlak je teraco v vstopnem delu in keramika v bazenskem

- AB zid, 40 cm, grobo opažen viden beton, odmaknjen od objekta

- AB zid, 40 cm, grobo opažen viden beton, na notranji strani keramika

- AB zid, 40 cm, grobo opažen viden beton, na notranji strani lesen opaž

Konstrukcijo objekta z restavracijo in bazenskega objekta sestavljajo talna plošča s pasovnimi temelji, armiranobetonske nosilne stene in betonska plošča za streho. Material je izbran zaradi možnosti večjih razponov, večjih odprtin, za katere niso potrebni večji nosilci kot pri opečni gradnji. Beton akumulira toploto ter blaži temperaturne razlike med dnevom in nočjo. Brez dodatne izolacije je primeren material tudi za vinsko klet. Pri apartmajskem objektu je za konstrukcijski material uporabljena opeka, ki omogoča višjo kvaliteto bivanja, gradnja je cenejša, objekt je pritličen in ne vsebuje večjih prostorov kot ostala dva, konstrukcija je tudi zračnejša. V bližini lokacije se nahaja opekarna Goriške opekarne, čigar izdelke bi uporabili. Opeka je ometana, tak način gradnje je značilen za Vipavsko dolino.

6.1.8 ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI

Pravilna zasnova požarne varnosti zagotavlja varovanje ljudi, živali, premoženja in okolja pred požarom in eksplozijo. Potrebno je ustrezno načrtovanje in upoštevanje preventivnih ukrepov varstva pred požarom, odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja ter učinkovito gašenje požara.

vhod za dostavo in zaposlene glavni vhod v objekt

INTERVENCIJA Intervencijske površine za gasilce je potrebno izvesti skladno z zahtevami standarda SIST DIN 14090:2005. Poleg dostopne poti je pomembna tudi delovna površina, kjer se gasilci lahko pripravljajo na svoja opravila. Intervencijske poti do apartmajskega naselja so ustrezno široke, primerno odmaknjene od objektov in omogočajo dostop vozil do vseh treh objektov. Na različnih mestih ob vseh treh objektih so predvidene delovne površine.

GRADIVA Pomembna je izbira primernih gradiv, ki so dovolj požarno odporne, to pomeni da lahko nosilna konstrukcija v primeru požara ohranja nosilnost čimdaljši čas. Armiran betonski zid debeline 22 cm ima REI 360, kar pomeni, da v primeru požara konstrukcija drži vsaj 360 minut. Prav tako je požarna odpornost sestavljene opečne nosilne stene okrog 3 ure.

EVAKUACIJA Poznamo več vrst evakuacije, ločimo pa jih glede na število evakuiranih oseb in na lokacijo, kamor osebe evakuiramo. Pomembno je, da je evakuacijska pot, ki vodi do enega izhoda na prosto ali do enega zaščitenega stopnišča, ne presega 35 metrov. V projektu so vse evakuacijske poti precej krajše od 35 metrov, vedno pa je na voljo več izhodov.

glavni vhod v objekt

dostopi za intervencijo vstopi v objekte evakuacijski izhod iz objekta smer zapustitve objekta

