Kaja Todorovič

IDEJNA ZASNOVA UMETNIŠKIH AKADEMIJ NA OBMOČJU ŠUMI V LJUBLJANI magistrsko delo

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Idejna zasnova umetniških akademij na območju Šumi v Ljubljani Kaja Todorovič mentor: doc. Mitja Zorc konzultant za statiko: Janko Mele, u.d.i.g. leto vpisa 2008/2009 leto izdelave 2016

2

P OVZ E TE K

T

D

Zaradi pomembne vloge kulture in umetnosti v družbi, ki pa je v zadnjih desetletjih vedno bolj marginalizirana ter potisnjena na družbeno obrobje, je nadvse pomebna umestitev akademskih vsebin v sam presek kulturnega in izobraževalnega dogajanja v prestolnici. Nov objekt mora povezovati različne kontekste umetnosti, ki danes niso omejeni zgolj v svojih ozkih domenah, vendar kličejo po povezovanju različnih ustvarjalnih strok. Hkrati pa mora biti objekt mikaven ter odprt za širšo javnost, preko katere si lahko ponovno povrne pozicijo, ki jo je kultura v družbi že nekoč imela. Objekt mora poleg svojega odprtega in povezovalnega karakterja zagotoviti tudi funkcionalno in sodobno umestitev študijskih vsebin, ki bodo služile še mnogim prihodnjim generacijam kulturnih delavcev.

Because of the social significance of culture and art, which have been marginalized and pushed to the outskirts of our society in the last few decades, it is of the utmost importance to place academic contents at the very intersection of cultural and educational activities in the capital. The new object needs to connect various contexts of art, which are nowadays not limited to their respective narrow domains, but rather strive for an interconnectivity between various creative disciplines. At the same time, the object needs to be inviting and open to the general public. That is the key to regaining the former status of culture in our society. The object should also offer a functional and contemporary learning environment, which would serve many future generations of cultural workers to come.

Magistrsko delo se je začelo z iskanjem primerne lokacije za projekt Akademije. Po opravljenih urbanističnih analizah se je za najprimernejše izkazalo območje Šumija. Sledile so poglobljene analize zgodovisnkega razvoja tega dela Ljubljane in preučevanje vsebinskega programa po natečajni predlogi iz leta 2005. Faza preučevanja programa je terjala največji vložek, predvsem zaradi njene obsežnosti. Sledila je faza oblikovanja volumna, pri kateri sem želela urbanistično in arhitekturno nadgraditi oblikovno nedorečen, vendar izjemno pomemben del mestnega prostora. Z naslanjanjem na Plečnikovo izročilo Vegove ulice sem nekdanji realki vrnila veljavo, z umestitvjo sodobnega objekta pa povezala karakter izobraževalne Vegove ulice s kulturno osjo Erjavčeve.

This Master’s Thesis began by searching for an appropriate location for “Project Academy”. After performing an urban analysis, the area of Šumi proved itself to be the most suitable one. What followed was an in-depth analysis of the historical development of that part of Ljubljana and an examination of the content from the tender offer of 2005. This last phase was the most time-consuming, mostly due to the vastness of the tender offer. I continued with the phase of designing the volume. I wanted to give an urban and architectural upgrade to the visually unperfected, but highly significant part of town. Taking inspiration from Plečnik’s design of Vegova ulica, I restored the realka to its former standing and by placing the designed contemporary object there, I connected the educational nature of Vegova ulica to the cultural axis of Erjavčeva ulica.

imness and overcrowding, combined with inadequate learning conditions, have accompanied art academies from their very beginning. In 2005, the Ministry of Education tried to cut the Gordian knot and produce the best solution to the problem by opening a tender for architecture and urbanism projects. The winning project was supposed to give an urban upgrade to the area between Roška ulica, Poljanska ulica and Strupijevo nabrežje and equip all three academies with a suitable environment for work and artistic creation. There were several reasons why this project was never enacted and gradually the problem grew bigger. The University of Ljubljana is working on fixing the issue with space on a regular basis, focusing on one academy at a time, but this is no long-term solution to the undisputable problem – if we want a successful and vibrant cultural scene, we will need institutions that provide quality education to future generations of painters, sculptors, graphic designers, directors, musicians, actors and other artists.

ema umetniških akademij in njihova prostorska stiska skupaj z neustreznimi študijskimi pogoji, spremljajo te institucije že vse od njihovega nastanka. Gordijski vozel je leta 2005 želelo presekati Ministrstvo za izobraževanje z razpisom arhitekturno-urbanističnega natečaja za pridobitev najbolj optimalne rešitve. Z zmagovalnim projektom bi urbanistično nadgradili področje med Roško cesto, Poljansko ulico in Strupijevim nabrežjem in vsem trem akademijam zagotovili primeren objekte za njihovo delovanje in ustvarjanje. Projekt iz več razlogov ni bil nikoli realiziran, stiske pa so se še poglabljale. Univerza v Ljubljani sproti rešuje prostorski primankljaj posameznih akademij, vendar to na dolgi rok ne more nadomestiti neizpodbitnega dejstva - za uspešno ter plodno slovensko kulturno-umetniško ustvarjanje potrebujemo ustanove, ki bodo kvalitetno izobrazile bodoče generacije slikarjev, kiparjev, grafičnih oblikovalcev, režiserjev, glasbenikov, igralcev in ustalih umetnikov.

K LJ UČ N E BE SE DE

umetniške akademije, Šumi, javni prostor, Ljubljana, AGRFT (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo), AG (Akademija za glasbo), ALUO (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje), študij

3

K A Z A LO

AKADEMIJE Probl e m a t ik a a k a d e m ij

1 0 -1 1

A kad e m ija z a glas bo

12

A kad e m ija z a gle da lišč e, ra dio, film in televizijo

13

A kad e m ija z a likovno umetnost in oblik ova nje

14

LJUBLJANA Gra j e n o

1 8 -1 9

Do m inant e, od pr te in z e le ne p ovr šine

2 0 -2 1

Ku l t u r n e in izobra ž e va lne usta nove

2 2 -2 3

Kare ji in o si

2 4 -2 5

Sl ove n sk a ce s t a

2 6 -3 1

Ve gova ulica

3 2 -4 2

Erj a včeva ce s t a

4 4 -4 9

ŠUMI Šu m i wa s h e re

5 2 -5 3

Na t eč a j i

5 4 -5 5

Z god ov inski razvoj območ ja

5 6 -5 7

REFE RE NC E

VI ZI JA Nova l ok a cij a za um e tnišk e a k a d e m ije

6 4 -6 5

Se st a va m e st n e g a tk iva

6 6 -7 1

Re a l ka

7 2 -7 9

R azv rst it ev vse bin

8 0 -8 9

Na čr t i M 1 : 5 0 0

9 0 -1 2 1

Te h nično poročil o

1 2 2 -1 2 4

Fasadni pas M 1:2 5

1 2 7 -1 2 9

4

GRAFI Č NE PRILOGE M 1:250 1 tlor is 3. kletne etaže 2 tlor is 2. kletne etaže 3 tlor is 1. kletne etaže 4 tlor is par ter ja 5 tlor is 1. nads tropja 6 tlor is 2. nads tropja 7 tlor is 3. nads tropja 8 tlor is 4. nads tropja 9 prere z A A prere z B B 10 prere z C C s ever na fas ada 11 vzhodna fas ada južna fas ada zahodna fas ada

5

6

OR IS P RO BLE M A

T

ema umetniških akademij in njihova prostorska stiska skupaj z neustreznimi študijskimi pogoji, spremljajo te institucije že vse od njihovega nastanka. Gordijski vozel je leta 2005 želelo presekati Ministrstvo za izobraževanje z razpisom arhitekturno-urbanističnega natečaja za prridobitev najbolj optimalne rešitve.

Z zmagovalnim projektom bi urbanistično nadgradili področje med Roško cesto, Poljansko ulico in Strupijevim nabrežjem in vsem trem akademijam zagotovili primeren objekte za njihovo delovanje in ustvarjanje. Projekt iz več razlogov ni bil nikoli realiziran, stiske pa so se še poglabljale. Univerza v Ljubljani sproti rešuje prostorski primankljaj posameznih akademij, vendar to na dolgi rok ne more nadomestiti neizpodbitnega dejstva - za uspešno ter plodno slovensko kulturno-umetniško ustvarjanje potrebujemo ustanove, ki bodo kvalitetno izobrazile bodoče generacije slikarjev, kiparjev, grafičnih oblikovalcev, režiserjev, glasbenikov, igralcev in ustalih umetnikov.

C ILJ IN N A M E N N A LO GE

Z

aradi pomembne vloge kulture in umetnosti v družbi, ki pa je v zadnjih desetletjih vedno bolj marginalizirana ter potisnjena na družbeno obrobje, je nadvse pomebna umestitev akademskih vsebin v sam presek kulturnega in izobraževalnega dogajanja v prestolnici. Nov objekt mora povezovati različne kontekste umetnosti, ki danes niso omejeni zgolj v svojih ozkih domenah, vendar kličejo po povezovanju različnih ustvarjalnih strok. Hkrati pa mora biti objekt mikaven ter odprt za širšo javnost, preko katere si lahko ponovno povrne pozicijo, ki jo je kultura v družbi že nekoč imela. Objekt mora poleg svojega odprtega in povezovalnega karakterja zagotoviti tudi funkcionalno in sodobno umestitev študijskih vsebin, ki bodo služile še mnogim prihodnjim generacijam kulturnih delavcev.

