Blaž Solar by fa diploma

I D E J N A Z A S N O V A RAZPRŠENEGA HOTELA V V A S I S L A P N I K Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Blaž Šolar Mentor: doc. mag. Vasa J. Perović, u.d.i.a. MA (BIA) Konzultant za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik, u.d.i.a. Leto vpisa: 2006/2007 Leto izdelave diplome: 2013/2014

POVZETEK Cilj idejne zasnove je revitalizacija vasi Slapnik v zgornjem delu Goriških brd. Vas je zaradi odmaknjenosti zadnjih nekaj desetletij popolnoma zapuščena ter s tem prepuščena propadanju. Revitalizacija zajema arhitekturno prenovo različno poškodovanih objektov s spoštljivim odnosom do obstoječega. Z novim programom razpršenega hotela se v obstoječe objekte umesti nastanitvene enote različnih kategorij, restavracijo z barom, center dobrega počutja, večnamenske prostore za kongresni turizem ter vso potrebno infrastrukturo za delovanje. Odmaknjenost, zaradi česar je vas do sedaj propadala, z novim programom postane kvaliteta, ki ji omogoči ponovno oživitev. Ključne besede: prenova, revitalizacija, Slapnik, Goriška brda, razpršeni hotel

ABSTRACT The goal of the conceptual design is revitalisation of the Slapnik village in the upper part of Goriška brda. The village has been completely abandoned and left to decay due to its remoteness over the last few decades. Revitalisation covers respectful architectural renovation on variety of damaged buildings. The new program in the village is a dispersed hotel with its programs placed into existing facilities. It includes accommodation of different categories, a restaurant with a bar, a wellness centre, multipurpose rooms for congress tourism and all the necessary infrastructure to operate. The new program turns the remoteness for which the village was for long in decline into quality that enables it to revitalize. Keywords: renovation, revitalization, Slapnik, Goriška brda, scattered hotel

1.0 UVOD

2.0 LOKACIJA

2.1 ŠIRŠI OKVIR: BRDA osnovni podatki

zgodovinski oris naravna dediščina kulturna dediščina

2.2 OŽJI OKVIR umestitev v prostor

grajeno krajina omrežje poti naravna in kulturna krajina program zaznava

2.3 SLAPNIK zgodovinski oris

razvoj naselja obstoječi program konstrukcija in materiali arhitekturni elementi arhitekturne posebnosti ocena razvojnih in arhitekturnih zakonitosti slike - primerjava 1953 - 2013

6 7 8 9

10 11 12 13 14 15 16 17

19 19 20 21 22 23 24 24 25

3.0 TEORETSKA IZHODIŠČA

3.1 IDENTITETA BRD 3.2 TURIZEM

svet slovenija brda ponudba potrebe primeri turističnih nastanitev v zgodovinski arhitekturi

3.3 VAROVANJE STAVBNE DEDIŠČINE klasična prenova

ruševine sodoben pristop do prenove ruševin

3.4 REFERENČNI PRIMERI

32 32 33 34 34 35

38 39 40

4.0 PROJEKT

4.1 LOKACIJA fotografije območja

50 50 53

tloris pritličja - suita B 1:100 tloris kleti - suita B 1:100 prerezi - suita B 1:100 fasade - suita B obstoječe / novo 1:100 fasade - suita B 1:100 pogled na notranjost - suita B

83 84 85 86 87 88

4.2 PROGRAM programska shema

fasadni pas 1:20

4.3 KONCEPT izhodišča

5.0 VIRI IN LITERATURA

obstoječe stanje

pristop k projektu tipi prenov

4.4 TEHNIČNO POROČILO

zasnova konstrukcije materialnost energetska zasnova neoviran dostop požarna varnost

56 56 57

literatura splet fotografije

91 91 91 92

58 59 60 60 60

4.4 GRAFIČNI PRIKAZI pregledna situacija 1:1000

situacija - pritličje 1:500 situacija - nadstropje 1:500 fasade - rekonstrukcija / prenova 1:500 fasade 1:500

62 63 64 65 66

tloris pritličja - javni del 1:250 tloris nadstropja - javni del 1:250 prerez - javni del 1:250 pogled s terase

67 68 69 70

tloris pritličja - vzhodni nastanitveni del 1:250 tloris nadstropja - vzhodni nastanitveni del 1:250 pogled med hišami

71 72 73

tloris pritličja - suita A 1:100 tloris nadstropja - suita A 1:100 prerezi - suita A 1:100 fasade - suita A 1:100 pogled na notranjost - suita A

74 75 76 77 78

tloris pritličja - ruševine 1:100 pogled na zeliščni vrt - ruševine

79 80

tloris pritličja - zahodni nastanitveni del 1:250 tloris nadstropja - zahodni nastanitveni del 1:250

81 82

1.0 UVOD ORIS PROBLEMA Zaradi procesa odseljevanja v večje kraje in zaradi odmaknjenosti so nekatere slovenske odročne vasi prepuščene propadanju. Eno izmed takih naselij je tudi vas Slapnik v zgornjem delu Goriških brd. Vas s svojo lego in dostopnostjo ne omogoča sodobnega načina življenja. Prav tu se skrivajo pozitivni aspekti, ki bi jih lahko opredelili kot perspektive za takšno vas, in posledično tudi za širše območje.

METODA DELA V tem delu bom poskušal raziskati, zakaj je prišlo do tega stanja vasi, kakšne so smiselne možnosti za prenovo na programski in arhitekturni ravni ter kakšne so perspektive in trendi za takšno okolje na svetovnem, evropskem, slovenskem nivoju.

PRIČAKOVAN REZULTAT Namen imam najti program in ustrezen arhitekturni jezik prenove, ki bi zagotovil ponovno življenje samega naselja in s tem doprinesel k okoliškim vasem in celotnim Goriškim brdom, hkrati pa bi predstavljal kvaliteten ambient za domačine in obiskovalce.

2.0 LOKACIJA

2.1 ŠIRŠI OKVIR: BRDA 2.2 OŽJI OKVIR 2.3 SLAPNIK

v a s Sl apn i k, Go ri š ka Brda

2.1 ŠIRŠI OKVIR: BRDA OSNOVNI PODATKI Občina Brda je srednje velika občina, ki se nahaja na skrajnem zahodu Slovenije tik ob meji z Italijo in je del goriške regije. Obsega 72 km2 in ima 5.750 prebivalcev. Polovico Brd prekrivajo gozdovi, na preostalem delu pa se prepletajo vinogradi, sadovnjaki in majhne vasi. (www.stat.si) Brda se raztezajo preko državne meje do reke Idrije na severozahodu. Na severu jih zaključuje hrib Korada, ki je z 812 m najvišja vzpetina v Brdih, na vzhodu pa Sabotin. Krajina v Brdih je pretežno gričevnata in se proti jugu postopoma spušča v Furlansko nižino. (po Prinčič, 1982) Celotna Brda so obrnjena proti morju in s tem izpostavljena njegovim podnebnim vplivom, topli submediteranski klimi. Jadransko morje je oddaljeno le dobrih 20 km in se ga vidi z razgledišč na višjih vzpetinah. Višje hribovje na severu in vzhodu pa varuje Brda pred vdori mraza in hladnih vetrov s severa.

Slov enija (pr ire je n o po: A RS O)

Takšna klima in lega je idealno območje za pridelovanje nešteto sočnih plodov češenj, marelic, breskev, oljk, fig, kostanjev in nenazadnje tudi grozdja, iz katerega pridelajo kakovostna vina. Poleg vinogradništva in sadjarstva je v zadnjem desetletju v močnem vzponu tudi turizem. Vedno več je ponudnikov turističnih storitev, saj imajo Brda poleg kmetijskega tudi zelo močam turistični potencial. Obravnavana lokacija se nahaja na severnem oziroma zgornjem delu Brd, na enem izmed slemen hriba Korada.

ob čina B rda (pr ire je n o po: P I S O)

ZGODOVINSKI ORIS V 8. stoletju se je vzdolž zahodnih Brd ustalila slovansko-romanska meja. K tem je v večini pripomogel langobardski limes, ki je predstavljal fortifikacijski sistem, s katerim so se Langobardi v Furlanski nižini ubranili kolonizaciji slovanskih narodov z vzhoda. Narodnostna meja, ki se je v tem območju izoblikovala, je do danes ostala skoraj nespremenjena. V obdobju frankovske države so Brda sodila v furlansko marko. Kasneje so imeli velik del območja današnjih Brd v lasti oglejski patriarhi, leta 1227 pa so prešla pod posest goriških grofov. Zadnji goriški grof je leta 1500 posestva prepustil Habsburški monarhiji, s tem so Brda postala mejno območje med Habsburžani in Benečani, med katerimi je sledilo obdobje vojn. Tako bitke kot tudi vdori turkov so potekali pretežno v južnem in osrednjem delu Brd, trajali pa so do začetka 16. stoletja. Kljub kratkotrajni zasedbi s strani Napoleona, je območje ostalo pod avstrijsko nadvlado do 1. svetovne vojne. Brda so se v tem obdobju dobro razvijala. Glavni središči za prodajo pridelkov sta bili Gorica in Krmin, z izgradnjo železnice pa se je trgovanje preko Avstro-Ogrske monarhije razširilo po Evropi in svetu. r a z g l edn i ca: Čas Avs tro -Og rs ke, bo h i n jska že le znic a zgra je na l. 1906, v oza d ju Goric a l a s t razg l edn i ce: Go ri š ki m u zej 4

ra zgle d ni ca: 1. s v et ov na v oj na, S abot i n la st ra zg l edni ce: Gori š k i muz ej

Eno izmed najbolj dramatičnih obdobij za Brda je bila 1. svetovna vojna. Zaradi neposredne bližine Soške fronte je bojno območje zajemalo tudi Brda. Po okupaciji so bitke sledile na hribu Sabotin, Brda pa so postala zaledje Soške fronte, kjer so se vzpostavile vojaške bolnišnice in pokopališča. Opustošenost in težki pogoji pa so ljudi prisilili v begunstvo. Brda so spadala pod Kraljevino Italijo vse od konca 1. svetovne vojne pa do leta 1943, ko je Kraljevina Italija kapitulirala. Med tem so bila izpostavljena težkim gospodarskim povojnim pogojem in fašističnemu režimu z zatiranjem in poskusi italijanizacije prebivalstva. Sledila je nacistična nadvlada, s strani domačinov pa formiranje partizanskega gibanja, katerega cilj je bil osvoboditev slovenskega naroda. Po koncu vojne so zavezniki določili delitev ozemlja. Brda so prešla pod Jugoslavijo, današnji Collio pa pod Italijo. Delitev je postala dokončna s podpisom Osimskega sporazuma leta 1975, ki je doprinesel ukrepe za olajšanje življenjskih razmer obmejnega prebivalstva ter okrepitev čezmejnega gospodarskega sodelovanja. Do izgradnje Osimske ceste leta 1985 so bila Brda težko dostopna, kar je pripomoglo k izseljevanju prebivalstva. Do tega leta je bil dostop po slovenskem ozemlju možen samo preko naselja Plave, kjer je vodila strma in vijugasta cesta. Slovenija je leta 1991 postala samostojna, življenje v Brdih se je ustalilo in medsosedski odnosi so se z leti otoplili. Meje so dokončno padle z vstopom Slovenije v EU in šengensko območje. Danes vladajo dobri medsoseski odnosi, ljudi združujejo prijateljske kot tudi gospodarske vezi. (poglavje po http://info-brda.net/)

NARAVNA DEDIŠČINA Širše območje naselja Slapnik je bogato z naravno dediščino. Med naravne vrednote spada potok Kožbanjšček - del porečja s koriti Krčnik in tolmuni. Del soteske s koriti in naravnim mostom spada med zavarovana območja. Zgornji del potoka pa spada med ekološko pomembna območja. (po www.geoprostor.net) Med naravne znamenitosti spadata tudi hriba Korada in Sabotin. Zaradi bogatega življenjskega okolja in ogroženih oziroma redkih živalskih vrst je območje Brezovka, Kožbane, Vrhovelj pri Kožbani in zgornjega dela potoka Kožbanjšček, Podsabotina ter Vrhoveljske planine uvrščeno v evropsko ekološko območje Natura 2000, katere glavni cilj je na varstvenih območjih ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi. (po www.natura2000.gov.si)

OBČINA BRDA - PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM - geografski prikaz

Druge državne vsebine > Varstvo narave

LEGENDA:

Natura 2000 (19/04/2013)

Na tem območju imajo svoj naravni habitat tri vrste metuljev, vrsta kačjega pastirja in rečnega raka. (po www.mko.gov.si) Direktiva o habitatih (pSCI, SCI) Direktiva o pticah - SPA

Ekološko pomembna območja (EPO)

K o r ada - po g l ed preko bri š ki h g ri čev proti Ja d ra nske mu morju

Krč nik - narav ni mos t

Obravnavana lokacija naselja Slapnik se nahaja na robu izven zaščitenih in varovanih območij. Register naravnih vrednot - območja ime Zavarovana območja

ime Zavarovana območja - točke

Ostala območja

LEGENDA: Natura 2000 (19/04/2013) Direktiva o habitatih (pSCI, SCI) Direktiva o pticah - SPA

Ekološko pomembna območja (EPO)

ime Zavarovana območja

ime Zavarovana območja - točke

Ostala območja

n aravna d ed iščina ob čine Brd a

0 merilo 1: 69951

5 km

0 referenčna linija

U n i v e r z a v L j u b l j a n i / F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o / B l a ž Š o l a r / I d e j n a z a s n o v a r a z p r š e n e g a h o t e l a v v a s i S l a p n i k / M e n t o r : d o c . Va s a J . P e r o v i ć M A B I A / L e t o v p i s a 2 0 0 6 / 2 0 0 7 / L e t o i z d e l a v e d i p l o m e 2 0 1 3 / 2 0 1 4 http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 29. december 2013 12:02:48; uporabnik: blaz3000@gmail.com Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-OBČINA BRDA (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove)

10 cm

KULTURNA DEDIŠČINA Kulturna dediščina v Brdih v grobem obsega nekaj arheoloških najdišč, območja soške fronte, posamezna stara vaška jedra, ter Grad Dobrovo in Grad Vipolže, gotsko cerkvico Sveti Križ v Kojskem in utrjeno naselje Šmartno. (po www.geoprostor.net) Grad Dobrovo je renesančno grajsko poslopje iz 17. stoletja, ki je zraslo na propadajočih ostankih gradu iz 13. stoletja. Do danes je grad ostal razmeroma nespremenjen in velja za enega najlepših na Goriškem. Med drugo beneško vojno je bilo postavljeno tudi obrambno obzidje, ki pa je bilo po nevarnosti spremenjeno v arkadni hodnik, eden od stolpov pa je bil spremenjen v kapelo. V graščini je Viteška dvorana z grbi družin, ki so imele grad v posesti. Danes dvorana gosti številne glasbene in druge prireditve. Prav tako se v gradu nahajajo muzej kulturno-zgodovinske zbirke, galerija Zorana Mušiča, grajska restavracija in vinska klet. (po

OBČINA BRDA - PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM - geografski prikaz

www.brda.si)

Druge državne vsebine > Kulturna dediščina

LEGENDA:

