Špela Zupan by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

MAGISTRSKO DELO

PREDLOG URBANE UREDITVE NASELJA KRMELJ Z IDEJNO ZASNOVO NOVE OSNOVNE ŠOLE

Špela Zupan Mentor: izr. prof. Maruša Zorec, univ.dipl.inž.arh. Konzultant za konstrukcijo: doc. dr. Tomaž Slak, univ.dipl.inž.arh.

Leto vpisa: 2007 Leto izdelave magistrskega dela: 2015

KAZALO

UVOD

POVZETEK - ABSTRACT

1.0

PREDSTAVITEV PROSTORA

1.1

GEOGRAFSKI OPIS

1.2

ZGODOVINSKI ORIS NASELJA

1.3

RAZVOJ NASELJA

2.0

TEORETSKA IZHODIŠČA

2.1

REGULACIJSKI NAČRTI ZA MANJŠA NASELJA

2.2

TEORIJA LINEARNEGA MESTA

3.0

PREDLOG URBANE UREDITVE NASELJA

3.1

ANALIZE

3.2

ZASNOVA URBANE UREDITVE NASELJA

3.3

ANALIZE OBRAVNAVANEGA OBMOČJA

3.4

UMESTITEV NOVEGA JAVNEGA PROGRAMA

4.0

PLANIRANJE ŠOL

4.1

METODOLOGIJA

4.2

IZHODIŠČA

5.0

PROJEKT

5.1

URBANISTIČNA ZASNOVA

5.2

ARHITEKTURNA ZASNOVA

5.3

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

5.4

IZBOR MATERIALOV

5.5

ENERGETSKA ZASNOVA

5.6

POŽARNA VARNOST

6.0

GRAFIČNE PRILOGE

6.1

SITUACIJA

6.2

TLORISI

6.3

PREREZI

6.4

FASADE

6.5

FASADNI PAS

6.6

VIZUALIZACIJE

6.7

FOTOGRAFIJE MAKETE

ZAKLJUČEK

VIRI IN LITERATURA

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

UVOD

ALBERT EINSTEIN “Logic will get you from A to B. Imagination will take you everywhere.”

UVOD POVZETEK - ABSTRACT

Krmelj je kraj brez jasne celostne vizije. Krajevno središče se je urejalo z ločenimi posegi v prostor, ki celostno niso pripeljali do kvalitetnega rezultata. Središče kraja ne funkcionira kot središče – morfološko središče ni funkcionalno središče. Centralne dejavnosti so razpršene vzdolž kraja in med seboj niso povezane v zaključeno celoto. Poseben problem je šola, ki kljub svoji majhnosti po številu učnih enot in otrok, trpi prostorsko stisko in ostaja locirana na dveh lokacijah, kar otežuje izvedbo. Vprašljiva je organizacijska in ekonomična smiselnost izvajanja šolskega programa, saj je zaradi prehajanja otrok iz ene lokacije na drugo otežen nadzor nad njimi in zmanjšana njihova varnost. Preko analize razvoja naselja, njegove zgodovine, razvoja vsebin do danes je namen naloge najti nove programske možnosti, oziroma transformacijo obstoječih, ki bi pripomogle k oživitvi in boljši programski povezanosti kraja. Na mestu obstoječega krajevnega središča se vzpostavi osrednji krajevni prostor, ki ga programsko zaokrožuje nov objekt šole, ostale obstoječe dejavnosti pa prav tako gravitirajo proti temu prostoru. S preoblikovanjem morfološke strukture kraja v središču ustvarimo prostorske pogoje, ki osrednji prostor definirajo in mu dajejo možnost programske funkcionalnosti ter občutek središča.

Town of Krmelj is a place without a clear and corporate vision. Centre of the town has been regulated with different interventions that, didn’t follow a general concept and therefore didn’t lead to the best final solution. The town centre doesn’t function as a centre since morphological centre is not a central pointe of happening. Central area is spread along the town – because different central programs are poorly connected into an integral whole. The specific problem is a primary school which doesn’t have enough capacities and is divided into two buildings at two different locations, despite its small scale in terms of size and number of students. Organizational and economical reasonableness of such disposition is put into question, as well as safety of the children, who thus have to migrate between the two locations on a daily basis. The purpose of the Master’s thesis is to find new possibilities or rather transformation of existing structures, through the analysis of the town’s historical development in order to revitalize and reconnect the town. In the place of the morphological town centre a new centre of happening is going to be established - generated by the new primary school building, which is to become the town’s main point of gravitation. With an intervention in the morphological structure we create the spatial conditions, that define a central point of the town morphologically as well as emotionally.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDSTAVITEV PROSTORA

NEVEN ŠEGVIĆ “Arhitektura se uvijek razvija, ona kao rijeka teče svojim tokovima i stalno brusi svoje pojedinosti, ali u srži ona ostaje ono što je izvorno: specifičan čovjekov prostor.”

PREDSTAVITEV PROSTORA 1.1

GEOGRAFSKI OPIS

1.1.1

LEGA IN POVEZANOST NASELJA V ŠIRŠEM PROSTORU

01 KARTA SLOVENIJE Z OBČINAMI Spletni vir: Portal Geopedia, http://www. geopedia.si/#T105_x499072_y112072_s9 (13. 2. 2015).

Občina Sevnica leži v jugovzhodnem delu Slovenije in spada v Spodnjeposavsko statistično regijo. Obdajajo jo občine Šentrupert, Litija, Radeče, Laško, Šentjur, Krško, Škocjan in Mokronog-Trebelno. Obsega 272 km2 s cca. 17.500 prebivalci (kar je 64 prebivalcev na km2). Občinsko središče s sedežem občine je mesto Sevnica.

02 RELIEFNA KARTA OBČINE SEVNICA Z OZNAČENIMI CESTNIMI POVEZAVAMI Spletni vir: Portal Geopedia, http://www. geopedia.si/#T105_x508979_y96064_ s11_b3 (12. 2. 2015).

1.1.2

RELIEF IN KAMNINSKA SESTAVA

03 RELIEFNA KARTA SLOVENIJE Z OZNAČENIM KRAJEM Spletni vir: Portal Geopedia, http://www. geopedia.si/#T105_x499072_y112072_ s9_b3 (12. 2. 2015).

01 KRMELJ

CELJE

RADEČE

Območje je del Posavskega hribovja, katero obsega skoraj 10% površine Slovenije. Na severu Posavsko hribovje meji na Tuhinjsko dolino in Celjsko kotlino, na jugu na Nizke Dinarskokraške planote. Vzporedna slemena potekajo v alpski smeri vzhod – zahod z vmesnimi dolinami in podolji.

SEVNICA

KRMELJ

KRŠKO

TREBNJE

Vsi najvišji vrhovi Mrzlica, Kum, Lisca, Bohor so iz apnenca in dolomita. Zapletena geološka zgradba je posledica intenzivnih gubanj v preteklosti. Podolja in doline so prekrite z usedlinami nekdanjega Panonskega morja, med katerimi so, večinoma že izkoriščene, plasti rjavega premoga.

04 KRMELJ IZ ZRAKA Spletni vir: http://www.slovenia.info/si/Mesta-in-krajiv-Sloveniji/Krmelj-Sevnica.htm?_ctg_ kraji=3452&lng=1 (12. 2. 2015)

MOKRONOG

Krmelj leži južno od Zidanega Mosta, kot najvzhodnejši del Mirnske doline, 18 kilometrov zahodno od železniškega vozlišča Sevnica in 6 kilometrov vzhodno od Mokronoga. Skozi Krmelj pelje okrajna cesta III. reda in veže kraje Šentjanž, Tržišče ter dalje proti zahodu Pijavice in

Mokronog. Proti severu je Krmelj z gorsko cesto skozi Šentjanž in Brunk povezan z Radečami. Iz starih časov se je obdržala tudi občinska cesta Hinjce – Križišča – Lepi dob – Grahovica – Sevnica. Skozi naselje Krmelj teče potok Hinja, ki se proti Tržišču izliva v reko Mirno.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDSTAVITEV PROSTORA 1.2

ZGODOVINSKI ORIS NASELJA

1.2.1

RUDNIK

1.2.1.1

GEOLOŠKI OPIS Najdišče rjavega premoga Krmelj je miocenpliocenske starosti okoli 65 milijonov let. Rjavi premog se je nahajal v treh glavnih terciarnih kadunjah oz. kotlinah. Prva kadunja na severu, imenovana po vasi Koludrje, je že izčrpana. Premog so kopali v dnevnem kopu, pozneje v jami. Južni del skladov, naslonjen na triadni greben, je bil boljše kakovosti, medtem ko je proti severu prehajal v tanke plasti premoga. Sedaj je na tem mestu jezerce. Druga in po kakovosti boljša kadunja je bila Ogorelke – Fortuna – Stražberg. To je srednja terciarna kadunja z najboljšim premogom. Jamo Ogorelke so odkopavali že pred prvo svetovno vojno, po zunanjih vdrtinah so danes vidni njeni

05 PREGLEDNA KARTA JAMSKIH POLJ RUDNIKA ŠT. JANŽ NA DOLENJSKEM Vir: Arhiv Republike Slovenije, zbirka AS 472, naslov: Rudnik rjavega premoga Krmelj.

1.2.1.2 obrisi. Zahodno od te jame preko potoka Hinje se je razprostirala v veliki kadunji jama Fortuna, še zahodneje pod naselbino Stražberg pa jašek Franja. V tej kadunji se je po analizah geologov kopičila precejšnja lesna masa iglavcev, ki daje premogu izrazit smolnati videz. Tretja, najjužnejša, a hkrati največja kotlina, je obsegala slojišče Hinjce, 3. julij (Barbara), jami Andrej I in Andrej II, jašek Venče, Stari in Novi Gustav. Tu sta nastopala dva premogovna sloja: srednji, široki okoli tri metre, in spodnji, širok okoli šest metrov. Nad njima je bil tanjši nerentabilni sloj škrilja. Kalorična vrednost srednjega in spodnjega sloja je znašala od 3100 do 3200 kalorij.

KRONOLOŠKO Prvi izvirni podatki o začetkih premogovnika v okolici današnjega rudnika segajo v leto 1809. 4. maja 1809 si je pridobil Ignac Vitus von Panc pravico kopati premog v k. o. Mali Cirnik (Fortuna, Ogorelke in Stražberg). Po Napoleonovem porazu v Rusiji 1812. leta in po pariškem miru 30. maja 1814. leta ter kasneje po določbah Dunajskega kongresa 9. junija 1815 je dobila Avstrija nazaj vse ozemlje, ki ga je izgubila v vojni z Napoleonom. 9. avgusta 1816 je bilo ustanovljeno kraljestvo Ilirija s sedežem v Ljubljani. V tistem času je knez Viljem Auersperg, ki je imel za časa Napoleona železarno na Cirniku in ravnateljstvo v dvoru (Šentjanž) v provinci Ilirija, dobil 8. junija 1839 pravico, da sme odpreti rove Viljem, Karol, Ferdinand ter Gabrijele. Glavno rudno polje je Ogorelke z imenom »Steinkohlenbergbahn per Koryt«. Alojz Miesbach, posestnik z Dunaja in podjetnik v Rajhenburgu (Brestanici), dobi v letih 1852 do 1854 okoli 40 prostosledov in 12 jamskih mer z imenom »Steinkohlenbergbahn an der Mirna, Alojz Miesbach zu Wien«. Medsebojno rudno posest obeh industrijalcev s pregrupacijo, preorientacijo in medsebojno zamenjavo raztresenih jamskih mer je urejal protokol rudarskega urada v Celovcu z dne 20. septembra 1854. Freiherr von Priedan dobi leta 1852 nekaj prostosledov in 2 jamski meri, Jožef Lusner, posestnik v Šmarju pri Sevnici, pa 18. septembra 1845 3 jamske mere in ustanovi društvo »Steinkohlenbergbahn« in »Johannisthal I«. Henrich Drache, Ritter von Werterberg, si pridobi leta 1855 rudno posest kneza Auersperga in Alojzija Miesbacha. Theodor Anton Hauf et Konsortes iz Ljubljane in Franc Walten iz Motnika dobita leta 1859 po eno dvojno jamsko mero pri mlinu Umek in Koludrje. Danijel Detela iz Ljubljane dobi leta 1859 v Koluderjah eno jamsko mero pod imenom »Bergbaugesellschaft Johannisthal II«. Protokol rudarskega urada v Ljubljani iz leta 1871 ugotavlja, da je delo v rudniku od leta 1854 do leta 1871 počivalo, ter združi jamske mere v rudna polja Alojzij, Henrik in Rihard ter predpiše mero, koliko premoga se mora izkopati v vsakem polju. Leta 1857/58 odkrijejo novo žilo pod vasjo Cirmič pri Krmelju. Takrat so začeli zidati veliko poslopje za tovarno. Na graščinskem vrtu v

Krmelju je bila postavljena cinkarna z uradnim nazivom »Johannisthaler Zinkhütte«. Cinkarna, katere posestnik je bil Ludvik Kuschel, trgovec z Dunaja, je obratovala z desetimi belgijskimi pečmi za destilacijo rude, z eno šlezijsko in s petimi mannesfeldskimi pečmi na 2 nadstropji za praženje rude, ter z eno pražilnico z gibljivimi rešetkami. Kuschel je imel v lasti dva cinkova rudnika v Pečarih in pri Mokronogu ter v Šovcu pri Tržiču. Od leta 1871 dalje je postal Kuschel še lastnik premogovnika Henrika Drascheja. Ker je bilo na voljo precej premoga ter je bilo v bližini dovolj cinkove in svinčeve rude, je hitro zacvetela močna industrija. Takrat so vlivali cink v plošče in ga pošiljali na vse strani sveta, celo v Turčijo. Vsako leto so vlili nad 1200 ton cinka. V letih 1873 in 1874 je bilo zaposlenih okoli 700 delavcev. Pri tovarni sta bili tudi zasebna šola in knjižnica. V šolo je hodilo nad 50 otrok. Tovarnar je organiziral redni mesečni plačilni dan z malim sejmom. Takrat so nameravali šolo razširiti v dva razreda in dobiti žandarmerijo, pošto, brzojav in zgraditi ozkotirno železnico v Sevnico. Postavili so več poslopij in začeli delati. Leta 1875 je denarni polom naenkrat zaustavil dela pri gradnji železnice. Delavce in tehnike so začeli odpuščati, obdržali so jih le toliko, kolikor jih je bilo nujno potrebnih. Leta 1878 je bila v Krmelju ustanovljena cinkarna. Istega leta so v premogovniku Šentjanž nehali kopati premog. Leta 1899 je Jožef Pavlin iz Ljubljane kupil premogovnik Ludvika Kuschela. Premog so kopali na Stražbergu, v jašku Rihard in Fortuna. Premog je vozilo v Sevnico po enkrat na dan okoli sto voznikov. Voznik z zelo dobro vprego je lahko peljal do 2 toni. Leta 1902 je bilo delo ustavljeno, ker ni bilo več rentabilno in ker je tu in tam v jamah prišlo do požarov. 1904. leta je bila ustanovljena družba »Johannisthaler Kohlengesellschaft« s sedežem v Trstu. Zaradi jamskih požarov, nerentabilnosti in velikih investicij je prišel premogovnik leta 1913 v stečaj. Družba, imenovana tudi »triestinerji«, je zgradila v tistih časih elektrarno s 185 KVA, kurilnico, rudniško separacijo, odbiralnico za suho odbiranje premoga, mehanično delavnico, pisarno in delavsko kolonijo. V letih 1906 in 1907 je bila zgrajena tudi lokalna železnica

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDSTAVITEV PROSTORA

Trebnje – Šentjanž – Krmelj z industrijskim tirom k odbiralnici. Železnica je stekla 15. novembra 1908. 06 INDUSTRIJSKI TIR Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 19.

08 RUDARSKA BOLNICA Vir: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja : 20. stoletje, 1989, str. 21.

vse do železniških tirov in pod samo postajno poslopje. Po prvi svetovni vojni se je industrija začela hitro razvijati. Leta 1924 so zgradili lastno elektrarno s parnim generatorjem in agregatom s 100 KW ter preuredili celotno separacijo za izpiranje premoga. Leta 1925 so obnovili tudi vse rudniške stavbe in popravili stanovanja. Istega leta so pričeli z gradnjo bolnišnice – današnje šole. V novo bolnišnico so se zatekali po zdravniško pomoč poleg rudarjev tudi vsi okoliški prebivalci. Poslopje je imelo prostora za 18 postelj, v njej je bilo stanovanje za zdravnika in upravnika bolnišnice. Bolnišnica je bila odprta 16. maja 1927.

09 SKUPINA RUDARJEV PRI VHODU V JAMO MAJCEN II Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 19.

Od leta 1913 do 1917 je bil premogovnik pod prisilno upravo in je obratoval v zelo zmanjšanem obsegu. Ta premogovnik sta vzela v zakup Pela in Knoch iz Celovca. Od takrat je znano ime »Zwangverwaltung« Pick iz Celovca. Leta 1918 je prešel premogovnik v last Andreja Jakila, industrijalca iz Karlovca. Največji razmah je dosegel rudnik leta 1919. Tedaj so odprli nove jaške Venče in Franja ter dnevni kop Koluderje.