M E TODE DE L A

M

agistrsko delo se je začelo z iskanjem primerne lokacije za projekt Akademije. Po opravljenih urbanističnih analizah se je za najprimernejše izkazalo območje Šumija. Sledile so poglobljene analize zgodovisnkega razvoja tega dela Ljubljane in preučevanje vsebinskega programa po natečajni predlogi iz leta 2005. Faza preučevanja programa je terjala največji vložek, predvsem zaradi njene obsežnosti. Sledila je faza oblikovanja volumna, pri kateri sem želela urbanistično in arhitekturno nadgraditi oblikovno nedorečen, vendar izjemno pomemben del mestnega prostora. Z naslanjanjem na Plečnikovo izročilo Vegove ulice sem nekdanji realki vrnila veljavo, z umestitvjo sodobnega objekta pa povezala karakter izobraževalne Vegove ulice s kulturno osjo Erjavčeve.

7

8

AKADEMIJE O problematiki Akademij

46° 3’ 25.01’’ N, 14° 30’ 20.70’’ E 297.18 m

9

P ROBLE M ATIK A A K A DE M IJ

Z

ametki ideje o skupni zgradbi umetniških visokošolskih študijev segajo v leto 1946. Problem umetniških akademij sega že v začetke naše samostojne države. Konkretnejše rešitve so se začele iskati v letu 2000, z okroglimi mizami, razpravami, pobudami v katerih so sodelovale vse pomembne institucije: Univerza, šolsko in kulturno ministrstvo, MOL in prestavniki vseh treh akademij.

področja med Roško cesto, Poljansko ulico in Strupijevim nabrežjem ter vsem trem akademijam zagotovili primeren prostor za njihovo delovanje in ustvarjanje.

Zaradi resne pomanjklijvosti glede predlaganega programa, glede ustreznosti površin, funkcionalne uporabnosti prostorov, dostopov in osvetlitve je ocenjevalna žirija presodila, da nobena od predlaganih natečajnih rešitev ni dovolj primerna za neposredno realizacijo in s tem tudi ne za dodelitev prve nagrade. Prva nagrada torej ni bila podeljena, drugo nagrado je osvojil projektni studio Scapelab in dodeljeni sta bili dve enakovredni tretji nagradi.

Za eno od primernejših lokacij se je izkazalo območje Metelkove. Metelkova mesto je območje, kjer že obstajajo razvite socialne, umetniške in kulturne dejavnosti, ki pa niso instuticionalizirane. Ker predstavniki akademij v sobivanju z alternativnimi oblikami umetnosti niso videli problema, so z ostalimi udeleženci podpisali pisamo o nameri za gradnjo na Metelkovi.

Vendar pa je pri dogovoru prišlo do nesporazuma, saj je MOL Univerzi namenil le 6000m2 veliko zemljišče in ne celotnega območja na katerega je računala Univerza skupaj z akademijami. Ker je bilo dodeljeno območje občutno premajhno in se je na njem že izvajaja neinstitucionalizirana umetniška praksa, ki so jo akademije prepoznale kot pomemben del Ljubljane, ki je v mestu unikat, se je tu zgodba zaključila.

Ocenjevalna žirija in strokovna komisija sta prišli do sklepa, da se javno naročilo ne bo oddalo, prav tako ni izbrala izvajalca za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije. Javno naročilo bi izvedla s pogajani z vsemi tremi nagrajenimi elaborati.

Leta 2008 je bil izbran nadgrajen projekt arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar, ki je leta 2005 s predlagano rešitvijo dobil tretjo nagrado. Ker naj bi bila gradnja umetniških akademij prioriteta Univerze v Ljubljani naj bi bil projekt zgrajen do leta 2012, vendar pa je do danes že jasno, da tega projekta nikoli ne bo.

Leta 2003 je MOL ponudila v odkup svoje prostore v bivši, sedaj zapuščeni tovarni koles Rog. Ministrstvo za kulturo je ocenilo, da je cena odkupa ali prevzem lizinga za komples previsoka. Kasneje je gradnjo zavrnila tudi Univerza, ker je območje zaradi premajhne površine nespremjemljivo za gradnjo akademij.

Ministrstvo za kulturo je predvidevalo, da bi denarno pooč za gradnjo akademij pridobili iz strukturnih skladov Evropske unije v finančni perspektivi 2014-2020, črpanje naj bi se začelo z letom 2016, vendar pa bi morala država (Univerza) sama zagotoviti 15% vseh sredstev, kar bi še vedno znašalo več kot 21 milijonov € (cel projekt naj bi bil po izračunih vreden 140 milijonov €). Če so se sanje o gradnji treh akademij, ki bi bila tudi svojevrstno združenje umetniške stroke v svetu, končale s finančnimi problemi, pa so se začele že leta 2008, ko je zemljišče, veliko 500m2, pod denacionalizacijo vrnilo dvanajstim lastnikom. Po pričevanjih Univerze v Ljubljani, se je le-ta pogajala z vsemi lastniki, ki pa so za zemljišče zahtevali veliko višjo ceno kot pa jo je določila država. Univerza ni sprožila postopka razlastitve, saj naj bi se, po nasvetu pravih oseb, gradnja zavekla v “nedorečeno” prihodnost.

V času trajanja pravnih postopkov bi se lahko spremenila zakonodaja, kar pomeni, da bi se moralno na novo pridobiti gradbeno dovoljenje, s čimer bi se spremenila projektna dokumentacija.

Kasneje so želeli izbrani projekt prilagoditi tako, da bi se izognili zemljišču, ki ni lasti Univerze, gradnja pa bi potekala v dveh fazah. Ta odločitev bi zahtevala spremembo OPPN (Občinskega podrobnega prostorskega načrta) s tem pa tudi spremembo projektne dokumentacije. Že na spremembo OPPN-ja bi se čakalo 1-2 leti.

Iskanje primerne lokacije se je nadaljevalo. Primerno lokacijo so našli na območju nekdanjih klavnic na Poljanah. Zataknilo se je, ker je takratni lastnik Gradis želel pridobiti pravico do gradnje umetniških akademij, vendar pa se to ni skladalo s predpisi in zakoni o javnih naročilih. Rešitve so iskali tudi v opuščenih industrijskih objektih, ki bi jih s kulturnim programom revitalizirali in vključili v podobo sodobnega mesta. Mednje je spadala Tiskarna Mladinske knjige, zemljišče ob Vojkovi za Bežigradom in zapuščen objekt tovarne Litostroj v Šiški. Vendar pa so akademije lokacijam izven mestnega središča nasprotovale, saj bi jim bila otežena komunikacija s profesionalnimi umetniškimi institucijami, s katerimi so neločljivo povezane. Za umestitev akademij v Tobačna mesto ni nikoli prišlo do dogovora.

Prav tako nikoli niso bile načete resne razprave o tem, da bi se akademije vključilo v urbanistično zasnovo mestne četrti PCL. PLC tako ne bi bil le nov sodoben potniški terminal, temveč bi združeval tudi gospodarske in storitvene dejavnosti, kamor spada tudi kultura. Najugodnejšo rešitev je ministrstvo našlo v Domžalah. Občina je akademijam ponudila zemljišče nekdanje tovarne Univerzale. Predstavniki akademij so se predlogu uprli, senat ALU pa je zapisal, da akademije zaradi »vitalne povezanosti s kulturnim življenjem in kulturno infrastrukturo ter povezanosti s študenti in pedagogi drugih članic UL ne morejo biti zunaj Ljubljane«.

Situacijo akademije sedaj rešujejo na drugačen način- selijo se na več lokacij v središču mesta. Akademija za likovno umetnost in oblikovanje bo ostala v prostorih na Erjavčevi, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo se je z Nazorjeve, kjer ostajata oba študijska odra, razširila še na Trubarjevo, kjer deluje uprava, knjižnica, videoteka in predavalnice, trenutno je ti. “zgodba o uspehu” le Akademija za glasbo. Vlada se je junija 2015 odločila prenesti lastništvo stavbe Kazina na Univerzo v Ljubljani. Akademija za glasbo naj bi se na Kongresni trg preselila v celoti, na južnem delu stavbe pa dodala še prizidek v kateri se bo nahajala velika koncertna dvorana. Pravkar pa je v pripravi tudi natečaj za razširitev Akademije za likovno umetnost in oblikovanje na Erjavčevi.

Leta 2004 je potekala prva Triada, ki se je nato ponavljala vsako leto. Triada je združevala študente in profesorje vseh treh akademij v znak protesta zaradi nerešene prostorske tematike. Nezadovoljstvo so izrazili z zasedbo Univerze, demonstracijami pred državnim zborom, potekali so kulturno-umetniški dogodki in pohodi po središču mesta. Istega leta je država prenesla lastništvo zemljišč ob Roški cesti za izgradnjo umetniških akademij Univerzi v Ljubljani. Naslednje leto je ZAPS razpisal enostopenjski anonimi natečaj z naslovom Akademije. Z zmagovalnim projektom bi urbanistično nadgradili

10

01

Slika 02

11

A K A DE M IJ A Z A GL A SBO

U

niverza v Ljubljani Akademija za glasbo (UL AG) je edina visokošolska univerzitetna izobraževalna institucija za celotno področje glasbene umetnosti v državi in zato nacionalnega pomena za razvoj slovenske glasbene ustvarjalnosti, poustvarjalnosti in glasbenopedagoške stroke. Njeno osnovno poslanstvo je izvajanje dodiplomskih in podiplomskih univerzitetnih izobraževalnih programov prve, druge in tretje stopnje ter izvajanje izpopolnjevalnih programov in programov permanentnega izobraževanja za glasbenoumetniške in glasbenopedagoške poklice. Ob tem AG izvaja tudi glasbeno umetniško dejavnost, saj je neločljivo povezana z izvajanjem glasbenoizobraževalne dejavnosti. UL AG v sodelovanju z drugimi fakultetami Univerze v Ljubljani izvaja in razvija raziskovalno dejavnost na področju humanistike in družbenih ved in si prizadeva za uveljavljanje umetniškega raziskovanja. S svojo dejavnostjo UL AG skrbi za razvoj slovenske glasbene stroke in primerljivost tega razvoja z razvojem glasbene stroke v evropskem in svetovnem prostoru.