Vipolže so znane po dveh gradovih, mlajšem v gornjem delu vasi in Varstveni režimi dediščine starejšem iz 11. stoletja v vzhodnem delu vasi. Ta je bil reprezentančna vila in lovski dvorec goriških grofov. Dvorec je bil po vojni med cesarji in Benečani poškodovan in v 17. stoletju prenovljen v renesančni dvorec beneškega sloga. V območje gradu je nekoč spadal tudi park z baročnim vodnjakom. Po 1. svetovni vojni je služil kot vojaška bolnišnica in bil kasneje poškodovan zaradi bombe in požara. Grajska arhitektura predstavlja eno najlepših vil v Sloveniji. Grad, ki je v postopku prenove, krasijo mogočne ciprese in hrasti ter povojno plesišče. (po www.brda.si) vplivno območje spomenika vplivno območje spomenik

v a s Šm artn o

gra d Dobrov o

dediščina

dediščina priporočilno arheološko najdišče

Romarska cerkvica Sv. Križa je situirana nad vasjo Kojsko. Zgrajena je bila na mestu kjer je prvotno stal Tabor s štirimi trdnjavskimi stolpi iz 16. stoletja. V času francoske okupacije so bili porušeni trije stolpi. Četrti stolp je danes cerkveni zvonik. Zaključen je s cinami, ki so značilne za Brda. Cerkvica ima dva stranska baročna oltarja in stenske freske, najpomembnejši pa je mogočen gotski krilni oltar iz leta 1515, ki je edini in največji skoraj popolnoma ohranjen gotski krilni oltar v Sloveniji. (po www.brda.si) Šmartno je utrjena vasica, ki se nahaja v geografskem središču Brd. Iz vasi segajo pogledi od Nanosa do Karnijskih alp ter od Furlanije do Jadranskega morja. Nastala je v prvi polovici 16. stoletja kot p ro t i t u r š k i t a b o r - s re d n j e v e š k a u t rd b a n a o s t a n k i h r i m s k e g a oporišča. Vas sama je pa prvič omenjena že leta 1317. Zgoščena je okoli cerkve sv. Martina, katere zvonik je nekdanji trdnjavski stolp. Po sv. Martinu je vas tudi dobila ime. Danes je vas v precejšnji meri obnovljena, zaradi svoje raznolikosti, ambientov in arhitektur nih detajlov pa vedno bolj zanimiva. V vasi se prav tako nahaja Briška hi š a, ki preds tavl j a tradi ci onal ni bri šk i nači n ž i v l j enj a i n b ri š k e arhitekture. (po www.brda.si)

LEGENDA: Varstveni režimi dediščine vplivno območje spomenika vplivno območje spomenik dediščina dediščina priporočilno arheološko najdišče

ku lt ur na d ed iščina ob čine Brd a

0 merilo 1: 69172

5 km

0 referenčna linija

10 cm

OZNAČENA LOKACIJA: y = 388295.8, x = 101017.4 (D48/GK)

U n i v e r z a v L j u b l j a n i / F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o / B l a ž Š o l a r / I d e j n a z a s n o v a r a z p r š e n e g a h o t e l a v v a s i S l a p n i k / M e n t o r : d o c . Va s a J . P e r o v i ć M A B I A / L e t o v p i s a 2 0 0 6 / 2 0 0 7 / L e t o i z d e l a v e d i p l o m e 2 0 1 3 / 2 0 1 4 http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 29. december 2013 12:18:54; uporabnik: blaz3000@gmail.com Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru.

2.2 OŽJI OKVIR Lokacija leži na severnem delu Goriških brd, na pobočju hriba Korada. pot na K orado

Vrhov l j e pri K ož bani B rdi ce pri K ož bani B rez ov k P odpoz ni k K ož bana S lapn ik - lokacija

N oz no

ces t a prot i nas el j u P l av e

B reg

lokacija 1 2

l o k a c i j a 13

UMESTITEV V PROSTOR Naselje Slapnik se nahaja na skrajnem predelu Goriških brd, v predalpskem predelu, ob današnji državni meji z Italijo. Spada pod občino Goriška Brda in katastrsko občino Kožbana. Vas leži na prisojni strani enega od slemen, ki se vzpenjajo na hrib Korada. Nahaja se na 46°2’36.89” severni geografski širini in geografski dolžini 13°33’9.33” vzhodni geografski dolžini ter nadmorski višini 358 m. (po Savnik, 1968)

o bravnavana lokacija

GRAJENO Vasi so gručaste, prav tako kot Slapnik, nastale so na slemenih gričev. Izjeme so le sakralni objekti, pomožni objekti in nekaj posameznih hiš.

grajeno Slapnik g rajene str ukture

100 m 15

KRAJINA Vas Slapnik leži neposredno ob potoku Kožbanjšček, ki je eden od bi s erov Gori š ki h brd. Nj egovi pri to k i , k i p ri haj aj o p o p o b o čj i h Korade, so skozi tisočletja relief izoblikovali v različne doline. Porečje Kožbanjščka poleg dolin ponuja tudi soteske, korita in celo slapove. Za reliefno raznolikost je poskrbela kamninska sestava tal, saj si je potok pot utiral skozi fliš in apnenec. V Kožbanjšček se izlije Belski potok, nato se na slovenski strani priključita reki Reka, na italijanski strani pa reki Idrija. Idrija se na italijanski strani najprej priključi reki Tor (it. Torre) in nato Soči (it. Isonzo), ki se izlije v Jadransko morje. (po www.brda.si in www.dnevnik.si)

5 5 0 m. n . m. 5 0 0 m. n . m. 4 5 0 m. n . m. 4 0 0 m. n . m. 3 5 0 m. n . m. 3 0 0 m. n . m. 2 5 0 m. n . m. 2 0 0 m. n . m. vode Slapnik relief in vod e

100 m 16

OMREŽJE POTI Lokacija se nahaja v bližini lokalne ceste, ki gre skozi vas Nozno in povezuje regionalno cesto Plave - Gonjače na vzhodni strani in regionalno cesto Golo Brdo - Neblo na zahodni strani. Od lokacije do lokalne ceste vodi samo neasfaltirana javna pot, zaradi česar je lokacija težje dostopna. Stara pot je vodila skozi vas Slapnik, vendar so z novo traso ceste le-to opustili in tako Slapnik odrezali od pretočne povezave. S tem je postala ena izmed vasi s slabšo povezavo, kar je botrovalo tudi zapuščanju in hitrejšem propadu vasi. Danes neprometne poti služijo kot pešpoti in kolesarske poti.

re g i o n a l n a c e s t a lokalna cesta javna pot g o z d n a /p o l j s k a p o t Slapnik o mrežne p oti

100 m 17

NARAVNA IN KULTURNA KRAJINA Na območju Brd se pojavljata dve temeljni rastlinski formaciji. Višji del in območje Korade pripada srednjeevropski, nižji del pa pontsko-ilirski flori, pomešani s sredozemskimi prvinami. Prvotna rastlinska odeja je bil po vsej verjetnosti kraški gozd, ki so ga s kultivacijo skrčili predvsem na severna in ponekod na zahodna pobočja. Neizkoriščen gozd je ostal ne na zemljiščih s slabšo kakovostjo zemlje, ki ne odgovarja kmetijstvu. Naravni gozd je v večini sestavljen iz grmišč hrasta puhovca in črnega gabra. Na severu gozd prehaja v primorski gozd bukve in jesenske vilovine, kjer pa je zastopan tudi hrast graden. Ob potokih v dolinah v večini prevladujeta črni topol in črna jelša. V zgornjih Brdih zelo dobro uspeva kostanj, ki je ena glavnih prvin ilirskega gozda. Najdemo ga v večjih količinah v okolici Kožbane, Slapnika, Krasnega in Noznega. Domačini so 19. stoletju razširjali psevdoakacijo - robinjo, ker daje zelo dober les za kole v vinogradih. Pomembni sestavni deli gozda so tudi gaber, hrast in leska. Cipresa, značilna sredozemska prvina, se pojavi v vzhodni predelih, ki so bolje zaščiteni pred vetrom. (po Prinčič, 1982) Prisojni predeli v okolici vasi so v večini, kjer je dobra zemlja, kultivirani in kjer je potrebno tudi reliefno spremenjeni v terase, saj je v Brdih kmetijstvo najpomembnejša panoga. Tradicionalno sta najpomembnejša vinogradništvo in sadjarstvo. Pomembna pa sta tudi poljedelstvo in živinoreja. Slednja večinoma zastopana v severnih Brdih, kjer je večje število pašnikov. Najbolj znana in prodajana vrsta trte je rebula in najpomembnejše sadno drevo je češnja. Le-ta v brdih predstavlja okoli 40 % vsega sadnega drevja. Močno so zastopane tudi breskve, marelice, kaki, fige, oljke in nenazadnje kostanj.

ku lt ur na in nar av na kr ajina

100 m 18

PROGRAM V okoliških vaseh Slapnika se nahajajo pridelovalci grozdja za lastno uporabo in odkup za vinsko klet Dobrovo. Najbližji vinar je v vasi Pristavo. V vasi Belo je možno kupiti sadje, med in vino. V preteklosti je bilo na tem območju Brd precej živinoreje, danes pa je samo še na Vrhovljah pri Kožbani in na Pristavem. Na tem območju se nahaja tudi spomenik NOB pri Kožbani ter tri manjše cerkve. Cerkev sv. Andreja se nahaja v Vrhovljah pri Kožbani, cerkev sv. Jurija se nahaja v Kožbani, cerkev sv. Petra in Pavla pa v Noznem. V tem delu se nahaja tudi naravni kamniti most Krčnik, ki ga je izdolbel potok Kožbanjšček.

V ožjem območju Slapnika ni turističnih namestitev. 6

6 1

5 4 6 8

c e r k e v s v. J u r i j a

c e r k e v s v. P e t r a i n P a v l a

s p o me n i k NO B

Kr č n i k - n a r a v n i k a mn i t i mo s t

sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo

p r i d e l a v a g ro z d j a

ž i v i n o re j a

s t o r i t v e z me h a n i z a c i j o Slapnik

o ko liški p rogr am

100 m 19

ZAZNAVA Pogled na vas Slapnik

p o g led 1

p o g led 2

4 1 p o g led 3

2 3

100m

p o g led 4

p o g l e d i n a v a s S l a p n i k

ZAZNAVA Pogled iz vasi Slapnik

p o g led 1

p o g led 2

3 2 1

100m

p o g led 3

p o g l e d i i z v a s i S l a p n i k

2.3 SLAPNIK ZGODOVINSKI ORIS “Slapnik sta dve gruči hiš, sedem domačij. Vmes se v brajdo s trtami spušča kolovoz. Grozdje, kostanj, sadje, nekaj njiv in živine je bilo včasih dovolj. Tudi ostajalo je in to so prodajali Furlanom. Kmetije so bile močne, ne kolonske; vidi se v lepih detajlih v kamnu in kamnitih tlakih, pa lesenih gankih in slikovitih spahnjenicah »žbatafurjih«. Kamen za zidavo so kopali za vasjo. Hiše se naslanjajo druga na drugo in potem se zadaj podaljšajo v hlev ali gospodarsko poslopje. Dva niza hiš pustita vmes dovolj prostora za širino voza. Okna so majhna, pa vendar so hiše odprte. Zaradi ganjkov in zunanjih stopnišč. Tudi zato ravno prav tesne ulice, ki je bolj kot nikogaršnji prostor razširitev hiše navzven in v hišo na drugi strani, kot vaška dnevna soba.” (Simčič, Vas odprtih oken, vrat, streh ... Nedeljska reportaža, str 14., 1997, let 3, št 7)

Slapnik se prvič omenja kot ena izmed vasi, poleg Brezovka in Podpoznika, ki so bile v lasti dela družine Melsov že leta 1430. (po http://sl.wikisource.org/wiki/Beneška_Slovenija/Zgodovinski_del.)

S l a p n i k v F ran ci s cej s kem katas tru , A rhiv R S

vas Slapnik (spredaj), Podpoznik, Brezouk

voz z “žojo”

Na franciscejskem katastru iz leta 1811-1869 je Slapnik prepoznaven v skoraj največjem obsegu, katerega je dosegel. Vas se je razvijala še do druge svetovne vojne. Po drugi svetovni vojni je nova meja Jugoslavije odrezala ta del Brd od Furlanije, s katero so bili prebivalci močno povezani. Za Slapnik so bile značilne kmetijske dejavnosti, pridelovanje različnih kmetijskih kultur in živinoreja. Družine so imele zemljišča razpršena in deljena na manjše parcele. Poleg vrtov so imeli parcele, na katerih so obdelovali vinsko trto, pridelovali žita in imeli travnike za zimsko krmo, površine, na katerih je rastel kostanj za sekundarno hrano, ter nekoliko gozda za les in steljo. V hlevih je bilo nekaj prašičev in do osem glav živine, ki so jo poleti pasli na skupnih pašnikih. Z razvojem industrije pa se je kmetijstvo zapostavilo, agrarne površine pa so se krčile in poenostavljale. Postopoma so lastniki začeli opuščati kmetijske dejavnosti, hkrati pa je naselje začelo propadati. (po Mešič, 2012)

Vzroki za propad so naslednji: - slabo cestno omrežje in slaba povezava z drugimi kraji; - naselje se skozi čas ni razvijalo, ker nima površin za spontano širjenje; - naselje ni imelo urejene infrastrukture; - opuščanje naselja zaradi industrializacije; - opuščanje naselja zaradi socialnih in političnih razmer na tem področju. (po Mešič, 2012)

Stara polica

stara pintarska žaga “šajon”

ognjišče v spahnjenici, Slapnik 4

Počasi so se prebivalci začeli odseljevati v Furlanijo, na Koprsko, v Gorico, na goriški Rafut in celo v Avstralijo. (po http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-vasi-sredi-brd-zivijo-le-duhovi)

Slapnik je že dve desetletji popolnoma zapuščen, večina stavb, skupaj z pripadajočimi pridelovalnimi površinami, je prepuščena propadanju.

RAZVOJ NASELJA Naselitev v vasi Slapnik je potekala postopoma ter združuje kvalitete, ki jih srečamo v mestih z bogatejšo preteklostjo. Razumeli so “genius loci”, kar pomeni sposobnost interpretacije sprejetih modelov v odnosu do značilnosti, identitete kraja in krajevnih potreb. Potrebe prebivalcev so narekovale oblikovanje in razvoj naselja. Značilno je postopno širjenje vasi z dodajanjem novih objektov. Posamezni sklopi domačij, ki tvorijo vas, pa med seboj oblikujejo posebne ambiente na različnih nivojih.