07 DNEVNI KOP V KOLUDERJU Vir: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja : 20. stoletje, 1989, str. 92.

Leta 1912 so opustili površinski kop Hinjce. Jašek Stražberg je pogorel 1916. leta. Ponovno je začel obratovati leta 1922. Dnevni kop Koluderje je začel obratovati oktobra 1910, ko so zaradi izčrpanosti opustili rov Barbara. Leta 1921 so prenehali kopati v jami Stari Gustav, do katere so izkopali rov blizu jaška Andrej I. Naslednje leto so odprli jašek Novi Gustav. Ker sta bila odprta dva jaška Venče (dokončan leta 1927) in Andrej I, so leta 1924 začeli s prekopom potoka Hinje. Otvoritev nove struge v dolžini okoli 700 metrov je bila decembra 1924. Ker je bil potok Hinja urejen, je lahko lastnik rudnika začel z odkopom jame Andrej I, katere sloj je segal prav do potoka in tudi prek njega

Zaradi vse večjega odkopavanja v jami Venče in Andrej I. so začeli leta 1926 prestavljati banovinsko cesto Krmelj – Gabrijele. Sloj premoga je šel zelo strmo vzporedno s triadnim grebenom Hinjce – Krmelj – Gabrijele. Ker je s to vzporednico potekala tudi cesta, je prišlo kmalu do premikanja. Novo cesto so speljali po vrhu grebena v dolžini okoli 700 metrov. Leta 1926 so začeli urejati tudi prostore nasproti upravnega poslopja, kjer je marca 1927 odprl lastnik rudnika svojo trgovino. Leta 1928 so zgradili na ravnini pri jašku Barbara teniško igrišče. Od 1. februarja 1927 dobi Krmelj spet samostojno orožniško postajo. Leta 1924 je v rudniku voda zalila jamo. V tej nesreči je izgubilo življenje 10 rudarjev. Ker rudnik v Krmelju ni imel več bodočnosti, je Andrej Jakil leta 1930 vzel v zakup premogovnik Kanižarica pri Črnomlju. Tam so bile zaloge premoga mnogo večje in kakovostnejše. Andrej Jakil je imel celo namen postopoma prestaviti naprave iz Šentjanškega rudnika ter jih prenesti v Kanižarico.

11 STARA DELAVNICA ZA OBRTNIŠKA DELA V PREMOGOVNIKU Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 27.

Leta 1920 je prenehala proizvodnja v jami Andrej I. Leta 1928 so opustili tudi dnevni kop Koluderje. 20. januarja 1929 je pogorela separacija. Iz jame Venče so poskušali postaviti zvezo s K 206, tj. s srednjim slojem, vendar jim to zaradi velikih količin peska ni uspelo. Jašek Venče je bil dodelan leta 1927 do globine 60 metrov (K. 206). Opazili so, da je tam zelo malo premoga, zato so ta jašek leta 1932 opustili. Lastnik rudnika je vložil precejšnja sredstva v površinsko raziskavo terena. V lastni režiji je vrtal v globino do 300 metrov. Pri tem je ugotovil, da je jedro glavne žile med vasjo Polje in Gabrijele. 8. decembra 1938 je bila dograjena železnica Tržišče – Sevnica. Ta zveza je omogočila, da so sedaj lahko prodajali premog na Hrvaško in v Vojvodino. Kljub vsemu vsega premoga niso mogli prodati, zaradi vpliva Trboveljske premogovne družbe.

10 RUDNIŠKA ŽELEZNICA Spletni vir: http://www.vlaki.info/forum/viewtopic. php?f=17&t=6439 (12. 02. 2015).

Andrej Jakil je načrtoval izgradnjo jaška Andrej II. Do novembra 1939 so izkopali v globino 65 metrov.

Na zahodnem krilu so maja 1942 odprli nov jašek, znan pod imenom Novi Gustav, z vpadnico sklada blizu jaška Venče. Maja 1940. leta so bile izčrpane zaloge v jami Stražberg in s tem je prenehal obratovati tudi jašek Franja, globok 52 metrov. V zameno za izčrpane zaloge v jami Stražberg je pričel obratovati jašek Andrej II. Leto 1941 označuje vojno in prihod fašizma in nacizma. Razmejitvena črta je potekala prav po krmeljskih hribih v smeri severovzhod – jugozahod, po krajih Gomila, po grebenu mimo takratne bolnišnice, prek Hinjc in Govejega Dola. Premogovnik Šentjanž je spadal v nemško okupacijsko območje. Po medsebojnem sporazumu okupatorjev se je po treh mesecih pomaknila zasedbena črta tako, da so rudnik

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDSTAVITEV PROSTORA

izkoriščali Italijani, z vodstvom Andreja Jakila. Italijanske okupacijske oblasti so rudnik zastražile in ga začele brezmejno izkoriščati. Rudarji so posledično z bombami izvedli drzne napade na italijansko postojanko in bunkerje. Po takih napadih je okupator začel z nasiljem, aretiral je delavce – rudarje – in streljal na talce. Po kapitulaciji Italije je rudnik prevzel nemški okupator. Rudarji niso odnehali. Minirali so strojne naprave v jami Andrej II. S tem je rudnik 28. septembra leta 1943 prenehal delovati. 21. oktobra so nemški okupatorji ustrelili 10 talcev. Takoj po osvoboditvi so rudarji začeli razmišljati o obnovi rudnika. Na pobudo domačinov in starejših rudarjev, se je v začetku julija 1945 zbrala skupina rudarjev in sklenila, da prične kopati premog. Ustanovljena je bila posebna komisija, ki je ta postopek vodila, in sprejeli so tudi posebne sklepe. Postopoma so začeli obnavljati jamo Novi Gustav, v jašku Fortuna so začeli kopati zaradi

izrednega pritiska vode z nasprotne strani. V tem jašku so naleteli na premog izredne kakovosti, saj je bil po kalorični vrednosti enak trboveljskemu. Prevoz od jam so postopoma preuredili. Vozove so zamenjali z lokomotivami, število zaposlenih se je večalo, z njimi tudi proizvodnja. V letu 1945 so nakopali le nekaj sto ton premoga, v glavnem v dnevnem kopu. Kmalu so si rudaji izposlovali od pristojnih oblasti dovoljenje za obnovo rudnika. Leta 1946 so nakopali 10.717 ton premoga. Ta številka se je iz leta v leto povečevala. Dvigovala se je storilnost in produktivnost. V letu 1958 so nakopali 104.000 ton pri 528 zaposlenih rudarjih. Leta 1959 je bilo zaposlenih 474 rudarjev, a so kljub zmanjšani delovni sili nakopali 115.000 ton premoga. Leta 1960 so dosegli 116.500 ton s 461 rudarji (374 ton na dan). Leta 1962 je nastopila na tržišču kriza, potrebno je bilo vedno manj premoga. Posledica le-tega je bilo zaprtje rudnika.

1.2.1.3

OPEKARNA

13 OPEKARNA Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 30.

Ker je bilo v kadunji Fortuna poleg premoga tudi precej zalog kakovostne gline in je bila tudi lokacija zelo ugodna, je uprava premogovnika na pobudo krškega okraja zgradila v Krmelju začasno opekarno. Šele kasneje, ko so strokovnjaki ugotovili, da glina po kakovosti ustreza za vse vrste zidakov, so dogradili tri peči. Proizvodnja opekarne je dosegla 1,500.000 do 1,700.000 zidakov na leto. S časom je postal tehnološki proces zastarel, s tem proizvodnja

12 POGLED NA STARO DELAVNICO Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 27.

nerentabilna. V opekarni je bilo zaposlenih precej žensk, zato je niso takoj ukinili. Ker sta bili glina in položaj izredno dobra (neposredna bližina železnice in vode), so izdelali načrt za igradnjo nove opekarne. Kupili so stroje ter usposobili delavce. Načrt na koncu ni bil izpeljan. Žal je šele kasneje veliko povpraševanje po zidakih pokazalo, da bi lahko nova opekarna uspevala in se verjetno razvila v močno industrijo.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDSTAVITEV PROSTORA

1.2.2

METALNA - KRMELJ

1.2.2.2

USTANOVITEV OBRATA METALNA - KRMELJ

14 ZAČETEK DEL V NOVI PROIZVODNI DVORANI Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 43.

17 DELAVCA PRI DELU Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 47.

Na pobudo obrtne zbornice LRS iz Ljubljane so predstavniki premogovnika Krmelj januarja 1962 navezali stike z Metalno v Mariboru, za katero so izvedeli, da išče kooperante za svoje izdelke zunaj svojega območja. Po prvih pogovorih, ki so bili 30. marca 1962 v Metalni, je prišlo do skupnega sestanka med predstavniki oblasti v Sevnici in Novem mestu ter med obema zainteresiranima podjetjema, tj. med Metalno in premogovnikom. Na tem sestanku je bil položen temeljni kamen za nov obrat Metalne v Krmelju. Občinski odbor Sevnica je na svoji 29. seji dne 22. junija 1962 sklenil, naj se uvede 30. junija 1962 postopek o redni ukinitvi premogovnika, 31. avgusta naj bi premogovnik prenehal obratovati. Predlog, da se preusmeri premogovnik v kovinsko dejavnost, tj. priključitev Metalni, je bil izmed

vseh takrat uradno ali neuradno obravnavanih različic spoznan za najugodnejšega. Pogodba med predstavniki premogovnika lignita in Metalno je bila podpisana 20. avgusta 1962. Hkrati z graditvijo novega obrata se je začelo tudi preusmerjanje bivših rudarjev v kovinarje. 2. februarja 1962 je bila imenovana komisija za poklicno preusmeritev delavcev. Z ukinitvijo premogovnika je večina bivših rudarjev prešla v novo ustanovljeni obrat Metalne. V tem času je bilo v Krmelju več tečajev za poklicno preusmeritev rudarjev. Strokovno izobrazbo je pridobilo 24 elektrovarilcev, 6 avtogenorezačev, 62 polkvalificiranih ključavničarjev ter 42 konstrukcijskih ključavničarjev, naknadno se je usposobilo še 50 kandidatov za poklic kompresorista in žerjavista.

15 JEKLENO OGRODJE NOVE PROIZVODNE DVORANE Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 42.

16 ZUNANJI POGLED NA NOVO PROIZVODNO DVORANO Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 42.

Takoj po priključitvi obrata k Metalni je bilo vodstvo obrata postavljeno pred pomembno nalogo: zagotoviti nemoteno proizvodnjo in dobiti ustrezno in sposobno osebje. Pri tem je treba upoštevati, da obrat takrat še ni bil popolnoma opremljen. V naslednjih letih so delavci vse bolj izpopolnjevali svoje delovne izkušnje.

Leta 1965 je prišlo v obratu do večjih težav, ker je hotelo podjetje ŽTP Ljubljana ukiniti železniško progo Tržišče – Krmelj. Direkcija je zahtevala kritje stroškov vzdrževanja in celotno izgubo na tej progi. Na koncu je Metalna prevzela progo Tržišče – Krmelj kot industrijski tir. 15. januarja 1966 ob 14:15h je odpeljal zadnji potniški vlak iz Krmelja.

Konec leta 1963 je podjetje zaposlovalo 321 delavcev, od tega 42 vajencev. Kljub zadostnemu številu delavcev to ni zadostovalo za doseg okvirnega načrta obrata. Primanjkovalo je kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. Leta 1965 je bil obrat v Krmelju polno zaseden. Tedaj so posvetili veliko pozornost proizvodnji gradbenih žerjavov, ki so jih delali za izvoz. Istega leta je obrat Krmelj izdelal prvo jekleno konstrukcijo za proizvodno dvorano v železarni Štore. Izdelali so tudi stebre in žerjavno progo za železarno Skopje.

Od takrat je tekla proizvodnja v obratu Krmelj popolnoma normalno. V tem času so si delavci pridobili toliko izkušenj, da so izdelovali že zelo zahtevne objekte, med katerimi so žerjav za bakrsko pristanišče, razni ladijski pokrovi, gradbeni žerjavi, jeklene konstrukcije za železarno v Skopju itd. Leta 1966 so na montažnem prostoru postavili žerjav, ki je delavcem v veliki meri olajšal delo. Izdelovali so objekte za največjo elektrarno v Jugoslaviji, HE Djerdap, poleg tega ladijske pokrove in gradbene žerjave tipa HV-JU.

18 VAJENSKA DELAVNICA Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 44.

19 DELAVCI PRI DELU Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 47.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDSTAVITEV PROSTORA

21 VARILEC Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 45.

Delali so velike objekte, med katerimi celotno jekleno zgradbo za proizvodno dvorano IMV Novo mesto, mostove čez Pako, nadstrešnico za proizvodno dvorano na Reki. V proizvodnem načrtu za obrat Krmelj je bilo že od vsega začetka predvideno, da bodo izdelovali lažje konstrukcije, medtem ko so kasneje delali tudi večje objekte vse od mostov, ladijske opreme, gradbenih žerjavov in še marsičesa.

20 POSVETOVANJE PRED ZAČETKOM DEL Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 47.

22 POGLED NA TOVARNO LAHKIH KONSTRUKCIJ V KRMELJU Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 37.

22 P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDSTAVITEV PROSTORA

1.2.3

VPLIV INDUSTRIJE NA RAZVOJ KRAJA ASFALTIRANJE CESTE SKOZI KRMELJ, 1967

23 UDARNIŠKO DELO PRI GRADNJI POČITNIŠKEGA DOMA V PACUGU Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 76.

TRGOVINA

25 NOVA SAMOPOSTREŽNICA Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 62.

Vsa manjša naselja, med katera sodi tudi Krmelj, so življenjsko neločljivo povezana s tamkajšnjo industrijo oz. z mestom vsakdanje zaposlitve. Naselje Krmelj je od vsega začetka raslo z razvojem premogovnika in kasneje z razvojem kovinskega obrata. Na njegov življenjski utrip je vplival tudi obrat Lisce in nekatera druga podjetja oz. ustanove, ki nudijo prebivalcem zaposlitev. Krmelj je samostojna krajevna skupnost, z okoli 1000 prebivalcev. Ima zelo razgibano komunalno dejavnost in se srečuje s podobnimi vprašanji kot ostala manjša mesta. Povezanost prebivalstva je privedla do številnih delovnih akcij. S temi delovnimi akcijami so bili dograjeni zelo pomembni objekti, ki so pozneje dajali delovnemu človeku tisto, kar mu pripada. V takšnih akcijah zgrajeni objekti so bili: ZDRAVSTVENI DOM Z LEKARNO , 1961

Do 1970. leta je bila trgovina zelo slabo založena in opremljena. Leta 1970 je Splošno trgovsko podjetje v Sevnici odprlo lepo, sodobno opremljeno, trgovino z bifejem. Trgovina deluje še danes in zavzema okoli 500 m2 zazidalne površine.

KULTURNI DOM SVOBODA, 1952 28 BETONIRANJE KOPALNEGA BAZENA Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 77.

LETNO KOPALIŠČE, 1958

V njem se danes odvijajo razne predstave, knjižnica, zborovanje, družbeno – politične, kulturne in dramske prireditve ter proslave ob raznih praznikih. ŠPORTNI OBJEKTI

27 ROKOMETNI KLUB Spletni vir: http://www.lokalno. si/2012/10/18/86750/zgodba/60_let_ rokometa_v_Krmelju/ (12. 02. 2015).

Na pobudo članov športnega društva Svoboda Krmelj so leta 1969 zgradili asfaltirano rokometno igrišče. Leto pozneje je bil v neposredni bližini igrišča izravnan teren za graditev nogometnega igrišča in tekalnih stez. V letu 1972 so bile postavljene slačilnice s sanitarijami in z društveno sobo. Leta 1956 so si Krmeljčani s prostovoljnim delom zgradili kegljišče.

BENCINSKA ČRPALKA , 1962 Pobudnik za graditev je bil premogovnik Krmelj, ki bi moral na zahtevo uprave takratne sanitarne inšpekcije obnoviti skladišče goriv. Odločili so se za graditev bencinske črpalke odprtega tipa.

Letno kopališče je obsegalo en večji bazen (velikosti 25 x 12,5m) ter dva manjša z nižjo gladino vode za otroke in neplavalce. Ob bazenu je stal majhen bife za strežbo pijače. Poleg bifeja je stala tudi lepo urejena garderoba z dvema WCjema. V bazen so spuščali mrzlo vodo iz Hinje. Kljub mrzli vodi je bil bazen v poletnih mesecih pravo zbirališče krajanov. Veliko generacij se je tu naučilo plavati. Ker ni bilo pravega lastnika, je, zaradi nevzdrževanja, začel vidno propadati. Po prvi večji poškodbi plošče ni bilo pravega interesa za obnovo, zato je bazen od leta 1974 le odlagališče odpadkov bližnjega podjetja.

29 OTVORITEV BAZENA Vir: Arhiv OŠ Krmelj

KANALIZACIJA

24 ZDRAVSTVENI DOM OB IZGRADNJI Vir: Arhiv OŠ Krmelj

Za del kanalizacijskega omrežja ni znano, kdaj je bilo zgrajeno. To omrežje je zidano iz kamna in sodi še v čas pred I. svetovno vojno. Novo so v južnem delu Krmelja zgradili leta 1971. GRADITEV STANOVANJ

POKOPALIŠČE

26 STANOVANJSKI BLOKI DELAVCEV Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 62.

Za Krmelj je predvideno pokopališče v Gabrijelah. Nekaj Krmeljčanov ima svoje družinske grobove tudi v Šentjanžu.

V letu 1964 je bil za naselje Krmelj izdelan urbanistični načrt, z zazidalnim načrtom severnega dela Krmelja. Leta 1972 je bil izdelan še načrt za južni del Krmelja. Do leta 1945 je bilo v Krmelju 27 zgradb, od 1945 do 1962 – 33 zgradb, od 1962 do 1972 – 38 zgradb.