še danes. Akademijo so po vojni sestavljali višješolski, viskošilski in podiplomski študij. Leta 1965 je akademija v svet poslala prve diplomante, leta 1979 se je zaključil prvi magistrski študij, leta 1987 pa je akademija izšolala prvega doktorja.

Začetki Akademije za glasbo segajo v leto 1872, ko je bila ustanovljena Glasbena matica v Ljubljani, vodilni so se zavedali pomena glasbenega izobraževanja na nacionalni ravni. Glasbena matica je začela svojo bolj neodvisno pot leta 1919 v kraljevini SHS, preimenovala se je v Jugoslovanski konservatorij Glasbena matica v Ljubljani. Konservatorij je poučeval instrumentaliste, pevce in glasbene pedagoge. Ker je Glasbena matica zagotavljala le nižjo, srednjo in višjo stopnjo izobraževanja, so se uspešnejši glasbeniki odločili za nadgrajevanje znanja v tujini (Dunaj, Praga in druga evropska mesta). Ljubljanska Filharmonija je delovala le med leti 1908-1913. Zaradi društvenih in političnih razprtij je njeno delovanje zamrlo, vendar so jo od leta 1919 skušali nadomestiti z Orkestralnim društvom, ki je delovalo pod vplimom Glasbne matice. Kvaliteta izvedb je bila slabša, ampak pomembno je bilo ohranjatii in izvajati dela slovenskih skladateljev.

Akademija je v svojih zgodnji začetkih delovala v prostorih Glasbene matice na Gosposki ulici 10, leta 1985 je dobila svoje prostore v Stiškem dvorcu na Gornjem trgu 34, kjer trenutno deluje. Zaradi prostorske stiske so se študenti izobraževali v Škofovih zavodih v Šentvidu, v prostorih Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Danes ima svoje prostore še vedno v Stiškem dvorcu, del programa pa se izvaja tudi v Glasbeni matici na Vegovi 8 in Gosposvetski 10, v prostorih Univerze na Kongresnem trgu, v stavbi Kazine pa ima prostor, ki ga uporablja za veliko dvorano.

Na akademiji se trenutno šola 360 rednih, 50 izrednih in 10 doktorskih študentov. Ustanova redno izdaja najnovenjše znanstvene izsledke v Glasbeno-pedagoškem zborniku Akademije za glasbo v Ljubljani. Zbornik se ukvarja s področji glasbene pedagogike, didaktike in glasbene zgodovine.

Kot izobraževalno-umetniška ustanova je neposredno povezana s profesionalno umetniško dejavnostjo tako na nacionalnem nivoju kot na mednarodnem. Preko abonmaja študenti AG lahko sodelujejoo s profesionalnimi orkestri, izvajajo komorne in solistične koncerte. S tem si akademija prizadeva, da bi njihovo sporočilo in pridobljeno znanje delili s čim večjim krogom poslušalcev.

Pomanjkanje prostora pa ni edini problem s katerim se sooča AG. Jeseni leta 2013 je bilo vprašljivo, ali bo akademija sploh lahko odprla svoja vrata za pričetek novega študijskega leta zaradi pomanjkanja sredstev. Univerza je med leti 2009-2011 povečala proračunska sredstva, vendar so-le ta obšla AG. Ker večina izobraževanja poteka na individualni ravni, bi morala Univerza sprejeti drugačen model financiranja za prav vse tri akademije.

Trenuten model za dodeljevanje finančnih sredstev je narejen tako, da konservatorij, ki nudi srednjo stopnjo glasbene izobrazbe, dobi na dijaka več sredstev, kot akademija na študenta. Zaradi zastarele računalniške opreme, akademija tudi ne kupuje licenc za novo programsko opremo. Poleg tega so instrumenti stari in razglašeni. Problem je predvsem s klavirji, saj jih je premalo, nadomeščajo pa jih z iztrošenimi klavirji srednje glasbene šole.

Kmalu se je povečala potreba po teoretičnem znanju in znanstevem raziskovanju, tako je leta 1945 nastal znanstveni oddelek, ki je bil predhodnik muzikologije. Tu so učenci spoznavali glasbeno zgodovino, glasbeno pedagogiko in narodopisje. Ker je Glasbena matica delovala pa kot društvo, kmalu ni več premogla finančnega zalogaja, ki ga je zahtevalo njeno širjenje. Na pobudno in dolgo prizadevanje vodstva so ustanovo nacionalizirali in leta 1926 je nastal Državni konservatorij. Učni načrti in program se je zgledoval po vzoru konservatorijev na Dunaju in v Pragi. Leta 1939 je konservatorij dobil status visoke šole in se preimenoval v Glasbeno akademijo.

Akademija za glabo je že leta 2014 izrazila željo, da bi se v celoti preselila v stavbo Kazine. Stavba, ki spada pod kulturno dediščino, ima izredno dobre akustične zmogljivosti prostorov. Veliko dvorano AG že zdaj uporablja za komorne koncerte, stavba pa vsebuje še več manjših dvoran, ki bodo študentom in profesorjem omogočale kvalitetno izvajanje pouka (študija?).

Zanemarljiva pa ni niti lokacija. Kazina se nahaja v neposredni bližini profesionalnih umetniških ustanov s katerimi sodelujejo že sedaj, ter pripavljajo podmaladek za vključitev vanje. Mednje spadajo Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljubljana ter Cankarjev dom.

Glasbena akademija je delovala med leti 1939-1945. Ne glede, da so bili časi negotovi in je po Evropi divjala vojna, je akademija delovala neprekinjeno. Skupaj z institucijami kot so bile Slovenska matica, Glasbena matica, Narodba galerija in Akademija znanosti in umetnosti, se je zavestno odločila za kolaboracijo z okupatorji, saj jih je država zavoljo lojalnosti tudi financirala. V začetku so se smela izvajati le dela italijanskih skladatejev, po letu 1943 pa le nemških. Neprekinjeno delovanje med vojno je pripomoglo, da so Slovenci imeli po vojni dovolj izobraženih glasbenikov, ki je lahko začelo zopet obujati slovenska dela in izobraževati ter vzgajati podmladek.

Vlada je poleti 2015 sprejela sklep in lastništvo stavbe na Kongresnem trgu 1 v celoti prenesla na Univerzo v Ljubljani prav za namen rešitve prostorske situacije Akademije za glasbo. Situiranost objekta v omogoča gradnjo prizidka na severni strani, za kar bo razpisan natečaj. Prizidek bo združeval skupne produkcijske prostore vseh treh akademij.

Akademija za glasbo je od leta 1945-1991 v obdobju Jugoslavije nadaljevala svoj obstanek in razvoj. Leta 1953 je Ljubljana postala bogatejša za Srednjo glasbeno šolo, saj se je le-ta odcepila od akademije. Leta 1975 se je Akademija za glasbo priključila Univerzi v Ljubljani, pod katero deluje

(vir: http://www.ag.uni-lj.si/index.php?page_id=4090)

12

AK AD E M IJ A Z A GLE DA LIŠČE , R A DIO, F ILM IN TEL EVIZIJO

A

kademija za gledališče, radio, film in televizijo je od leta 1975 članica Univerze v Ljubljani.

ODLOMEK IZ INTERVJUJEV

Aleš Valič: Na naši akademiji je odnos profesorjev in študentov zelo oseben.

Začetki delovanja AGRFT segajo v leto 1945, ko je Narodna vlada Slovenije z Uredbo ustanovila Akademijo za igralsko umetnost, prvo visoko gledališko šolo v Jugoslaviji, ki je z delom pričela v marcu 1946. Iz prostorov na Štefanovi v Ljubljani se je akademija leta 1949 preselila v del nacionaliziranega samostana na Nazorjevi 3 (klet, pritličje, del 1. nadstropja).

mladega človeka. Ostajam pa seveda zelo radoveden tudi sam. Večna dilema,

Leta 1963 se je Akademija za igralsko umetnost preimenovala v Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, ki je do leta 1975 delovala kot samostojni visokošolski zavod, ki ga je vodil rektor.

dela, prepoznavanje dobrih in slabih strani njegovega načina ustvarjanja,

Potrebe avdio-vizualnih medijev so zahtevale, da je začela akademija kmalu širiti učni načrt z gledališkega na druga sorodna, a seveda samostojna področja – že v prvih letih na film in radio, kasneje tudi na televizijo – ter postopoma tudi na teh področjih razvijala nepogrešljivo praktično produkcijo študijskih filmov, radijskih in televizijskih oddaj.

UL AGRFT je edina visokošolska ustanova v Sloveniji, ki na univerzitetni ravni izobražuje za poklice v gledališču, filmu, radiu in televiziji. Leta 2014 se je akademija v večjem delu preselila v nove prostore na Trubarjevi cesti, s čimer so se prvič od njene ustanovitve delno realizirali vztrajni napori vodstev šole po rešitvi prostorskega vprašanja. Svoje pedagoško delo tako akademija izvaja v najetih prostorih na Nazorjevi ulici, Trubarjevi cesti in Kvedrovi ulici ter v najetih produkcijskih prostorih javnih in zasebnih gledališč. Prizadevanja akademije v zvezi z rešitvijo prostorskega problema so še vedno naravnana na zagotovitev trajne in ustrezne rešitve.

Akademija krepi svoj položaj na področju gledaliških in filmskih ved v domačem in mednarodnem raziskovalnem prostoru in z aktivnim vključevanjem v okolje pomembno bogati in sooblikuje domači (in tuji) kulturni in umetniški prostor.

Poslanstvo Akademije za gledališče, radio, film in televizijo je: izvajanje dodiplomskih univerzitetnih in podiplomskih študijskih programov za temeljne umetniške poklice s področij gledališča, radia, filma in televizije; izvajanje umetniške dejavnosti na področjih gledališča, radia, filma in televizije kot neločljive sestavine izobraževanja za umetniške poklice, izvajanje raziskovalne dejavnosti na področju gledaliških in filmskih ved.