1. stopnja - pred 17.stoletjem

5. stopnja - okoli 1811

8. stopnja

Volumni domačij so bili zgrajeni svobodno, niso bili postavljeni na pravokotno mrežo, ampak izrazito sledijo terenu in se razlikujejo po višinah. Prostor, ki ga ustvarjajo, lomijo in usmerjajo ter mu s tem določajo vrednost. Arhitekturo Slapnika še dandanes, kljub propadlemu stanju, ocenjujemo kot kvalitetno. Faktorji, ki so na to vplivali, so: občutek za prostor, smiselno pozicioniranje in organiziranje prostorov ter stabilen ekonomski položaj takratnih naseljencev. (poglavje po Mešič, 2012)

2. stopnja - pred 18. stoletjem

obstoječa/ohranjena stavba nova prizidana stavba 6. stopnja

9. stopnja

poškodovana stavba zrušena stavba

3. stopnja - pred 19. stoletjem

1811

4. stopnja

7. stopnja - okoli 1937

10. stopnja - 2014

sh e m a dom n e vn e ga r a zvoja va si vir : P r in č ič , 1 9 8 2

s h e ma p o s t o p n e g a p ro p a d a n j a v a s i , v i r : o s e b n i v i r

1937

2013

razvoj vas i s kozi čas vi r: P ri nči č, 1982

SLAPNIK 6

SLAPNIK 5

SLAPNIK 3

SLAPNIK 2

SLAPNIK 1b

pritličje - soba - kuhinja - hlev - svinjak 2x

pritličje - predprostor - kuhinja - soba - večnamenski prostor - shramba - spahnjenica - hlev - vinska klet

pritličje - atrij - vhod - drvarnica - klet - svinjak - spahnjenica - kuhinja - vinska klet - shramba

pritličje - hlev - klet - spahnjenica - kuhinja - shramba - vinska klet

pritličje - hlev

nadstropje - senik - soba 2x

nadstropje - shramba suhih pridelkov - soba 2x - hodnik - gank - večnamenski prostor - senik

nadstropje - senik 2x - soba 2x - shramba suhih pridelkov

nadstropje - senik

OBSTOJEČI PROGRAM Med gospodarskimi in stanovanjskimi objekti obstaja odnos, ki ga določajo funkcije, povezane s potrebami. V enakem odnosu so tudi grajene in negrajene površine v naselju.

nadstropje - senik 2x - soba 2x - shramba suhih pridelkov

Stanovanjski objekti so od gospodarskih objektov ločeni in se nahajajo med njimi. Večina prostorov ima neposreden stik s terenom, kot posreden stik služijo »gank«, stopnišča ter veža. Vertikalne komunikacije so redko v notranjosti. Osrednja prostora sta spahnjenica in kuhinja, ki sta povezani s shrambo, včasih pa tudi s kletjo, ki je imela gospodarski vhod na dvorišče. »Gank« je povezava spodnjih in zgornjih prostorov stavbe, spet v drugih primerih pa povezava med gospodarskimi prostori, na primer klet s kaščo. V zgornjih nadstropjih so bile običajno sobe, senik in shrambe za suhe pridelke. (poglavje po Mešič, 2012)

SLAPNIK 7a

SLAPNIK 7b

SLAPNIK 4a

SLAPNIK 4b

SLAPNIK 1c

SLAPNIK 1a

pritličje - predprostor - vinska klet - kuhinja - shramba - spalnica

pritličje - hlev

pritličje - kuhinja - shramba 2x - soba - stopnišče

pritličje - vinska klet - senik 2x

pritličje - svinjak - vinska klet - shramba 2x

pritličje - hlev 2x - kuhinja 2x - vinska klet - klet - predprostor - shramba - soba 2x

nadstropje - soba 3x - shramba suhih pridelkov

nadstropje - senik

1. nadstropje - soba 3x - shramba suhih pridelkov 2. nadstropje - soba - shramba suhih pridelkov - večnamenski prostor

nadstropje - soba 2x klet - hlev 2x

nadstropje - soba

nadstropje - senik 4x - shramba 2x

KONSTRUKCIJA IN MATERIALI Pri gradnji objektov so uporabljali lokalne in dostopne materiale. Tipične kmečke hiše v Brdih so bile običajno zidane iz kamna, pridobljenega v bližnjih kamnolomih. Namesto malte so običajno uporabljali vlažno ilovnato zemljo. Apno so vozili iz Furlanije in Solkana, saj potrebe po lastni pridelavi niso zadoščale povpraševanju. Zidovi iz kamna so bili običajno debeli 60 cm, vogali primerno obdelani s kamni za vezavo. Hiše so imele v večini dvokapno streho, postavljeno na svisli. Na ostrešno konstrukcijo so na opečne planete prvotno polagali končno kritino iz skrila, kasneje pa korce, ki so v uporabi še danes. Streha je bila pogosto tudi dekorativno obdelana. Kljub arhitekturnim kvalitetam, ki jih ima kamen, se pri uporabi pojavijo določeni problemi. Zidovi pogosto niso bili grajeni s kamni idealnih oblik, hkrati pa so bili zidani s slabim vezivom, kar je zmanjšalo njihovo obstojnost. (poglavje po Mešič, 2012)

v o g al kam n i teg a zi du

d e kora tivno obdel ane pl anet e z apnom

o st a n ki l o kal n eg a kam n o l o m a za vas j o Sla p nik

ra zp a d a joč zid pod poš k odov ano s t reho

ARHITEKTURNI ELEMENTI Z uporabo navedenih arhitekturnih elementov prostor pridobi na razgibanosti in členjenosti na manjše ambiente. Ti elementi so sestavine, identiteta in tipologija prostora. Fasada in odprtine Zasnova fasade odraža značilnosti pokrajine in odnos med prostorom in okoljem ter lego objekta. Notranje fasade, ki se odpirajo na mikrolokacije med stavbami, so v odnosu do zunanje oblikovane precej drugače. Notranja fasada ima večje in številnejše odprtine, ki so bogato obdelane in nam kažejo na odpiranje proti zavetnim delom notranjega prostora. Vsak prostor ima praviloma po dve okni, ki sta postavljeni v pravilnem geometričnem redu. Zunanje fasade imajo manjše število odprtin in nimajo določene razporeditve. Le-ta je odvisna od velikosti prostora, od lokacije in značilnosti terena ter premoženja posameznika. Pripadajo hlevom in imajo večkrat prezračevalno ali osvetljevalno funkcijo. Glede na fasado obstaja pravilo, ki določa minimalno ali maksimalno število oken na fasadi in hkrati prikazuje velikost notranjega prostora. Kamnita oziroma lesena preklada nad okni je zaščitni element odprtine. Fasade imajo svoje oblikovne značilnosti in ne glede na red odprtin tudi harmoničen odnos med detajlom in celoto. večje okenske od p r tine p roti notr anjosti

majhne okenske odprtine proti zunanjosti

Gank - “paju” Arhitekturni element, ki fasado deli na dva dela. Izdelan je bil iz kostanjevega lesa in je na fasado projeciral močno senco, ki je vplivala na ton barve fasade. Po navadi je bil postavljen nad vhodom in ga tako označeval ter ga je ščitil pred vremenskimi vplivi. Vhod Vhod je sinteza preudarno oblikovanih elementov, ki so glede na celotni objekt jasno ločljivi. Glavni vhod predstavlja osebnost družine in identificira lastnika. Vsaka družina uporablja enake elemente, ki so drugače oblikovani. Postavljeni so v polprivatne cone, obrnjeni pretežno na jug in zaščiteni proti vetru. Vhodna vrata s kamniti okvirjem so postavljena na podest, ki ga označujejo vsaj tri stopnice. Stanovanjski del se tako višinsko loči od dvoriščne ali cestne površine. Ostali vhodi pripadajo hlevom ter senikom in se med seboj se razlikujejo po velikosti, postavitvi glede na strani neba. Spahnjenica Je prizidano ognjišče z visokim in slokim dimnikom, ki se po navadi nahaja levo ali desno od vhoda. Predstavlja center družinske skupnosti in je središče dogajanja. (poglavje po Mešič, 2012)

g an k - “p aju”

spa h n je n ic a - “ž b a t a f u r ”

ARHITEKTURNE POSEBNOSTI Naselje s svojo strukturo tvori raznolike in kvalitetne mikroambiente, saj je polno zaprtih in odprtih prostorov, pokritih in nadkritih, širokih in ozkih površin, polno različnosti in alternativ. Na prvi pogled je naselje navidezno zaprto, s tem se poveča njegova centralnost in tudi stopnja varnosti ter sposobnost obvladovanja. Zunanji prostori imajo kljub temu, da so del strnjenega naselja, svoje značilnosti. Bili so zasebni in so se hkrati povezovali v celoto. Posamezna dvorišča so se med seboj čvrsto povezovana, kljub temu da na videz delujejo kot samostojne enote. Prehodne zunanje prostore, ki so bili v lasti posameznih vaščanov, je uporabljala celotna skupnost, s tem pa so pridobili na socialni vrednosti. Predstavljali so prostor za izmenjavo mnenj, prostor za vsakdanje pogovore in druženje. (poglavje po Mešič, 2012)

grozdi zunanji prostori

prostorska shema zunanjih prostorov, ki se pojavljajo med stavbami in predstavljajo kvalitetne družbene ambiente

OCENA RAZVOJNIH IN ARHITEKTURNIH ZAKONITOSTI Tipološko je naselje grajen sistem značilnih odnosov med različnimi elementi arhitekture. Vsakemu od teh elementov pa je dana možnost spreminjanja glede na posebne pogoje, kot so teren, orientacija, namembnost. Stavbe se med seboj razlikujejo po obliki. Stanovanjska hiša je sestavljena iz več delov oziroma prizidkov, ki so se dograjevali glede na potrebe. Od celote se torej razlikuje po velikem številu elementov in obliki. Gospodarska poslopja, kot so seniki in hlevi, imajo vedno obrobno lego. So pravilne oblike in nimajo dodatnih volumnov.

grozdi zunanji prostori

30m

tlorisna shema zunanjih prostorov, ki se pojavljajo med stavbami in predstavljajo kvalitetne družbene ambiente

Če na naselje Slapnik gledamo celostno, vidimo da je oblikovano harmonično. Le-to ustvarjajo posamezni deli, členi in oblike ter enotnost in preprostost materialov. Arhitekturni elementi imajo poleg svoje prvotne funkcije praviloma tudi dodano likovno vrednost oziroma drugo funkcijo. Primer za to je spahnjenica, saj ima poleg prvotne še socialno, estetsko in simbolno funkcijo. (poglavje po Mešič, 2012)

PRIMERJAVA 1953 - 2013

Pogled leta 1953: Motiv iz Slapnika, desna stara hiša zapuščena, Slapnik 1 (desno) in Slapnik 2 (levo) (vir: http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/lokacije/slapnik)

pogled 1953

pogled 2013

lokacija obravnavane hiše

Pogled leta 1953: Hiša, spodaj klet (zapuščeno), Slapnik 1 (vir: http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/lokacije/slapnik)

pogled 1953

pogled 2013

lokacija obravnavane hiše

PRIMERJAVA 1953 - 2013

Pogled leta 1953: štala (hlev), Erzetič Filip, Slapnik 4 (vir: http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/lokacije/slapnik)

pogled 1953

pogled 2013

lokacija obravnavane hiše

Pogled leta 1953: Skedenj, spodaj štala (hlev), pri Čežerinovih, Slapnik 8 (vir: http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/lokacije/slapnik)

pogled 1953

pogled 2013

lokacija obravnavane hiše

PRIMERJAVA 1953 - 2013

Pogled leta 1953: pri Gocarju, Slapnik 5 (vir: http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/lokacije/slapnik)

pogled 1953

pogled 2013

lokacija obravnavane hiše

Pogled leta 1953: Stara zapuščena hiša (kamin in žbatafur ter hlev za svinje), Godcarjeva, Slapnik 5. (vir: http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/lokacije/slapnik)

pogled 1953

pogled 2013

lokacija obravnavane hiše

PRIMERJAVA 1953 - 2013

Pogled leta 1953: Stara kletna vrata “Godcarjeva”, Markočič Katarina, Slapnik 5 (vir: http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/lokacije/slapnik)

pogled 1953

pogled 2013

lokacija obravnavane hiše

Pogled leta 1953: Štenge (stopnice), dva pajola (ganka) in porton, Markočič Jožef, Slapnik 3 (vir: http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/lokacije/slapnik)

pogled 1953

pogled 2013

lokacija obravnavane hiše

PRIMERJAVA 1953 - 2013

Pogled leta 1953: Desno hiša Neže Fikfak, Slapnik 7, zadaj hiša Markočič, Slapnik 8. (vir: http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/lokacije/slapnik)

pogled 1953

pogled 2013

lokacija obravnavane hiše

Pogled leta 1953: Pri Grbunovih, spredaj svinjski hlev od iste hiše, Slapnik 7 (vir: http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/lokacije/slapnik)

pogled 1953

pogled 2013

lokacija obravnavane hiše

3.0 TEORETSKA IZHODIŠČA

3.1 IDENTITETA BRD

3.2 TURIZEM 3.3 VAROVANJE STAVBNE DEDIŠČINE 3.4 REFERENČNI PRIMERI

3.1 IDENTITETA BRD Brda so bila v svoji zgodovini vedno pokrajina, katere primarna panoga prebivalstva je bila kmetijstvo. Zaradi svoje geografske lege in ugodnih reliefnih razmer se je razvilo sadjarstvo in vinarstvo. Vinarstvo so v to območje prinesli že Rimljani, ki so si ustvarili bogate kmetije in gojili trto. (po Fikfak 2008)

Po drugi svetovni vojni se je zaradi gospodarsko političnih razmer in neugodnega poteka državne meje prebivalstvo začelo izseljevati z območja Brd. Kmetijstvo je začelo upadati in precej prebivalcev je zaposlitev iskalo v bližnjih industrijskih naseljih na Goriškem. (po Ažman 2008)

Proti koncu 20. stoletja se je upadanje umirilo in pričela se je ponovna rast prebivalstva. Zasluge za to so v prepoznavanju identitete tega območja, v kmetijstvu, predvsem vinogradništvu in sadjarstvu.

pogled na briške griče

Šmartno

vinske trte

briško sadje

V zadnjem desetletju je v rasti tudi turizem, saj se prebivalci zavedajo identitete Brd, ki se odraža v naravnih lepotah briških gričev in v tipični poselitvi majhnih gručastih vasi na njihovih slemenih.

iz Slovenije (1.181.314; iz Slovenije (1.181.314; +3,9+3,9 %) %)

8 6 4 2 0

iz Evrope (1.828.382; iz Evrope (1.828.382; +8,8+8,8 %) %) iz Severne, Srednje in južne amerike (67.613;+9,2 +9,2 %) iz Severne, Srednje in južne amerike (67.613; %) iz Slovenije (1.181.314; +3,9 %) iz afrikeiz (4.437; +30,7+30,7 %) %) afrike (4.437; Slovenija

Evropa

Severna Evropa

Zahodna Evropa

osrednja/ vzhodna Evropa

Južna/ Mediteranska Evropa

2010/2009

2,5

0,6

3,9

3,3

2,8

2011/2010

9,0

6,7

5,5

4,3

9,8

7,6

iz Evrope (1.828.382; +8,8 iz azije iz inazije Oceanije (136.220; +10,4 %)%)%) in Oceanije (136.220; +10,4 iz Severne, Srednje in južne amerike (67.613; +9,2 %) iz afrike (4.437; +30,7 %)

3.2 TURIZEM

iz azije in Oceanije (136.220; +10,4 %) Vir: SURS

SVET Turizem v Sloveniji 2011 Rast prenočitev iz evropskih držav v letu 2011

Vir: UNWTO, SURS

Vir: SURS

Rastprihoda prihodatujih tujih turistov od leta Rast turistov od leta 19951995 Slovenija

Svet

Turistično gospodarstvo je danes najpomembnejši splet gospodarskih panog v svetu in hkrati ena izmed najhitreje rastočih dejavnosti.

Rast prenočitev iz evropskih držav v letu 2011 Pozitivna rast Domači turisti

»Turizem je ključni sektor evropskega gospodarstva. V EU predstavlja 10 % BDP EU in zaposluje okoli 12 % delovne sile..« (Strategija razvoja slov-

letu 2011 2011 Rast prenočitevizizevropskih evropskihdržav držav vv letu

300 280

Rast Vir: SURSprenočitev

Prenočitve domačih in tujih turistov po mesecih

Evropa

Upad rasti Pozitivna rast 1.200.000 Rast med 10 in 20 % Upad rasti 2008 Pozitivna rast Rast + 20 % in več 1.000.000

260

enskega turizma 2012-2016, 2012, str.: 29)

2011

V zadnjih letih se število turistov in potovanj povečuje, kljub temu da je prisotna globalna gospodarska finančna kriza. Do nedavnega je veljalo, da prebivalci razvitih držav potujejo vedno večkrat in vedno dlje. Evropa je kot destinacija na ta način izgubljala na račun ostalih bolj oddaljenih destinacij. V zadnjem času se je zaradi posameznih naravnih katastrof, terorističnih napadov in vojn trend potovanj v oddaljene destinacije rahlo upočasnil. (po Kraner, 2008, 8)

Rast med 10 in 20 %

240

Upad rasti

800.000

220

Rast +med 20 %10 in in več20 % Rast Rast + 20 % in več

600.000

200

400.000

180

200.000

160

140

jan

Feb

Mar

apr

Maj

jun

jul

avg

Sep

Okt

Dec Potovanj

v oddaljene kraje je še vedno veliko, a je hkrati vedno več tudi bližnjih, na to je vplivala tudi gospodarska kriza. Vedno več je tudi ekološko zavednih turističnih destinacij, ki se nahajajo v bližnjih krajih.