izhod iz objekta na teraso

intervencijska delovna površina

m 1:500

POGLED NA OBJEKTE IZ JESENSKEGA VINOGRADA

6.2 NAČRTI

6.2.1 PREGLEDNA SITUACIJA 1:5000 Prvačina

Gradišče nad Prvačino

cesta iz Nove Gorice proti Braniku

reka Vipava 50

meja katastrske občine

cesta iz Prvačine do Gradišča 150 100

parcela 100

6.2.2 SITUACIJA 1:500 147

141 Parkirišče za obiskovalce

129

Apartmajski objekt Parkirišče za obiskovalce Dostop za traktor

135

Bazenski objekt

Objekt z recepcijo

Parkirna mesta za zaposlene in dostavo

Dostop iz Vipavske doline in z Gradišča Terase vinograda

141

135 Meja parcele

129

123 117

111 105

6.2.3 PREREZ A-A 1:500

Pogled v Vipavsko dolino

Pogled v vinograd

Dostopna cesta

Vinograd

6.2.4 SITUACIJA 1:250

Gregorčičev hrast

Apartmajski objekt s parkirnimi mesti

Trte

Oljke

Objekt z recepcijo z dostopom do kleti za traktor

Bazenski objekt s parkirnimi mesti za obiskovalce

Dostop iz Vipavske doline in z Gradišča

Šipek Lipa

Jablane

Oleander

Češnje

POGLED NA OBJEKTE IZ ZGORNJE, SEVERNE SMERI

6.2.5 OBJEKT Z RECEPCIJO 6.2.5.1 TLORIS PRITLIČJA 1:100

LEGENDA GRADIV

terasa, les betonske travne plošče opečni tlakovci beton

vhod za zaposlene, dostava

7 3

glavni vhod

1 RECEPCIJA, teraco 2 GARDEROBA, teraco 3 SPREJMNICA, teraco 4 RESTAVRACIJA, teraco 5 SANITARIJE, teraco 6 UPRAVA, teraco 7 SKLADIŠČE, keramika 8 KUHINJA, keramika 9 VERTIKALNA KOMUNIKACIJA, kamen 10 DOSTOP, teraco 11 TERASA, les SKUPAJ neto bruto

16,80 m2 8,30 m2 16,80 m2 70,70 m2 11,80 m2 14,50 m2 13,65 m2 27,80 m2 10 m2 40 m2 38,25 m2 268,60 m2 300 m2

6.2.5.2 TLORIS KLETI 1:100

LEGENDA GRADIV

terasa, les beton

vkopano, v terenu vhod

1 DEGUSTACIJA, zalikan beton 2 SHRAMBA, zalikan beton 3 SKLADIŠČE, zalikan beton 4 SANITARIJE, keramika 5 VERTIKALNA KOMUNIKACIJA, kamen 6 SKLADIŠČE NAPRAV ZA ZAČETNO OBDELAVO GROZDJA, zalikan beton 7 DELAVNICA Z ORODJEM, zalikan beton 8 PROSTOR ZA MACERACIJO IN FERMENTACIJO, zelikan beton 9 ZORILNA KLET, LESNI SODI + ARHIV BUTELJK, zalikan beton 10 DOSTOP, zalikan beton 11 TERASA, les SKUPAJ neto bruto

57 m2 14,20 m2 8,35 m2 2,30 m2 10 m2 24 m2 26 m2 25 m2 28,50 m2 35 m2 38,25 m2 268,60 m2 300 m2

6.2.5.3 PREREZI OBJEKTA Z RECEPCIJO 1:100

Vkopana vinska klet

prerez A-A

Zid

Dostopna cesta iz smeri Prvačine

Sosednji vinograd Pogled v vinograd

Lipa

Trte

prerez B-B

6.2.5.4 FASADI OBJEKTA Z RECEPCIJO 1:100

Južna fasada objekta z recepcijo 1:100

Severna fasada objekta z recepcijo 1:100

6.2.6 APARTMAJSKI OBJEKT 6.2.4.1 TLORIS 1:100 LEGENDA GRADIV

terasa, les betonske travne plošče opečni tlakovci opeka beton

3 vhod

vhod

1 SPALNI DEL, parket 2 BIVALNI DEL, parket 3 KOPALNICA, keramika SKUPAJ neto bruto 4 TERASA, les SKUPAJ neto bruto

1. apartma 30,85 m2 19,70 m2 7,60 m2 58,15 m2

2. apartma 14,00 m2 23,84 m2 8,30 m2 46,14 m2

3. apartma 14,00 m2 23,84 m2 8,30 m2 46,14 m2

4. apartma 25,50 m2 16,45 m2 8,30 m2 53,25 m2

5. apartma 26,00 m2 32,48 m2 8,30 m2 66,78 m2

cel objekt 113,35 m2 115,67 m2 40,80 m2 269,82 m2 300 m2

23,10 m2 81,25 m2

3,20 m2 49,34 m2

7,38 m2 60,63 m2

16,48 m2 83,26 m2

54,84 m2 324,60 m2 355 m2

6.2.6.2 PREREZI APARTMAJSKEGA OBJEKTA 1:100

Zid

Prezračevanje kuhinje in vstop zenitalne svetlobe v bivalno kuhinjo

Notranje dvorišče

Terasa s pergolo

prerez A-A

Zid

Notranje dvorišče

Sosednja parcela z vinogradom

Parkirišče za apartmajske goste

Pogled v vinograd

prerez B-B

6.2.6.3 FASADI APARTMAJSKEGA OBJEKTA 1:100

Zahodna fasada apartmajskega objekta 1:100

Vzhodna fasada apartmajskega objekta 1:100

6.2.6.4 PROSTORSKI PRIKAZ, POGLED IZ APARTMAJA

6.2.7 BAZENSKI OBJEKT 6.2.7.1 TLORIS 1:100 LEGENDA GRADIV

terasa, les betonske travne plošče opečni tlakovci beton

7 8

bazen

izhod na teraso

vhod

parkirna mesta

1 VSTOPNA AVLA, teraco 2 RECEPCIJA, teraco 3 SANITARIJE, keramika 4 GARDEROBA IN TUŠI, keramika 5 ATRIJ 6 NADZORNIK BAZENA, keramika 7 PREDPROSTOR SAVNE, keramika 8 SAVNA, les 9 MINI BAR, keramika