29 30 UDARNIK Vir: Arhiv OŠ Krmelj

MEDKRAJEVNI PROMET Z ukinitvijo železniškega potnega prometa se je zelo povečal avtobusni promet. V letu 1972 so zgradili avtobusno postajo s kioskom.

30 P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDSTAVITEV PROSTORA

1.2.4

ŠOLA

31 JAKILOVA GRAŠČINA Spletni vir: http://commons.wikimedia.org/ wiki/File:Jakilova_gra%C5%A1%C4%8Dina_ (2).jpg (12. 02. 2015).

pomembna za kraj. Leta 1985 je bila pri tej novi stavbi zgrajena tudi telovadnica. Od leta 1980 poteka pouk v dveh, med seboj ločenih stavbah. V novi zgradbi poteka vzgojno-izobraževalno delo za otroke vrtca in pouk za razredno stopnjo ter v stari zgradbi pouk za predmetno stopnjo. S 1. septembrom 1999 je Osnovna šola Krmelj, kot ena izmed dvainštiridesetih osnovnih šol v Sloveniji, pričela s poskusnim uvajanjem programa devetletne osnovne šole, s 1. in 7. razredom. Uvajanje programa devetletne osnovne šole se je zaključilo 24. 6. 2008 z odhodom prve generacije učencev, ki se je v nov

program vključila v prvem razredu osnovne šole. Kljub temu da so demografski trendi nakazovali upad števila otrok v šolskem okolišu OŠ Krmelj, se je povečevalo zanimanje za vpis otrok v vrtec. Zato je bil 1. januarja 2007 v vrtcu odprt prvi oddelek, 1. novembra 2008 pa še drugi oddelek prvega starostnega obdobja. Zaradi prostorske stiske se je začasno en oddelek drugega starostnega obdobja preselil v stavbo stare šole. 22. junija 2012 so otvorili nov vrtec, objekt s šestimi oddelki (s tremi za prvo in s tremi za drugo starostno obdobje), ki lahko sprejme 114 otrok.

34, 35 NOVI VRTEC Spletni vir: http://www.obcina-sevnica.si/ news/225/15/undefined (11. 2. 2015).

33 NOVA ŠOLA (brez novega vrtca) Spletni vir: http://www2.arnes.si/~oskkkr3s/ zgodovina.html (12. 02. 2015).

Pred II. svetovno vojno v Krmelju ni bilo državne osnovne šole, le zasebna šola pri nekdanji cinkarni, ki jo je obiskovalo 54 otrok. Točnih podatkov o delu te šole ni. Večina otrok je z ožjega in širšega področja obiskovala osnovno šolo v Šentjanžu, kjer je bil tudi sedež občine. Po drugi svetovni vojni so se pojavile zahteve po ustanovitvi osnovne šole v Krmelju, zato so za šolo začasno določili prostor v poškodovani stavbi nekdanjega lastnika rudnika v Krmelju, t.i. Jakilovi graščini. Začasno so uredili prostore za 3 razrede in pouk se je pričel 16. januarja 1946. Vpisanih je bilo 150 otrok. Znanje otrok je bilo različno, saj mnogi med vojno niso imeli možnosti obiskovati pouka. V naslednjih dveh letih je takratnemu Ministrstvu za prosveto uspelo urediti 2 učilnici v poslopju nekdanje rudarske bolnišnice. Tako se je 16. septembra 1948 pričel pouk v obnovljenih prostorih nekdanje bolnišnice, ki so jo s postopnim obnavljanjem in preurejanjem prostorov prilagajali potrebam vzgojno-izobraževalnega dela.

32 STARA ŠOLA Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 92.

1. marca 1964 je bila šola priključena osnovni šoli Tržišče. 6. septembra 1965 je bil odprt še 5. razred. 1. decembra 1967 se je pričel v Krmelju pouk v oddelku glasbene šole. Oddelek je bil ustanovljen kot zunanji oddelek glasbene šole iz Sevnice. Prvo leto je glasbeno šolo obiskovalo 30 učencev.

36 NOVI VRTEC, V OZADJU POGLED NA KRMELJ Spletni vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Krmelj (11. 2. 2015).

1. septembra 1968 je postala šola v Krmelju popolna osnovna šola. Tega leta je šolo obiskovalo 188 učencev. 1. februarja 1972 je bil ustanovljen oddelek za varstvo učencev od prvega do četrtega razreda. Težnja, da bi razvoj šole potekal skladno z gospodarskim razvojem, je zahtevala tudi hitrejši razvoj vzgojno-izobraževalnega dela. Tako je bila 17. novembra 1980 otvoritev novega šolskega poslopja s štirimi učilnicami za razredno stopnjo, dvema igralnicama za predšolsko varstvo, kuhinjo in večnamenskim prostorom, ki je služil kot telovadnica. Čeprav je bila ta nova stavba od matične stavbe oddaljena kar cel kilometer, je bila nova pridobitev zelo

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDSTAVITEV PROSTORA 1.3

RAZVOJ NASELJA

1.3.1

MORFOLOŠKI RAZVOJ NASELJA

1955 - 1983

DO LETA 1868 Začetki naselja predstavljajo le nekaj samotnih kmetij. Z razvojem rudnika se naselje začne formirati vzdolž takratnih furmanskih poti.

Po ukinitvi rudnika se razvije kovinsko predelovalna in tekstilna industrija. Stanovanjsko naselje se še vedno v največji meri širi vzdolž ceste (S-J), industrijski objekti pa se zgoščajo na desnem bregu potoka Hinje, katera je še danes dobra ločnica med industrijo in območjem stanovanj.

1868 - 1955 Z razvojem rudnika se pojavi potreba po dostopnjejši prometni povezavi. Posledica je cestna povezava sever - jug ter železniška povezava Trebnje - Krmelj. Ohrani se tip obcestne pozidave s stanovanjskimi objekti na pobočjih.

1983 - 2014 Območje stanovanj se v veliki meri ne spreminja. Opazi se le širitev centralnih dejavnosti (šola) in posameznih industrijsko - obrtnih objektov na jugu naselja. P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDSTAVITEV PROSTORA

37 JOŽEFINSKI KATASTER 1789 - 1790 Spletni vir: Arhiv RS, http://mapire.eu/en/map/mkf_illir/?zoom= 14&lat=45.97756&lon=15.19127 (12. 2. 2015).

38 REAMBULANČNI KATASTER 1867 - 1882 Spletni vir: Arhiv RS, http://arsq.gov.si/Query/detail. aspx?ID=237578 (12. 2. 2015).

Krmelj leži ob regionalni cesti v ozki dolini potoka Hinje. Ta se razteza v smeri severozahodjugovzhod. Oblikovanost terena je pogojevala razvoj izrazito osno zasnovanega poselitvenega vzorca, z značilno obcestno zazidavo. Zametki naselja so nastali ob današnji lokalni cesti, ki je bila v sredini 19. stoletja pomembna trgovska pot, po kateri so furmani vozili blago

iz Trsta. Prvotno je tu stalo le nekaj kmetij, naselje je začelo naglo rasti z odkritjem nahajališč gline in premoga ter z razvojem rudarstva. Na razvoj je vplivala izgradnja železnice (leta 1908 zgrajena povezava Trebnje-Tržišče-Krmelj in leta 1938 povezava Tržišče-Sevnica) ter hkrati dokaj intenzivna industrializacija.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDSTAVITEV PROSTORA

1.3.2

DEMOGRAFSKA ANALIZA - ŠTEVILO PREBIVALSTVA

ŠT. PREB. 900 800 Krmelj

700 600 500 400 300

Gabrijele

200 100 Goveji Dol

Iz grafa je razvidno, da pred razvojem rudarstva v dolini potoka Hinje, ni bilo poselitve. Bilo je le nekaj samotnih kmetij. Prebivalstvo je bilo zgoščeno v okoliških vaseh. Kljub razvoju rudarstva prebivalstvo ni začelo tako hitro naraščati, večina rudarjev je na delo namreč dnevno migrirala iz okoliških vasi. Rudnik je največji razmah dosegel v 30ih letih 20. stoletja. Zaradi hitrega razvoja se je v kratkem času enormno povečala potreba po rudarjih, kar se posledično pokaže tudi v prirastu prebivalstva. Prvi večji upad prebivalstva se opazi v času

LETO

2013

2002

1991

1981

1971

1961

1953

1948

1931

1910

1900

1890

1880

GRAF ŠTEVILA PREBIVALSTVA PO LETIH Vir podatkov: Statistični urad RS.

1869

velikega odseljevanja v Ameriko in v času 2. svetovne vojne. Prebivalstvo po vojni počasi narašča vse do osamosvojitve, nekaj upada se pojavi le v 70ih letih, zaradi zaprtja rudnika. V okoliških vaseh prebivalstvo v tem času upada. Drugi večji upad se pojavi po osamosvojitvi, kar je verjetno posledica odseljevanja v večja mesta. Danes število prebivalstva stagnira. Dokaj zaskrbljujoč demografski problem se pojavlja predvsem v okoliških vaseh. V mesta se še vedno preseljujejo predvsem mlade družine, kmečko gospodarstvo posledično upada.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDSTAVITEV PROSTORA

1.3.3

FOTOANALIZA

1.3.3.1

KRMELJ NEKOČ

39 RAZGLEDNICA KRMELJA OKOLI LETA 1927 Vir: Arhiv OŠ Krmelj

43 KRMELJ OKROG LETA 1927 Vir: Krmelj: 1943 - 1978, 1978, str. 27.

43 44 KRMELJ - POGLED IZ FORTUNE Vir: Krmelj: 1943 - 1978, 1978, str. 11.

45 KRMELJ IZ ZRAKA Vir: Moja domača vas Goveji Dol na obrobju Mirnske doline, 2009, str. 25.

40 POGLED NA KRMELJ V 80-ih LETIH Vir: /1962-1972/ ob 10.obletnici obrata Metalna-Krmelj, 1973, str. 5.

41 POGLED NA GRAŠČINO MED LETI 1928 IN 1947 Spletni vir: http://www.etno-muzej.si/sl/ spletne-zbirke/lokacije/krmelj (12. 2. 2015).

42 KRMELJ MED LETI 1928 IN 1947 Spletni vir: http://www.etno-muzej.si/sl/ spletne-zbirke/lokacije/krmelj (12. 2. 2015).

42 P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDSTAVITEV PROSTORA

1.3.3.2

KRMELJ DANES

04 ORTOFOTO Z OZNAČENIMI POGLEDI Vir: Geodestska uprava RS

Avtorica vseh fotografij v poglavju 1.3.3.2 KRMELJ DANES: Špela Zupan, 2014.

24 23 P 01

P 04

22 31 32

21 19 20 18

29 28

17 16 15 14

13 12 11 09 10 33

08 07

06 05

04 P 07

03 36

37 02 P 02

P 05

P 03

P 06

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDSTAVITEV PROSTORA

P 08

P 12

P 15

P 19

P 16

P 20

P 17

P 21

P 09

P 10

P 13

P 11

P 14

P 18 P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDSTAVITEV PROSTORA

P 22

P 26

P 29

P 33

P 23

P 27

P 30

P 34

P 24

P 28

P 35

P 25

P 31

P 36

P 32

P 37

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

TEORETSKA IZHODIŠČA

NEVEN ŠEGVIĆ “Da bi planirali, moramo znati što se zbivalo u prošlosti i osječati što se može zahtjevati od budučnosti.”

TEORETSKA IZHODIŠČA 2.1

REGULACIJSKI NAČRTI ZA MANJŠA NASELJA

2.1.1

MAKS FABIANI Ureditveni načrt za Ljubljano je Fabianijevo najbolj znano, a še zdaleč ne edino, delo na področju urbanizma na slovenskem. Številni regulacijski načrti, ki jih je Fabiani izdelal za manjša naselja v Posočju in na Krasu, so bila pred časom tudi zato, ker je bilo ukvarjanje z urbanizmom na merilu tako majhnih naselij v tistem času prej izjema kot pravilo. Fabiani je v svojih konceptih zagovarjal enoten razvoj naselij – tvorbo odprtega organizma, ki ni nikoli dokončan in je vedno odprt in pripravljen na spremembe v prostoru. Omenjeno idejo je v praksi praviloma uresničeval z regulacijo cestnega omrežja, nadalje je za oblikovanje prostora uporabljal osnovne ureditvene elemente - cesto, drevored, monumentalno pozicijo dreves, tlak, trg… V svojih konceptih se je močno opiral na genius

loci – krajevni značaj ali identiteto prostora. Vsak prostor je bil zanj po svoje zgodba zase, zato je se je trudil genius loci ujeti in vkomponirati v svoje zamisli. V ureditvah se ni omejeval na lokalni prostor, ampak je tvoril prostorske poteze tudi na regionalni ravni (npr. osi razvoja urbanizacije v Posočju ali Vipavski dolini). Fabiani je v sklopu svojih regulacijskih načrtov večkrat predvidel in zasnoval tudi posamezne zgradbe. Tako so regulacijski načrti včasih vsebovali tudi arhitekturne načrte zasebnih hiš, občinskih stavb, cekrva… Tako so na primer regulacijski načrti za Gradež, Červinjan in Idrijo dodatno obsegali še 70 načrtov pripadajočih stavb. Na ta način je Fabiani lahko v večini primerov regulacijo načrtov in vasi že tehnično določil z novimi zgradbami.

02 REGULACIJSKI NAČRT ZA VRTOJBO Vir: Maks Fabiani - vizije prostora, 1997, str. 247.

V svojem zgledovanju po krajevnem značaju je Fabiani ustvaril tudi nekatera linearna mesta – v manjšem merilu, kjer naselbine skoraj težko imenujemo mesta. Eno takšnih je Vrtojba, naselje razvlečeno ob cesti med Mirnom in Šempetrom. Naselja, močno poškodovanega v prvi svetovni vojni, ni poizkušal spreminjati, ampak je ohranil njegovo razpotegnjenost. Z regulacijskimi popravki osrednje ulice je poudaril potezo skozi naselje ter predvidel novo cerkev nasproti vojaškega pokopališča. Zasnoval je osem ozkih ulic, ki so nanizane ob glavni cesti, a se že po nekaj metrih izgubijo med polji. Takšna zasnova je omogočala kontroliran razvoj

01 SPLOŠNI REGULACIJSKI NAČRT MESTA LJUBLJANE Vir: Maks Fabiani - vizije prostora, 1997, str. 102.

naselja, po drugi strani pa so bili posegi dovolj zadržani tudi za primer, da do demografskega in prostorskega razvoja naselja ne pride. Na primeru regulacijskega načrta za Podgoro je Fabiani iz treh obstoječih mestnih ulic zasnoval glavno prometno os naselja – široko 16 metrov in preurejeno v drevored. Za razliko od Vrtojbe je želel ustvariti monumentalno potezo, ki poudarja svojo pomembnost v prostoru. Ulico ob vznožju hriba je dopolnjeval s tremi ozelenjenimi trgi. Omenjeni regulacijski načrt, za razliko od Vrtojbe, ni bil sprejet z odobravanji in nikoli ni bil uresničen.

03 REGULACIJSKI NAČRT ZA PODGORO Vir: Maks Fabiani - vizije prostora, 1997, str. 250.

01 P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

TEORETSKA IZHODIŠČA

2.1.2

EDVARD RAVNIKAR

04 PERSPEKTIVNA SKICA GLAVNE PROMENADE Vir: Edvard Ravnikar - Architect and teacher, 2010, str. 27.

V povojnem obdobju je Ravnikar prvi prepoznal pomembnost decentralizacije slovenskega podeželja, kar je vpeljeval z razvojem železniškega prometa in manjšimi, merilu človeka prilagojenimi, naselji. Njegov model neskončno rastočega mrežnega sistema, ki se na glavno prometnico pripenja v eni točki, od tu pa se razvejano širi, spominja na princip Hilberseimerjevega decentraliziranega mesta. Za razliko od Hilberseimerja Ravnikar v svojo strukturo vključi obstoječo morfologijo. Ravnikarja so močno navdihovala načela CIAM-a in Bauhausa. Principe modernega mesta je vpeljal pri snovanju načrta za Novo

Gorico, mesto, ki je zraslo iz nič. Linearni razvoj je bil zamišljen na prometnici od Solkana proti Šempetru in naprej. Ravnikar je vpeljal koncept mesta-parka z velikopotezno osrednjo avenijo s hortikulturnimi ureditvami, ploščadmi, javnim prostorom. Mesto ne posega grobo v naravo, ampak se ji podreja, se z njo združuje in tvori celoto. Osrednja avenija je hrbtenica ortogonalne prometne mreže, ki omogoča kontroliran razvoj mesta. Ortogonalno mrežo preseka zgolj ena diagonalna prometnica, ki se navezuje na ulično mrežo stare Gorice in mesti na ta način povezuje na simbolni ravni mnogo let prej, kot je bilo v realnosti to mogoče.