Nov

Vir: SURS

120

Vir: SURS

Tuji turisti Prvih 10 držav po številu prenočitev (%) 700.000

100 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008* 2009 2010 2011

SURS Vir: Vir: SURS

Vir: SURS

Slovenija 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 Prihodi 2003

Svet

Evropa

100 100 100 114 106 105 133 111 112 133 114 116 121 118 118 149 127 126 166 127 125 178 131 129 prenočitve domačih in 188 128 129

2004 2005 2006 2007 2008* 2009 2010 2011

Turizem v Sloveniji 2011 in

tujih turistov

Slovenija

Svet

Evropa

205 212 221 239 267 249 255 278

142 140 157 165 169 162 173 182

135 138 147 152 153 145 150 160

10.000.000

Domači

Število prenočitev 0 2

italija

6.000.000

avstrija

4.000.000

belgija

hrvaška 2010

2011

2010

avstrija Ruska federacija italija Nemčija

2011

Prihodi

Prenočitve

Vir: SURS

Skupaj

3.006.272

3.217.966

8.906.399

9.388.095

Domači

1.137.166

1.181.314

3.909.368

3.924.164

Tuji

1.869.106

2.036.652

4.997.031

5.463.931

Vir: SURS

Rast števila prihodov in prenočitev v 2010 in 2011 (%) 0

Skupaj

Domači

Tuji

italija

Rast (%) 4

Gorenjska 1.005.222

Nemčija

2.000.000

italija

belgija Madžarska

Tuji

8.000.000

italija

SLOVENIJA

avstrija

Ruska federacija 100.000 avstrija Nemčija Združeno kraljestvo Nemčija 0hrvaška Nizozemska jan Feb Mar apr hrvaška Ruska federacija Srbija Vir: SURS Ruskakraljestvo federacija Združeno Madžarska Združeno kraljestvo Nizozemska Prenočitve po statističnih statističnih regijah belgija Prenočitve po regijah Srbija Nizozemska 0 2 4 6 8 Madžarska Srbija

Prihodi in prenočitve domačih in tujih turistov v letu 2010 in 2011

(Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016, 2012, str.: 30)

Delež med tujimi prenočitvami Delež med tujimi prenočitvami (%) (%)

300.000 Nemčija

Število prihodov in prenočitev v 2010 in 2011

500.000 Prvih 10 poštevilu številu prenočitev Prvih 10držav držav po prenočitev (%) (%)

hrvaška 200.000

Ključni cilji nove turistične politike v EU so: 1. ohraniti Evropo na prvem mestu svetovnega turizma, 2. povečati prepoznavnost Evrope kot svetovne turistične tržne znamke, 3. povečati »zeleno« rast, produktivnost, inovativnost in 4. povečati konkurenčnost evropske turistične industrije.

2011

600.000 Delež med tujimi prenočitvami (%)

italija 400.000 avstrija

Vir: UNWTO (Tourism Market Trends, 2006 Edition - Annex; Barometer Volume 6, Volume 9), SURS. *Od leta 2008 so objavljeni podatki po spremenjeni metodologiji (prelom časovne serije podatkov).

Skupaj

2008

jun

jul

avg

Sep

Okt

Nov

Pomurska Število Rast 6 Koroška 8 10 12prenočitev 14 16(%) Združeno kraljestvoPodravska 240.729 1

6 8 10 12 14 16 18 20 Savinjska 9 Nizozemska 234.390 12 Število Rast Število prenočitev (%) prenočitev 646.696 12 Srbija 209.971 4 1.005.222 2 Združeno kraljestvo 240.729 Število Rast Število Rast Zasavska Goriška 291.186 6 Madžarska 165.059 15 prenočitev prenočitev (%) 674.194 (%) 9 Nizozemska 234.390 257.173 Osrednjeslovenska 23 belgija 152.612 29 1.005.222 2 Združeno kraljestvo 240.729 1 Spodnjeposavska 646.696 12 Srbija 209.971 674.194

Maj

Slovenija kot majhna dežela, katere pokrajinska raznolikost pokrajin, lepot, kulturnih znamenitosti ter bogate zgodovine se lahko primerja z večjimi državami. V tem ima to prednost, da lahko na iskren način ponudi individualni, butični turizem, z veliko dodano vrednostjo. V Sloveniji lahko v zadnjih letih opazimo več primerov manjše turistične arhitekture, kmečkih turizmov in ostalih lokalnih turističnih aktivnosti. Te močno spoštujejo in upoštevajo okolje ter tradicijo, v katero so umeščene, in hkrati nanjo navezujejo tudi svoje aktivnosti.

Dec naravnih

20 »Slovenski turizem na trajnostni način ustvarja pomemben del okoljske, ekonomske in družbeno-kulturne blaginje, prihodkov in zaposlitev ter pomembno prispeva k mednarodnemu ugledu Slovenije; temelji na Rast (%) intenzivnem trženju turističnih proizvodov, ki imajo mednarodno prepoznavno znamko in visoko dodano vrednost.« (Strategija razvoja slovenskega 1 turizma 2012-2016, 2012, str.: 29) 12

Prioritetni produkti Slovenske turistične organizacije za 2012: 1.15aktivne počitnice in oddih (pohodništvo, kolesarjenje, golf itd.), Obalnojugovzhodna Ruska federacija 257.173 23 belgija 152.612 2.29mesta in kultura, Nemčijakraška 646.696 12 Srbija 209.971 4 Slovenija 3. naravno okolje, ekoturizem in turizem v vaseh, hrvaška 291.186 6 Madžarska 165.059 15 Vir: SURS 4. gastronomija, Ruska federacija 257.173 23 belgija 152.612 29 Notranjsko-kraška 8 SURS 5. zdravje in dobro počutje (zdravilišča & wellness), Vir: 7. poslovni turizem, Vir: SURS 67 8. zabaviščni turizem. Prenočitve delež (%) Regije po stopnji rasti Rast (%) avstrija hrvaška

674.194 291.186

8 Obalno-kraška

2.191.924

Gorenjska Savinjska

NizozemskaMadžarska 234.390

12 165.059

Koroška

(Program dela STO 2012, str.: 4) 12

1.640.825

Goriška

1.383.818

Osrednjeslovenska

Pomurska

951.230

Podravska

Osrednjeslovenska

930.439

Obalno-kraška

Spodnjeposavska

631.936

Pomurska

6 / L e t o i zSavinjska U n i v e r z a v L j u b l j a n i / F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o / B l a ž Š o l a r / I d e j n a z a s n o v a r a z p r š e n e g a h o t e l a v v a s i S l a p n i k / M e n t o r : dGoriška o c . Va s a J . P e r o v i ć M A B I A606.548 / Leto vpisa 2006/2007 delave diplome 2013/2014 8

Ena izmed ključnih usmeritev Slovenske turistične organizacije v letu 8 2012 je tudi krepitev zelenega (trajnostnega) turizma in razvijanje pro8 duktov visoke dodane vrednosti.

Podravska

503.545

Gorenjska

jugovzhodna

389.591

Notranjsko-kraška

BRDA Turizem se je v Brdih organizirano začel razvijati šele pred dobrimi petnajstimi leti. Danes poleg kmetijstva predstavlja ključno dejavnost in hkrati razvojno priložnost za Brda. Brda imajo predpostavke za dobro turistično destinacijo, saj so geografsko zaokrožena pokrajina s specifično ponudbo, bogato naravno in kulturno dediščino ter možnostjo nadaljnjega razvoja. Vizija destinacije Brd je, v zagotovitvi avtentične, zelene, varne, zdrave, kakovostne in prijazne storitve. Le-te pa se odražajo v glavnih tržnih produktih. V Brdih najdemo kvalitetno enogastronomsko ponudbo, saj briški vinarji proizvajajo vrhunsko vino. Prav tako v Brdih najdemo različne vrste sadja, oljčno olje, med, kostanj ter specifično kulinariko s pridihom Mediterana. Imajo bogato zgodovinsko kulturno dediščino, med katero spadajo utrjeno srednjeveško naselje Šmartno, Grad Dobrovo, Vila Vipolže ter številne cerkve z bogato vsebino.

tradicionalna briška frtalja

sprevod za praznik češenj

Naravna dediščina preseneča z neokrnjenostjo narave v zgornjem delu Brd in kultiviranostjo v spodnjem delu, edinstvenimi naravnimi lepotami, biodiverziteto ter prijetno klimo z mediteranskim vplivom. Med letom potekajo pomembne prireditve ter prazniki, ki imajo močan pridih tradicije. Med njimi sta najbolj odmevna praznik češenj, ki poteka že od leta 1968, ter martinovo. V zadnjem času se razvijajo tudi aktivne počitnice, saj Brda ponujajo osem dobro organiziranih pohodniških poti, štiri tematske poti in deset kolesarskih poti. Preko Brd pa poteka tudi pohodna pot Alpe Adria, ki pride iz Avstrije in gre do jadranskega morja, ter Smaragdna pot. Na voljo je tudi izposoja električnih koles za lažje premagovanje briških gričev. Ponudniki turističnih storitev v Brdih si prizadevajo ustvariti trajnostno naravnano destinacijo, ki temelji na eko mobilnosti, uporabi alternativnih virov energije, ozaveščenosti ponudnikov in prebivalcev. Za odkrivanje Brd ponujajo najem električnih koles, električnih skuterjev in električnih avtomobilov v sklopu projekta Egozero. Hkrati pa s kulinariko, ki temelji na doma pridelani hrani, integrirani pridelavi vina in sadja ter ohranjanju tradicije. (poglavje po Suhadolnik, predavanje, 2012)

kolesarjenje po Brdih

urejene pešpoti po Brdih

PONUDBA Ponudba je zgoščena predvsem v Spodnjih in Srednih Brdih. V tem delu se nahaja tudi večina vinarjev in pridelovalcev sadja, saj je to območje najbolj kultivirano. Posledično je v tem delu največ nočitvenih ter gostinskih ponudnikov, hkrati pa tudi prireditev, saj so tradicionalni pridelki glavni atribut lokalnih praznikov. Turistične kmetije se nahajajo večinoma v tem delu Brd ter imajo pestro in kakovostno ponudbo, ki je med poznavalci zelo priznana. Zgornja Brda so danes v fazi zamiranja, saj so od dogajanja v prostoru dokaj odmaknjena. Pridelovalne površine se krčijo in so v zaraščanju. Večina prebivalcev se v službe vozi v okoliška mesta in se za preživetje ne ukvarjajo s kmetijstvom, temveč svoje pridelke pretežno porabljajo v osebne namene oziroma jih prodajo v vinsko klet Dobrovo.

POTREBE NASELJA V GORIŠKIH BRDIH

TURISTIČNE KMETIJE

V Goriških Brdih je potreba po turistični ponudbi, ki bi obiskovalce prepričala, da ostanejo dalj časa, poleg tega pa, da regijo obiščejo tudi izven sezone.

PRENOČIŠČA

Kot je videti na shemah turistične ponudbe, je dobro razločno, da je zgornji del Brd turistično slabše razvit, kljub temu da ima dobre potenciale za razvoj turizma, ki bi odgovarjal potrebam sodobnega človeka. Turisti imajo vedno večje zahteve po pestri ponudbi, dejavnostih in aktivnostih, ki jih posamezna destinacija ponuja. Poleg športno rekreacijskih aktivnosti je aktualno tudi spoznavanje in uživanje narave, spoznavanje starih običajev in celo vključevanje v kmečka opravila. (po Fikfak, 2008)

Zgor nja Brda z neokr njeno naravo, arhitektur no dediščino in možnostjo obujanja kmečkih običajev ponujajo prav to. S svojo dolgoletno odrezanostjo in težko dostopnostjo so se v veliki meri ohranila v avtohtoni obliki. Vas Slapnik predstavlja primer vasi, v kateri bi bile lahko urejene turistične nastanitve, pestra gastronomska ponudba, možnost spoznavanja običajev, hkrati pa uživanje in sproščanje v okoliški naravi. PRIREDITVE

PONUDBA DOMAČE HRANE 2km

inventarizacija turističnih destinacij v krajini Goriških brd v letu 2013

PRODAJA SADJA IN VINA (prirejeno po Fikfak 2008)

Zgornja brda Srednja brda Spodnja brda naselja Slapnik

PRIMERI TURISTIČNIH NASTANITEV V ZGODOVINSKI ARHITEKTURI

Posestvo Pule avtor: Rupert Gole kraj: Mokronog, Slovenija leto: 2006

Posestvo Pule je elitno podeželsko hotelsko naselje luksuzne kategorije. Domačija iz 17. stoletja je bila obnovljena v skladu z ohranjenimi arhivskimi, fotografskimi in ustnimi viri ter po vzorih okoliške stavbne dediščine. Poleg obnovljenih delov domačije posestvo sestavlja tudi devet novih lesenih hiš, v katerih se nahajajo namestitveni prostori. Prvotnim objektom se je spremenila namembnost, tako da danes nudijo kulinarično ponudbo, degustacijo vina ter oskrbo konj. (po www.pule.si)

Aman Sveti Stefan avtor: Adrian Zecha kraj: Budva, Črna Gora leto: 2009

Vasica na otoku je bila zgrajena v 15. stoletju za obrambo pred turškimi vpadi, za časa Jugoslavije pa je bila spremenjena v luksuzni hotel. Po razpadu Jugoslavije v 90-ih letih je bil otok v propadanju in črnogorska vlada se je odločila, da mu povrne prvotni šarm. Otok so leta 2009 celotno obnovili, revitalizirali in sedaj je del Aman Resorta. Na otoku, kjer je v preteklosti živelo okoli 400 ljudi, je danes na voljo 50 razkošnih sob. Le-te so deljene glede na nivo nadstandarda od tako imenovanih vaških sob do luksuznih suit s privatnimi bazeni. Prenova je zasnovana tako, da je moč začutiti zgodovinsko vrednost otoka, hkrati pa je omogočen sodobni nadstandard. Na otoku so poleg sob tudi restavracija, različni bari, spa, koče, telovadnica in plavalni bazen. (po www.amanresorts.com/amansvetistefan)

PRIMERI TURISTIČNIH NASTANITEV V ZGODOVINSKI ARHITEKTURI Albergo Difusso Sauris Vas Sauris se nahaja med Furlanskimi Dolomiti v severni Italiji, prvič se omenja že v sredini 13. stoletja. Zaradi svoje odročne lege na 10001400m nad morske višine in težke dostopnosti je vas ohranjena v precej avtohtoni obliki. Vas se ohranja, obnavlja in razvija s pomočjo modela razpršenega hotela. V vasi je ena recepcija, nastanitve pa so pri večih ponudnikih v posameznih hišah. Obiskovalci so tako vpleteni v celoto vasice, kjer spremljajo, ali sodelujejo, vsakodnevne navade, tradicije in ritem lokalnih prebivalcev. (po http://www.albergodiffusosauris.com)

RAZPRŠENI HOTEL Model razpršenega hotela (it. Albergo Diffuso) je koncept, ki je v Italiji prisoten od začetka 80-ih let. Razvil ga je Giancarlo Dall’Ara, profesor turističnega marketinga, namen pa je bil oživitev vasi v severni Italiji po potresu v 70-ih letih. 76

»Razpršeni hotel je koncept povezave malih turističnih ponudnikov na določenem ožjem geografskem območju v širšo in celovito ponudbo turističnih storitev. Model razpršenega hotela omogoča vasi oziroma nekemu ožjemu območju postati »hotel« z eno recepcijo, ki nudi možnost nastanitve, gostinske storitve in vključevanje drugih ponudnikov v mrežo aktivnosti, kot so turistično vodenje, prodaja prehrambnih izdelkov, vina in spominkov, ponudba ježe s konji, ogled lokalnih muzejev in zbirk, izposoja koles idr. Nastanitvene kapacitete razpršenega hotela so zagotovljene v prostorih posameznih družinskih hiš, v zasebnih apartmajih ali počitniških hišah. Nekatere nastanitvene stavbe so tudi preurejena stara kmečka domovanja, seniki in druga gospodarska poslopja. Navadno njihova podoba odseva krajevne arhitekturne značilnosti, kar nudi prijetnejše bivanje. Namestitve so primerne za pare, družine in manjše skupine. Nastanitvene enote so lokacijsko razmaknjene, zato imajo skupno recepcijo, ki je središče razpršenega hotela, in deluje tudi kot informacijski center.