Zaradi neustrezne visokošolske in kulturne politike, ki ne zagotavljata ustreznih finančnih, prostorskih, tehničnih in kadrovskih pogojev, AGRFT svojega poslanstva ne more izpolnjevati v polnem obsegu; obseg dodiplomskih in podiplomskih programov je nepopoln in ne zadošča dejanskim potrebam kulturne sfere niti trenutno, kaj šele v prihodnjih letih; zaradi kriterijev, ki pri delitvi finančnih sredstev ne upoštevajo dejanskih potreb za izvajanje umetniške dejavnosti, je izvajanje le-te odvisno predvsem od osebnega angažmaja učiteljev, študentov ter prispevkov ustanov izven šolske sfere; zaradi neposluha za raziskovanje na področjih gledaliških in filmskih ved, majhnega števila doktorjev znanosti in vedno strožjih razpisnih pogojev pri programskem financiranju raziskovalne dejavnosti AGRFT le s težavo in v minimalnem obsegu izvaja raziskovalno dejavnost na svojem področju.

Sam ga razvijam predvsem kot odnos izkušenega ustvarjalca in radovednega kaj lahko naučimo študenta, zame osebno ni zelo pomembna. Gre za stalno posredovanje izkušenj in znanj, gre za stalno pozornost do študentovega opozarjanje na pomembno pridobivanje osnovnih znanj in sposobnosti (zgodovina drame in gledališča, govorna tehnika, obvladovanje telesa, gledališko petje in drugo). Študentom dopovedujem, da si v času študija lahko pridobijo trdne temelje za dolgoletno delo v poklicu. Brez teh temeljev je kasneje zelo težko, če ne že kar nemogoče. V zelo osebnem stiku pa vseeno vzpostavljam nekaj distance do študentov, kar nam omogoča obojestransko spoštljiv profesionalen odnos. (odsek iz intervjuja; vir: http://sigledal.org/geslo/Akademija_za_gledališče,_radio,_film_ in_televizijo)

Tomaž Gubenšek: “... Če študent opazi, da ta k svojemu delu ne pristopa odgovorno, ga ne bo niti spoštoval niti poslušal – kako ga lahko potem česa naučiš? Po drugi strani pa moramo naše študente učiti tudi kritičnosti, nočemo ustvarjati svojih kopij. In ni lepšega, kot če ti študent reče: ne, profesor, nimate prav! Takrat veš, da si nekaj dosegel. Naloga institucije, kot je naša, je v tem, da se v njej raziskuje, preizkuša, tudi zmoti; včasih se iz neuspele predstave, ki jo je pripravljal tri mesece, študent nauči več kot pri uspešni produkciji, ki je gladko tekla. Toda kljub vsej odprtosti in sodobnim pristopom, ki jih spodbujamo, je to še vseeno šola – in kot taka v svoji drži seveda tudi do neke mere tradicionalna. Kajti velik del profilov, za katere izobražujemo, temelji na poznavanju nekega medija, preprosto moraš vedeti, kako stvari nastanejo: kako se posname film, kako se stopi na oder, kako je treba govoriti, kaj je dramaturška analiza, poznati je treba zgodovino gledališča in filma. Tu gre za neka osnovna znanja, ki jih preprosto ni mogoče spreminjati, pa četudi bi se komu zdela zaprašena. Kar pa nikakor ne more biti slabo: navsezadnje mora imeti študent tudi neko oviro, proti kateri se lahko bori, saj se s tem razvija in napreduje k lastnemu izrazu....” (odsek iz intervjuja; vir: https://www.dnevnik.si/1042734615/kultura/oder/tomazgubensek-dekan-agrft-ko-se-ti-student-upre-ves-da-si-kot-profesor-nekaj-dosegel)

Vizija akademije je tudi v prihodnje ostati najpomembnejša in najkvalitetnejša izobraževalna institucija na področjih gledališča, radia, filma in televizije, ki sledi najsodobnejšim ustvarjalnim tokovom in hkrati prenaša na študente najžlahtnejše izkušnje iz preteklosti. (vir: https://www.agrft.uni-lj.si/sl/o-akademiji/predstavitev)

13

AK AD E M IJ A Z A LIKOVN O UM E TN OST IN OBL IKOVANJE

A

LUO deluje pod okriljem Univerze v Ljubljani. Ponaša se z dolgoletno tradicijo. Ustanovljena je bila 27. oktobra 1945 kot Akademija upodabljajočih umetnosti, na kateri je potekal študij slikarstva in kiparstva. V času obstoja je akademija večkrat spremenila ali dopolnila svoje ime, skladno z razvojem pa se je tudi širila. Leta 1984 se je študij razširil na področje industrijskega oblikovanja in oblikovanja vizualnih komunikacij, dobrih deset let pozneje pa še na področje konservatorstva – restavratorstva.

Z novogradnjo treh akademij Univerze v Ljubljani dati novo razsežnost sodelovanju med različnimi umetniškimi področji.

Začetki ALUO segajo na osvobojeno ozemlje Bele krajine leta 1944, kjer so začeli slovenski umetniki, partizani snovati idejo o Akademiji za likovno umetnost. Akademija je bila ustanovljena jeseni leta 1945, takoj po vojni, prvi študenti pa so jo začeli obiskovati janarja 1946. Najbolj zaslužen za njeno vzpostavitev je bil tedaj zelo vplivni Božidar Jakac, poleg njega pa še Nikolaj Pirnat, France Mihelič, Slavko Pengov, Zdenko Kalin in Anton Gojmir Kos; potem ko je bila institucija 27. oktobra 1945 formalno ustanovljena, je dva tedna pozneje Jakac sklical prvi sestanek profesorjev na svojem domu, študijski program pa se je začel izvajati 14. januarja 1946.

Danes poteka študij na petih oddelkih ALUO, ki zajemajo področja likovne umetnosti, konservatorstva – restavratorstva in oblikovanja. Študij se izvaja v manjših skupinah, v katerih z individualnim pristopom prek konzultacij, korektur, diskusij in seminarjev razvijamo študentovo kreativnost in inovativnost ter poudarjamo pomen in vlogo svojih strok v širšem družbenem kontekstu, da bi gradili na odgovornosti posameznikov. Študij je dopolnjen s teoretičnimi vsebinami in tehnično-tehnološkimi znanji.

Umetniki so prej študirali v tujini, največ v Zagrebu, Pragi, Münchnu in Dunaju, kar je sicer prineslo določeno mero heterogenosti produkcije. A s stališča potrebe po vzpostavljanju samonikle umetnostne infrastrukture je bila ustanovitev akademije logična, čeprav se z današnjimi očmi zdi v tem težkem povojnem obdobju, ko se je nova oblast soočala z drugimi prioritetami, nekoliko presenetljiva.

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje je bila ustanovljena z namenom, da bi tudi v našem nacionalnem prostoru vzpostavili izobraževanje na področju likovne umetnosti na visokošolski ravni. V času od svojega nastanka se je razvijala in širila, tako da danes izobražuje študente na področjih likovne umetnosti, oblikovanja in konservatorstva – restavratorstva. Svoje poslanstvo izvaja skozi naslednje dejavnosti:

Pomembno je dejstvo, da so pobudo dali umetniki, ki so pritisnili na politiko. To je bila pri nas običajna praksa. Tudi leta 1909 je bil Jakopičev paviljon, prva ljubljanska galerija za sodobno umetnost, postavljen kot posledica osebnega angažmaja umetnika Riharda Jakopiča. Če je bila katedra za umetnostno zgodovino v okviru filozofske fakultete, ki pokriva umetniško zapuščino, ustanovljena vzporedno z Univerzo v Ljubljani leta 1919, se je študij, ki se ukvarja s tekočo produkcijo umetnosti, začel šele četrt stoletja pozneje. Nova umetniška produkcija je hitro obrodila sadove. Po krajšem obdobju prevladujočega socialističnega realizma se je v začetku 50. let šola začela odpirati bolj heterogenim praksam visokega modernizma.

Izvajanje univerzitetnih študijskih programov prve stopnje za temeljne umetniške poklice s področij slikarstva, kiparstva, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij ter konservatorstva -restavratorstva, izvajanje magistrskih študijskih programov druge stopnje za temeljne umetniške poklice s področij slikarstva, kiparstva, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij ter konservatorstva-restavratorstva, izvajanje aktivne umetniške in oblikovalske dejavnosti na področjih slikarstva, kiparstva, industrijskega in unikatnega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij ter konservatorstva-restavratorstva doma in v tujini, izvajanje raziskovalne in založniške dejavnosti na področju likovnih, restavratorskih in oblikovalskih ved.

V danih prostorskih in materialnih okvirih se akademija opira na preizkušene in premišljene celostne metode poučevanja in raziskovanja, katerih poglavitni cilj je kakovostno in na mednarodno primerljiv način vzpostavljati okvir lastne dejavnosti.

Akademija se je nato razvijala, nadgrajevala, selila, gradila in dopolnjevala.

Akademija je svoje prostore dobila na Strossmeierjevi 1, v severnem krilu Poljanske gimnazije. Prvi podiplomski študiji so zavzemali smeri slikarstva, kiparstva in grafike. Kasneje se zaradi povečane potrebe uvede specifični študij restavratorstva in konservatorstva.

V 60-ih letih je bila slovenska akademija tako zelo uspešna v grafičnem udejstvovanju, da je postala vodila v celotni Jugoslaviji z nazivom Študijski center jugoslovanske grafike. Ljubljanska akademija je bila prva med vsemi državami bivše republike, ki je vedla diplomske izpite. Leta 1955 je s pomočjo akademije Ljubljana dobila svoj grafični bienale, ki ga je ustanovila prav akademija. V istem obdobju se je na akademiji oblikovalo gibanje med študenti imenovano OHO, ki se je razširilo tudi med druge stroke.