05 URBANISTIČNI KONCEPT ZA NOVO GORICO Vir: Edvard Ravnikar - Architect and teacher, 2010, str. 334.

06 PREDLOG ZA NOVO GORICO Vir: Edvard Ravnikar - Architect and teacher, 2010, str. 94.

06 P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

TEORETSKA IZHODIŠČA 2.2

TEORIJA LINEARNEGA MESTA

2.2.1

ARTURO SORIA Y MATA - LINEARNO MESTO

2.2.2

Določena načela linearnega mesta v začetku 20. stoletja uvaja tudi francoski arhitekt Tony Garnier. Njegov utopični koncept Une Cité Industrielle (industrijsko mesto) predstavlja zasnovo tvorbe naselja za 35.000 prebivalcev. Koncept je navdihnjen s socialističnimi načeli, še posebej z Zolajevim romanom utopičnega socializma Travail (Delo) iz leta 1901. Zasnova mesto umešča na območje med reko in hribovje, v neposredno bližino industrijskih obratov, ki jih mesto napaja z delovno silo. Šole in izobraževalni sistem sledi pripadajoči industriji, s čimer je vzpostavljen neposreden dotok sveže delovne sile. Mesto je sicer organizirano v geometrični mreži in se v osnovi deli na

07 LINEARNO MESTO Spletni vir: https://quadralectics.files. wordpress.com/2013/10/643.jpg (20. 04. 2015).

Španski urbanist Soria y Mata je bil prvi v seriji urbanistov, ki so začeli zavračati konvencionalno zasnovo mest, ki rastejo okrog mestnega jedra. Sledil je dejstvu, da prometna in javna infrastruktura postajata pomemben del našega prostora, ki mu je treba posvečati velik del pozornosti pri snovanju mest. Linearno mesto je zasnoval kot skupek vzporedno umeščenih programskih območij. V osnovi naj bi bilo linearno mesto zgrajeno ob reki, širilo pa bi se v eno in drugo linearno smer, kolikor je potrebno. Soria je idejo linearnega mesta predstavil v seriji člankov od leta 1882 dalje. Svoj koncept je predstavil na primeru madridske soseske – 500-metrskega pasu v severovzhodnem delu Madrida, vzdolž katerega potekata tramvajska proga in hitra cesta, na vsaki strani pa so nanizana območja stanovanjskega in komercialnega programa s spremljajočo javno infrastrukturo

TONY GARNIER - INDUSTRIJSKO MESTO

in programom. V svoji ideji je zagovarjal tezo, da nobena točka linearnega mesta ni nikoli oddaljena od podeželja več kot nekaj sto metrov. S tem je sledil idealu, kako ruralizirati mesto in urbanizirati podeželje. Z realizacijo madridskega distrikta Cuidad Lienal je poskrbel za kar nekaj pomembnih prelomnic. Vzpostavil je nov koncept prometne infrastrukture, ki se je začel s prvo tramvajsko linijo. Istočasno je prebivalcem linearnega mesta omogočil obdelovalne površine, ki so nudile vsaj delno samooskrbo s hrano. Zagotovil je dobro javno infrastrukturo z učinkovitim sistemom izobraževalnih, kulturnih, športnih kapacitet. Pogledi in koncepti linearnega mesta Soria y Mate so si v marsičem podobni s konceptom vrtnega mesta, ki ga je Ebenezer Howard sicer predstavil šele 15 let kasneje.

štiri glavne cone – industrijsko, stanovanjsko, javno in kmetijsko, vendar pa se z osrednjim elementom – linearno prometnico – spogleduje tudi s principom linearnega mesta. Mestno obrobje ni jasno definirano in ostaja ruralno. Zasnova ne vključuje verske infrastrukture in represivnega javnega aparata (policija, vojska), saj utopično predvideva, da se bo skupnost regulirala sama zase. Ideja je bila razstavljena leta 1904, javno objavljena pa šele 1918. Idejo programske delitve industrijskega mesta po Garnierju so kasneje povzeli mnogi člani gibanja CIAM in je v določeni meri vplivala tudi na Lucia Costo in njegovo urbanistično zasnovo Brasilie.

08 INDUSTRIJSKO MESTO Spletni vir: https://s-media-cache-ak0. pinimg.com/originals/25/8d/e3/258de3320a 56abee65885acc2755c604.jpg (20. 04. 2015).

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

TEORETSKA IZHODIŠČA

2.2.3

LE CORBUSIER - LA VILLE RADIEUSE

2.2.4

Le Corbusier je idejo linearnega mesta upodobil v nikoli realiziranem projektu La Ville Radieuse (mesto, ki žarči). Na njegovo zasnovo je močno vplival koncept Miljutinove ideje o linearnem mestu. La Ville Radieuse zavzema abstraktno formo linijskega mesta, ki temelji na strukturi človeškega telesa. Koncept je sledil želji po

10 LINEARNO INDUSTRIJSKO MESTO Spletni vir: http://4.bp.blogspot. com/_5hqBYPQYY0I/Szb11ollxUI/ AAAAAAAAA2Q/_oBpAQ9DRIw/s1600/ milyutin.jpg (20. 04. 2015).

kreaciji forme, ki bo združila človeka in strogo urejen prostor. Ideja je temeljila na sistemu nebotičnikov z odprtim prostim pritličjem in vmesnimi zelenimi pasovi, kar so na nek način Le Corbusierjeva načela arhitekturnega oblikovanja, prenesena na raven oblikovanja mesta.

NIKOLAJ ALEKSANDROVIČ MILJUTIN - LINEARNO INDUSTRIJSKO MESTO

09 LA VILLE RADIEUSE Spletni vir: http://www.archdaily. com/411878/ad-classics-ville-radieuse-lecorbusier/51fae684e8e44e82ac00000b_adclassics-ville-radieuse-le-corbusier_20ville_ radieuse-jpg/ (20. 04. 2015).

Miljutin teorijo linearnega mesta aplicira na model industrijskega mesta. Svoj koncept objavi leta 1930 v knjigi Socgorod (Socialistično mesto). Njegova konstruktivistična ideja se v veliki meri naslanja na deurbanistični koncept Mikhaila Okhitoviča. Pri slednjem je linearnost omejena z umeščenostjo industrijski obratov, kar Miljutin predrugači, zaradi česar njegov koncept nima omejitev v linearni dimenziji. Njegov koncept temelji na decentralizaciji industrije, ki je nanizana vzporedno z osrednjim

linearnim pasom, namenjenem prevozu težkega tovora. Pas stanovanj je od industrijskega ločen z zeleno parkovno bariero. Po idealnem scenariju bi delavci vedno stanovali nasproti tovarn v katerih delajo, kar izloča potrebo po vzpostavitvi sistema javnega prometa. Miljutin je v svojih konceptih zagovarjal minimalno velikost bivanjskih celic, ki sovpadajo z eksistenčnim minimumom, kar je posledica njegovega izrazitega funkcionalističnega arhitekturnega izraza.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

TEORETSKA IZHODIŠČA

2.2.5

LUDWIG HILBERSEIMER - DECENTRALIZIRANO LINEARNO MESTO

11 PANORAMSKI POGLED NA DECENTRALIZIRANO LINEARNO MESTO Spletni vir: http://www.a-u-r-a.eu/upload/ research_radicalurbanism_100dpi_2.pdf?P HPSESSID=1994337267bf5d06e80f6fdcf9 4c5471 (20. 04. 2015).

12 ENA IZMED NASELITVENIH ENOT Spletni vir: http://www.mediaarchitecture. at/architekturtheorie/hilberseimer/content/ hilberseimer_sackstrassen_300.jpg (20. 04. 2015).

Hilbersmeier je pri oblikovanju svojega koncepta izhajal iz problema sodobnega mesta, ki je prenasičeno in preveč neorganizirano, da bi dovoljevalo možnost urejanja. Urbanistični vzorec je Hilbersmeier zasnoval kot skupek samozadostnih in samostojno urejenih urbanih enot v prostoru, ki so pozicionirane in oblikovane glede na strukturo krajine in reliefne

možnosti. Enote so nanizane ob osrednji linijski prometnici (avtocesti, železnici…), na katero se priključujejo le na eni točki. Slabost decentraliziranega koncepta je, da gre za hierarhično strukturiran model, kjer je širjenje urbanizacije mogoče zgolj z dograjevanjem novih celovito zaključenih urbanih enot. 12

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDLOG URBANE UREDITVE NASELJA

JANE JACOBS “Cities have the capability of providing something for everybody, only because, and only when, they are created by everybody.”

PREDLOG URBANE UREDITVE NASELJA 3.1

ANALIZE

3.1.1

MORFOLOŠKA ANALIZA

LEGENDA obcestna zazidava zazidava na pobočjih območje industrije MERILO 1 : 10 000

Glede prostorske, funkcijske in oblikovne značilnosti lahko Krmelj razdelimo na tri sklope grajenih struktur: - OSREDNJI DEL OB REGIONALNI CESTI, - OBMOČJE INDUSTRIJE NA DESNEM BREGU HINJE, - STANOVANJSKO ZAZIDAVO NA POBOČJIH. OSREDNJI DEL OB REGIONALNI CESTI V jedru se je dokaj ohranila zasnova iz poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Zanjo je značilna strnjena obcestna pozidava z občasno večjimi, poudarjenimi stavbami (graščina - P05, kulturni dom - P14, P15). Ta tvori ponekod ulične nize (območje kolonije - P16, P18). Dokaj enotno zazidavo v jedru razbijajo objekti, nastali v drugi polovici 20. stoletja (bivša trgovina Mercator P07, P11, stanovanjski bloki pri graščini - P06, P08, P09). Ti se slabše vključujejo v starejše stavbno tkivo, tako urbanistično, kot tudi arhitekturno. Ob križišču glavnih prometnic se zazidava malce razširi ter s tem oblikuje neke vrste trg, kateremu pa manjkajo funkcijski in predvsem oblikovni poudarki. Ta prostor je izrazito prehodnega značaja in namenjen predvsem prometu (P07, P11). V tem delu se pojavlja problem ureditve parternih površin, večina odprtih površin se uporablja za mirujoči promet. V območjih severno in južno od jedra prevladuje individualna zazidava suburbanega tipa z nizko gostoto zazidave in predvsem tipsko arhitekturo (P03, P23, P26). Skrajno severno izstopa le stavba nekdanje rudarske bolnišnice (današnje šole), ki zaradi velikosti in nekoliko dvignjene pozicije deluje kot dominanta (P20). Na točkah, kjer se historično tkivo stika z izrazito suburbanimi tipi pozidave, prihaja do konfliktov zaradi različnih pristopov k oblikovanju in umestitvi objektov.

OBMOČJE INDUSTRIJE NA DESNEM BREGU HINJE Hinja deluje kot zelo izrazita ločnica v prostoru. Uspešno ločuje proizvodno območje od samega naselja (P12, P20). Na severnem delu Krmelja se je na lokaciji nekdanjih rudarskih objektov razvil industrijski kompleks, za katerega je značilna zazidava z dolgimi in nizkimi proizvodnimi in skladiščnimi halami ter nekaj upravnimi stavbami. Ti objekti v merilu celotnega naselja izrazito izstopajo po horizontalnih gabaritih in oblikovanju ter s tem dajejo območju industrijski značaj. Na južnem delu naselja je precejšen del zemljišč predvidenih za širitev nove proizvodne cone. Tudi v tem delu bi se Hinja lahko izkoristila kot naravna ločnica (P01). STANOVANJSKA ZAZIDAVA NA POBOČJIH Območje obsega dva sklopa stanovanjske zazidave na vzhodnih pobočjih potoka Hinje. Zanj so bili izdelani številni zazidalni načrti, ki pa so bili žal realizirani le delno, v zelo majhnem obsegu. V večji meri prevladuje enodružinska tipska zazidava, večstanovanjska gradnja pa se pojavlja v manjšem obsegu na dveh lokacijah (P06, P21).

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDLOG URBANE UREDITVE NASELJA

3.1.2

PROGRAMSKA ANALIZA

LEGENDA izobrazba stanovanjsko proizvodne dejavnosti trgovina gostinstvo druge centralne dejavnosti kultura zapuščeno MERILO 1 : 10 000

Krmelj z razvito industrijo izstopa kot gospodarsko in zaposlitveno središče. Uvršča se med središča občinskega pomena, v katerih naj bi minimalni nivo opremljenosti predstavljali: - trgovina z osnovno preskrbo, - specializirana trgovina, - pošta, - gostilna, - zdravstveni dom in lekarna, - osnovna šola, - osebna in družinska pomoč, - možnosti za športno dejavnost, - javna kulturna infrastruktura občinskega pomena, - površine za industrijo in obrt.

Pomembnejše oskrbne in storitvene dejavnosti ter družbena infrastruktura (zdravstveni in kulturni dom) so skoncentrirani v jedru naselja ob regionalni cesti ter v manjših točkovnih območjih (šola, vrtec). Ponudba dejavnosti je skromna. Jedro z dotrajanimi objekti in pomanjkanjem prostora za širitve ne omogoča ustreznih pogojev za razvoj.

Za ustrezno delovanje centralnih dejavnosti bi bila potrebna izvedba celovite prenove z ohranitvijo zgodovinskih značilnosti ter zagotovitev površine za širitev na novih lokacijah (npr. območje stare graščine). Šola in vrtec trenutno delujeta na dveh lokacijah. Predvidena je prenova in dogradnja ti. nove šole ter selitev vseh oddelkov. Z morebitno selitvijo, se bodo sprostili prostori v ti. stari šoli (nekdanji rudarski bolnišnici), katerim bi mogli najti ustrezen nadomestni program. Na jedro naselja se neposredno navezujejo tudi območja namenjena gospodarskim dejavnostim. Skoncentrirane so v obstoječi coni na desnem bregu Hinje, pojavljajo pa se tudi točkovno ob regionalni cesti (bivša Lisca, galvanizacija..). Večina podjetij ima potrebe po novih površinah, vendar nimajo vsi zadostnih kapacitet za širitev. Za to problematiko je že bila predvidena širitev obrtne cone južno od jedra naselja. Stanovanjski objekti se nahajajo vzdolž obeh primarnih prometnic. Gre predvsem za individualno enodružinsko gradnjo ter nekaj večstanovanjskih objektov.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDLOG URBANE UREDITVE NASELJA

3.1.3

ANALIZA PROMETA - DOSTOPNOST

LEGENDA

3.1.4

NARAVNE DANOSTI - ANALIZA TERENA IN ZELENJA

LEGENDA regionalna cesta III. reda

gozd

lokalna cesta javna pot

zelenje ob opuščeni železniški progi

krožno križišče

ravne zelene površine

MERILO 1 : 10 000

zelenje ob potoku

plastnice (5 m)

MERILO 1 : 10 000

Vzdolž naselja poteka regionalna cesta III. reda. Prečno na njo je priključena lokalna cesta, ki skupaj z regionalno tvori prometno vozlišče, včasih trikrako, danes krožno križišče. Na ti dve cesti se neposredno navezuje večina naselja. Ostali predeli (predvsem stanovanjske in zelene površine) so povezani preko javnih poti in manjših nekategoriziranih cest. V kraju ni posebej urejenih pešpoti in kolesarskih stez. Te nadomeščajo nekatere nekategorizirane ceste ob potoku ter na območju športnorekreacijskih in ostalih zelenih površin. P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDLOG URBANE UREDITVE NASELJA

3.1.5

KVALITETE IN VIZUALNA ANALIZA

LEGENDA

01 SPOMENIK TRINAJSTIM ČLANOM VAŠKE STRAŽE Spletni vir: http://spomeniki.blogspot. co.at/2012/04/hinjce-spomenik-trinajstimclanom-vaske.html (12. 2. 2015).

stavbna dediščina spomenik kvalitetni pogledi zelenje ob potoku ambienti okoli jezer

02 SPOMENIK IZGNANCEM II. SV. VOJNE Spletni vir: http://giskd2s.situla.org/rkd/ OpisSlika.asp?Esd=29872 (12. 2. 2015).

robovi naselja MERILO 1 : 10 000 6

03 SPOMENIK V SPOMIN RUDARJEM PADLIM KOT ŽRTVE FAŠIZMA V ČASU NOB Spletni vir: http://spomeniki.blogspot. c o.at/ 2 0 1 2 / 0 4 / k rmel j- sp omen ik - ob upravnem-poslopju.html (12. 2. 2015).

7 5

04 JAKILOVA GRAŠČINA Spletni vir: http://commons.wikimedia.org/ wiki/File:Jakilova_gra%C5%A1%C4%8Dina_ (2).jpg (12. 2. 2015).

04 05 KOLONIJA Spletni vir: http://giskd2s.situla.org/rkd/ OpisSlika.asp?Esd=29891 (12. 2. 2015).

06 HIŠA KRMELJ 88 Spletni vir: http://giskd2s.situla.org/rkd/ OpisSlika.asp?Esd=29893 (12. 2. 2015).

07 “ŠTIRJE KAMNI” - TEMELJNI KAMNI OPAZOVALNICE OKUPACIJSKE MEJE V 2. SV. VOJNI Avtorica: Špela Zupan, 2014.

07 P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDLOG URBANE UREDITVE NASELJA

3.1.6

PROBLEMI

LEGENDA zanemarjanje stavbne dediščine prekinitev niza obcestne zazidave neurejen park - delno parkirišče pomanjkanje ustreznih javnih površin ob centralnih dejavnostih nekontrolirana širitev industrije MERILO 1 : 10 000

Morfološko kraj zaznamuje strnjena obcestna pozidava, ki po zasnovi izhaja iz preloma med 19. in 20. stoletjem. Občasno jo prekinjajo pomembnejše monumentalne zgradbe, kot npr. graščina. Arhitekturno in urbanistično omenjeno zasnovo kazijo pozidave iz kasnejšega obdobja, med njimi trgovina, stanovanjski bloki itn. Najbolj ostra in opazna prekinitev obcestne pozidave je na delu med središčem kraja in graščino, kjer se na praznem prostoru izgubi vtis linearno strnjenega naselja. Na križišču glavnih dveh cest se prostor razširi in pridobi potencial krajevnega trga. Predimenzionirano krožišče na tem mestu jemlje preveč prostora, zaradi česar je prometna ureditev generator prostora, ki dominira. Tudi parterne površine so na tem mestu v večini namenjene mirujočemu prometu, kar se kaže v pomanjkanju javnih površin ob centralnih dejavnostih, s čimer prostor krajevnega središča izgublja na funkcionalnem in reprezentativnem pomenu.