Smisel razpršenega hotela je v pridobivanju novih delovnih mest ter s tem v spodbujanju zaposlovanja in samozaposlovanja. Stalne in sezonske zaposlitve nudijo delovna mesta domačinom v recepcijsko-vratarski službi, informacijskem centru, na področju turističnega vodenja, v službi hotelskega gospodinjstva in vzdrževanju. Umestitev razpršenega hotela v nek kraj omogoča večji dotok turistov in posledično dodatni zaslužek že obstoječim gospodarskim subjektom. Prav tako hotel veliko doprinese k ohranjanju živosti podeželja in njegovi poseljenosti, pripomore k napredku drugih turističnih dejavnosti in proizvodov, omogoča revitalizacijo starih zapuščenih objektov in včasih celotnega področja ter tako trajnostno vpliva na vsestranski razvoj območja.« (http://www.agrotur.si/sl/razprseni-hotel.html)

3.3 VAROVANJE STAVBNE DEDIŠČINE Namen zakona o varstvu kulturne dediščine je, da določa načine varstva in pristojnosti pri njem, ki omogočajo celostno ohranjanje dediščine. Slovenska kulturna dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, znanj in tradicij. Celostno ohranjanje dediščine se uresničuje v razvojnem načrtovanju in ukrepih države, pokrajin in občin tako, da dediščino ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena vključujejo v trajnostni razvoj.(po ZVKD-1, 2008) Odnos do kulturne dediščine se je skozi zgodovino precej spreminjal, saj je vsaka doba imela različen odnos do preteklosti. Različna stališča so vplivala tudi na različne pristope varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. (po Fister, 1979, str. 29) Nekateri “odsluženi” objekti, ki po svojem času niso bili več aktualni, so se skozi zgodovino ohranili zgolj zato, ker jim je bila spremenjena namembnost. Objekti so pri tem lahko ohranili izvirno podobo, lahko je viden samo del stavbe ali pa so prepoznavni samo še v tlorisni zasnovi. Primeri za to so ostanki rimskih ruševin, ki so bili v preteklosti reciklirani in z novim programom uporabljani naprej oziroma se je njihov material uporabljal za gradnjo novih stavb. prvotno mavzolej rimskega cesarja Hadrijana, nato trdnjava Angelski grad

prvotno Trajanov forum, nato stanovanjske stavbe

V 19. stoletju sta se razvili dve tezi, ki obravnavata odnos do kulturne dediščine. Francoska šola (Viollet-le-Duc 1814-1879) je zagovarjala rekonstrukcijo spomenika, kjer je pri obnovi poudarek na načelu “stilske enotnosti” in s tem težnje po dograjevanju spomenika. Kot nasprotje temu se je razvila angleška šola (John Ruskin 1819-1900), ki je zagovarjala konservatorstvo, kjer se pri spomeniku ohrani trenutno stanje. Camillo Boito (1836-1914) se je zavzemal za kompromis med konservatorstvom in rekonstrukcijo. Zagovarjal je potrebo po raziskovalnem delu in zbiranju dokumentacije o spomeniku, kar omogoči verodostojno obnovo in prepreči napake pri posegih vanje. Danes se konservatorska dela opravljajo po načelu sprejetih mednarodnih konvencij, ki ponujajo smernice za ohranjanje kulturne dediščine. Po njih so sprejete in oblikovane tudi nacionalne zakonodaje. (po Deu, predavanje, 2010) V 20. stoletju se začne govoriti o prenovi kot o odnosu med novim in starim. Carlo Scarpa je eden izmed pionirjev, ki do prenove pristopa na sodoben način, saj je v njegovih projektih očitna razlika med obstoječim in novim. Njegov namen je, da novo poudari staro in mu pomaga ohraniti svojo identiteto, hkrati pa da med njima ustvari napetost. (po Rab, 1986, str.

448)

prvotno amfiteater v mestu Lucca, nato stanovanjske stavbe in trg Piazza dell’Anfiteatro

prvotno Deoklicijanove terme, nato bazilika Santa Maria degli Angeli e dei Martiri (Michelangelo, 1562)

KLASIČNA PRENOVA Metodologije postopkov, ki omogočajo, da neka stavba nadaljuje svoje življenje v sodobnem svetu in hkrati ohrani vse tiste kvalitete, ki jo uvrščajo med spomenike, je mlada. Ti postopki so konservacija, restavracija, rekonstrukcija, adaptacija in sanacija. Naloga arhitektov in drugih strokovnjakov, ki imajo stik z arhitekturno zapuščino je, da jo znajo ovrednotiti. S tem določijo stopnjo, do katere je še mogoče uvajati spremembe na spomeniku, ne da bi s tem okrnili njihovo bistvo. Za uspešno varovanje arhitekturne dediščine je potrebna interdisciplinarnost. Pri odločitvah in raziskavah morajo biti udeleženi strokovnjaki različnih strok: arhitekti, zgodovinarji, etnologi, arheologi, konservatorji, sociologi, geografi in drugi. (po Fister, 1979, str. 14)

Pri konserviranju potekajo dela, ki preprečujejo propadanje. Med njih štejemo vzdrževanje in čiščenje, preventivno zaščito ter utrditev. Slednja je v uporabi, ko običajni ukrepi niso zadostni. Predmet ali stavba, ki je konservirana, ostane v izvorni obliki, novih elementov se ne dodaja. Restavriranje je dodajanje originalnih elementov nazaj na prvotna mesta. V procesu obnove je restavracija poseg, kjer se originalu povrne izgubljena vrednost. Novi materiali, ki so v ta namen uporabljeni, morajo biti vselej razpoznavni. primer konservacije: Fountain Abbey, Suffolk

Rekonstruiranje je ponovna vzpostavitev celote v prvotnem stanju pred propadom objekta. Z uporabo starih ali na novo izdelanih gradiv na novo zgradimo uničene ali poškodovane dele objekta. Temeljiti mora na zanesljivih slikovnih, pisnih ali materialnih virih. Pri adaptaciji oziroma prenovi zgradbo ali spomenik prilagodimo sodobni uporabi in namenu. Adaptacija spomenika mora biti v skladu s sodobnimi potrebami, hkrati pa mora ohraniti njegove razpoznavne vrednosti. Sanacija oziroma obnova je ponovno vzpostavljanje prejšnjega stanja, tako da zgradba ponovno dobi zahtevane, željene lastnosti. To vključuje vsa potrebna popravila poškodovanih in uničenih delov, odstranitev vzrokov za poškodbe ter odstranitve nekakovostnih popravil v preteklosti. Na spomenik ne smemo gledati v statičnem oziroma negibnem stanju, temveč s stališča dialektičnega gibanja. Spomenik ima svojo zgodovino, razvoj in mora imeti tudi svojo zgodovino v prihodnosti - obravnavamo ga v medsebojni povezavi z družbenim razvojem. (po Fister, 1979, str. 15)

primer restavracije: Baogong tempelj, Zhaji, provinca Anhui, Kitajska

primer rekonstrukcije: Most čez Neretvo, Mostar, Bosna in Hercegovina

Če pri prenovi spomeniku spremenimo program in mu omogočimo ponovno oživitev ter nadaljnji obstoj in razvoj, je upravičena prilagoditev novemu programu in njegovim potrebam. Pri tem moramo spoštovati, da prostoru, v katerega posegamo, ohranjamo identiteto in ambient ter razločno pokažemo kaj je obstoječe in kaj smo dodali.

RUŠEVINE Človek pred 18. stoletjem ruševine ni dojemal kot objekt s samostojnim življenjem, ampak predvsem kot ostanke zaključene in popolne stavbe, kakršne je želel spet graditi. Kupi kamenja, ki so obstajali na robu zavesti ljudi, postanejo ruševine in s tem dobijo svojega opazovalca šele z rojstvom modernega človeka, ki ima nove zahteve in nove vrednote. (po Kosec, 2012)

»... ‘spominska vrednost’ ruševine je nedvomno podrejena neki drugi lastnosti ruševine, ki je zaradi svojega propadanja iztrgana iz svojega časa in na nak način tudi okolja - več govori o sodobnosti kot o preteklosti. (...) govorijo neko resnico o svojem okolju, ki je toliko bolj neposredna, ker v resnici nimajo načrtovalca, ampak so produkt časa in odsotnosti interesa, da bi jih odstranili oziroma na njihovem delu zgradili nekaj novega. Če rečemo, da ruševine nimajo svojega ustvarjalca, lahko povemo tudi drugače: njihov nezavedni ustvarjalec je kar celotna družba, in sicer z odsotnostjo posegov in njihovo prepustitvijo času. (...) Od najbolj banalnih objektov, kot so bunkerji ali tovarne, pa do najbolj simbolnih arhitektur - ko so v procesu propadanja, se zdi, da doživijo ‘enakost v smrti’; propadanje jih spremeni iz različnih objektov z natanko določenimi nameni in uporabniki v ruševine, ki izgubijo vso funkcionalnost in opazovalcu sporočajo: “ S tem, ko nisem nič, sem lahko kar koli.” Ta ‘kar koli’ pa od opazovalca zahteva, da ga napolni. In ljudje ga napolnimo s strahovi, stiskami in upi svojega časa.« (Kosec, Ruševine, Praznine 2-3, 2012, str. 21-25,)

Naši upi v času gospodarske krize in nestabilnosti so tudi v turizmu. Zaradi tega je smiselno v nov program umestiti obstoječe objekte in jih s tem oživiti.

ruševine v vasi Slapnik

SODOBEN PRISTOP DO PRENOVE RUŠEVIN jukstapozicija - odnos do ruševine Grajenje znotraj ruševine najbolj izraža ruševino, vendar pri vzpostavitvi takega odnosa najtežje zagotovimo zaščito pred vremenskimi vplivi na stiku med starim in novim. Kadar gradimo na ruševini oziroma ko nova struktura zraste iz ruševine, je pozitivna lastnost, da ruševino lahko vidimo in občutimo iz notranje in zunanje strani stavbe. Na žalost se v tem primeru izgubi vizualni vtis ‘robu’ ruševine.

Prenovljen svinjak, FNP, Pfälzerwald

Naravoslovni muzej, Diener & Diener, Berlin

90 Prenovljen svinjak, FNP, Pfälzerwald

Gradnja čez ruševino je izvedbeno najenostavnejša in hkrati najmanj uničujoča rešitev. Ruševina je v tem primeru zaprta in prezentirana kot v muzeju in odmaknjena od svojega prvotnega konteksta.

Pomembna sta izbira sloga in materialov, saj gradnja v enakem slogu in materialu povzroči nepomembnost originalne strukture. Potrebno je poudariti spoj in ločiti med obstoječim in novim materialom. Pri tem se lahko poslužujemo izpostavitvi starega materiala in teksture na sodoben način.

Poskrbeti moramo, da je ruševina zaščitena pred škodljivimi vremenskimi vplivi. Glede na namembnost prvotne strukture in novega programa, ki ga umeščamo znotraj ruševine, moramo vzpostaviti odnos, do katere mere lahko posegamo v fizično podobo obstoječe ruševine. Vrniti življenje ruševini ima koristi, ki pa jih je treba uravnotežiti, da ruševini ohranimo skulpturalno vrednost in njeno zgodovino. (poglavje po Davies, 2011)

novo obstoječe muzej Ara Pacis, Richard Meier, Rim

shema različnih jukstapozicij

3.4 REFERENČNI PRIMERI

muzej Kolumba, Köln, notranje dvorišče, stik starega in novega

muzej Kolumba, Köln, vstop svetlobe v notranjost

Kolumba muzej avtor: Peter Zumthor kraj: Köln, Nemčija leto: 2002-2007

muzej Kolumba, Köln, zunanja fasada, stik starega in novega

muzej Kolumba, Köln, detajl

Zumthor pri projektu muzeja Kolumba obstoječe ruševine gotske cerkve prekrije z novo stavbo. Nova stavba zraste na obstoječih zidovih, s tem so ruševine prisotne tako v notranjosti kot na zunanjosti. Novo stavbo zgradi iz sive opeke, ki ohranja masivnost in se ujema z obstoječim kamnom in opeko. Razlika med obstoječim in novim je zaradi uporabe materiala, natančne geometrije in detajla jasno vidna. Perforirana fasada omogoča, da je stavba v nekaterih prostorih v notranjosti osvetljena z naravno difuzno svetlobo, ki se spreminja tekom dneva in z letnimi časi, s tem pa ustvarja zanimivo vedno-spreminjajočo atmosfero.

Neues Museum, Berlin, stopnišče okoli 1850

Neues Museum, Berlin, stopnišče po požaru leta 1943

Neues Museum, Berlin, stopnišče po prenovi leta 2009

100

Neues Museum avtor: David Chipperfield kraj: Berlin, Nemčija leto: 2009 Stavba, ki je bila že v osnovi okoli leta 1850 zasnovana kot muzej, je bila med drugo svetovno vojno močno poškodovana, je v letu 2009 spet zaživela kot muzej. Pri prenovi so bili osredotočeni na ohranitev originalnih gabaritov prvotne stavbe. Arhitekture niso rekonstruirali v prvotnem slogu, temveč so vse nove elemente nadomestili z geometrično abstrahiranimi, obstoječe pa so očistili konservirali v takšnem stanju, kot so bili po uničenju. Razlika med obstoječim in novim je pri tem jasno razvidna. Prvotno so bili razstavni prostori zasnovani v slogu razstavljenih eksponatov. Danes zaradi prenove stavba odraža kontrast med starim in novim. Neues Museum, Berlin, stanje po bombandiranju leta 1943

101

Neues Museum, Berlin, izgled po obnovi leta 2009

102

hiša pred obnovo

103

hiša po obnovi

104

Maison Savioz avtor: Savioz Fabrizzi Architectes kraj: Giète Délé, Švica leto: 2013 Stavba je bila prvotno zgrajena kot skedenj leta 1882 in nato leta 1980 z dozidavo dodatnega nadstropja, predelana v počitniško hiško. Z novo intervencijo arhitekt pokaže zgodovino hiše, pri čemer pokaže vse materiale, ki so bili uporabljeni v njeni zgodovini. Teksture prvotnega kamna, opeke iz osemdesetih ter sodobni del prenove iz betona poenoti s temno barvo fasade. Bivalni prostor se z velikimi okni od stropa do tal poveže z okoliško naravo. (po http://www.sf-ar.ch/) zunanjost

105

notranjost spalnega prostora

106

notranjost bivalnega prostora

107

hiša pred obnovo

108

poškodovana notranjost

109

hiša po obnovi

110

Le Marche Villa avtor: Wespi de Meuron Romeo Architekten bsa kraj: Treia, Marche, Italija leto: 2010

vhodni prostor

111

spalnica 112

dnevna soba

113

Prenova zajema 300 let staro kmetijo, ki je bila delno uničena v požaru leta 1995. Pri prenovi so sanirali kamnite zidove, ostrešje in kritino pa so zaradi želje po klasičnem izgledu rekonstruirali na tradicionalen način. Tema hiše je srečanje stare substance z novimi prijemi, ki so delno kontrastni, delno pa se spojijo. Hiša je pri tem ohranila prvotni gabarit. Notranji zidovi, stropi in tlaki so izvedeni v beli barvi, da odbijajo zunanjo svetlobo in zagotavljajo zadostno osvetlitev, saj so ohranili originalne majhne okenske odprtine. Posledice požara so bile inspiracija za večetažni prostor kuhinje in jedilnice. (po http://www.wespidemeuron.ch)

pogled na hišo

114

vhod v hišo / v notranji vrt

115

notrnji vrt

116

La Ruina Habitata (naseljena ruševina) avtor: Jesús Castillo Oli kraj: Palencia, Španija leto: 2006 Arhitekt ruševino prenovi v smislu, da z novimi posegi omogoči bivanje znotraj nje. Pri hiši je viden gradnik obstoječih zidov in lesene strešne konstrukcije. Na novo dodani elementi so materialno drugačni ter omogočajo kakovostno bivanje znotraj objekta, hkrati pa do obstoječe strukture vzpostavijo kontrast in jo poudarijo. Znotraj zidov ruševine so zasnovani bivalni prostori in notranji vrt oziroma atrij. Le-ta se od zunanje okolice kontrastno razlikuje in prebivalcu omogoča intimnost. Detajli posegov prenove omogočajo doživljanje kvalitet ruševine in hkrati odražajo zgodovino objekta. tuš 117

spalnica na galeriji

118

delavna miza na galeriji

119

ruševine pred prenovo

120

ruševine po prenovi

121

tloris in prerez

122

House of Ruins (Drupas) avtor: NRJA (Uldis Luksevics, Martins Osans) kraj: Saka, Latvija leto: 2002

detajl 123

kontrast med obstoječim in novim

124

notranji vrt

125

Novo stavbo sta arhitekta zasnovala znotraj ruševin tradicionalnega latvijskega skednja iz 19. stoletja. Ruševine so pri prenovi ohranile obstoječo podobo, pri čemer so bile zaščitene pred nadaljnjim propadanjem. Z novim objektom, ki je zasnovan v veliki meri iz stekla, ustvarjajo močan kontrast, poleg tega pa zagotavljajo zavetje v notranjem vrtu. Ruševina je s tem močno prisotna pri bivanju v stavbi tako vizualno kot funkcionalno.