V današnjem času lahko umetnost in kultura preko spodbujanja kreativnosti in iskanja inovativnih rešitev veliko prispevata k splošnemu razvoju družbe. Akademija za likovno umetnost in oblikovanje se zato izrecno trudi oblikovati sodobne in kakovostne študijske programe, ki bodo vodili k izpeljavi naslednjih ciljev: ohranitev vodilne vloge na področju izobraževanja in raziskovanja likovne umetnosti, oblikovanja in restavratorstva v Sloveniji, pospeševanje mednarodnega sodelovanja, vzpostavitev tretjestopenjskega študija na področju umetnosti, stalno vzdrževanje kompetitivnega polja raziskovanja in napredka na področjih, ki se poučujejo na akademiji, povečevanje sodelovanja z ostalimi področji poučevanja in raziskovanja na univerzi in širše.

Leta 1959 se zaradi širitve in razvoja programov akademija preseli še del programa v nove prostore na Erjavčevi pri Vrtači, v Narodni galeriji pa dobi svoj prostor oddelek restavratorstva. Že čez dve leti se začne adaptacija obstoječega objekta na Erjavčevi in začetek gradnje novega prizidka po načrtih arhitekta Vinka Glanza. Akademija se preimenuje izAkademije upodobljajočih umetnosti preimenuje v Akademijo za likovno umetnost. Sredi 60-ih ALU otvori svojo galerijo, kjer hrani in razstavlja svoje zbirke. (vir: http://www.aluo.uni-lj.si/o-aluo/; https://www.dnevnik.si/1042729868/kultura/ vizualna-umetnost/preteklost-v-odsevu-sedanjosti)

14

15

16

LJUBLJANA O prostoru

46° 3’ 25.01’’ N, 14° 30’ 20.70’’ E 297.18 m

17

18

GR A J E N O

Območje obdelave izrazito zaznamuje dominantna Slovenska cesta, ki že od Antike tvori glavno os v mestu. Vzporedno z njo potekata diplomatska os Prešernove ceste in univerzitetna os Vegove ulice. Na te mestotvorne osi se prečno, v smeri vzhod - zahod, pripenjajo manjše ulice, ki skupaj tvorijo izrazito karejsko zazidavo. Na širšem območju se pojavljata dve tipologiji zazidave - in sicer stavbni otoki, ki po svojem nastanku segajo v pozni srednji vek ter kasnejše točkovne zazidave. Stavbni otoki, pozidani na obodu imajo velike notranje atrije, kjer so skozi čas stihijsko nastajali manjši prizidki. Deli, ki so ostali nezazidani pa danes služijo kot parkirišča za stanovalce in uporabnike. Točkovno zazidavo sestavljajo predvsem dominante državnega in mestnega pomena, kot so Cankarjev dom, stolpnici TR3, stavba Univerze v Ljubljani, Narodni muzej, Realka na Vegovi ulici, Uršulinska cerkev, ipd. Za širše območje pomembna ter prostorsko izrazita je tudi stavbna linija ob Rimski cesti, ki je ostanek nekdanjega rimskega carda, vpadnice še iz časa Emone. Danes območje definirajo tudi velike odprte površine, ki so bodisi načrtovane in imajo lasten urbanističen in simbolni pomen - Trg republike, Kongresni trg in park Zvezda bodisi nenamerne in stihijske, nastale večinoma iz propadlih investicij - območje Šumi, NUK II.

19

METALKA

DOM IN ANTE NEBOTIČNIK

Na območju se pojavljajo stavbe, ki ne izstopajo samo s svojo pojavnostjo, temveč imajo tudi izjemen kulturni in družbeni pomen, mnoge spadajo v slovensko kulturno dediščino. Med take objekte uvrščamo celoten urbanistični kompleks Trga repubilike s stoplnicama TR3 in Cankarjevim domom, ki ga je zasnoval Edvard Ravnikar.

Na Slovensko cesto so nanizane pomembne prostorske vertikale kot sta Metalka in Nebotičnik, ki narekujeta iztek dominantne osi. Ob prehodu Slovenske ceste proti Barjanski vpadnici stoji tudi stanovanjsko-poslovni kompleks Ferantov vrt, presežek slovenskega regionalizma. Arhitekt Edvard Ravnikar je z izbočeno kupolo nad pritličjem subtilno ohranil spomnim na Emonski forum, ki je nekoč stal prav na tem mestu. Pod njo se nahaja Jakopičeva galerija, ki je postavljena na nivo rimskega mesta. Druge pomembne prostorske dominante se nahajajo na vzporedni Vegovi ulici. Jože Plečnik v letih 1932 -1947 ulico urbanistično zasnoval kot glavno mestno izobraževalno in kulturno os. V luči te ideje pa je na njo umeščal različne vsebine, naprimer glasbeno prizorišče na prostem - Križanke ter Narodno in univerzitetnao knjižnico. Vegovo ulico na skrajnem severu zaključuje stavba Univerze v Ljubljani.

PARLAMENT

O DP RTE P OVRŠINE

MAXIMARKET

Na obravnavanem območju se pojavljajo različne odprte površine. Prva se nahaja v sklopu kompeksa Trga reTR3

publike in povezuje Erjavčevo cesto na jugu s Šubičevo cesto in se zaključi s stavbo Državnega zbora Republike Slovenije na severu. Trg republike (včasih znan pod imenom Trg revolucije) je tudi največja odprta grajena površina v Ljubljani. Že od nastanka samostojne države se uporablja za državne prireditve, shode in proteste. “Trg

CANKARJEV DOM

republike je simbolni prostor, na katerem je potekala razglasitev samostojne Republike Slovenije, hkrati je tudi izjemen avtorski stavbni kompleks ter najobsežnejše delo arhitekta akademika Edvarda Ravnikarja. Trg republike ima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo in posebno kulturno vrednost kot izrazit dosežek človekove ustvarjalnosti ter pomemben del prostora in dediščine Republike Slovenije. Trg se razglasi za kulturni spomenik z urbanističnimi, arhitekturnimi, umetnostnozgodovinskimi, zgodovinskimi, krajinsko arhitekturnimi in arheološkimi vrednotami.” (vir: http://www.mk.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/browse/63/article/24/6199/82c5affbbf100d2317a6d5452b90c604/) Skozi podhod Maximarketa, mimo Plečnikove trga in podhoda se poveže s parkom

Zvezda in Kongresnim trgom, ki spada pod drugo večjo odprto površino. Na jugu in zahodu ga omejujejo stavbe, na severu pa mestni park Zvezda. Razprostira se od slovenske filharmonije in daje predprostor Uršulinski cerkvi, UNIVERZA

pred katero se zaključi s Kužnim znamenjem. Na jugozahodni strani se nahaja ostanek severnih Emonskih vrat, kjer je urejena tudi galerija. Najmanjši od treh trgov je Trg francoske revolucije ob Križankah.

Z E LE N E P OVRŠINE

FERANTOV VRT

Gostota zelenih površin je za središčno mestno okolje zelo velika. Največjo zeleno površino predstavlja park Zvezda, ki se nahaja ob boku Kongresnega trga, severno od obravnavanega območja. Pravokotno na Kongresni trg se v smeri sever-jug ob osi Vegove ulice pripenjata obcestna pasova drevoredov. Zelenje se pojavi ob izteku univerNUK

zitetne osi v obliki urejenega vrt pred stavbo Univerze in se razširi na delih, kjer so Plečnikovi dvignjeni vrtovi s stavbami Glasbene matice in NUK-a. Zelena os se zaključi s parkom in trgom pred letnim prizoriščem Križanke.

Arhitekt je z arhitekturno-urbanistično zasnovo vizualno povezal vse člene Vegove ulice. Trgu francoske revolucije pa je dodal pomen izteka z zasaditvjo visokih topolov, ki so preko celotne osi vidni iz parka Zvezda. Vzdolž Erjavčeve ulice se ozelenitev pojavi pred dvignjeno ploščadjo Trga republike in zaključi s parkom pred vhodom v veliki foajer Cankarjevega doma.

M 1 : 2500

NARODNA GALERIJA

MODERNA GALERIJA

SNG OPERNA IN BALET LJUBLJANA

KULTURNE USTANOVE

MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO

NARODNI MUZEJ

V okolici obravnavanega območja se pojavljajo številne kulturne ustanove, ki so z umetniškimi akademijami neločljivo povezane. V večini kulturnih institucij se udejstvujejo tudi študenti umetniških akademij, kar pomeni, da že v času študija pridobijo neprecenljive izkušnje in vpogled v delo in življenje profesionalnih glasbenikov, gledališčnikov, slikarjev,... in na splošno- umetnikov. Poleg tega, pa akademije s pomočjo kulturnih ustanov rešujejo prostorsko stisko. V Drama in Mestnem gledališču ljubljanskem je že več letna praksa, da del svojega repertoarja namenijo tudi predstavam študentov in jim nudijo tako prostore za vaje kot predstave v najem. Ob Vegovi cesti sta še dve manjši gledališki instituciji, in sicer gledališče Glej in Mini teater, ki sta znana po svojih eksperimentalnih in alternativnih pristopih do gledališča. V biližini je še BiTeater, ki daje možnost mladim gledališkim ustvarjalcem, da ustvarijo svojo avtorsko predstavo. Poleg naštetih institucij v katerih sodelujejo predvsem študenti AGRFT-ja, so tu še druge, ki skrbijo za vzgojo in izobrazbo podmladka slovenskih umetnikov. Ena izmed največjih je Cankarjev dom, ki z nazivom “hram slovenske kulture” gosti vse tri zvrsti umetnosti s katerimi se akademije ukvarjajo. Za razstave ALUO-ja skrbijo Moderna galerija, razširjena Narodna galerija in Narodni muzej, pa tudi manjše kot so Jakopičeva galerija ob Slovenski cesti, ki je poleg Drame edina, ki izvaja kulturni program v osi Slovenske ceste in galerija Vžigalica ter malo oddaljena galerija Dessa, v kateri so največkrat razstave povezane z arhitekturo. Akademija za glasbo vsako leto izbere svoje najboljše študente, ki dobijo priložnost nastopa s profesionalnimi glasbeniki in orkestri iz Filharmonije, Opere in baleta Ljubljana, itd.