Na severnem in južnem robu kraja, kjer morfologija historičnega krajevnega tkiva prehaja v suburbani vzorec pozidave, prihaja do konflikta dveh različnih vzorcev – kar je posledica nekontinuirane urbanistične in arhitekturne vizije kraja ter različnih pristopov v dojemanju arhitekture in prostora v različnih časovnih obdobjih. Potok Hinja je ločnica v prostoru, ki kraj razpolavlja. Uspešno v severnem delu kraja tako ločuje območje industrije na enem bregu od stanovanjskega dela naselja na drugem bregu. Na enak način bi bila Hinja lahko naravna ločnica tudi na skrajnem južnem robu naselja, kjer je že predvideno območje za industrijsko cono, zaenkrat zgolj na ravni prostorskih načrtov. Medtem se je na južnem delu kraja nekontrolirano razvil del industrije, ki se stika s stanovanjsko strukturo kraja. V kraju ni urejenih pešpoti ali kolesarskih stez, zato se v ta namen uporablja nekategorizirane ceste in poti ob potoku, na območju športnorekreacijskih in ostalih zelenih površin, delno tudi traso nekdanje železniške proge.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDLOG URBANE UREDITVE NASELJA 3.2

ZASNOVA URBANE UREDITVE

3.2.1

KONCEPT

MERILO 1 : 10 000

3.2.2

ZASNOVA

LEGENDA nadaljevanje obcestne zazidave potrebno oblikovanje javnega prostora ureditev športno rekreacijske poti na trasi opuščene železniške proge širjenje in zgoščanje stanovanjske zazidave površine namenjene športu, rekreaciji in turizmu zeleni predahi med deli naselja območje obdelave MERILO 1 : 10 000

Glavna poteza oz. hrbtenica naselja je vzdolžna cesta, ob kateri se med drugimi nizajo centralne dejavnosti. Naravne danosti tako formirajo decentralizirano linearno krajevno središče. Ostali deli naselja (stanovanjska naselja in industrija) se kot izrastki pripenjajo na t.i. hrbtenico. Zasnova ohranja linearno podobo naselja, ki spominja na zasnovo linearnih mest. Naselje tako lahko imenujemo LINEARNO NASELJE! P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDLOG URBANE UREDITVE NASELJA 3.3

ANALIZE OBRAVNAVANEGA OBMOČJA

3.3.1

MORFOLOŠKA ANALIZA

LEGENDA

3.3.4

ANALIZA NARAVNIH DANOSTI

LEGENDA obcestna zazidava ob regionalni cesti

drevesa in grmovnice

območje obdelave

vodovje

gozd območje obdelave

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDLOG URBANE UREDITVE NASELJA

3.3.2

PROGRAMSKA ANALIZA

LEGENDA

3.3.3

ANALIZA PROMETA

LEGENDA

stanovanjsko

regionalna cesta III. reda

proizvodne dejavnosti

lokalna cesta

izobraževanje

trgovina

javna pot

gostinstvo

krožno križišče

druge centralne dejavnosti

območje obdelave

parkirišče

kultura vhodi zapuščeno območje obdelave

TRGOVINA, BIFE GOSTIŠČE

ŠOLA 1. triada, VRTEC GRAŠČINA GASILSKI DOM POŠTA, FRIZERSKI SALON

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDLOG URBANE UREDITVE NASELJA 3.4

UMESTITEV NOVEGA JAVNEGA PROGRAMA

3.3.1

VARIANTA 01

LEGENDA

3.3.2

VARIANTA 02

LEGENDA obstoječa grajena struktura

obstoječa grajena struktura

predlog nove umestitve

povezovalna poteza kraja

Nadaljevanje niza obcestne zazidave in rušitev stanovanjskih blokov ob Graščini. Nadaljevanje zazidave.

niza

Programski predlog: TRŽNICA

obcestne

Programski predlog: DOM ZA OSTARELE Z GOSPODINJSKIMI SKUPNOSTMI IN VAROVANIMI STANOVANJI. P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDLOG URBANE UREDITVE NASELJA

3.3.3

VARIANTA 03

LEGENDA

3.3.4

VARIANTA 04

LEGENDA obstoječa grajena struktura

obstoječa grajena struktura

predlog nove umestitve

povezovalna poteza kraja

TRGOVINA, BIFE, PICERIJA, FRIZERSKI SALON

ZDRAVSTVENI DOM, LEKARNA KULTURNI DOM KNJIŽNICA KRAJEVNA SKUPNOST, FRIZERSKI SALON

TRGOVINA, BIFE GOSTIŠČE

ŠOLA TELOVADNICA VRTEC GRAŠČINA GASILSKI DOM POŠTA, FRIZERSKI SALON

Nadaljevanje niza obcestne zazidave. Ohranitev stanovanjskih blokov ob Graščini. Rušitev gasilskega doma. Prestavitev ceste vzdolž nove stavbe.

Ohranitev obstoječe grajene strukture. Nadaljevanje niza obcestne zazidave. Prestavitev ceste vzdolž nove stavbe.

Programski predlog: ŠOLA

Programski predlog: ŠOLA P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PREDLOG URBANE UREDITVE NASELJA

3.3.5

PREIZKUS VARIANT NA MAKETI

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PLANIRANJE ŠOL

DR. MARIA MONTESSORI “The environment must be rich in motives which lend interest to activity and invite the child to conduct his own experiences.”

PLANIRANJE ŠOL 4.1

METODOLOGIJA

4.1.1

OTROK IN PROSTOR Arhitektura je lahko dojemana kot ena izmed umetnosti. A vendar se od ostalih umetnosti razlikuje – v sliko ali kip ne moremo vstopiti, nasprotno arhitektura generira prostor, v katerega lahko vstopimo, skozi njega prehajamo in iz njega izstopimo.

01 OTROK S KOCKAMI Spletni vir: http://www.otroci.si/wp/wpcontent/uploads/2014/01/otroska_igra_ super_mami_2008.jpg (17. 04. 2015).

Prostor mora otroku zagotavljati občutek varnosti, istočasno ga mora stimulirati k aktivnostim, ki vzpodbujajo njegov duševni in telesni razvoj. Sociolog dr. Pavel Gantar v enem svojih razmišljanj pravi, da se v občutljivem obdobju otrokove socializacije oblikujejo navade, ki vodijo k trajnostnemu ravnanju v celotnem življenju. Zato mora biti šolski prostor zgled arhitekturnega oblikovanja in rabe. Po drugi strani trdi, da oblikovan prostor na uporabnika ne vpliva v tolikšni meri, da bi lahko govorili o vzgoji prostora. Upravičeno se poraja vprašanje, ali mi oblikujemo prostor ali prostor nas? Gantar na tem mestu meni, da gre za dvosmeren proces, da tudi prostor kot tak potrebuje socializacijo, kar pa ne more biti opravičilo, da je vsak prostor primeren za proces izobraževanja in vzgoje.

04 OTROŠKA IGRA Spletni vir: http://www.motnik.net/ uploads/5/0/1/0/5010094/3994108. png?465 (17. 04. 2015).

Kvalitetno zasnovani odprti prostori dajejo otroku možnost spoznavanja okolice na podlagi lastnega dojemanja in izkušenj. Gre za neformalno obliko učenja. Iz izkušenj vemo, da si stvari lažje in hitreje zapomnimo, če jih sami doživimo in izkusimo z večimi čutili. Pri ustvarjanju prijetnega šolskega okolja je pomemben vidik zadostna mera naravne svetlobe. V prvi vrsti je to pomembno v šolskih učilnicah, kjer se zadostna mera naravne svetlobe zahteva za nemoteno izvajanje šolskega programa. Vsekakor ne gre zapostaviti tudi, prej omenjenih, odprtih prostorov. Skupni prostori z veliko mero naravne svetlobe so prijetni in ustvarjajo ambient, v katerem se otroci radi

03 DELAVNICA IGRIVA ARHITEKTURA Vir: Igriva arhitektura - priročnik za izobraževanje o grajenem prostoru, 2014, str. 127.

05 IGRIVA ARHITEKTURA Spletni vir: http://www.mg-lj.si/system/files/ kolaz%20dan%20habitata1%20mini.jpg (17. 04. 2015).

Za otrokov razvoj so najbolj pomembna prva leta njegovega življenja. Raziskave kažejo, da se psihološki razvoj otroka konča do njegovega tretjega leta, do šestega leta se razvije že več kot polovica vseh njegovih miselnih sposobnosti. Zato je prostor v katerem otrok odrašča izjemno pomemben, njegovo načrtovanje pa odgovorno delo. 02 IGRA Z BARVAMI Spletni vir: http://t3.gstatic.com/images?q= tbn:ANd9GcR6EJSHc_3wu5kimR9guOBBrd 6S-KBJ21WulMby1QhykgUzg8Cx (17. 04. 2015).

zadržujejo, družijo in izmenjujejo svoje kreativne ideje – naj si bo preko igre ali pogovora. Na drugi strani dolgi, temni hodniki ustvarjajo turoben ambient, ki pri otrocih vzbuja občutek utesnjenosti in neprijetnosti, kar se ne nazadnje odraža na odnosu otrok do šole kot ustanove in izobraževalnega procesa. Zavedati se je potrebno, da je šola prva javna ustanova, s katero se otrok sreča in jo je dolžan obiskovati. Prvi vtisi in občutki so temelj dojemanja prostora, čuta za estetiko in ne nazadnje splošne kulture posameznika. Zato je gradnja kvalitetnih šolskih prostorov naša dolžnost in odgovornost!

Šolski prostor lahko v osnovi delimo na dva dela – razred in odprti prostor. Razred je okolje, v katerem se otroke poučuje, zato predstavlja avtoritativni del šolskega prostora, prostor reda in discipline, ki je namenjen delu in učenju. Kot takšnega ga dojemajo tudi otroci. Na drugi strani je odprti prostor okolje, kjer se otroci učijo sami. Odprt prostor ni nujno samo zunanji prostor šole – to so tudi šolski hodniki, skupni prostori, jedilnice, knjižnice ipd.

05 P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PLANIRANJE ŠOL

4.1.2

MONTESSORI PEDAGOGIKA

06 OPAZOVANJE Spletni vir: http://www.igrivarhitektura.org/ images/opazuj%20_%20skice.JPG (17. 04. 2015).

Koncept Montessori izobraževanja je uvedla italijanska zdravnica in učiteljica Maria Montessori. Glavni in vodilni motiv Montessori pedagogike je: »Pomagaj mi, da naredim sam.« Učenci se v Montessori izobraževanju sami odločajo, kaj želijo početi, kot tudi, na kakšen način želijo doseči zastavljeni cilj. V omenjenem konceptu otroci spoznavajo delovanje procesov s tem, da so vanje vključeni. Tako sodelujejo tudi pri pripravi in strežbi hrane, pri skrbi za rastline ali domače živali ipd. Pri procesu učenja so bistveni vsi otrokovi čuti (dotik, vid, sluh, vonj, okus). Svoje znanje nadgrajuje na lastnih izkušnjah, uči se iz lastnih napak, kar mu privzgoji misel, da je za dosego cilja potrebno vložiti zadostno mero truda. 07 OTROCI SAMI VRTNARIJO Spletni vir: http://cdn.theatlantic.com/static/ mt/assets/national/montessorigarden.jpg (17. 04. 2015).

Okolje vpliva na otrokov razvoj in rast, zaradi česar mora biti okolje takšno, da stimulira razvoj vseh funkcij. Okolje otroku daje možnost oblikovanja lastnega duševnega in fizičnega sveta, daje mu možnost, da razvija svoje sposobnosti in možnost koncentracije. Oprema je prilagojena otrokom tako, da jim je vse na dosegu roke. Šolski prostori so zelo organizirani, tako v fizičnem (postavitev), kot v konceptualnem smislu (uporaba materialov). Takšno okolje naj bi spodbujalo razvoj »notranje discipline« pri učencih, ki v takšnem okolju lažje vzdržujejo koncentracijo, so bolj vztrajni, temeljiti, samozavestni itn. Otroci se v konceptu Montessori izobraževanja lahko svobodno gibajo med različnimi učilnicami – niso vezani na svojo matično učilnico. Tako lahko celoten vrtec ali šolo dojemamo kot eno veliko učilnico. Zaželeno je, da imata vrtec ali šola svoj vrtiček, po možnosti tudi domače živali, kjer se otroci učijo skrbeti zanje.

08 UČNI PRIPOMOČEK Spletni vir: http://digital.library.upenn.edu/ women/montessori/method/194.gif (17. 04. 2015).

09 MONTESSORI UČILNICA NEKOČ Spletni vir: http://danvillemontessorischool. org/montclass.gif (17. 04. 2015).

10 MONTESSORI UČILNICA DANES Spletni vir: http://www.montessoricentenary. org/photos/images/005118.jpg (17. 04. 2015).

V razredu so otroci različnih starosti, s čimer se krepi medsebojna strpnost in spoštovanje. Šolske ure niso strogo določene, praviloma se posamezna dejavnost izvaja neprekinjeno, idealno časovno obdobje za dejavnost so tri ure. Zagovarjajo predpostavko, da je za otrokov razvoj (še posebej jezikovni) najbolj pomembnih prvih pet let. V prvem obdobju življenja otroci namreč vsrkavajo vse znanje in vzorce iz okolja in so najbolj dovzetni za učenje novih stvari. Pri izobraževanju uporabljajo posebno Montessori učno gradivo, učitelji pa morajo biti primerno izobraženi za izvajanje omenjenega programa.

10 P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PLANIRANJE ŠOL

4.1.3

WALDORFSKO IZOBRAŽEVANJE Waldorfski koncept izobraževanja predstavlja humanistični pristop k pedagogiki, ki temelji na filozofiji izobraževanja avstrijskega filozofa Rudolfa Steinerja. Steiner obdobje izobraževanja deli na tri faze – zgodnjo, kjer se osredotoča na praktičnost, ročne aktivnosti in izobraževanje preko kreativne igre; osnovno izobraževanje, ki izpostavlja razvoj umetnostnega izraza in socialno interakcijo; sekundarno izobraževanje, ki se osredotoča na kritično mišljenje in empatično razumevanje. Walfdorska pedagogika poudarja vlogo domišljije pri otrokovem razvoju ter zagovarja izobraževanje kot preplet intelektualnih, praktičnih in umetniških aktivnosti. Cilj izobraževanja je ustvariti samostojne, moralno odrasle in družbeno ozaveščene posameznike. Kvalitativni aspekt je občutno pomembnejši od kvantitativnega in ocenjevalnega, še posebej v mladih letih. Prva waldorfska šola je pričela delovati leta 1919 in danes waldorfski koncept izobraževanja predstavlja najbolj razširjen alternativni izobraževalni model na svetu. Waldorfski koncept je, še posebej v Evropi, močno vplival tudi na tradicionalni model javnega izobraževanja. V mnogih državah so izobraževalne ustanove po waldorskem modelu postale del javnega izobraževanja. Učilnice naj bi v prvem, zgodnjem, obdobju izobraževanja spominjale na dom. Vsebovale naj bi čim več naravnih materialov in preprosto

11 MED POUKOM Spletni vir: http://www.emersonwaldorf.org/ files/images/ls_overview_slides/01.jpg (17. 04. 2015).

4.1.4 opremo. Enako velja za pripomočke, ki jih otroci uporabljajo pri igri in učenju. V omenjenem obdobju waldorfski koncept zavrača vključevanje tehnološki naprav (televizija, računalnik) v izobraževalni proces, ker zavirajo otrokov kreativni razvoj in niso v skladu z njegovimi potrebami. V drugem obdobju osnovnega izobraževanja so akademske vsebine predstavljene preko umetniških pristopov – pripovedi, vizualne umetnosti, glasbe ipd. Temu primerna mora biti tudi zasnova učilnic. V waldorfskem konceptu je učitelj lik vzornika, ki mu učenci sledijo. Bolj kot na principu avtoritativnosti, proces poteka na principu medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Sedežni red in razporeditev učilnic temelji na osebnostih učencev, kar je del koncepta, ki ga zagovarja Steiner. V obdobju sekundarnega izobraževanja se učenci najbolj posvečajo akademskim predmetom, ob enem pa nadaljujejo z umetnostjo, glasbo ipd. Kljub zahtevnejšim temam, izobraževanje še vedno temelji na lastnih izkušnjah in kritičnem mišljenju posameznikov. Waldorfski koncept spodbuja vključevanje šole in učencev v okolje. Sledijo dejstvu, da omenjeno krepi socialni razvoj otrok in zvišuje raven medsebojnega spoštovanja in sočutja. Mnoge raziskave kažejo na to, da so učenci waldorfskih šol bolj družbeno angažirani in bolj vpeti v socialno dogajanje v lokalnem okolju.