ruševine pred prenovo

126

ruševine med prenovo

127

ruševine po prenovi

128

Dovecote Studio avtor: Haworth Tompkins kraj: Suffolk, Anglija leto: 2009

umestitev v okolico

129

notranjost 130

pogled skozi okno na galeriji

131

Prenova zajema ruševine dvonadstropne hiše, ki je služila kot bivalnik za golobe. Ruševine so pri prenovi ostale nedotaknjene. Nova struktura posnema notranji gabarit obstoječe hiše in se hkrati od nje s spoštovanjem umakne. Znotraj novega objekta, kjer ni stika z obstoječimi ruševinami, se v galerijskem prostoru nahaja klavirski studio. Objekt je znotraj obdelan z lesom, zunaj pa je iz kortena. Kljub različnemu materialu novega objekta, se zaradi podobne teksture in opečnate barve dobro spoji z obstoječimi ruševinami.

umeščenost v okolico

133 situacija 134

132 razpršene enote hotelskih sob

Hotel Aire de Bardenas avtor: Emiliano López Monica Rivera Arquitectos kraj: Tudela, Navarra, Španija leto: 2007 Hotel v puščavi je bil zgrajen z namenom oživljanja območja narodnega parka s pomočjo hotelskega programa. Zgrajen je s pomočjo nizkocenovnih materialov, a kljub temu zagotavlja visoko kvaliteto bivanja. Sestavlja ga večji volumen, ki vsebuje recepcijo, upravo in restavracijo. Hotelske sobe so v posameznih ločenih enotah. Sestavljajo jih jeklena konstrukcija in fasadni paneli z velikim oknom, ki zaradi globokih okenskih okvirjev omogoča usmerjene poglede na okolico in zagotavlja intimo v notranjosti. uporaba nizkocenovnih materialov

135

okna z globokimi okvirji

136

usmerjeni pogledi

137

4.0 PROJEKT

4.1 LOKACIJA 4.2 PROGRAM

4.3 KONCEPT 4.4 TEHNIČNO POROČILO 4.5 GRAFIČNE PRILOGE

4.1 LOKACIJA fotografije območja

pogled 1

138 pogled 2

139

4 2 1

pogled 3

140 pogled 4

141 pogled 5

142

shema pogledov

pogled 1

143 pogled 2

144

pogled 3

145 pogled 4

146 pogled 5

147

U n i v e r z a v L j u b l j a n i / F a k u l t e t a z a a r h i t e k t u r o / B l a Ĺž Ĺ o l a r / I d e j n a z a s n o v a r a z p r ĹĄ e n e g a h o t e l a v v a s i S l a p n i k / M e n t o r : d o c . Va s a J . P e r o v i Ä&#x2021; M A B I A / L e t o v p i s a 2 0 0 6 / 2 0 0 7 / L e t o i z d e l a v e d i p l o m e 2 0 1 3 / 2 0 1 4

shema pogledov

pogled 1

148 pogled 2

149

pogled 3

150 pogled 4

151

1 4 3

5 pogled 5

152 pogled 6

153

shema pogledov

OBSTOJEČE STANJE

Vas Slapnik se nahaja v severnem delu Goriških Brd na enem od slemen pobočja hriba Korada. Odseljevanje iz vasi se je pričelo po drugi svetovni vojni. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so bile posamezne hiše že zapuščene in so propadale. V sedemdesetih letih sta, kljub že skoraj zapuščeni vasi, na obrobju zrasli dve manjši montažni hiši. Danes je celotno območje vasi popolnoma zapuščeno in vas že več kot dve desetletji nima prijavljenih stalnih prebivalcev. Posamezni lastniki imajo v okolici vrtičke in sadovnjake, ki jih občasno obiskujejo. Nekatere hiše so minimalno vzdrževane z namenom, da ne propadejo. Nobena od hiš na območju vasi ni obnovljena ali sanirana v celoti oziroma v avtohtonem arhitekturnem slogu. Večina hiš ima zaradi poškodovane ali manjkajoče strehe že precej poškodovano oziroma uničeno zidovje. V tem stanju je vas prepuščena vztrajnemu propadanju, z novim programom in ustrezno obnovo pa bi vas lahko ponovno oživela.

shema ohranjenosti naselja

ohranjen objekt delno porušen objekt porušen objekt

4.2 PROGRAM

suita recepcija, trgovina, sobe apartmaji, sobe ruševine, zeliščni vrt večnamenske dvorana, vinska klet sobe sejna soba, uprava, delavnica suita klubski prostor, apartma upravnika bar, restavracija bazen, sauna

ruševine, zeliščni vrt apartmaji

Pri prenovi naselja Slapnik sem se osredotočil na programsko zasnovo, ki bo določala smernice obnove ter z revitalizacijo območju vrnila prvotne kvalitete, ki odgovarjajo potrebam sodobne družbe. V projektu sem izkoristil prednosti, ki jih vas ponuja in zaradi katerih obstaja. To so ugodni pogoji za bivanje ter za pridelovanje hrane. Dodana vrednost k temu pa so čudoviti pogledi na razgibano pokrajino Zgornjih Brd, ki se odpirajo proti Italiji, odmaknjenost od urbanega vrveža ter nenazadnje neposreden stik z neokrnjeno naravo. Nov program je osnovan na turistični ponudbi z visoko standardnimi nastanitvami, lokalno gastronomsko ponudbo, sprostitvenim programom, organiziranimi izleti, kongresnim turizmom ter nenazadnje s spoznavanjem starih običajev. S tem načinom bi revitaliziral območje vasi ter hkrati ponudil nova delovna mesta okoliškim prebivalcem. Z umestitvijo turističnega programa v vas Slapnik bi pa vzpostavil potrebo po lokalnih pridelkih in izdelkih, s tem bi pa posledično revitaliziral tudi del celotnega območja Zgornjih Brd. Vas se fizično deli na tri sklope, kar se bo odražalo tudi v programu. Stranska sklopa sta namenjena predvsem nastanitvenim objektom ter sta privatnega značaja, medtem ko je sredinski del javnega značaja, kjer bodo skupni programi, kot so recepcija, restavracija, center dobrega počutja z bazenom, klubski prostor, večnamenski prostori in prostori za kongresni turizem, upravni prostori ter bivalni prostori za zaposlene.

suita

programska shema naselja

javni del naselja zasebni del naselja

PROGRAMSKA SHEMA Program razpršenega hotela v vasi Slapnik vsebuje recepcijo s prodajo domačih in tradicionalnih briških izdelkov in pridelkov, kolesarnico, skupen klubski prostor, panoramsko restavracijo z barom in teraso ter pripadajočim servisnim programom. Center dobrega počutja vsebuje finsko savno s sprostitvenim prostorom in notranjo vročo kopel s prostorom za počitek. Na zunanji terasi s panoramskim razgledom po okolici se nahaja enajstmetrski plavalni bazen s prelivnim robom, pripadajoči servisni prostori pa se nahajajo pod teraso in zunanjim bazenom. Upravni prostori hotela se nahajajo v stavbi z dvema večnamenskima - konferenčnima dvoranama, sejno sobo, čajno kuhinjo, vinsko kletjo z m ožnos tj o degus taci j e i n nakupa vi na t er ho t el s k i m s erv i s ni m programom. V centralnem delu naselja se nahaja tudi apartma za zaposlene, dve sobi in dve suiti. V kompleksu je okoli 15 zaposlenih. V vasi je možnost nastanitve za 36 oziroma 52 gostov. Na voljo sta dva apartmaja za za štiri osebe, šest sob in osem suit. Vsi nastanitveni prostori so namenjeni bivanju dveh oseb, odvisno od konfiguracije prilagodljivega ležišča glede na to, ali sta gosta par ali ne. Posamezne sobe imajo možnost povezovanja v primeru več kot dveh gostov. Hotelski gostje imajo možnost dostopa v vse prostore za goste ter uporabo vseh hotelskih storitev s kartico. Restavracija s kapaciteto 32 ljudi v notranjosti ter 22 na zunanji terasi streže vse dneve obroke za hotelske goste ter zunanje goste s predhodno najavo. Hotelski gostje imajo možnost strežbe v sobi, kjer si lahko jedilnik popestrijo z zelišči in začimbami z vrtov v ruševinah ter sadjem iz sadovnjakov. Vse hiše v naselju so dostopne samo z električnimi vozili, ki predstavljajo edini promet in dostavo znotraj naselja. Nadkrito parkirišče s kapaciteto 45 vozil za goste in zaposlene se nahaja pred naseljem.

gostje

zaposleni restavracija recepcija uprava, večnamenski prostori klub center dobrega počutja apartmaji sobe suite

shema programske razporeditve

vrtovi v ruševinah

4.2 KONCEPT IZHODIŠČA Vodilna ideja za prenovo je nastaja po navdihu obstoječega stanja hiš v vasi in mikroambientov, ki se med njimi porajajo. Hiše niso zgrajene na pravokotni mreži ali na enaki višinski ravnini, temveč so raščene in se prilagajajo obstoječemu terenu. Med njimi se tako odpirajo vedno novi pogledi na ambiente vasi, vedute na okoliško naravo, oddaljene vasi na sosednjih gričih ter proti furlanski nižini. Območje naselja v vasi Slapnik spada pod etnološke oziroma naselbinske spomenike. Varstveni režimi predpisujejo, da se spomenik varuje v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti ter avtentični prepričevalnosti. Dejavnosti, ki so dovoljene, pa morajo služiti potrebi po konserviranju in restavriranju spomenika oziroma morajo odražati njegov značaj.

definicija zunanjih prostorov med objekti s tlakovanjem

(po Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinski spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica, Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85-275)

PRISTOPI K PROJEKTU

OHRANJENI OBJEKTI - REKONSTRUKCIJA Najbolj ohranjeni objekti se rekonstruirajo v prvotno podobo, pri čemer se v večini uporablja tradicionalne materiale in načine gradnje. Pri posegu je razvidno, kateri materiali in elementi so ohranjeni in kateri so novi. Novi elementi, katerih namen je doseganje zahtev sodobnega uporabnika, se od obstoječe strukture odmaknejo.

DELNO PORUŠENI OBJEKTI - PRENOVA Objekti, ki so delno porušeni, se dogradijo znotraj prvotnih gabaritov obstoječe stavbe. Manjkajoči deli sten se dogradijo in utrdijo z betonom, katerega gradnik je drobljenec iz lokalnega kamnoloma v bližini vasi. Pri objektih, kjer se spremeni namembnost, je možno posegati tudi v odprtine v fasadah ter v notranjost hiše. S tem se omogoči uporaba za sodobne potrebe. Pri posegu je razvidno, kateri elementi so ohranjeni in kateri so dodani.

PORUŠENI OBJEKTI - KONSERVACIJA Objekte, ki so v veliki večini porušeni, se konservira, s čimer se prepreči nadaljnje propadanje. V njih se organizira zunanje prostore, kjer je mogoče občutiti zgodovino objekta.

3. pristop k prenovi glede na ohranjenost objekta

TIPI PRENOV Pri posameznih stavbah se glede na ohranjenost uporabi določen pristop k prenovi. Kriterij za določitev tipa je v večini primerov ohranjenost strehe. Objekti s poškodovano oziroma manjkajočo streho imajo močno poškodovano tudi ostenje, saj je zaradi vremenskih vplivov izpostavljeno hitrem propadanju.

OHRANJENI OBJEKTI

REKONSTRUKCIJA

shema ohranjenosti naselja

DELNO PORUŠENI OBJEKTI

PORUŠENI OBJEKTI

PRENOVA

KONSERVACIJA

4.4 TEHNIČNO POROČILO zasnova konstrukcije v primeru rekonstrukcije

ZASNOVA KONSTRUKCIJE Opis zasnove konstrukcije v primeru rekonstrukcije

obstoječa streha

V stavbi se v pritličju na tla ulije armiranobetonska plošča, v nadstropju pa lahka armiranobetonska plošča na obstoječo leseno konstrukcijo. Obe plošči se sidrata z armaturo v obstoječe zidove.

obstoječa stena armiranobetonski sanitarni vozel lahka armiranobetonska plošča d=0.08m armaturne palice Ø 20mm, na razmak 0.50m obstoječi leseni stropniki z mozniki in lesen pod betonski sanitarni vozel armiranobetonska plošča d=0.20m

zasnova konstrukcije v primeru prenove

Opis zasnove konstrukcije v primeru prenove Manjkajoči deli zidov in manjkajoče strehe se dolijejo na obstoječe zidove iz betona, katerega gradnik je drobljen kamen iz lokalnega kamnoloma v bližini vasi. Armiranobetonske plošče se ulijejo v mesta starih stropnikov in dodatno sidrajo z armaturo v obstoječe zidove.

Vse obstoječe zidove se po potrebi, glede na posamezen objekt, utrdi s injeciranjem cementnega mleka.

shematski tloris vpetja armiranobetonske plošče v obstoječ zid obstoječ zid

armiranobetonska plošča d=0.20m armiranobetonsko dolitje mankjočega dela zidu

armiranobetonska plošča

armiranobetonska plošča d=0.20m

obodna armatura v plošči Ø 14mm

armaturne palice Ø 20mm, na razmak 0.50m obstoječa stena

armaturne palice Ø 20mm

armiranobetonska plošča d=0.20m

MATERIALNOST V vasi zaradi okoliščin gradnje objektov v preteklosti prevladujejo lokalni materiali. Za ostenje je uporabljen kamen iz kamnoloma za vasjo, za strešne konstrukcije pa kostanjev les, katerega uporaba je v Goriških Brdih zelo pogosta. Kritina na večini objektov so opečnati korci, ponekod je ohranjena še kritina iz skrilavca, ki je bil v uporabi pred korci. V vasi je kot material prisotna tudi kovina pri rešetkah na oknih. Zaradi želje po vizualni poenotenosti naselja so novi materiali izbrani tako, da se vključijo v obstoječo podobo in obiskovalcem predstavljajo avtentični občutek iz preteklosti. Na novo dodani materiali, ki nadomeščajo manjkajoče elemente, jasno prikažejo mejo med obstoječo strukturo in dodano. Manjkajoče dele kamnitih zidov in manjkajoče strehe nadomesti poliran beton z gradnikom iz istega kamnoloma kot obstoječ kamen. Na ta način se uporabi enak material, ki se razlikuje pri postopku izdelave in končni obdelavi. S tem se posledično jasno vzpostavi ločnico med starim in novim. kostanjev les

154

korten jeklo

155

Leseni elementi so iz naravnega kostanjevega lesa. Finalna obdelava pri uporabi v notranjosti je fino brušenje in oljenje. V zunanjosti pa fino brušenje, s katerim se zmanjša negativne vremenske vplive, hkrati pa je omogočeno počasno naravno staranje lesa. Okenski okvirji so iz profilov korten jekla, ki se zaradi svoje vizualne podobe s patino rje dobro ujame z obstoječim okoljem. Uporaba jeklenih profilov dovoljuje izdelavo tankih okvirjev, ki omogočajo neovirane poglede na zunanjost. Zaradi svojih legirnih elementov baker, krom, nikelj in fosfor je korten jeklo nezahtevno za vzdrževanje, saj je obstojno na atmosfersko korozijo.

kamnit zid - gradnik iz lokalnega kamnoloma

156

vidni beton - gradnik je drobljenec iz lokalnega kamnoloma

157

21.06.