CANKARJEV DOM

IZOBR A Ž EVA LNE U STANOVE

FILHARMONIJA

UNIVERZA

Mesto Ljubljana se od večine ostalih evropskih prestolnic loči z odsotnostjo enovitega univerzitetnega kampusa.

Večina iz med visokošolskih ustanov se nahaja v širšem mestnem središču, veliko število študentov pa mestu srednje velikosti daje nujno vitalnost ter živahnost. Neverjetna zgoščenost različnih kulturnih ter izobraževalnih ustanov ustvarja neverjente trke idej ter služi kot nezavedni inkubator znanstvenega razvoja. Tako so na razmeroma ozkem območju prisotne različne fakultete (Fakulteta za arhitekturo, Filozofska fakulteta, Fakulteta za strojništvo, Naravoslovno-tehniška fakulteta, Akademija za Likovne umetnosti in oblikovanje, Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, zasebna akademija AVA, itd.), srednje šole (Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, Elektrotehniška šola, Aškrčeva gimnazija, Gimnazija Jožeta Plečnika, Šolski center JAKOPIČEVA GALERIJA

Aškrčeva, itd.) in različne kulturne in državne ustanove (Drama, MGL, stavba Univerze v Ljubljani, Državni zbor, Vladna in predsedniška palača, Cankarjev dom, Narodna in univerzitetna knjižnica, itd.). Za trajnostni razvoj mestnega središča, ki je vedno bolj namenjen zgolj turistični ter zabavni dejavnosti, je izjemno pomembno vzdrževanje prisotnosti mladih intekeltualcev, ki vzdržujejo in koristijo glavne kulturne ter izobraževalne usta-

NUK GALERIJA VŽIGALICA FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MESTNI MUZEJ LJUBLJANA FILOZOFSKA FAKULTETA NTF FAKULTETA ZA FARMACIJO KRIŽANKE ŠOLSKI CENTER

FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

M 1 : 2500

nove na tem območju.

STAVB N I OTO K I IN GL AVN E OSI

Mesto Ljubljana je šele po velikem potresu leta 1985 začelo dobivati prve večje urbanistične načrte za prihodnost (Milan Mihelič, 1983). Središče Ljubljane se deli na dva tipa urbanističnega razvoja. Srednjeveški del mesta je močno zaznamovan in navezan na reko Ljubljanico in Ljubljanski grad. Sestavljen je iz majhnih ulic in trgov, ki so razporejeni med Grajskim gričem in strugo reke Ljubljanice. Ta del predstavlja točko zbirališča in je zanimiv predvsem za turiste ter meščane željne sprostitve. Program v pritličnih delih stavb je gostinski, med katerim pa se pojavljajo manjše trgovine, ki ponujajo izdelke namenjene predvsem turistom. Drugi tip urbanističnega razvoja se nahaja v razširjenem delu mestnega središča in se navezuje na Slovensko cesto - os, ki že iz časov Antike povezuje severni in južni cel mesta. Tukaj razširjeno mestno jedro sestavljajo pretežno kvadratni stavbni otoki, ki se navezujejo na glavno in najbolj prepoznavno ulico v mestu- Slovensko cesto. Območje Šumi v tem delu ni izjema po zasnovi, je pa po velikosti največji kare vzhodno od Slovenske ceste, saj se razteza od Soteske, mimo Realke, vse do Kongresnega trga, tako da se med Vegovo ulico in Slovensko cesto vmes ne pojavi nobena krajša povezava.

Večina ulic, ki ima orientacijsko od zahod - vzhod, se preko hrbtenice - Slovenske ceste poveže s srednjeveškim delom Ljubljane. Le Erjavčeva ulica se izteče v zaprti kare območja Šumi.

M 1 : 2500

SLOVE N SK A C E STA

S

trajno zaporo med Gosposvetsko in Šubičevo za promet z osebnimi avtomobili želi Mestna občina Ljubljana Slovenski povrni značaj glavne mestne ulice, ki naj torej poleg tega, da daje prednost pešcem, kolesarjem in javnemu prevozu, izboljša okoljske razmere in ustvari razgiban javni prostor. Namen začasne ureditve je prebi- valcem in obiskovalcem Ljubljane prikaza , kaj bodo s stalno preureditvijo pridobili. Z začasno ureditvijo bomo lahko preizkusili vse učinke nove prometne ureditve in javnost seznanili s pripravljenim projektom.

V ta namen smo pripravili razstavo zgodovine osrednjega dela glavne ulice in njene nove podobe. Menimo, da je poznavanje preteklos še zlas pomembno pri načrtovanju prihodnos , saj je na ta način lažje razume zamisli, ki ponujajo odgovore na vprašanja razvoja tega javnega prostora. Podoba Slovenske ceste se je v času močno spreminjala, nekdaj glavna prometna žila v mestu se je razvila v poslovno središče in imela pomembno vlogo pri kulturnem napredku slovenskega naroda.

Projekt se izvaja v okviru programa Srednja Evropa, ki ga so nancira ESRR. zgodovina Skozi čas je imela Slovenska cesta kar nekaj imen: bila je Dunajska cesta, Tyrševa cesta, za kratek čas Ble- iweisova, nato znova Tyrševa in nekaj let Šelenbur- gova ulica. Po drugi svetovni vojni se je Šelenburgo- va preimenovala v Kardeljevo ulico, od leta 1954 pa vse do osamosvojitve leta 1991 je bila z Dunajsko združena v Titovo cesto.

Začetki Slovenske ceste segajo v 1. stoletje, ko se je po današnji trasi vila rimska državna cesta Aquilea– Atrans (Oglej–Trojane). Odsek cardo maximus (ta- kratna glavna cesta, ki je potekala v smeri sever–jug), ki je vodil skozi Emono, je bil ena od dveh najpo- membnejših mestnih prometnic.

Ajdovščina, trg na križišču Slovenske in Gosposvetske ceste, se imenuje po ajdovskem oz. poganskem pokopališču izven ob- zidja Emone.

V srednjem veku se je mesto začelo razvija na drugi strani Emone, med Ljubljanico in Gradom, Slovenska cesta se je znašla zunaj obzidja, tako da daljše obdo- bje ni bila gosteje pozidana. Pomembna prelomnica v mestnem razvoju se je zgodila šele med letoma 1849 in 1857, ko so skozi Ljubljano speljali južno železnico Dunaj–Trst. Ta je sprožila pospešeno zazidavo obmo- čja med starim mestnim jedrom in železniško progo. Leta 1895 je Ljubljano prizadel hud potres, ki je zah- teval temeljito prenovo mesta.

Pri pripravi novega mestnega načrta so s svojimi urbanis čnimi predlogi sodelovali priznani arhitek monarhije, in sicer Maks Fabiani, Camilo Si e in Anton Wolf. Za uspešno ob- novo in modernizacijo mesta je imel največ zaslug župan Ivan Hribar. Mesto se je razvijalo tudi s po- membnimi tehnološkimi pridobitvami: leta 1861 so postavili mestno plinarno, 1890 mestni vodovod, 1898 mestno električno centralo, istega leta se je v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil. Ljubljančani so se s tramvajem prvič popeljali leta 1901. Po prvi svetov- ni vojni je Ljubljana znova zaživela kot pomembno gospodarsko in kulturno središče tedanje banovine. Slovenska cesta je z visokimi stavbami izstopala med ljubljanskimi ulicami, poseben poudarek ji je dal leta 1933 zgrajeni Nebo čnik arhitekta Vladimirja Šubica.

Med letoma 1941 in 1945 je Slovenijo prizadela druga svetovna vojna. Po vojni je Ljubljana postala glavno mesto Slovenije, ene izmed republik Socialistične federativne republike Jugoslavije. Mesto se je z naglo industrializacijo hitro razvijalo, povečalo se je število prebivalcev, posledično pa se je širil tudi obseg mesta. Tedanjo Titovo cesto so razširili in ob njej zgradili poslovno središče. Zgrajena je bila poslovna stolpnica Metalka in ob Bavarskem dvoru poslovno-stanovanjski kompleks z znamenitim Kozolcem arhitekta Eda Mihevca. Tramvajem so se leta 1951 pridružili trolejbusi, ki

so vozili do leta 1971, ko so jih nadomes li avtobusi. Ob osamosvojitvi Slovenije 25. junija 1991 je dobila Slovenska cesta svoje današnje ime. Od tedaj ni bilo izvedenih nobenih večjih ureditev, razen arkad za pešce zaradi preozkega cestišča.

Namen naloge je, da ustvari sožitje različnih oblik mobilnosti in rabo javnih prostorov. Po zaprtju dela ceste med Šubičevo ulico in Gosposvetsko cesto in novem prepoznavnem tlakovanju, se postopoma dodaja nova urbana oprema, s katero se širi javni prostor, z visokim rastjem- drevoredom, ki bo potekal vzdolž celotne Slovenske ceste, pa se bo ugodno vplivalo na urbani ekosistem.