REGGIO EMILIA PEDAGOGIKA

12 SVETLA UČILNICA Spletni vir: http://cefpi.org.au/assets/ gallery/263/1212.jpg (17. 04. 2015).

Reggio Emilia je pedagoški koncept, ki se je razvil v 60. letih prejšnjega stoletja v italijanskem mestu, po kateri je dobil tudi ime. Po svetu se je začel širiti po letu 1983, ko je razstava izdelkov otrok, ki so obiskovali vrtce in šole z omenjenim konceptom, v Stockholmu požela veliko zanimanje strokovne in širše javnosti. Koncept izobraževanja temelji na trditvi, da ima otrok velike ustvarjalne sposobnosti za odkrivanje okolja in sveta, ki ga obdaja. Program temelji na principih medsebojnega spoštovanja, odgovornosti in učenja preko odkrivanja novega na podlagi lastnih izkušenj. Učitelji otrokom nudijo pomoč, pri izpopolnjevanju in izobraževanju na področjih, za katere sami izkažejo zanimanje. Koncept Reggio Emilia izhaja iz predpostavke, da se otroci rodijo s sto jeziki, vendar jim kmalu

ostane samo eden, saj ostale zapostavljajo. Zato se v tej obliki izobraževanja spodbuja uporabo različnih oblik izražanja (mimika, govor, glasba, risba…) in uporabo vseh čutil, tudi tistih, ki so sicer bolj zapostavljena (tip, okus, vonj). Vrtec ali šola morata biti tesno vpeta v kulturo okolja. Prostor vzgoje in izobraževanja se dojema kot živ organizem, ki je odprt v okolje, ki generira dogajanje. Ideje in znanje se preko otrok širijo na družine in širše, enako v obratni smeri. Vrtec ali šola v konceptu Reggio Emilia predstavlja prostor kjer se srečujejo otroci in odrasli, zato je pomembno, da se v njem vsi dobro počutijo. Prostor je zato »tretji vzgojitelj«. Prostori vrtca ali šole morajo biti odprti, s čim več naravne svetlobe. Vizualno se morajo povezovati med seboj in z okolico.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PLANIRANJE ŠOL 4.2

IZHODIŠČA

4.2.1

PRAVILNIKI IN SMERNICE Osrednji dokument, na katerega se lahko opremo pri načrtovanju šolskih zgradb so Navodila za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji iz leta 2007. LOKACIJA ŠOLE

ORIENTACIJA ŠOLSKE STAVBE

SKUPNI ŠOLSKI PROSTORI

Lokacijo šole je treba izbrati smiselno na podlagi ekonomskih, ekoloških, zdravstvenih, urbanističnih in tehničnih kriterijev. Zemljišče mora zagotavljati dobro prometno povezanost, a biti istočasno orientirano v mirno okolje. Pogoj za dobro lokacijo je svež zrak brez prahu, dima, plinov, sevanja ipd. Zemljišče naj leži v zelenem predelu v bližini parkovnih površin. Mikroklimatske pogoje šolskega zemljišča lahko dodatno izboljšamo z ustrezno vegetacijo. Šolsko dvorišče je namenjeno oddihu in rekreaciji učencev. Njegova umestitev ne sme motiti šolskega procesa. Šolski vrt omogoča izvajanje pouka na prostem. Zunanja športna igrišča so namenjena izvajanju športne vzgoje na prostem ter rekreaciji učencev. Zaželeno je, da so dostopna tudi v popoldanskem času, ko so na voljo vsem krajanov in društvom. Gospodarsko dvorišče je namenjeno dovozu živil in kuriva ter odvozu odpadkov ipd. Od ostalega šolskega dvorišča mora biti ustrezno ločeno. Zagotoviti je potrebno zadostno število parkirnih mest za avtomobile in kolesa ter predvideti smiselne dostope. Vhodi v šolo naj bodo diferencirani glede na pomembnost, gospodarski vhod mora biti ločen. Dostopi in vhodi morajo biti prilagojeni otrokom in gibalno oviranim.

Kadar lokacija omogoča, se matične učilnice orientira proti jugu ali jugovzhodu. Predmetne in specialne učilnice je mogoče orientirati tudi na sever. Dopustne so tudi ostale orientacije, ki so pogojene z lastnostmi lokacije – oblika parcele, veter, hrup… V vsakem primeru je potrebno zagotoviti celodnevno pravilno osvetlitev.

Šolska knjižnica je osrednji študijski in informacijski center šole. Umeščena je v osrednjem delu šolske stavbe. Del knjižnice je tudi multimedijska učilnica. Zasnova in oprema knjižnice naj omogoča hkraten potek različnih dejavnosti (predavanja, razstave, izposoja gradiva…). Osrednji prostor šole je večnamenski prostor. Navezuje se na glavni šolski vhod, prostore za pouk in kuhinjo. Zasnovan mora biti tako, da omogoča uporabo za različne dejavnosti. Namenjen je srečevanju in druženju učencev, šolski prehrani, kulturnim prireditvam, predavanjem, plesom… Lociran naj bo v pritličju in zagotavlja smiselno povezavo zunanjega in notranjega prostora. Upravni prostori šole zagotavljajo skupne prostore za učitelje, upravo in administracijo. Primerno je predvideti tudi prostore za strokovne službe, v določenih primerih tudi prostor za zdravstveno varstvo (šolska ambulanta). Šolska kuhinja zagotavlja šolsko prehrano. Lahko je namenjena celotnemu procesu priprave obrokov ali pa deluje zgolj kot razdeljevalnica, medtem ko se hrana pripravlja v dislocirani centralni kuhinji. Ostali gospodarski prostori obsegajo še delavnico, shrambe, arhiv, prostore za čistile in prostore energetske oskrbe šole.

ZASNOVA ŠOLE Šolska stavba mora zagotavljati optimalne kapacitete za izvajanje vzgojno izobraževalne dejavnosti. Pri snovanju je potrebno upoštevati spreminjanje in razvoj pedagoškega procesa, zato je šolsko stavbo potrebno zasnovati fleksibilno. Predvideti je potrebno fleksibilnost celotnega šolskega kompleksa, ki omogoča kasnejše razširitve. Prav tako je potrebno predvideti fleksibilnost šolske zgradbe, ki naj omogoča prilagajanje novim potrebam v prihodnosti. Šolska zgradba mora zagotavljati možnost oblikovanja različno velikih učnih skupin.

PROSTORI ZA POUK Šolski pouk se izvaja v eni izmeni, normativno število učencev v enem razredu je 28. Učenci od 1. do 5. razreda imajo matične učilnice, z občasno uporabo specialnih učilnic. Pouk za učence od 6. do 9. razreda se izvaja v predmetnih učilnicah. Matične učilnice so praviloma velike 60 m2. Prostori za pouk prvega triletja naj v prostorski zasnovi tvorijo zaključeno celoto, z ločenim vhodom in garderobo. Iz učilnic prvega triletja se zagotovi direkten izhod na delno pokrito zunanjo teraso. S tem je omogočeno izvajanje pouka na prostem, delo v skupinah in sprostitev. Prostori prvega triletja imajo ločene sanitarije. Del šole, namenjen prvemu triletju, mora biti ustrezno povezan s skupnimi šolskimi prostori. Prostori drugega triletja imajo lahko skupen vhod s tretjim triletjem, morajo pa imeti ločene garderobe. Pouk tretjega triletja se izvaja v predmetnih učilnicah. Praviloma so namenjene pouku enega predmeta ali predmetnega sklopa, lahko pa se med seboj ustrezno dopolnjujejo. Predmetnim učilnicam so, odvisno od vrste učilnice, dodane male učilnice. Za vsako predmetno področje je potrebno predvideti ustrezno število kabinetov. Dimenzije in velikosti šolskih miz predpisuje standard SIST EN 1729-1:2012. Poleg tega je potrebno v učilnicah predvideti ustrezno število shranjevalnih omar za didaktična sredstva in pripomočke. Posamezne učilnice so prilagojene glede na izvajanje programa (predmetov).

Garderobe so urejene tako, da omogočajo čim bolj smiseln proces preobuvanja in preoblačenja otrok ob prihodu v šolo. Za prvo triletje so zaželene ločene centralne garderobe z odprtimi elementi, razdeljene po posameznih oddelkih. Za drugo in tretje triletje so bolj primerne garderobne omarice, ki omogočajo tudi hrambo šolskih potrebščin. V šoli je potrebno zagotoviti ustrezne sanitarije. Lahko so organizirane po skupinah ali centralno po posameznih etažah. Največja oddaljenost sanitarij od učilnice naj ne presega 40 metrov. Za umivanje rok pred jedjo je potrebno predvideti umivalnike tudi v učilnicah, prav tako v večnamenskem prostoru ali šolski jedilnici. Komunikacije med seboj povezujejo različne šolske trakte. Komunikacijske površine naj bodo čim manjše, vendar v skladu z minimalnimi dimenzijami. Komunikacijske poti morajo biti čim enostavnejše in kratke. Stopnišča morajo biti iz glavnih horizontalnih komunikacij hitro in enostavno dostopna. Vhodi v šolo morajo biti premišljeno locirani in dobro vidni. Pred vhodi naj bo nadstrešek, ki varuje pred dežjem in vetrom. Vhodna avla tvori povezavo med vhodom in centralnim delom šole. Lahko je zasnovana tako, da se odpira kot del večnamenskega prostora.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PLANIRANJE ŠOL

4.2.2

TIPOLOGIJE ŠOL - REFERENČNI PRIMERI

4.2.2.1

ŠOLA KOT DOM Montessori šola | Delft | Nizozemska | Herman Hertzberger Vhod v šolo je skrbno zasnovan kot prostor, ki otroka pozdravi in sprejme – mu nudi zatočišče. Prehod iz javnega prostora v zasebnega – iz zunanjega sveta v šolski milje – je prehoden. Šola nudi občutek domačnosti in deluje kot dom. Glavni vhod se odpira na veliko notranjo igralnico, ki omogoča omenjeni mehek prehod. Osnovni element Hertzbergerjeve šole je osrednji multifunkcionalni hodnik, ki deluje kot interna ulica šole. Hodnik in učilnice, ki se nanj odpirajo, vzpodbujajo različne interaktivne, svobodne in spontane učne aktivnosti, povezane z Montessori programom.

02 TLORIS Vir: Modern schools: a century of design for education, 2011, str. 350.

Učilnice so zasnovane v obliki črke L, s čimer so znotraj njih ustvarjeni manjši ambienti, ki spodbujajo kreativnost in v katerih je mogoče istočasno izvajati več različnih aktivnosti. Skupek petih učilnic vključuje še prostor za skupinske aktivnosti, ki je osvetljen z zadostno mero naravne svetlobe. Učilnice naj bi dajale vtis doma v malem – v tem kontekstu so oblikovani tudi vhodi v učilnice. Vstopi niso neposredni, pred vsakim vhodom je garderoba, klop in mizica, kar daje občutek domačnosti in vzpodbuja socialne stike.

01 UČILNICA Vir: Modern schools: a century of design for education, 2011, str. 357.

02 03 UREJANJE VRTOV Vir: Modern schools: a century of design for education, 2011, str. 355.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PLANIRANJE ŠOL

4.2.2.2

ŠOLA BREZ HODNIKOV Gimnazija Bežigrad l Ljubljana l Emil Navinšek

04 TLORIS Vir: Contemporary school architecture in Slovenia 1991-2007, 2008, str. 23.

Tekstilna tehniška šola Kranj l Kranj l Emil Navinšek 06 TLORIS Vir: Contemporary school architecture in Slovenia 1991-2007, 2008, str. 25.

Emil Navinšek velja za pionirja gradnje šol brez hodnikov. V svojih zasnovah je hotel šolske objekte narediti svetle, zračne, pregledne in funkcionalne. Zasnova objekta se vrti okrog svetle in velike centralne avle, osvetljene z dveh strani. Okoli nje so z dveh strani nanizane učilnice. Navinšek je koncept brezkoridornih sistemov predstavil tudi v svoji knjigi The Revolutinary new corridor – free systems in Architecture iz leta 1969. Prva šola zgrajena po tem principu je Gimnazija Bežigrad, kateri je po zasnovi sledilo še več deset šol po celi Sloveniji. V vsakem nadstropju

je namesto hodnikov umeščena osrednja avla s stopniščem. Če zgradbo gledamo kot metaforo mesta, se je Navinšek z ukinitvijo hodnikov znebil vsega slabega, kar prinaša ulica, in z avlo pridobil vse dobro, kar prinaša trg. Tako kot vse Navinškove šole, tudi Gimnazijo Bežigrad zaznamuje jasna tlorisna zasnova, skromno členjenje stavbnega volumna, velika okna, dobra osvetlitev osrednje avle. Velik poudarek je Navinšek posvetil izboru materialov. Skupni prostor so izvedeni v teracu in kamnu, učilnice imajo obloge iz lesa.

06 07 OSREDNJA AVLA - HODNIK Vir: Contemporary school architecture in Slovenia 1991-2007, 2008, str. 22.

05 ZUNANJI POGLED Spletni vir: http://www.ssolski-muzej.si/ sprehod/lj_okolica/g_bezigrad/foto1.jpg (21. 04. 2015).

07 P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PLANIRANJE ŠOL

4.2.2.3

ŠOLA V NARAVI

4.2.2.4

Osnovna šola Ob Rinži | Kočevje | N. Dodd, T. Glažar, V. Perović, A. Vehovar 08 SITUACIJA ŠOLE Spletni vir: http://akka.si/wp-content/ uploads/2015/04/Ob-Rinzi-ElementarySchool-06-1024x585.jpg (16. 04. 2015).

ATRIJSKA ŠOLA Vangebo school | Søllerød | Danska | G. Bornebusch, M Brüel, J. Selchau, H. Larsen

12 TLORIS Vir: Modern schools: a century of design for education, 2011, str. 188.

08 10 VHODNA AVLA Spletni vir: http://www.bevkperovic.com/ pictures/05-school_Kocevje.jpg (16. 04. 2015).

Osnovna šola ob Rinži se v svoji zasnovi prilagajo topografiji terena. Objekt deluje kot ločnica med urbanim območjem in gozdno krajino – vpet je v gričevnat teren z vrtačami in bujnim gozdom. Zasnova objekta je zasnovana iz dveh introvertiranih delov v obliki črke U, ki se stikata s hrbtnima stranema. Vhodni del leži v bližini ceste, v njem se nahaja skupni program šole s knjižnico, jedilnico in večnamenskim prostorom. Drugi del z učilnicami se odpira proti jugu in se prepleta z obstoječo krajino.

Oprema prostorov je zasnovana kot sestavni del učilnic. Predelne stene so zasnovane kot leseni pohištveni elementi in omogočajo fleksibilnost izvajanja šolskega programa in oblikovanje različno velikih delovnih skupin. Zunanje stranice učilnic so v maksimalni meri zastekljene, kar omogoča direktno vizualno komunikacijo z naravo.

09 VHODNO DVORIŠČE Spletni vir: http://www.bevkperovic.com/ pictures/01-school_Kocevje.jpg (16. 04. 2015).

11 FASADA V NARAVI Spletni vir: http://www.bevkperovic.com/ pictures/07-school_Kocevje.jpg (16. 04. 2015).

13 ATRIJ Vir: Modern schools: a century of design for education, 2011, str. 189.

Šola v bližini Kopenhagna, zgrajena leta 1960, je eden izmed primerov atrijskih paviljonskih šol, zasnovana na sistemu učilnic in pripadajočih zunanjih atrijev, ki so medsebojno povezani s sistemom internih hodnikov in zunanjih prehodov. Učilnica in pripadajoči atrij sta med seboj tesno povezana in diferencirana od preostalega kompleksa, kar zagotavlja določeno mero individualnosti znotraj velikega kompleksa. Učilnice so organizirane znotraj serije paralelnih lamel. Predstavljajo zgoščen sistem zamikajočih se učilnic in polprivatnih prehodov. Učilnice se preko steklenih površin odpirajo proti jugu – na pripadajoči atrij. Vsaka od šestih lamel z učilnicami predstavlja svojo starostno kategorijo, zaradi česar lamele delujejo kot soseske znotraj kompleksa šole. Na severni strani se lamele priključujejo na hodnik in serijo specialnih skupnih učilnic, od katerih ima prav tako vsaka svoj pripadajoči atrij. Glavni hodnik naravno svetlobo dobiva z južne strani, kjer se tudi odpira na skupne atrije.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PLANIRANJE ŠOL

4.2.2.5

LONGITUDINALNA ŠOLA Osnovna šola Fran Krsto Frankopan | Krk | Hrvaška |Randić Turato

14 TLORIS Spletni vir: http://ad009cdnb.archdaily. net.s3.amazonaws.com/wp-content/ uploads/2009/10/1256761435-groundfloor-plan-1000x874.jpg (17. 04. 2015).

École maternelle de l’Unité | Firminy - Vert | Francija |Le Corbusier Interier je prilagojen merilu otrok, uporaba barv in velika količina naravne svetlobe ustvarjata prijetne in kreativne ambiente, ki otroka spodbujajo k aktivnosti. Zunanje terase, namenjene igri in pouku na prostem, so dostopne preko klančin. V spodnjem nadstropju se nahajajo prostori namenjeni kreativnemu ustvarjanju in služijo tudi kot skupne notranje površine.

17 HODNIK Spletni vir: http://aasid.parsons.edu/ decorationascomposition/sites/default/files/ corbu1_0.PNG (23. 04. 2015).

19 SKUPNI PROSTOR Z ODPRTIMI UČILNICAMI Spletni vir: http://img.over-blog-kiwi. com/0/55/72/50/20140730/ob_86de2d_ juillet-013.jpg (23. 04. 2015).