21,25 m2 21,40 m2 14,30 m2 30 m2 8 m2 4 m2 8 m2 6,50 m2 4,80 m2

10 SANITARIJE ZA ZAPOSLENE keramika 11 UPRAVA keramika 12 DOSTOP, keramika 13 BAZENSKI PROSTOR, keramika 14 BAZEN SKUPAJ neto bruto 15 TERASA, les

2,45 m2 8,90 m2 30,80 m2 72,35 m2 49 m2 281,75 m2 332,21 m2 50 m2

6.2.7.2 PREREZI BAZENSKEGA OBJEKTA 1:100

Zid

Pogled v vinograd

prerez A-A

Zid

Atrij

Parkirišče za obiskovalce bazena

Češnja

prerez B-B ZASNOVA MANJŠEGA TURISTIČNEGA NASELJA NA GRADIŠČU NAD PRVAČINO, diplomska naloga, diplomant: Eva Sušnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, mentor: prof. Miloš Florjančič, univ.dipl.inž.arh., somentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh., leto vpisa: 2006, kraj in leto izdelave diplomske naloge: Ljubljana, 2013

6.2.7.3 FASADI BAZENSKEGA OBJEKTA 1:100

Zahodna fasada objekta z bazenom 1:100

Južna fasada objekta z bazenom 1:100

6.2.7.4 PROSTORSKI PRIKAZ - POGLED IZ BAZENA V VINOGRAD

6.2.8 FASADNI PAS 1:20 FASADA V APARTMAJU S1 - STREHA - tlak; betonske plošče - plast peska, frakcije od 4 do 8 mm - ločilni sloj, poliesterski filc 200 g/m2 - hidroizolacija, bitumenski varilni trak, popolno privarjen na predhodni sloj - hidroizolacija, bitumenski trak, delno (točkovno) privarjen na podlago - termoizolacija, ekstrudiran polistiren - parna zapora, bitumenski trak - hladni bitumenski premaz 0,3 kg/m2 - naklonski beton, 2% naklon - AB plošča

3 cm 3 cm 0,5 cm 0,5 cm 10 cm 0,5 cm od 10 cm do 3 cm 25 cm

Z1 - ZUNANJA NOSILNA STENA - zaključni premaz - omet - sloj za sprijemanje - armirna mreža za omet - poliuretansko lepilo - hidroizolacija; polimer, bitumenska enoslojna - termoizolacija; mineralna volna, tervol - parna zapora, bitumenski trak - AB parapet - termoizolacija; mineralna volna, tervol - zračni sloj - opeka - pregradni element - poliuretansko lepilo - armirna mreža za omet - zaključni premaz - omet Z2 - ZUNANJA NOSILNA STENA - finalna stenska obloga, keramika - lepilo in izravnavna masa - opeka - modularni termo blok GoroTerm - termoizolacija; mineralna volna, tervol - zračni sloj - opeka - pregradni element - poliuretansko lepilo - armirna mreža za omet - zaključni premaz - zunanji omet T1 - TLAK V PRITLIČJU NA TERENU - finalni tlak, keramika - lepilo in izravnavna masa - podloga; mikroarmiran betonski estrih s talnim gretjem - ločilni sloj PE folija - termo/zvočna izolacija; ekstrudiran polistiren - hidroizolacija; polimer, bitumenska enoslojna - hladni bitumenski premaz 0,3kg/m2 - nosilni sloj, podložni beton - utrjeno nasutje, komprimiran gramozni tampon T2 - ZUNANJI TLAK - finalni tlak, podnice iz tikovine - podkonstrukcija, sistem za nevidno pritrjevanje podnic iz odporne plastike, zračna podkonstrukcija - izravnalni sloj - nosilni sloj, podložni beton - ločilni sloj, filc - utrjeno nasutje, komprimiran gramozni tampon