Slovenska cesta je z značilnim tlakovanje dobila prepoznaven karatker. Kot ena glavnih vpadnic je skozi zgodovino nanizala ogromno prepoznavnih stavb, ki jim je/bo z novo podobo dodala predprostor in zopet dvignila vrednost. Slovenska cesta ima izjemno zgodovino. Ključnega pomena je, da ohranja svojo zapuščino, jo s premišljenimi posegi dodatno nadgrajuje in hkrati dviguje kakovost bivanja na ulici. S preobrazbo bo postala vzvod za vnovično modernizacijo in oživitev tega dela mestnega središča na vseh ravneh. Nova ulica bo predstavljala prepoznavno proti utež staremu delu mesta. Z vidika trajnostnega razvoja mest je namreč nujno treba iskati različne načine za revitalizacijo mestnih predelov, še zlasti z umeščanjem novih programov in vsebin znotraj obstoječega.

Projekt omogoča ureditev prometa, pri kateri imajo prednost pešci, kolesarji in javni potniški promet. Degradirano in razdrobljeno območje naj se poveže v enovit prostor močnega značaja. Ukrepi naj bodo premišljeni, Slovenski cesta naj omogočajo postopen razvoj v osrednji javni prostor velikih dimenzij. Če se bo dalo prednost inteligentnim, celostno premišljenim in trajnim rešitvam, bo Ljubljana dobila reprezentativno urejeno ulico nacionalnega pomena, Slovenska cesta pa samosvojo identiteto, sodobno in drugačno od starega mestnega jedra.

S prenovo se bo torej zdajšnji koridor tranzitnega motornega prometa, ki ničesar ne prida življenju na ulici, spremenil v osrednji javni prostor prestolnice. Na račun dveh prometnih pasov bosta na obeh straneh razširjena pločnika s kolesarskima stezama. Površina na dva pasova zoženega ces šča in površina za pešce bosta izravnani, da bi vizualno povezali prostor in olajšali pešcem prečne povezave. Vizualno povezavo bo omogočilo tudi novo tlakovanje iz betona, ki bo enotno, vendar različno obdelano, da se bosta vozna pasova za javni promet na sredi ulice razlikovala od površin, namenjenih pešcem in kolesarjem. Poglavitni element nove ureditve Slovenske ceste bo drevored, zasajen po vzhodnem pasu. Sklenjeni ginkov drevored bo povezal danes raznoliko arhitekturno podobo ulice in ji dodal zeleni pečat. Tako urejena bo pridobila edinstveno in v vseh pogledih sodobno identiteto. Poleg tega bodo v žepih prečnih ulic, ki se pripenjajo na osrednji del Slovenske ceste, oblikovani mali trgi za druženje in igro s posebej oblikovano urbano opremo. Urejena bo tudi dodatna osvetljava pridobljenih površin za pešce. Na severnem in južnem odseku Slovenske, na Gosposvetski in na odsekih vplivnih cest je najprej predvidena le prometna preureditev. Celovita preureditev obeh odsekov in Gosposvetske ceste z zasaditvijo drevoreda, prenovo infrastrukture in novim tlakovanjem bo izvedena pozneje. (vir: Prostorož (2013). Slovenska cesta skozi čas. AB arhitektov bilten. let. XLIII, št. 197198, str. 27-38.)

26

03

04

27

28

METALKA

NEBOTIČNIK GALERIJA MAK BANKA SLOVENIJE

HOTEL SLON

VELEBLAGOVICA NAMA

KONZORCIJ

P RO GR A M - SLOVENSKA CESTA KAZINA

Slovenska cesta je reprezentativni vzorec programa, ki je obstaja v središču mesta. Ker je glavna os že od samega PARK ZVEZDA URŠULINSKA CERKEV KONGRESNI TRG

nastanka, je razumljivo, da se ob njej zvrstijo zgradbe in program, ki so pomembni za sodobno mesto in njegovo delovanje. Stavba Metalke in Nebotičik sta primera prvih hibridnih stavb v središču mesta. Nebotičnik poleg različnih pisarn in poslovnega programa, nudi tudi gostinsko ponudbo in premore celo stanovanja, Metalka ima v pritličju in kletnih prostorih javni program, zgornje etaže pa ponujajo izredno kvalitetne poslovne prostore.

Ob Slovenski cesti se nahaja tudi veleblagovnica Nama, ki še vedno predstavlja pomembno nakupovalno točko v središču mesta, poleg nje se nahaja Konzorcij, v katerem že dolgo obratuje največja knjigarna Mladinske knjige pri nas. Ena najpomembnejših upravnih unkcij v državi je Banka Slovenije, ki prav tako zaseda mesto ob Slovenski cesti. Nasproti nje se bohoti hotel Slon, ki je z razširitvijo Slovenske ceste, tudi sam razširil svoje prostore pod nekdanje arkade. Na Slovenski cesti se pojavi največ poslovnega in trgovinskega programa, kulturni program je v manjšini. Ob Slovenski stojita le Jakopičeva galerija, ki se nahaja v sklopu Feratovega vrta in Slovensko narodno gledališče - Drama, ki je s Slovensko povezana preko neizkoriščenega trga, glavni vhod pa ima z Erjavčeve ceste.

Glede na to, da je večina upravnih funkcij še vedno prisotna v mestnem središču, bi bilo smiselno, da se postavi

DRAMA

program umetniških akademij prav tako v mestno središče, natančneje - na glavno ulico v centru mesta. Če se naše mesto, država predstavlja svetu najprej skozi politiko in gospodarstvo, jim takoj sledijo kulturne in umetniške dejavnosti, katerih sporočilo včasih doseže več ljudi in to brez prevoda.

JAKOPIČEVA GALERIJA

GALERIJA MIKADO

FILOZOFSKA FAKULTETA

ŠOLSKI CENTER AŠKRČEVA

M 1 : 2500

29

05

GA LE R IJ A M IK A DO

Kulturno umetniško društvo Atelje Mikado je bilo ustanovljeno leta 2007 z namenom širjenja in razvijanja predvsem vizualne umetnosti v širšem prostoru. Društvo nadaljuje delo atelje-galerije Mikado, ki je v svojih razstavnih prostorih do sedaj gostila že več domačih in tujih avtorjev s področja fotografije, slikarstva in grafike.

KUD Atelje Mikado je pri svojem delovanju povezan z drugimi društvi in samostojnimi umetniki in galeristi iz Slovenije in tujine. Program, ki ga sestavljamo, daje poudarek fotografiji, vendar so dobrodošli vsi ustvarjalci likovne umetnosti. Galerija deluje na neprofitni bazi in s pomočjo članov društva, sponzorjev in donatorjev. Že več let sodelujemo z društvom Slov-

enskih likovnih kritikov, ki nam zagotavlja kakovosten program, kritike, predstavitve avtorjev in del na otvoritvah ter tekste za zloženke.

Atelje-galerija Mikado se nahaja ob prometni Slovenski cesti v središču Ljubljane, nasproti galerije Jakopič. V njeni neposredni okolici so univerzitetne in kulturne ustanove, ki pripomorejo k večjemu obisku. Galerija je sestavljena iz glavnega prostora, ki meri 50 m2 in pomožnih prostorov (predprostor, pisarna, wc). Zaradi ugodne osvetlitve in tračnega sistema na stropu je primerna tudi kot fotografski atelje. (vir: http://www.atelje-mikado.si/ atelje-galerija/)

30

06

J A KOPIČ EVA GA LE R IJ A

V avgustu 2008 je Galerija Jakopič na Slovenski cesti 9 postala del takratnega zavoda Mestni muzej Ljubljana oz. sedanjega Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

produkcijo, zanima nas tudi prevrednotenje nekaterih vrhuncev kreativnosti, ki dajejo dovolj velik izziv za premisleke v sodobnem kontekstu in jih na ta način lahko približamo prebivalcem naše prestolnice kot edinstveno priložnost srečanja s pomembnimi dosežki svetovne umetnosti.

Ta izjemen galerijski prostor v središče Ljubljane smo ponovno vpeli v vitalno dogajanje sodobnih umetniških praks v našem mestu. Vsebinsko pokrivajo projekti raznolika področja, tako oblikovanje, fotografijo, arhitekturo, kot tudi vse druge vizualne umetnosti, prostor pa daje izjemne priložnosti tudi za projekte s področja performativne in multimedijske umetnosti. Ne želimo pa se omejevati zgolj na najsodobnejšo umetniško

Galerija Jakopič tako pomeni tudi znotraj MGML most med muzejsko in galerijsko dejavnostjo, saj je sposobna prevrednotenja tem iz preteklosti s svežim in v sodobno družbo ter ustvarjalnost vpetim pristopom, razbremenjenim različnih pogledov, ki umetnost ovirajo v njenem poslanstvu. (vir: http://www.mgml.si/galerija-jakopic/o-galeriji-jakopic/)

31

VE GOVA ULICA

V

egova ulica skupaj s Slovensko cesto tvori glavno prostorsko os v urbanističnem sistemu, katerega del je lokacija Šumi. Potek Vegove ulice je zaznamovalo vzhodno obzidje rimske Emone, ki je potekalo po njeni liniji, v srednjem veku, pa je po isti liniji potekal zahodni del obzidja Novega trga.