Le Corbusierejeva šola predstavlja vrtec in osnovno šolo. Nahaja se na vrhu 19-nadstropnega stanovanjskega bloka, enega izmed Le Corbusierjevih Unitejev, zgrajenem v francoskem kraju Firminy-Vert. Šola naj bi ustrezala potrebam po izobraževanju in druženju stanovalcev – blok je bil zasnovan kot utopična skupnost, ki bi delovala sama zase, v industrijskem mestu v bližini Lyona. Organizirana je v zgornjih dveh nadstropjih bloka.

Kompleks osnovne šole je lociran na SV delu starega mestnega jedra. V zasnovo šole je vključen srednjeveški zid. Objekt se prilagaja topografiji terena in ohranja merilo okolice – posledica tega je zasnova zalomljene lamele v obliki črke Z. Učilnice so orientirane proti mestnemu obzidju in vmesnemu prostoru – mlajši imajo neposreden izhod iz učilnic na zasebni zunanji prostor, starejšim se odpira pogled preko mestnega obzidja v prvem nadstropju. Pri zasnovi šole je pomembno vlogo igrala

bojazen, da bi šolski kompleks prevladal nad merilom srednjeveškega mesta in tako znatno spremenil njegovo podobo. Zato je bila šola zasnovana kot del mesta, meja med javnim in šolskim prostorom je s tem zabrisana. Javni prostor se uporablja kot šolski prostor in obratno. Na prelomu lamele v obliki črke Z je locirana vhodna avla šole. Prostor avle je dvovišinski in povezuje nadstropja s klančinami in naprej s hodniki. Šolski hodniki, ki sledijo nepravilni obliki terena, so interpretirani kot podaljški mestnih ulic in sledijo ideji, da je šola del mesta.

15 AVLA Spletni vir: http://ad009cdnb.archdaily. net.s3.amazonaws.com/wp-content/ uploads/2009/10/1256761355-218-hall-1000x683.jpg (17. 04. 2015).

16 ZASEBNI PROSTOR PRED RAZREDI Spletni vir: http://ad009cdnb.archdaily. net.s3.amazonaws.com/wp-content/ uploads/2009/10/1256761350-129-ispredrazreda-1000x665.jpg (17. 04. 2015).

18 UČILNICA Spletni vir: http://ivdl.blog.lemonde.fr/ files/2008/03/ecole.1204820312.thumbnail. JPG (23. 04. 2015).

Učilnice v zgornjem nadstropju so nanizane linearno – po štiri učilnice in spremljevalni prostori na vsaki strani vhodne avle. Dostopne so preko hodnikov, ki potekajo vzdolž stavbe, zasnovane kot stimulativna okolja z nišami za sedenje, delovnimi površinami ipd. Medsebojno jih je mogoče povezati z odmikom pomičnih šolskih tabel, ki odmaknjene vzpostavijo velike učne prostore. P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PLANIRANJE ŠOL

4.2.2.6

SVETLA IN “TOPLA” ŠOLA Hauptschule Klaus | Klaus | Avstrija |Dietrich Untertrifaller Architekten

21 TLORIS Spletni vir: http://www.dietrich.untertrifaller. com/wp-content/uploads/2003/09/Halleund-Schule-Klaus-E0-960x720.jpg (17. 04. 2015).

20 AVLA Spletni vir: http://www.dietrich.untertrifaller. com/wp-content/uploads/2008/08/ Hauptschule_Klaus_08_ex-540x720.jpg (17. 04. 2015).

21 22 SVETLI HODNIKI Spletni vir: http://www.dietrich.untertrifaller. com/wp-content/uploads/2003/09/ Hauptschule_Klaus_03-540x720.jpg (17. 04. 2015).

Nov kompleks šole je trdno umeščen ob zavoj lokalne ceste. Objekt je rahlo odmaknjen od ceste in ima obliko črke L, kar mu, v kombinacijo z dolgo južno fasado, omogoča formiranje trga. Ozek povezovalni del predstavlja pokriti atrij šole s knjižnico v nadstropju. Severni del kompleksa vsebuje učilnice, ki se raztezajo ob vzhodni in zahodni fasadi. Programsko je lamela razdeljena v tri vzporedne dele. V sredini je širok in zračen osrednji hodnik, na levi strani so posebne učilnice s pripadajočimi kabineti. Desno od glavnega hodnika je večetažen prostor, ki je naravno

osvetljen preko velik strešnih oken zgoraj. Večetažni prostor vsake toliko časa presekajo mostovi, ki zagotavljajo dostop do učilnic. Učilnice so široke in svetle, tiste na vzhodni strani dodatno svetlobo dobivajo iz osrednjega večetažnega prostora. Zasnova fasadnega plašča onemogoča pregrevanje in v sodelovanju s kontroliranim prezračevanjem šolo po porabi energije uvršča med gradnje v pasivnem standardu. Konstrukcijska zasnova stavbe je izvedena v lesu.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PLANIRANJE ŠOL

4.2.2.7

PREHODNA ŠOLA Srednješolski center Split | Split | Hrvaška |Dinko Kovačić Srednješolski center na Visoki v Splitu, zgrajen v začetku 90. let, je bil prvotno projektiran kot enoten šolski kompleks – šolski center za gradbeništvo. S spremembo šolskega programa se je v fazi projektiranja spremenil tudi projektni program – tako so namesto ene šole na tem mestu nastale štiri srednje šole različnih usmeritev, s skupnim večnamenskim prostorom. Prav ta prostor postane notranji trg – »pjaca« šole. Prostor je zasnovan na konceptu in predpostavki, da je hiša pomanjšano mesto, na podlagi česar se lahko prepozna hodnike –

ulice, ki vodijo proti šolam – hišam, v katerih se zopet pojavi delitev na učilnice – sobe, s skupnimi prostori med učilnicami, ki postanejo dnevne sobe šole. Ideja osrednjega skupnega prostora šole ni samo javni prostor šole ampak celotne soseske. Zasnovan je tako, da funkcionira kot promenadna komunikacija naselja. Ideja je še dodatno potencirana z elementi eksterierja, ki jih arhitekt povleče v notranji prostor – žvrgolenje ptic v velikih in zračnih kletkah, dalmatinske skale, voda in klopi pod drevesi.

24 PREHODNA AVLA Avtor: Davor Podbregar, 2013.

23 TLORIS Spletni vir: http://www.arhitekti.hr/ EasyEdit/UserFiles/Novosti/cijelisvijet-se-divio-kompleksu-split-3/ cijeli-svijet-se-divio-kompleksu-spl it-3-635207121261722265-6_800_600. jpeg (17. 04. 2015).

24 25 ULIČNA OPREMA V INTERIERJU Spletni vir: http://www.dinkokovacic.net/ images/stories/izvedeni/s_centar_6.jpg (17. 04. 2015).

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PLANIRANJE ŠOL

Gimnazija 46º09’N/16º50E | Koprivnica | Hrvaška |Studio up 26 PREHODNI HODNIK Spletni vir: http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/ uploads/2009/05/1611813026_89.jpg (17. 04. 2015).

27 AKSONOMETRIČNA SHEMA Spletni vir: http://s3.amazonaws.com/ europaconcorsi/project_images/1324210/ axonometry.jpg (17. 04. 2015).

vseh štirih strani novega volumna. Koncept skupnega vmesnega prostora omogoča najrazličnejše interpretacije volumna stavbe, tako z vidika funkcionalnosti kot tudi z vidika pojavnosti. Zasnova enotnega stavbnega volumna s transparentno membrano predstavlja

radikalen odmik od tradicionalnega snovanja šolskih in športnih objektov. Program stavbe je organiziran okrog notranje ulice, na katero se navezujejo vsi funkcionalni sklopi. Prostorsko in vizualno prepletanje različnih funkcij ustvarja sinergijo različnih uporabnikov in procesov.

28 UMESTITEV V PROSTOR Spletni vir: http://s3.amazonaws. com/europaconcorsi/project_ images/1324194/00084.jpg (17. 04. 2015).

Lokacija gimnazije in športne dvorane se nahaja na stiku dveh, med seboj popolnoma različnih, delov mesta – predmestja enodružinskih hiš na eni strani ter višje in bolj strnjene mestne strukture na drugi strani. Novi kompleks stoji prav med omenjenima dvema ekstremoma. Hibrid stisnjenega

enotnega volumna gimnazije in športne dvorane z zapletenimi prostorskimi povezavami znotraj volumna je pravo nasprotje velikega praznega prostora parcele. Volumen je postavljen točno na sredino parcele, zaradi česar vzpostavlja provokativen odnos med polnim in praznim, kar je posledica nedefinirane okolice – praznosti z 28 P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PROJEKT

OSCAR NIEMEYER “Architecture is my work, and I’ve spent my whole life at a drawing board, but life is more important than architecture. What matters is to improve human beings.”

PROJEKT 5.1

Obstoječa linearna grajena struktura z vzdolžno zarezo potoka.

URBANISTIČNA ZASNOVA

Volumen pravilne oblike se razpolovi in razmakne.

Oblikujeta se dve lameli, kateri se vzdolžno zamakneta.

Zelenje ob vodi je močna poteza, ki skupaj s potokom deli kraj na dva dela.

Zamaknjeni lameli formirata trga - zunanji prostor šole in kraja.

Razmaknjeni lameli omogočata medsebojno povezovanje trgov preko šole.

Nov objekt nadaljuje oz. zapolni niz obcestne pozidave in je tako neposredno vpet v strukturo kraja. Enoten volumen predstavlja konvencionalno obliko šole.

Stik dveh lamel ustvari pretočen prostor, ki postane osrednji element nove šole, prostor druženja, zadrževanja, prehajanja, dogajanja...

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PROJEKT

Regulacija ceste.

Vzpostavi se nova peš povezava, ki poteka po trasi bivše železniške proge, se razlije preko trga pred graščino, steče skozi novo šolo in razširi v nov trg na drugi strani objekta ter se tako naveže na kraj.

Umestitev nove oblike šole v prostor.

S prekinitvijo zelenja ob potoku povezovalna peš pot prekine močno potezo in s tem poveže oba dela kraja. Trg na severu je vezni element med krajem in šolo, na južni strani trg povezuje šolo z obstoječim vrtcem in športnorekreacijskimi površinami. Šola tako deluje kot generator kraja, ki povezuje bivalni del naselja s športno-rekreacijskim.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PROJEKT 5.2

ARHITEKTURNA ZASNOVA

5.2.1

KONCEPT

5.2.2

PROGRAMSKA SHEMA LEGENDA

Z razpolovitvijo osnovnega stavbnega volumna nastaneta lameli, ki z vzdolžnim zamikom definirata novonastala trga ter vmesni prehoden prostor. Le-ta postane stičišče štirih točk – dveh lamel ter dveh zunanjih trgov. Tako volumen avle predstavlja povezovanje zunanjega in notranjega prostora – osrednji prostor, ki celoten kompleks združuje v celoto. Program prve triade je umeščen v pritličje in se preko celotne dolžine lamele odpira proti potoku, s čimer je omogočen neposreden stik z naravo in možnost za pouk na prostem. Šolska knjižnica se odpira proti trgu in je dostopna tudi v popoldanskem času, zaradi česar postaja generator krajevnega dogajanja. Servisni prostori s šolsko kuhinjo so umeščeni ob cesti, kar zagotavlja dobro dostopnost in oskrbo. Upravni prostori s šolsko administracijo in zbornico so orientirani proti trgu in šolskemu vhodu. Prostori druge in tretje triade so umeščeni v obeh lamelah zgornjega nadstropja in se odpirajo proti trgu in zelenju ob potoku. Učilnice v zgornjem nadstropju so smiselno razporejene po tematskih sklopih, kar omogoča optimalno izvedbo učnega procesa.

SKUPNI PROSTORI

UČILNICE

TEHNIČNI PROSTORI

hodniki in skupne površine

1. triada

kabineti

vertikalne komunikacije

2. triada

upravni prostori

3. triada

gospodarski prostori

knjižnica

sanitarije

LEGENDA horizontalne komunikacije vertikalne komunikacije vhodi v učilnice

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PROJEKT

5.2.3

SHEME POTI UPORABNIKOV

UČENCI 1. TRIADE

UČENCI 3. TRIADE

UČENCI 2. TRIADE (4. in 5. razred)

UČITELJI

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PROJEKT

5.2.4

SCENARIJI

5.2.4.1

SCENARIJI NA TRGU

OBIČAJEN ŠOLSKI DAN

PRIREDITEV NA PROSTEM

ŠPORTNI DAN

GASILSKO TEKMOVANJE

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PROJEKT

5.2.4.2 OBIČAJEN ŠOLSKI DAN MED ODMOROM

SCENARIJI V OSREDNJEM SKUPNEM PROSTORU ŠOLE RAZSTAVA UČENCEV ZAKLJUČKU ŠOLE

PROSLAVA OB PRAZNIKU

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PROJEKT 5.3

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

AB rebrasta plošča d=20 cm rebra 30/40 cm, osni razmik 2 m

AB plošča d=20 cm mreža nosilcev v plošči

AB stena d=20 cm I nosilec, HEA 140

AB plošča d=20 cm

mreža nosilcev v plošči AB steber 20/30 cm

AB stena d=30 cm AB temeljna plošča d=50 cm

Objekt je temeljen s temeljno ploščo debeline 50 cm pod celotnim objektom. Nosilna konstrukcija je stenska, izvedena v armiranem betonu debeline 20 ali 30 cm. Nosilne stene potekajo skozi obe nadstropji, od temeljne plošče do plošče strehe. Na nekaterih mestih konstrukcijo predstavljajo armirano betonski stebri dimenzije 20/30 cm. Na zunanji steni proti trgu (knjižnica v pritličju, kabinet v nadstropju) je konstrukcija izvedena z jeklenimi I nosilci HEA 140, ki zaradi velikih odprtin nosijo fasado. Medetažne plošče so armirano betonske, debeline 20 cm. Medetažna plošča in plošča strehe sta v delu osrednje avle zaradi razponov izvedeni kot rebrasti armirano betonski plošči debeline 20 cm, z dodatnimi rebri dimenzije 30/40 cm z medsebojnim osnim razponom 2 m.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PROJEKT 5.4

IZBOR MATERIALOV

5.4.1

FASADA

01 FASADA PROTI TRGOM - VIDNI BETON Z VIDNO HORIZONTALNO STRUKTURO OPAŽA Spletni vir: h t t p : / / t e x t u re m a p s . n e t / w p - c o n t e n t / uploads/2012/08/concrete-1k-small.jpg (27. 05. 2015).

5.4.2

TLAKI

05 TLAK UČILNIC IN KABINETOV - PARKET Spletni vir: http://fc01.deviantart.net/fs30/ f/2008/148/c/3/Wood_floor_by_gnrbishop. jpg (27. 05. 2015).

01 02 MREŽA OKVIRJEV OZ. KONSTRUKCIJE OMET Spletni vir: http://www.modernisierer.de/typo3temp/ pics/Scheibenputz_42cc383a2f.jpg (27. 05. 2015).

06 TLAK SKUPNIH PROSTOROV MIKROCEMENTNI PREMAZ Spletni vir: http://www.materials-inc.com/wp-content/ uploads/2014/01/f.pvs_.micr308.jpg (27. 05. 2015).

06 07 TLAK NA TRGU - PLOŠČE IZ PRANEGA BETONA VELIKEGA FORMATA vizualizacija

02 03 POLNA POLNILA FASADNE MREŽE LESENA POLNILA OZ. PANELI Spletni vir: http://wallmuralavenue.com.au/image/data/ wallmural/wood/wood-0118.jpg (27. 05. 2015).

03 04 TRANSPARENTNA POLNILA FASADNE MREŽE - FIKSNA ZASTEKLITEV Spletni vir: http://www.josko.at//upload/media// vergleich_platin_blue_4704/vergleich_ platin_blue.jpg (27. 05. 2015).