30º

5º

21.12. ENERGETSKA ZASNOVA

10º

V objektih je predvideno talno gretje s sistemom toplotne črpalke z zemeljsko vrtino, ki v poletnih mesecih prostore ohlaja, v zimskih pa jih ogreva. V vsakem od treh delov naselja je po ena toplotna črpalka, od koder poteka razvod do posameznih objektov. V objektih je predvideno naravno prezračevanje.

10º

hlajenje in ogrevanje objektov s sistemom toplotne črpalke in talnega gretja

položaj sonca glede na letni čas

Okna nimajo zunanjih senčil, to funkcijo prevzame napušč. V poletnih mesecih so okna zaradi vpadnega kota sonca zasenčena, v zimskih pa sonce ustvarja toplotne dobitke. Električna energija s fotovoltaičnih panelov na strehi parkirišča se shranjuje v akumulatorje znotraj garaže, od koder poteka razvod v omrežje celotnega naselja. Za zalivanje je uporabljena deževnica in siva voda iz odtokov, ki je pred tem prečiščena in filtrirana s pomočjo biotopskega zaprtega sistema izven naselja.

izraba sončne energije za pridobivanje elektrike

uporaba deževnice in sive vode za namakanje in zalivanje NEOVIRAN DOSTOP Objekti po prvotni zasnovi zaradi vstopnih stopnišč niso dostopni funkcionalno oviranim osebam, vendar se neoviran dostop omogoči z novo organizacijo nastanitev v pritličjih in tlakovanju prostorov med objekti.

POŽARNA VARNOST Za požarno varnost v stavbah je potrebno upoštevati tehnične smernice (Tehnična smernica TSG 1-001:2010 Požarna varnost v stavbah) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS 31/2004).

shema nastanitvenih objektov, z možnostjo neoviranga dostopa

V vasi je 11 objektov, večina jih ima neposreden izhod na zunanjost iz vsake etaže. Dolžine evakuacijskih poti nikjer ne presegajo 35 metrov. Uporabljeni so požarno varni konstrukcijski materiali: kamen, armiran beton in kostanjev les.

4.5 GRAFIČNI PRIKAZI pregledna situacija situacija - pritličje situacija - nadstropje fasade - rekonstrukcija / prenova fasade tloris pritličja - javni del tloris nadstropja - javni del prerez - javni del pogled s terase

1:250 1:250 1:250

tloris pritličja - vzhodni nastanitveni del tloris nadstropja - vzhodni nastanitveni del pogled med hišami

1:250 1:250

tloris pritličja - suita A tloris nadstropja - suita A prerezi - suita A fasade - suita A pogled na notranjost - suita A

1:100 1:100 1:100 1:100

tloris pritličja - ruševine pogled na zeliščni vrt - ruševine

1:100

tloris pritličja - zahodni nastanitveni del tloris nadstropja - zahodni nastanitveni del

1:250 1:250

tloris pritličja - suita B tloris kleti - suita B prerezi - suita B fasade - suita B pogled na notranjost - suita B

1:100 1:100 1:100 1:100

fasadni pas

1:1000 1:500 1:500 1:500 1:500

1:20

shema intervencijskih poti

7 8

NOZ

9 4

dostop v vas

45 pokritih parkirišč za zaposlene in goste

garaža za električna vozila, shranjevalniki električne energije

stara pot skozi vas

pot v sadovnjak

pot v gozd

vinogradi na obstoječih terasah

sadovnjaki

njive

nasadi kostanja

rekonstrukcija prenova

pregledna situacija KOŽ

BAN

M1:1000

EK JŠ Č

gostje zaposleni shema vhodov v stavbe

obstoječe - kamen novo - beton pogledi na okolico

situacija - pritličje

M1:500

gostje zaposleni shema vhodov v stavbe

obstoječe - kamen novo - beton pogledi na okolico

situacija - nadstropje

M1:500

rekonstrukcija prenova

fasade

M1:500

fasade

M1:500

A Recepcija

A1 recepcija brušen beton 26.0 m 2 A2 lobby s trgovino brušen beton 32.1 m 2 A3 garderoba za zaposlene brušen beton 21.5 m 2 A4 kolesarnica kamnit tlak 8.4 m 2 A5 javne sanitarije brušen beton 6.8 m 2 94.8 m 2

B9 B3

B Upravni in večnamenski prostori

B1 pisarna uprave brušen beton 18.9 m 2 B2 skupni prostor brušen beton 38.0 m 2 B3 stopnišče korten 11.3 m 2 B4 moški wc poliran beton 6.9 m 2 B5 ženski wc poliran beton 6.9 m 2 B6 vinska klet poliran beton 37.7 m 2 B7 delavnica, pralnica poliran beton 24.8 m 2 B8 kotlovnica poliran beton 5.9 m 2 B9 soba za čistilko poliran beton 4.3 m 2 154.7 m 2

A B4 B5

B6 E1 E2

C Klub

E4 E5

C1 klubski prostor brušen beton 33.5 m 2 C2 hodnik brušen beton 4.8 m 2 C3 sanitarije poliran beton 8.7 m 2 C4 soba za čistilko poliran beton 3.1 m 2 51.1 m 2

E8 C2 C1

D Restavracija (kuhinjski del)

A2 A5

A3 D10 D11

E Center dobrega počutja

D3 D2 D7

D12

D6 D8 D9

D1 hodnik poliran beton 9.9 m 2 D2 soba s predhlajenjem poliran beton 3.7 m 2 D3 shramba poliran beton 12.6 m 2 D4 priprava hrane poliran beton 27.8 m 2 D5 serviranje hrane poliran beton 8.1 m 2 D6 čiščenje posode poliran beton 10.0 m 2 D7 odpadki poliran beton 3.1 m 2 D8 soba za čistilko poliran beton 2.5 m 2 D9 stopnišče poliran beton 8.0 m 2 D10 shranjevanje pohištva s terase brušen beton 6.7 m 2 D11 soba za čistilko poliran beton 5.8 m 2 D12 zunanji odpadki kamnit tlak 4.1 m 2 102.3 m 2

E1 stopnišče brušen beton 8.9 m 2 E2 hodnik s tuši brušen beton 5.4 m 2 E3 počivališče savne brušen beton 7.0 m 2 E4 savna lesen tlak 4.8 m 2 E5 tuš savne brušen beton 1.9 m 2 E6 počivališče brušen beton 12.8 m 2 E7 vroča kopel vodoodporen beton 8.8 m 2 E8 zunanja terasa z bazenom kamnit tlak 77.0 m 2 126.6 m 2

Zunanji medprostori D4

kamnit tlak

599.0 m 2

obstoječe - kamen novo - beton

A tloris pritličja - javni del

M1:250

B10

B15 B16 B11

A B12

E15

E14

E13

A Nastanitve zaposlenih

B13

A6 zunanji balkon brušen beton 18.6 m 2 A7 suita brušen beton 41.9 m 2 A8 kopalnica poliran beton 9.4 m 2 A9 soba brušen beton 18.7 m 2 A10 kopalnica poliran beton 6.3 m 2 A11 soba brušen beton 16.6 m 2 A12 kopalnica poliran beton 5.2 m 2 116.7 m 2

B14

E12

E10

E11

B Večnamenski prostori A8

C5 C6

A7 C7

A9 A6

A10

A12

B10 stopnišče korten 11.2 m 2 B11 skupni prostor lesen tlak 31.2 m 2 B12 terasa lesen tlak 22.9 m 2 B13 tehnična soba, shramba brušen beton 14.5 m 2 B14 večnamenska dvorana lesen tlak 37.6 m 2 B15 sejna soba lesen tlak 36.3 m 2 B16 čajna kuhinja lesen tlak 19.2 m 2 172.9 m 2

C Apartma za zaposlene A11

D15 D16

D13

C5 hodnik brušen beton 9.6 m 2 C6 apartma za zaposlene lesen tlak 30.7 m 2 C7 kopalnica poliran beton 8.8 m 2 49.1 m 2

D Restavracija

D13 vhodni del brušen beton 13.5 m 2 D14 jedilni prostor poliran beton 67.5 m 2 D15 bar poliran beton 26.9 m 2 D16 shramba poliran beton 11.0 m 2 118.9 m 2

E Center dobrega počutja

D14

E9 vhodni del brušen beton 6.3 m 2 E10 garderoba brušen beton 24.2 m 2 E11 hodnik brušen beton 10.4 m 2 E12 soba za čistilko lesen tlak 2.9 m 2 E13 moški wc poliran beton 3.1 m 2 E14 ženski wc poliran beton 3.1 m 2 E15 stopnišče brušen beton 5.0 m 2 55.0 m 2 obstoječe - kamen novo - beton pogledi na okolico

A tloris nadstropja - javni del

M1:250

obstoječe - kamen novo - beton pogledi na okolico

prečni prerez AA - javni del

M1:250

POGLEDI SE Z NOVE TERASE OB RESTAVRACIJI ODPIRAJO PROTI ODDALJENIM VASEM IN FURLANSKI NIŽINI V ITALIJI

organizacija postelje za par

organizacija postelje za ne-par

F Hiša 1

F1 suita brušen beton 56.6 m 2 F2 kopalnica poliran beton 3.9 m 2 F3 tuš poliran beton 3.8 m 2 F4 bivalni prostor apartmaja brušen beton 34.6 m 2 F5 kuhinja apartmaja brušen beton 20.8 m 2 F6 soba brušen beton 29.8 m 2 F7 kopalnica poliran beton 2.8 m 2 F8 tuš poliran beton 2.5 m 2 F9 soba brušen beton 26.7 m 2 F10 kopalnica poliran beton 2.8 m 2 F11 tuš poliran beton 2.7 m 2 187.0 m 2

F3 F11 F4

F10

F5 G1 G2

F8 F7

G Suita 1

G1 suita brušen beton 38.9 m 2 G2 kopalnica poliran beton 8.5 m 2 G3 tuš poliran beton 4.5 m 2 51.9 m 2

H Hiša 2

H1 suita brušen beton 49.6 m 2 H2 kopalnica poliran beton 12.0 m 2 H3 soba brušen beton 18.7 m 2 H4 kopalnica poliran beton 7.5 m 2 87.8 m 2

H1 H1 J2

I Suita 2

I6 J3

I2 I3

I1 soba brušen beton 31.8 m 2 I2 wc poliran beton 1.8 m 2 I3 tuš poliran beton 2.4 m 2 I4 bivalni del suite brušen beton 28.3 m 2 I5 wc poliran beton 2.8 m 2 I6 zunanja terasa z bazenom brušen beton 15.7 m 2 82.8 m 2

J Vrtovi v ruševinah

J1 vrt zelišč pesek 9.7 m 2 J2 vrt začimb pesek 30.8 m 2 J3 vrt dišavnic pesek 30.6 m 2 71.1 m 2

Zunanji medprostori

kamnit tlak

413.5 m 2

obstoječe - kamen novo - beton

tloris pritličja - vzhodni nastanitveni del

M1:250

F12

F13

F14 F15

F24 F16

F17

F Hiša 1

F23

F12 suita lesen tlak 56.1 m 2 F13 kopalnica poliran beton 2.8 m 2 F14 tuš poliran beton 2.1 m 2 F15 savna lesen tlak 3.8 m 2 F16 soba lesen tlak 25.0 m 2 F17 kopalnica poliran beton 3.5 m 2 F18 skupni prostor lesen tlak 21.7 m 2 F19 soba lesen tlak 29.8 m 2 F20 kopalnica poliran beton 2.8 m 2 F21 tuš poliran beton 2.7 m 2 F22 soba lesen tlak 26.7 m 2 F23 kopalnica poliran beton 2.8 m 2 F24 tuš poliran beton 2.7 m 2 F25 balkon - gank lesen tlak 17.7 m 2 200.2 m 2

F25 F22

G4 G5

F18 F19

F20

F21

G Suita 1

G4 suita brušen beton 38.9 m 2 G5 kopalnica poliran beton 8.5 m 2 G6 tuš poliran beton 4.5 m 2 G7 balkon - gank brušen beton 6.7 m 2 58.6 m 2

H5 H6

H Hiša 2

H5 soba brušen beton 28.5 m 2 H6 kopalnica poliran beton 7.2 m 2 H7 soba brušen beton 18.2 m 2 H8 kopalnica poliran beton 7.7 m 2 H9 balkon - gank brušen beton 8.9 m 2 70.1 m 2

I7 I3

I11 I8

I10

I Suita 2

I7 suita lesen tlak 31.8 m 2 I8 wc poliran beton 1.8 m 2 I9 tuš poliran beton 2.4 m 2 I10 galerijski bivalni del suite brušen beton 7.9 m 2 I11 balkon - gank lesen tlak 8.3 m 2 52.2 m 2 obstoječe - kamen novo - beton

tloris nadstropja - vzhodni nastanitveni del

M1:250

POSTAVITEV HIŠ USTVARJA RAZNOLIKE AMBIENTE IN UOKVIRJA POGLEDE

I.6

I.2

I.3

B I.1

I.5 I.4

I Suita 2 A

I.1 soba brušen beton 31.8 m 2 I.2 wc poliran beton 1.8 m 2 I.3 tuš poliran beton 2.4 m 2 I.4 bivalni del suite brušen beton 28.3 m 2 I.5 wc poliran beton 2.8 m 2 I.6 zunanja terasa z bazenom brušen beton 15.7 m 2 82.8 m 2 obstoječ zid - kamen nov zid - beton betonska konzola

tloris pritličja - suita A

M1:100

I.12

I.7

I.11

B I.8 I.9

I.10

I Suita 2 A

I.7 suita lesen tlak 31.8 m 2 I.8 wc poliran beton 1.8 m 2 I.9 tuš poliran beton 2.4 m 2 I.10 galerijski bivalni del suite brušen beton 7.9 m 2 I.11 balkon - gank lesen tlak 8.3 m 2 I.12 zunanja terasa kamnit tlak 12.6 m 2 64.8 m 2 obstoječ zid - kamen nov zid - beton betonska konzola

tloris nadstropja - suita A

M1:100

vzdolžni prerez AA - suita A

M1:100

prečni prerez BB - suita A

M1:100

severna fasada - suita A

M1:100

zahodna fasada - suita A

M1:100

NOVA INTERVNCIJA SE MATERIALNO DISTANCIRA OD OBSTOJEČEGA IN GA HKRATI POUDARI

J.1

J.2

J.3

J Vrtovi v ruševinah J.1 J.2 J.3

vrt zelišč vrt začimb vrt dišavnic

pesek pesek pesek

tloris pritličja - ruševine

9.7 m 2 30.8 m 2 30.6 m 2

M1:100

MED RUŠEVINAMI NASTAJAJO ZUNANJE ‘SOBE’ Z ZELIŠČI, ZAČIMBAMI IN DIŠAVNICAMI

K4 K3

L1 L2

K Hiša 3

K1 predprostor brušen beton 10.2 m 2 K2 stopnišče poliran beton 8.6 m 2 K3 jedilnica brušen beton 24.9 m 2 K4 kuhinja brušen beton 14.9 m 2 K5 shramba brušen beton 6.9 m 2 K6 vinska klet poliran beton 21.1 m 2 K7 shramba brušen beton 15.8 m 2 102.4 m 2

L Suita 3

L1 predprostor kamnit tlak 9.3 m 2 L2 kopalnica poliran beton 15.0 m 2 L3 stopnišče brušen beton 4.0 m 2 28.3 m 2

M Vrtovi v ruševinah

vrt zelišč in začimb

pesek

53.9 m 2

Zunanji medprostori

kamnit tlak

159.7 m 2

obstoječe - kamen novo - beton

tloris pritličja - zahodni nastanitveni del

M1:250

K11 K10

K13

K14

K12

K15

K Hiša 3

K8 predprostor lesen tlak 12.5 m 2 K9 soba lesen tlak 45.1 m 2 K10 kopalnica poliran beton 2.8 m 2 K11 tuš poliran beton 3.2 m 2 K12 soba lesen tlak 31.6 m 2 K13 kopalnica poliran beton 2.8 m 2 K14 tuš poliran beton 3.1 m 2 K15 balkon - gank lesen tlak 7.9 m 2 109.0 m 2