1 cm 0,5 cm 0,5 cm 6 cm 0,5 cm 25 cm 6 cm 4 cm 10 cm 0,5 cm 1 cm 2 cm 1 cm 19 cm 6 cm 4 cm 10 cm 0,5 cm 1 cm 2 cm 0,5 - 1 cm 8 cm 12 cm 0,5 cm 10 cm 60 cm 2 cm 3 cm 6 cm 8 cm 30 cm

24 cm 25 cm

8 cm

2 cm 1 cm

od 20 cm do 3 cm 25 cm

0,5 cm

10 cm

0,5 cm

3 cm

T2 - ZUNANJI TLAK - finalni tlak, travnata plošča, kocke - plast zemlje - izravnalni sloj - nosilni sloj, podložni beton - ločilni sloj, poliesterski filc 200 g/m2 - utrjeno nasutje, komprimiran gramozni tampon

T1 - TLAK V KLETI NA TERENU - zalikan beton - lepilo in izravnavna masa - mikroarmiran betonski estrih - ločilni sloj PE folija - termo/zvočna izolacija; ekstrudiran polistiren - hidroizolacija; polimer, bitumenska enoslojna - hladni bitumenski premaz 0,3 kg/m2 - nosilni sloj, podložni beton - utrjeno nasutje, komprimiran gramozni tampon

Z3 - ZUNANJA NOSILNA STENA - nosilni sloj, AB stena v kvaliteti vidnega betona, grobo opažen, impregniran in zaščitev s hidrofobnim premazom za beton - hidroizolacija, bitumenski trak - hidroizolacija, bitumenski trak s posipom

Z2 - ZUNANJA NOSILNA STENA - nosilni sloj, AB stena v kvaliteti vidnega betona, grobo opažen, impregniran in zaščitev s hidrofobnim premazom za beton - termoizolacija, mineralna volna, tervol - parna zapora, bitumenski trak - podkonstrukcija, lesene letve 20/40 mm - finalna obloga, lesen opaž

30 cm

8 cm

5 cm 10 cm 6 cm

60 cm

10 cm

0,5 cm

12 cm

1 cm 6 cm 8 cm

40 cm 0,5 cm 0,5 cm

2 cm

0,5 cm

40 cm 12 cm

Z1 - ZUNANJA NOSILNA STENA V TERENU - termoizolacija in zaščita hidroizolacije, ekstrudiran polistiren 8 cm - zaščita hidroizolacije, čepasta folija 0,5 cm - hidroizolacija, bitumenski trak - nosilni sloj, AB stena v kvaliteti vidnega betona, zaščiten s premazom 40 cm

S2 - TLAK V NADSTROPJU - finalna obloga, teraco - lepilo in izravnavna masa - mikroarmiran betonski estrih s talnim gretjem - ločilni sloj PE folija - termo/zvočna izolacija; ekstrudiran polistiren - AB plošča

S1 - STREHA - tlak; betonske plošče - plast peska, frakcije od 4 do 8 mm - ločilni sloj, poliesterski filc 200 g/m2 - hidroizolacija, bitumenski varilni trak, popolno privarjen na predhodni sloj - hidroizolacija, bitumenski trak, delno (točkovno) privarjen na podlago - termoizolacija, ekstrudiran polistiren - parna zapora, bitumenski trak - hladni bitumenski premaz 0,3 kg/m2 - naklonski beton, 2% naklon - AB plošča

FASADNI PAS 1:20

FASADA NA OBJEKTU Z RECPECIJO

JUTRANJI SPREHOD PO JESENSKEM VINOGRADU

6.3 FOTOGRAFIJE MAKETE

7 ZAKLJUČEK Urbanistično arhitekturna rešitev skuša izboljšati situacijo Kraja Gradišče nad Prvačino in ga oživiti ter programsko obogatiti. Zasnova manjšega turističnega naselja v vinogradu dopolnjuje obstoječo kmetijsko dejavnost, a vanjo ne posega nasilno. Ohrani in predstavi se kulturno krajino vinograda in prepreči njegov propad. Nova struktura povezuje obstoječe stanje z novim programom ter pripomore k razvoju ožjega prostora in je nov vir kulturne, športne in kulinarične dejavnosti. Nov program bi poskrbel za trajnejši razvoj območja, omogočal bi pa tudi medgeneracijsko sodelovanje in komuniciranje ljudi v različnih poklicih, kar bi povečevalo kvaliteto bivanja ter razvoja prostora.