Na zunanjem ovoju stavbe so uporabljeni materiali vidni beton, omet, les in steklo. Osnovni konstrukcijski volumen šole je izveden v vidnem betonu, na fasadi se to najbolj odraža na vseh štirih krajših stranicah lamel, ki so polnejše (z manj odprtinami). Mreža okvirjev na fasadi je načrtovana s finalnim slojem ometa. Fasadni koncept temelji na ideji, da so stranice, ki so orientirane proti trgom, polnejše in močnejše – izvedene v materialu bolj grobe obdelave. Na drugi strani so stranice, orientirane proti potoku, mehkejše, bolj odprte – izvedene v toplem, naravnem materialu. Polnila fasadne mreže predstavljajo kombinacijo lesenih polnil in oken. Način izvedbe polnil nakazuje na program notranjosti – transparentna fasada nakazuje javni program, pred servisnimi prostori je fasada polnejša. Vsi leseni elementi (polnila in okenski okvirji) so načrtovani v svetlem macesnovem lesu. Polnila so pozicionirana v dveh ravninah – fiksne zasteklitve stojijo na zunanjem robu fasade, enokrilna okna pa so pomaknjena na notranjo ravnino fasadnega pasu. Tako fasada ustvarja ambiente niš v prostoru, ki

služijo različnim namenom (posedanje, vgradne omare…). V notranjosti objekta so uporabljeni materiali vidni beton, les in mikrocementni premaz. Konstrukcijski elementi so izvedeni v armiranem betonu in so kot takšni tudi vizualno prepoznavni. Vsi ostali elementi so tudi vizualno vstavljeni naknadno in zasnovani v drugačnem materialu – lesu. Tako so tudi fasadna polnila, enako kot z zunanje strani, izvedena v svetlem macesnovem lesu. Fasade hodnikov, ki so orientirani proti cesti, se polnejše, prevladujejo lesena polnila, ki ustvarjajo različne ambiente. V učilnicah proti potoku je fasada bolj odprta, prevladujejo steklene površine, preko katerih se prostori odpirajo v zeleni pas potoka. Diferenciacija med različnimi prostori je v notranjosti prikazana tudi z uporabo tlakov. Učilnice in kabineti so zasnovani v parketu, ki je prijeten in daje občutek domačnosti. Hodniki, skupni in servisni prostori pa so izvedeni z mikrocementnim premazom. Zunanje površine trgov pred šolo so tlakovane s ploščami iz pranega betona velikega formata.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PROJEKT 5.5

ENERGETSKA ZASNOVA

Zasnova objekta sledi smernicam Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. Toplotni ovoj stavbe je zasnovan tako, da zmanjšuje podhlajevanje ali pregrevanje stavbe. Izvedba detajlov je predvidena tako, da je vpliv toplotnih mostov na porabo energije čim manjši ter da zaradi toplotnih mostov ne prihaja zaradi škode na stavbi ali zmanjšanja bivalnega ugodja uporabnikov. Fasadni pas je zasnovan tako, da ne prihaja poškodb posameznih elementov, difuzijskega prehoda vodne pare ali kondenzacije. Stavbno pohištvo ima ustrezne vrednosti toplotne prehodnosti. Okna imajo trojno zasteklitev. Objekt je priklopljen na obstoječo komunalno infrastrukturo – vodovod, elektrovod in kanalizacijo. Celoten objekt se ogreva z lesno biomaso, energentom, ki prihaja iz lokalnega okolja. S tem je zagotovljena uporaba obnovljivih virov energije, kar predpisuje Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah. Kotel na biomaso s samodejnim delovanjem je lociran v kotlovnici v servisnem delu objekta. Zalogovnik lesne biomase je lociran pod kotlovnico in servisnim dvoriščem. Dostava energenta je preko servisnega dvorišča, v zalogovnik preko, za to predvidenega, jaška. Prostori se ogrevajo

preko nizkotemperaturnega sistema podno razvodnega ogrevanja v cementnem estrihu. Topla sanitarna voda se ogreva z biomaso in je shranjena v hranilniku v kotlovnici. Prezračevanje in zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka v glavnih prostorih (učilnicah, prostorih učiteljev, knjižnici, kuhinji itn.) se zagotavlja z mehanskim prezračevanjem. Prezračevalni sistem omogoča vračanje toplote in dogrevanje svežega zraka preko rekuperatorja oziroma ogrevanje ali hlajenje svežega zraka preko ogrevalnega in hladilnega sistema. V sekundarnih prostorih je prezračevanje naravno preko oken. Udarno prezračevanje preko oken je sicer mogoče tudi v glavnih prostorih. Pri snovanju šole je zagotavljanje zadostne mere naravne svetlobe eden izmed pomembnih dejavnikov. Vse učilnice imajo veliko mero naravne svetlobe. Zunanja senčila omogočajo regulacijo prepuščanja svetlobe, istočasno preprečujejo pregrevanje prostorov. Zagotavljanje velike količine naravne osvetlitve ugodno vpliva tudi na manjšo porabo energije za razsvetljavo. Dodatna količina osvetlitve se zagotavlja z energijsko učinkovitimi svetili in regulacijskim sistemom, ki kontrolira osvetlitev v različnih delih dneva in leta.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

PROJEKT 5.6

POŽARNA VARNOST

LEGENDA požarni sektor

evakuacijska pot

Zasnova požarne varnosti sledi standardom varstva pred požarom in aktualnim zakonom, ki predpisujejo zagotavljanje požarne varnosti. Za zagotavljanje požarne varnosti so zagotovljeni zadostni odmiki šolske stavbe od sosednjih objektov, da je preprečeno širjenje požara med objekti. Betonska konstrukcija objekta je izvedena v okviru predpisane požarne odpornosti (najmanj REI 60). Jeklena konstrukcija je zaščitena s požarno odpornim premazom, ki zmanjšuje pregrevanje jekla in ohranja predpisano nosilnost. Leseni fasadni elementi so fizično ločeni med seboj, tako da je preprečen prenos požara med nadstropji preko fasade. Objekt je razdeljen na požarne sektorje. Na vseh stikih požarnih sektorjev so vse predelne stene, vrata in fiksne zasteklitve izvedene po standardih požarne odpornosti (najmanj EI 30). Na vseh

mestih, kjer na prehodih med dvema požarnima sektorjema ni stene, vrat ali fiksne zasteklitve, so nameščena protipožarna vrata ali roloji, ki preprečujejo širjenje požara med sektorji. V celotnem objektu je nameščen sistem aktivnega odkrivanja, javljanja in gašenja požara (šprinklerji). Sistem je mogoče aktivirati avtomatsko ali ročno. Na podlagi predpisov so po stavbi nameščeni zidni hidranti in gasilniki. Iz vseh prostorov je mogoč umik na prosto preko požarno varnih stopnišč, oddaljenih največ 35 m od najdaljše točke v prostoru. Dve notranji stopnišči sta zasnovani kot požarno varni stopnišči ločenega požarnega sektorja. Obloge tal, sten in stropov na evakuacijskih poteh so izvedene iz negorljivih materialov. Dostopi intervencijskih vozil so predvideni preko servisnega dvorišča ter šolskega in krajevnega trga.

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

GRAFIČNE PRILOGE

SAMUEL BUTLER “Every man’s work, whether it be literature, or music or pictures or architecture or anything else, is always a portrait of himself.”

GRAFIČNE PRILOGE

SITUACIJA

merilo 1:500

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

GRAFIČNE PRILOGE

SITUACIJSKI TLORIS PRITLIČJA

merilo 1:500

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

GRAFIČNE PRILOGE

1. TRIADA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

vetrolov garderoba / hodnik skupni ali večnamenski prostor kabinet učilnica učilnica učilnica pokrita terasa WC dečki WC deklice

5.3 m2 97.6 m2 59.2 m2 22.0 m2 59.2 m2 59.2 m2 59.2 m2 81.3 m2 8.4 m2 8.4 m2

SKUPNI PROSTORI 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

dvigalo stopnišče garderobe knjižnica vetrolov razdeljevanje hrane jedilnica ali večnamenski prostor čistila WC dečki WC deklice

2.9 m2 13.5 m2 81.3 m2 126.9 m2 15.0 m2 35.7 m2 167.0 m2 3.3 m2 8.4 m2 8.4 m2

UPRAVA 21 22 23 24 25 26 27 28

arhiv ravnatelj prostor za razgovore tajništvo, pomočnik ravnatelja, svetovalni delavec zbornica WC učitelji WC učiteljice stopnišče

34.6 m2 23.8 m2 34.7 m2 57.6 m2 60.5 m2 8.4 m2 8.4 m2 19.1 m2

GOSPODARSKI PROSTORI 29 30 31 32 33 34 35 36

kotlovnica delavnica smeti hladilnica shramba sanitarije in garderoba vetrolov kuhinja

TLORIS PRITLIČJA

18.7 m2 31.7 m2 20.2 m2 5.0 m2 4.6 m2 4.8 m2 5.3 m2 59.0 m2

merilo 1:200

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

GRAFIČNE PRILOGE

3. TRIADA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 19 20 21 22

kabinet - tuji jeziki učilnica - tuji jeziki učilnica - matematika učilnica - slovenščina WC dečki WC deklice dvigalo stopnišče skupni prostor, druženje učilnica - družboslovje kabinet - družboslovje kabinet - tehnika fototemnica prostor za termično obdelavo strojni del hodnik učilnica - tehnika, gospodinjstvo, likovna in glasbena vzgoja kabinet - gospodinjstvo kabinet - naravoslovje učilnica - naravoslovje kabinet - naravoslovje

21.1 m2 59.2 m2 59.2 m2 59.2 m2 8.4 m2 8.4 m2 2.9 m2 13.5 m2 81.5 m2 59.2 m2 29.9 m2 20.2 m2 6.2 m2 12.0 m2 13.8 m2 17.4 m2 59.3 m2 23.6 m2 31.8 m2 59.2 m2 22.7 m2

2. TRIADA (4. in 5. razred) 19 23 24 25 26 27

skupni prostor, druženje učilnica učilnica WC dečki WC invalidi, deklice stopnišče

TLORIS NADSTROPJA

61.7 m2 59.2 m2 59.2 m2 8.4 m2 8.4 m2 19.11 m2

merilo 1:200

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

GRAFIČNE PRILOGE

A-A’ | prerez

merilo 1:200

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

GRAFIČNE PRILOGE

B-B’ | prerez

merilo 1:200

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

GRAFIČNE PRILOGE

C-C’ | prerez

merilo 1:200

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

GRAFIČNE PRILOGE

VZHOD | fasada

merilo 1:200

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

GRAFIČNE PRILOGE

ZAHOD | fasada

merilo 1:200

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

GRAFIČNE PRILOGE

SEVER | fasada

merilo 1:200

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

GRAFIČNE PRILOGE

JUG | fasada

merilo 1:200

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

FASADNI PAS

20 mm 200 mm

15 mm 65 mm

20 mm 10 mm 500 mm 240 mm

15 mm 65 mm

200 mm

10 mm 200 mm 100 mm

50 mm

lesena fasadna obloga - macesen podkonstrukcija vetrna ovira trislojna masivna lepljena plošča toplotna izolacija - mineralna volna parna ovira trislojna masivna lepljena plošča niša za posedanje

Z2 - zunanja stena z nišo

lesena fasadna obloga - macesen podkonstrukcija vetrna ovira trislojna masivna lepljena plošča toplotna izolacija - mineralna volna parna ovira trislojna masivna lepljena plošča vgradna omara

20 mm 270 mm

15 mm 140 mm

20 mm 35 mm

20 mm 270 mm

15 mm 140 mm

20 mm 35 mm

Z1 - zunanja stena z vgradno omaro

parket estrih s podnim gretjem parna ovira zvočna izolacija - mineralna volna AB plošča

T2 - tla med etažami

parket estrih s podnim gretjem parna ovira zvočna izolacija - mineralna volna hidroizolacija - bitumenski premaz AB temeljna plošča toplotna izolacija XPS

T1 - tla nad terenom

prodec ločilni sloj hidroizolacija - bitumenski premaz toplotna izolacija EPS toplotna izolacija EPS v naklonu parna ovira AB plošča

S1 - ravna streha

zunanje senčilo trojna fiksna termopan zasteklitev v lesenih okvirjih

O1 - fiksna zasteklitev

GRAFIČNE PRILOGE

merilo 1:20

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

FASADNI PAS

zunanja niša lesena fasadna obloga - macesen podkonstrukcija vetrna ovira trislojna masivna lepljena plošča toplotna izolacija - mineralna volna parna ovira trislojna masivna lepljena plošča

Z3 - zunanja stena z zunanjo nišo

parket estrih s podnim gretjem parna ovira zvočna izolacija - mineralna volna AB plošča

T2 - tla med etažami

parket estrih s podnim gretjem parna ovira zvočna izolacija - mineralna volna hidroizolacija - bitumenski premaz AB temeljna plošča toplotna izolacija XPS

T1 - tla nad terenom

prodec ločilni sloj hidroizolacija - bitumenski premaz toplotna izolacija EPS toplotna izolacija EPS v naklonu parna ovira AB plošča

S1 - ravna streha

20 mm

15 mm 140 mm

270 mm 20 mm 35 mm

20 mm 200 mm

15 mm 65 mm

20 mm 10 mm 500 mm 240 mm

15 mm 65 mm

200 mm

10 mm 200 mm 100 mm

50 mm

trojna fiksna termopan zasteklitev v lesenih okvirjih

02 - enokrilno okno

zunanje senčilo trojna fiksna termopan zasteklitev v lesenih okvirjih

O1 - fiksna zasteklitev

GRAFIČNE PRILOGE

merilo 1:20

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

GRAFIČNE PRILOGE

VIZUALIZACIJE P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

GRAFIČNE PRILOGE

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

GRAFIČNE PRILOGE

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

GRAFIČNE PRILOGE

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

GRAFIČNE PRILOGE

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

GRAFIČNE PRILOGE

FOTOGRAFIJE MAKETE P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

ZAKLJUČEK

WINSTON CHURCHILL “We shape our buildings, thereafter they shape us.”

ZAKLJUČEK

ZAKLJUČEK Šola je prvi prostor institucionalizirane arhitekture s katerim se v svojem življenju srečajo najmlajši pripadniki naše družbe. Zato je izredno pomembno, da takšne prostore oblikujemo s pravim ravnotežjem. Šola mora predstavljati prijeten prostor, kamor otroci radi zahajajo, ker jih prostor motivira, dopolnjuje, spodbuja njihovo kreativnost in jih gradi, da bodo zrasli v velike osebnosti. Istočasno je pomembno, da šola izraža zadostno mero avtoritativnosti, ki otroka disciplinira in mu postavi meje, ki postanejo osnova za njegovo življenje. Skozi zgodovino je bila šola, kot generator znanja in napredka, dolga desetletja, poleg cerkve, edini kulturni generator dogajanja v kraju. In to velja še danes. Manjši kot je kraj, še toliko bolj. Šola je tako center krajevnega dogajanja, prostor, kamor gravitirajo vse starostne skupine krajanov. Prostor, kjer se dogaja. Zato mora imeti šola, poleg pomembnega mesta v zavesti krajanov, tudi pomembno mesto v prostorskem organizmu kraja. P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

VIRI IN LITERATURA

VIRI IN LITERATURA Ob 10. obletnici obrata Metalna - Krmelj. 1973. Metalna (Maribor. obrat Krmelj). Maribor, Ptujska tiskarna, 97 str. Terčelj, M. M., 1989. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja : 20. stoletje. Občina Sevnica. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 198 str. Kos, J., 1999. Še pomnimo: spomini Šentjancev, Krmeljčanov in Tržiščanov na izgnanstvo in begunstvo : 1941-1945. Šentjanž, Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije. Bastardi, F., Kos, J., Hočevar, Z., 1978. Krmelj: 1943 - 1978. Krmelj, Krajevna skupnost Krmelj, 47 str. Žibert, R., 2009. Moja domača vas Goveji Dol na obrobju Mirnske doline. Novo mesto, samozal., 56 str. Statistični urad RS Arhiv RS Geodetska uprava RS Pozzetto, M., 1997. Maks Fabiani - vizije prostora. Kranj, L.I.B.R.A., 420 str. Achleitner, F., 2010. Edvard Ravnikar : architect and teacher. Wien, New York, Springer, 347 str. Fikfak, A., 2004. Evolucijske konstante naselbinske kulture v prenovi z aplikacijo na Slovenskem primorju - Goriška brda, doktorska disertacija. Ljubljana, 264 str. Rozman, T., 2012. Reševanje konfliktov odnosov na prehodu urbanega tkiva v krajino na primeru SZ zelenega klina Ljubljane, diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, odd. za krajinsko arhitekturo. Filipič, P., Kavčič, L., Kuhar, Š., Maljevac, T., Struna Bregar, A., Šubic, B. V., 2014. Igriva arhitektura Priročnik za izobraževanje o grajenem prostoru. Druga izdaja. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo, 186 str. URL: http://www.zrss.si/pdf/igriva-arhitektura.pdf (31.05.2015). Bahovec, E. D., 2012, Kaj je dober prostor za misliti? Filozofija, arhitektura, šolanje. URL: file:///C:/ Users/uporabnik/Desktop/URN-NBN-SI-DOC-4MRXGY9D.pdf (31.05.2015). Kordeš Demšar, M., 2007, Pedagogika Montessori. URL: file:///C:/Users/uporabnik/Desktop/URNNBN-SI-DOC-3VIO0VPF.pdf (31.05.2015). Reggio Emilia koncept, URL: http://reggioemilia.pef.uni-lj.si/index.php?option=com_content&view =article&id=50&Itemid=61 (31.05.2015). Hertzberger, H., 2001. Lessons for students in architecture. Rotterdam, 010 Publishers, 272 str. Hille, R. T., 2011. Modern schools : a century of design for education. Hoboken, J. Wiley & Sons, 525 str. Revija Hiše, 2004. Šole - posebna izdaja. Ljubljana, letnik 5, št. 20. Ivanič, M., Kuhar, Š., 2008. Contemporary school architecture in Slovenia 1991-2007. Wien, Springer, 191 str. Navodila za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji, Ministrstvo za šolstvo in šport. URL: http:// www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/razpisi/investi cije/inv_6__navodila_OS.pdf (31.05.2015).

P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

ZAHVALA

HVALA izr. prof. Maruši Zorec za mentorstvo doc. dr. Tomažu Slaku za konzultacije o konstrukciji družini staršem in bratu, ker ste najboljši Davorju za naju Maruški za vsa odlična kosila sošolcem in sošolkam za lepa študijska leta ‘‘mojim puncam’’ za prijateljstvo Špeli za pravo besedo v pravem trenutku Heleni za napotke glede pedagogike Samotu za pomoč pri maketi Mirčeju za vizualno podobo P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E

IZJAVA

IZJAVA Podpisana Špela Zupan izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Predlog urbane ureditve naselja Krmelj z idejno zasnovo nove osnovne šole, ki sem jo izdelala pod mentorstvom izr. prof. Maruše Zorec ter jo zagovarjala dne 4. 6. 2015 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. P R E D LO G U R B A N E U R E D I T V E N A S E L J A K R M E L J Z I D E J N O Z A S N O V O N O V E O S N O V N E Š O L E