L Suita 3

L4 suita brušen beton 28.2 m 2 L5 stopnišče brušen beton 3.2 m 2 31.4 m 2

obstoječe - kamen novo - beton

tloris nadstropja - zahodni nastanitveni del

M1:250

A L.2

L.1

L Suita 3

L.1 suita brušen beton 28.2 m 2 L.2 stopnišče brušen beton 3.2 m 2 31.4 m 2 obstoječ zid - kamen nov zid - beton betonska konzola

tloris pritličja - suita B

M1:100

L.3 L.5

L.4

L Suita 3

L.3 predprostor kamnit tlak 9.3 m 2 L.4 kopalnica poliran beton 15.0 m 2 L.5 stopnišče brušen beton 4.0 m 2 28.3 m 2 obstoječ zid - kamen nov zid - beton betonska konzola

tloris kleti - suita B

M1:100

prečni prerez AA - suita B

M1:100

vzdolžni prerez BB - suita B

M1:100

severozahodna fasada - suita B

M1:100

obstoječ zid - kamen nov zid - beton

jugozahodna fasada - suita B

M1:100

severozahodna fasada - suita B

M1:100

jugozahodna fasada - suita B

M1:100

KJUB DVEMA RAZLIČNIMA MATERIALOMA NOVA ARHITEKTURA DELUJE ENOTNO, POLIRAN BETON JE SODOBEN ODGOVOR KAMNU

žleb iz pločevine z min. padcem 0.5%

prefabriciran vodoodporni betonski strešni panel

6cm

zračni sloj ( letve 3/5cm v vzdolžni in prečni smeri)

6cm

hidroizolacija armiranobetonska strešna konstrukcija

1cm 20cm

armiranobetonsko dolitje objekta, - obodu statično utrdi stavbo, iz njega se razvije nadstrešek in strešna konstrukcija v enakem materialu, - gradnik je drobljen kamen iz lokalnega kamnoloma, ki je uporabljen tudi za obstoječ kamnit zid, - finalna obdelava z brušenjem

A A

obstoječi kamniti zid

armiranobetonska preklada prezračevalna loputa iz kostanjevega lesa okenski okvir iz korten jekla, d = 5mm kaljeno termopan steklo z nizko emisijskim premazom 6/12/4 mesto za pritrditev okenskega okvirja

brušen beton s talnim gretjem armiranobetonska plošča točkovno ubetonirana v mesta obstoječih lesenih stropnikov

zvočna izolacija armiranobetonska plošča

8cm 5cm 20cm

sidrana z armaturnimi palicami Ø 20mm, vstavljenimi v obstoječ zid pod kotom 45-60º na razmak 0.50m

poliran beton s talnim gretjem parna zapora toplotna izolacija hidroizolacija podložni beton z mikroarmaturo

zunanje tlakovanje s kamnitimi ploščami

15cm 0.5cm 10cm

5cm

peščeni zasip za uravnavanje zunanjega tlaka, granulacije 0-5mm prodno peščeni zasip, granulacije 5-10mm

prodni zasip, granulacije 10-16mm

8cm 0.2cm

5cm

30cm

20cm

drenažni prodni zasip, granulacije 16-35mm

15cm

perforirana drenažna cev Ø 160mm, min. padec 1-2% podložni beton

10cm

fasadni pas

M1:20

HVALA Mentorju za predano vodenje, konstruktivne kritike, kvalitetne korekture in navdihujoča srečanja. Hvala profesorju Blažu Vogelniku za konzultacije pri konstrukcijski zasnovi. Hvala Juretu Groharju za tekstualno pomoč. Hvala Dragici Debeljak za lekturiranje. Hvala Ariani B. Suhadolnik, Katji Kogej in Dejanu Rusjanu za informacije in boljši vpogled v Brda in Slapnik. Hvala Petru Ličnu za spodbudo in navdih. Hvala Blažu, Mirčetu, Mateju, Martinu, Moniki, Vesni, Katri, Matevžu, Jerneju,... za druženje, pomoč in izmenjevanje zamisli. Hvala Mateji za potrpežljivost, razumevanje, podporo, pomoč in predahe, v zadnjih nekaj mesecih. Najlepša hvala družini za podporo, pozitivne gene in sproščeno mladost. Hvala vsem, ki ste zaznamovali moj študij, da je zaradi vas nepozaben.

5.0 VIRI IN LITERATURA LITERATURA

SPLET:

Ažman M., L., Kladnik, D., Komac, B., Petek, F., Repolusk, P., Zorn, M., 2008, Terasirana pokrajina Goriških brd, Ljubljana, Založba ZRC

http://www.brda.si/slo/ [07.04.2014] http://info-brda.net/ [20.12.2013] http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=BRDA [25.05.2014] http://sl.wikipedia.org/wiki/Gori%C5%A1ka_brda [25.05.2014] http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/lokacije/slapnik [25.05.2014] http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2013&id=12 [25.05.2014] http://www.dedi.si/dediscina/86-zgornja-goriska-brda [25.05.2014] http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/zakonodaja/ohranjanje_narave/posebna_varstvena_obmocja_natura2000_priloga2_precisceno.pdf [25.05.2014] http://www.dnevnik.si/magazin/prosti-cas/148990 [25.05.2014] http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=202522 [25.05.2014] http://sl.wikisource.org/wiki/Beneška_Slovenija/Zgodovinski_del. [25.05.2014] http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-vasi-sredi-brd-zivijo-le-duhovi [25.05.2014] http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%5Catachments_1%5C2012%5Ctvs_brosura_2011_web_%28koncna%29_15312.pdf [25.05.2014] http://www.natura2000.gov.si/ [25.05.2014] http://www.pule.si/ [25.05.2014] http://www.amanresorts.com/amansvetistefan/resort.aspx [25.05.2014] http://www.albergodiffusosauris.com [25.05.2014] http://www.agrotur.si/sl/razprseni-hotel.html [25.05.2014] http://www.jesuscastillooli.com/ [25.05.2014] http://www.archdaily.com/489554/savioz-house-conversion-savioz-fabrizzi-architectes/ [25.05.2014] http://www.sf-ar.ch [25.05.2014] http://www.archdaily.com/127936/neues-museum-david-chipperfield-architects-in-collaboration-with-julian-harrap/ [25.05.2014] http://www.archdaily.com/72192/kolumba-musuem-peter-zumthor/ [25.05.2014] http://www.wespidemeuron.ch/showPage.php?template=opere&id=73 [25.05.2014] http://www.archdaily.com/14450/house-of-ruins-drupas-nrja/ [25.05.2014] http://www.archdaily.com/tag/dovecote-studio/ [25.05.2014] http://www.lopez-rivera.com/proyectos/selected/hotelairedebardenas.html [25.05.2014] http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200431&stevilka=1359 [20.03.2014]

Davies, M., 2011, New Life for Old Ruins, (splet): http://www.buildingconservation.com/articles/life-for-ruins/life-for-ruins.htm [08.04.2014] Deu, Ž., 2010, Predavanje Prenova arhitekture in konservatorstvo, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana Fikfak, A., Zbašnik S., M., 2008, Urbani Ekoturizem v Goriških brdih, Glasnik SED 48, str.62-67. Fister, P., 1979, Obnova in varstvo arhitekturne dediščine, Ljubljana: Partizanska knjiga: Oddelek za arhitekturo Univerze v Ljubljani Kosec, M., 2012, Ruševine, Praznine 2-3, str. 21-25. Kraner, K., 2008, Primerjava potniškega zračnega in cestnega transporta a določeni relaciji, diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakultera Maribor Mešič, M., Oražem, B., Sindičič, V., Šolar, B., Tomažič, M., 2012, Razvoj in Prenova naselja Slapnik, Ljubljana, arhiv prof.dr.Žive Deu Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinski spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica, 1985, Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85-275 (splet) http://giskd2s.situla.org/Dokumenti/p0434_1.pdf [29.03.2014] Prinčič, A., 1982, Program prenove naselja Slapnik, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Program dela STO za leto 2012, 2012, Slovenska turistična organizacija, (splet) http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%5Catachments_1%5C2012%5CProgram_dela_STO_2012_-_FINAL_-_brez_financ_13647.pdf [20.03.2014] Rab, S., 1986, Carlo Scarpa’s Re-design of Castelvecchio in Verona, Italy, ACSA Annual Meeting and Technology Conference. (splet): https://www. academia.edu/543331/Carlo_Scarpas_Re-designing_of_Castelvecchio_in_Verona [07.04.2014] Savnik, R., Planina, F., Šifrer, Ž., 1968, Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije, 1. Knjiga: Zahodni del Slovenije, Ljubljana, Državna založba Slovenije, str. 225-226. Simčič, D., Plahuta, V., 1997, Vas odprtih oken, vrat, streh... Nedeljska reportaža, let. 3, št. 7, str. 14. Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016, 2012, Ministerstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo, (splet) http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/turizem/Turizem-strategije_politike/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012.pdf [20.03.2014] Suhadolnik B., A., 2012, Vizija razvoja turistične destinacije Brda, predavanje ZTKMŠ Brda Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), 2008, Ur.l. RS, št. 16/2008 (splet) http://www.uradni-list.si/1/content?id=84972 [29.03.2014]

FOTOGRAFIJE: 1 osebni arhiv

48 osebni arhiv

77 http://www.enricobuselli.it/wp-content/uploads/2013/06/alberghi-diffusi.jpg

100 http://www.fvma.co/wp-content/uploads/2012/02/05_Treppenhalle.jpeg

2 http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9b/Obcine_ Slovenija_2006.svg/2613px-Obcine_Slovenija_2006.svg.png

49 http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/hisa/f0000010386

78 http://www.icastelli.net/img_crop/999/500/santo_stefano_di_sessanio_ sextantio_albergo_diffuso-1280_1379930951.jpg

101 http://www.bdonline.co.uk/Pictures/web/u/l/x/Berlin_Old_Zentralarc_33A1D.jpg

79 http://www.ecoturismonline.it/dati/sito/slideshow_strutture_immagine_401829555.jpg

102 http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/dd/Berlin_Neues_Museum_001.JPG

80 http://www.armchairgeneral.com/wordpress/wp-content/gallery/italian-museum-rome/002-rome-002.jpg

103 http://www.sf-ar.ch/architect/savioz-house-giete-dele-conversion-1220. html?idm=12

81 http://www.rome-roma.net/photos/rome-antique/forum-marche-trajanRome_2384.jpg

104 - 107 http://www.archdaily.com/489554/savioz-house-conversion-savioz-fabrizzi-architectes

82 http://www.italymagazine.com/sites/default/files/2013-11-05-10-45-34lucca_.jpg

108 - 113 http://www.wespidemeuron.ch/showPage.php?template=opere&id=73

3 osebni arhiv, prirejeno po: ARSO 4-6 http://info-brda.net 7 www.brda.si 8 prirejeno po www.geoprostor.net 9 - 10 www.brda.si 11 prirejeno po www.geoprostor.net 12- 14 www.arso.gov.si 15 -19 prirejeno po: www.geoprostor.net 20 -23 osebni arhiv 24 prirejeno po: www.geoprostor.net 25 – 27 osebni arhiv

50 osebni arhiv 51 http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/vrata-portal/f0000010383 52 osebni arhiv 53 http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/stopnice/f0000010384 54 osebni arhiv 55 http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/hisa/f0000010387 56 osebni arhiv 57 http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/hisa/f0000010388 58 osebni arhiv 59 osebni vir 60 http://www.slo-foto.net/en/galerija_slika-63821.html

28 prirejeno po: www.geoprostor.net

61 h t t p : / / w w w. s m a r a g d n a p o t . c o m / m m a / % C 5 % A 0 m a r t no/2013022513455184/mid

29 prirejeno po http://arsq.gov.si

62 osebni arhiv

30 - 34 http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/lokacije/slapnik

63 http://info-brda.net/sadje_briske_cesnje

35 – 38 osebni arhiv

64 - 67 h t t p : / / w w w. s l o v e n i a . i n f o / p i c t u r e s % 5 C T B _ b o a r d % 5 C a t a c h ments_1%5C2012%5Ctvs_brosura_2011_web_%28koncna%29_15312. pdf

39 http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/hisa/f0000010392 40 osebni arhiv 41 http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/hisa/f0000010393 42 osebni arhiv 43 http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/zivinski-hlev-staja/ f0000010381 44 osebni arhiv 45 http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/skedenj-svisli-pod/ f0000010086 46 osebni arhiv 47 http://www.etno-muzej.si/en/spletne-zbirke/hisa/f0000010085

68 http://www.turisticnekmetije.si/varovanje-okolja-in-narave 69 http://www.delo.si/assets/media/picture/20120530/cvesnje2.jpg?rev=1 70 http://www.brda.si/aktivnosti/eko_mobilnost/2012122714245068 71 osebni arhiv

83 http://www.santamariadegliangeliroma.it/images/Foto%20Archivio/aeroterme.jpg 84 http://www.buildingpanoramics.com/wp-content/uploads/2012/04/Roche-Abbey-Final.jpg

120 - 125 http://www.archdaily.com/14450/house-of-ruins-drupas-nrja 126 - 130 http://www.archdaily.com/89980/dovecote-studio-haworth-tompkins

85 osebni arhiv

131 http://www.haworthtompkins.com/built/proj04/index.html

86 http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7d/The_Bridge_at_Mostar_2_(4060787820).jpg

132 http://www.lopez-rivera.com/proyectos/selected/hotelairedebardenas.html

87- 89 osebni arhiv 90 http://www.homeownernut.com/renovating-ruins-finding-the-new-in-theold.html 91 http://www.fnp-architekten.de/projekte/swe/pro02.html 92 http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/45/Ostfl%C3%BCgel_ Museum_f%C3%BCr_Naturkunde_Berlin_Photo_copyright_Christian_Richters.jpg 93 http://upload.wikimedia.org/wikipedia/it/9/99/Roma_Ara_pacis_augustae_ Meier.jpg 94 http://www.archdaily.com/72192/kolumba-musuem-peter-zumthor/26custom

133 - 134 http://unidaddocentedariogazapo.dpa-etsam.com/blog/?p=759 135 - 137 http://www.lopez-rivera.com/proyectos/selected/hotelairedebardenas.html 138 - 153 osebni arhiv 154 http://www2.arnes.si/~sskrles1s/lesovi/images/kostanj-v.jpg 155 https://virginiamodern.files.wordpress.com/2012/11/img_3907.jpg 156 osebni arhiv 157 http://danamacconcrete.files.wordpress.com/2010/05/hotson-res-0022. jpg

95 http://2.bp.blogspot.com/_FlqtEmEosic/TLUjXih71I/AAAAAAAAAUM/dcfaocaBHwg/s1600/IMG_1560.JPG

72 - 73 http://www.pule.si

96 http://coolboom.net/en/wp-content/uploads/2009/05/kolumba-art-museum1.jpg

74 http://www.cazarimuntenegru.ro/wp-content/uploads/2013/02/sveti-stefan-panorama1.jpg

97 http://www.stylepark.com/db-images/cms/architecturearticle/img/ v298811_959_488_345-1.jpg

75 http://www.amanresorts.com/amansvetistefan/home.aspx

98 http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/72/Treppenhaus_Neues_Museum_um_1850.jpg

76 http://www.grotte5stelle.it/wp-content/uploads/albergodiffuso.jpg

115 - 119 http://www.jesuscastillooli.com

99 http://www.bz-berlin.de/multimedia/archive/00036/Neues_Museum_3_36235a.jpg

Izjava o avtorstvu: Podpisani Blaž Šolar izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela z naslovom: Idejna zasnova razpršenega hotela v vasi Slapnik, ki sem jo izdelal pod mentorstvom prof. Vase J. Perovića MA BIA in zagovarjal dne 03.07.2014.