8 VIRI IN LITERATURA Spletni viri: - http://www.razvojkrasa.si/si/turizem/ - http://www.bled.si/ - http://sl.wikipedia.org/wiki/Portoroz - http://en.wikipedia.org/wiki/Tourism - http://sl.wikipedia.org/wiki/Vipavska_dolina - h t t p : / / w w w. s l o v e n i a . i n f o / p i c t u r e s % 5 C T B _ b o a r d % 5 C a t a c h m e n t s _ 1 % 5 C 2 0 1 2 % 5 C t v s _ b r o s u r a _ 2 0 1 1 _ web_%28koncna%29_15144.pdf - http://www.stat.si/doc/statinf/21-SI-O16-1101.pdf - STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENSKEGA TURIZMA 2012–2016, Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma http:// www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/turizem/Turizem-strategije_politike/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012. pdf - http://trajekt.org/2011/04/04/g-vile/ - http://www.zaps.si/index.php?m_id=strokovna_predpisi - http://www.vinskadruzba.si/ - http://www.vipavska-dolina.si/ - http://www.novagorica-turizem.com/zanimivi_kraji/2012052915360190/ - http://martamojca.wordpress.com/2008/06/07/zgodovina-vinarstva-pri-nas/

- Živa Deu, Stavbarstvo slovenskega podeželja, značilno oblikovanje stanovanjskih hiš, Založba Kmečki glas, Ljubljana, 2001, strani 67-73 - Kronika 55, 2, časopis za slovensko krajevno zgodovino, izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2007, Andrejka Ščukovt, Kuhinja v Vipavski dolini v luči razvoja ognjišča in spreminjanja hišnih tipov, strani 423-432 - Peter Fister, Glosar arhitekturne tipologije, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Zavod za prostorsko planiranje, Ljubljana, 1993, strani 118, 132 - Branko Marušič, Nova Gorica, založnik Izdavačka radna organizacija Motovun, Motovun, 1988 - Saša Bojc, V iskanju identitete, Jugoslovanska turistična zapuščina ob jadranski obali, priloga Dela, Kult, Ljubljana, petek, 4. maja 2012, stran 35 - Tobias Faber, Neue Danische Architektur, Verlag Gerd Hatje, Stuttgart, 1968 - Revija Gea, Zgodovina turizma, avgust 2009, strani 14-25 - okrogla miza in razstava Mala turistična arhitektura, Eva Prelovšek Niemelä and Aarne Niemelä, Mesec oblikovanja 2012, 18.19. oktober 2012, Gospodarsko razstavišče - Sonja Sibila Lebe in drugi, Leksikon turizma, Multidisciplinarni raziskovalni institut Maribor, Maribor, januar 2012 - Tanja Mihalič, Turizem, Ekonomski vidiki, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Enota za založništvo, Ljubljana, 2008 - Janez Planina, Ekonomika turizma, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Enota za založništvo, Ljubljana, 1997 - A. Lockwood, S. Medlik in drugi, Tourism and Hospitality in the 21st Century, Butterworth-Heinemann, Oxford, 2001 - 4.2.A Zakon o gostinstvu (ZGos): Ur. l. RS, št. 1/1995, Ur. l. RS, št. 93/2007 - uradno prečiščeno besedilo (ZGos-UPB2) - 4.2.1. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti: Ur. l. RS, št. 88/2000, Ur. l. RS, št. 114/2004 - spremembe in dopolnitve, Ur. l. RS, št. 52/2008 - spremembe in dopolnitve - 4.2.3. Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov: Ur. l. RS št. 62/2008, Ur. l. RS, št. 115/2008 - sprememba, Ur. l. RS, št. 72/2009 - spremembe - Jun’ichiro Tanizaki, Hvalnica senci, Beletrina, Ljubljana, 2001 - Juhani Pallasma, Misleča roka, Studia humanitas, Ljubljana, 2012 - Peter Zumthor, Thinking architecture, Birkhauser, Berlin, 1998

ZAHVALE Hvala prof. Milošu Florjančiču in doc. Mitji Zorcu za pridobljeno znanje, staršem in Miji za podporo med študijem, dr. Klemenu Rejcu za konzultacije o konstrukciji, Janu Č. Terbižanu za prevod, Darjanu Pernarju za pomoč pri maketi, sošolcem in prijateljem za vse ostalo.

Podpisana Eva Sušnik izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela z naslovom: Zasnova manjšega turističnega naselja v Gradišču nad Prvačino, ki sem jo izdelala pod mentorstvom prof. dr. Miloša Florjančiča in zagovarjala dne 04.07.2013 v Ljubljani.