Srednjeveško obzidje je obdajal obrambni jarek z vodo, ki je potekal po Zoisovi cesti, zavil na Vegovo ulico in potekal vse do mesta današnje Univerze na Kongresnem trgu, kjer se je spustil nazaj do reke. Večina južnega dela je pripadalo križarskemu redu (nemški viteški red), ki je na območju Križank zgradilo samostan, cerkev in šolo (1309), pred tem pa je tu stala le templjarska postojanka (1167-1200). V začetku srednjega veku so bile hiše lesene, kasneje po potresu (l. 1511) in požaru (l. 1524) pa so leseno gradnjo zamenjali za opečnato. Hiše so bile strnjene, zaradi pomanjkanja prostora in so tvorile ulične nize, ki so jih ločevale ozke prečne ulice. Urbanizem se je orientiral na strugo Ljubljanice in grajski grič, v 12. stoletju pa so postavili tudi utrdbo, danes znano kot Ljubljanski grad. Na območju nekdanjih Križevniških/Nemških vrat, danes stoji Trg francoske revolucije. Načrtoval ga je arhitekt Jože Plečnik ob 120. obletnici Ilirskih provinc v čast Napoleonovim reformam, ki so spodbujale razvoj slovenske kulture. Trg stoji na osi Emonske ulice, ki se izteka v Vegovo in Rimske ceste (rimski dekumanum) z njega se odpira pogled na grad in Kongresni trg. Arhitekt je oba trga vizualno povezal z zasaditvijo topolov. Jože Plečnik je Vegovo ulico gradil/razvijal 15 let. Njegova vizija je bila ureditev kulturne osi ti. “Univerzitetna” ulica, ki bi povezovala vse za izobrazbo pomembne ustanove: Univerzo, bivšo Realko, Glasbeno matico, NUK, Glasbeno šolo in NUK 2. Kulturna os naj bi segala od Trnovske cerkve, mimo Križank do Trga francoske revolucije, vse do Kongresnega trga, mimo parka Zvezda, zaključila pa bi se na Južnem trgu. Plečnikov projekt Južni trg nikoli ni bil uresničen zaradi problema lastništev. Je bil pa leta 2015 razpisan in izveden natečaj za spomenik padlim borcem vseh vojn na dotični lokaciji. Na ostanek in potek srednjeveškega obzidja spominjajo dvignjeni vrtovi, ki jih je arhitekt vpeljal kot glavni motiv ulice in poleg počitka služijo tudi kot predprostor stavbam, ki tvorijo ulični niz. Ob ulici se nizajo spomeniki slovenskim kulturnikom, začenši s spomenikom Srečku Koslovelu v parku ob Križankah, na Trgu francoske republike stoji spomenik Simonu Gregorčiču, ki ga prekriva simbolični svod, ob parku pred Glasbeno matico so postavljene herme znanih slovenskih glasbenikov po Fabijanijevem vzoru. (vir: http://www.arhitekturni-vodnik.org/?result=165,2) Vegova ulica je najbolj zaokrožena Plečnikova urbanistična celota. Izhaja iz zamisli o monumentalni mestni magistrali, ki naj bi se proti severu nadaljevala čez park Zvezda do Južnega trga, na jug pa mimo Ilirskega stebra do trnovske cerkve.

Temelji na Fabijanijevih mestnih smernicah o povezovanju vodilnih mestnih motivov, le da je oblikovno izpopolnjena. (knjiga Jože Plečnik)

32

07

08

33

34

P ROGR A M - VE GOVA U L ICA

PARK ZVEZDA

KONGRESNI TRG

UNIVERZA

Na Vegovi ulici se nahajajo predvsem vsebinski sklopi namenjeni izobraževalnju in kulturi, nekaj pa je tudi poslovno-stanovanjskega programa, predvsem v zaledju ulice. Plečnik je Vegovo ulico zasnoval kot os, ki se začne že pri Trnovski cerkvi in konča pri nikoli realiziranem Južnem trgu. “Univerzitetni” del se začne na križišču z Zoisovo, ki ga bo v prihodnosti zaznamovala stavba NUK 2, trenutno pa se vije mimo parka letnega gledališča Križank.

Tu se nahajata najpomembnejši stavbi univerzitetno/visokošolskega izobraževanja, ki programsko združujeta vse študente Univerze v Ljubljani. Stavba Narodne in univerzitetne knjižnice, ki poleg bogatega knjižnega arhiva, študentom in ostalim uporabnikom ponuja mnoge tiploško različne prostore za prebiranje in izobraževanje. Najbolj impozanten prostor je gotovo Plečnikova velika čitalnica, srce študentskega življenja v Ljubljani. Naslednja stavba je Univerza, upravno središče vseh fakultet in akademij. Tu se podeljujejo nazivi in nagrade pridobljene na podlagi večletnega učenja, izobraževanja in raziskovanja - procesa študija. Kljub impozantnim idejam ter realizacijam Jožeta Plečnika, ulica še ne živi v skaldu z njegovimi urbanističnimi pričakovanji. Mestoma neustrezne vsebine, stihijski dodatki k objektom, mirujoč promet ter mnoga neurjena pročelja stavb, kvarijo ambient eni ziz med najlepših ljubljanskih ulic.

REALKA

GLASBENA MATICA

SREDNJA GLASBENA ŠOLA

NUK

NUK 2

KRIŽANKE

M 1 : 2500

35

09

K R IŽ A N K E

Križanke so eno izmed najbolj akustičnih in kakovostnih uprizoritvenih prostorov na prostem v Sloveniji. Poleti so tudi osrednji prostor dogajanja v prestolnici. Tu potekajo festivali, koncerti, gledališke predstave…

Jože Plečnik je med leti 1952-1956 del kompleksa preuredil v šolo za umetno obrt, kasneje pa v prizorišče za letni festival.

Arhitekt se je pri projektiranju upošteval renesančna pravila in principe po Albertiju, Palladiu ipd. (plitvi arkadni oboki, arkadni balkoni z ložami…)

Poleg tega pa je uporabljal elemente, ki so se tu pojavljali skozi zgodovino (ob vhodu je lampidarij z nagrobniki in klesanimi elementi iz antičnega in srednjeveškega obdobja, pergolo ob smostanskem zidu podpirajo stebri iz porušenega knežjega dvorca…). V parku ob Križankah stojita tudi spomenika Antonu Aškercu in Srečku Kosovelu.

Na njenem mestu je mestu stal nekdanji samostan Križnikov (1228), kjer je bila tudi šola in gotska cerkev. Po potresu leta 1511 je bil celoten kompleks obnovljen, cerkev je obnovil arhitekt Domenica Rossi s pomočjo izkušenega obrtnika Gregorja Mačka v baročnem slogu. Samostan je deloval vse do leta 1949, dokler ni bil nacionaliziran.

36

10

TRG F R A N COSK E R EVOLUCIJE

Križanke so eno izmed najbolj akustičnih in kakovostnih uprizoritvenih prostorov na prostem v Sloveniji. Poleti so tudi osrednji prostor dogajanja v prestolnici. Tu potekajo festivali, koncerti, gledališke predstave…

v prizorišče za letni festival.

Arhitekt se je pri projektiranju upošteval renesančna pravila in principe po Albertiju, Palladiu ipd. (plitvi arkadni oboki, arkadni balkoni z ložami…)

Poleg tega pa je uporabljal elemente, ki so se tu pojavljali skozi zgodovino (ob vhodu je lampidarij z nagrobniki in klesanimi elementi iz antičnega in srednjeveškega obdobja, pergolo ob smostanskem zidu podpirajo stebri iz porušenega knežjega dvorca…). V parku ob Križankah stojita tudi spomenika Antonu Aškercu in Srečku Kosovelu.

Na njenem mestu je mestu stal nekdanji samostan Križnikov (1228), kjer je bila tudi šola in gotska cerkev. Po potresu leta 1511 je bil celoten kompleks obnovljen, cerkev je obnovil arhitekt Domenica Rossi s pomočjo izkušenega obrtnika Gregorja Mačka v baročnem slogu. Samostan je deloval vse do leta 1949, dokler ni bil nacionaliziran. Jože Plečnik je med leti 1952-1956 del kompleksa preuredil v šolo za umetno obrt, kasneje pa

37

11

NA RODN A IN UN IVE R Z ITE TN A K NJIŽNICA

Narodna in univerzitetna knjižica je največja knjižnica v državi. Zgrajen je bil na mestu nekdanje renesančne palače- knežjega dvorca znanega pod imenom Auspergerjeva palača. Knjižnica je bila zgrajena med leti 1936 in 1941, Jože Plečnik pa jo je načrtoval že vse od leta 1927. NUK je po gabaritu nepravilen pravokotnik in s svojo postavitvijo v prostoru deluje kot samostojen kare. Ima 4 nadstropja. V notranjosti ob kavarni ima dva odprta atrija. Zunanja fasada se deli na 3 dele. Pritličje zaznamuje močna kamnita rustika, osrednji del je opečnat, vrh pa zaključuje izrazit strešni venec. Del rdeče opečne fasade neenakomerno členijo kamni iz podpeškega apnenca, ki so pripadali porušenim hišam v okolici in pravilno razporejena izbočena okna.

Vhod je namenoma nepoudarjen in stoji na stranski ulici, zaradi doživetja nepričakovano velike avle. Zasnovana je kot steberna dvorana s stopniščem, stene pa so obložene s temnim poliranim podpeškim marmorjem.

Pravokotno na stipnišče je postavljena velika čitalnica, ki je v nasprotju s temnim stopniščen, svetla in odprta, njena višina se razteza čez vsa štiri nadstropja. Orientira se v smeri vzhod-zahod, tako da odpira poglede na Vegovo in Gosposvetsko ulico. Med drugo svetovno vojno je bila zgradba poškodovana. V letih 1989 in 1999 je zgradbo obnovil arhitekt Marko Mušič. Kapaciteta knjižnice pa že od 69-ih močno presežena, zato so leta 2011 izvedli javni mednarodni natečaj za NUK II, ki bi stal med Križankami, Zoisovo cesto in Slovensko cesto.

38

12

N UK II

Zmagovalna zasnova izpolnjuje vse programske zahteve, najbolj pa pozornost vzbuja način, kako uteleša in predstavlja univerzo v mestu in državi, način, ki je primerljiv s simbolično močjo bližnje Plečnikove knjižnice.

Drugi najpomembnejši vidik je vključitev ruševin rimskega carda in decumanusa v nižje pritličje knjižnice, celovito obravnavano kot častni vstopni prostor, ki se med drugim odpira v informacijski pult, predavalnico, revijalno čitalnico, trajno arheološko razstavo in proti stopnišču scala regia, ki vodi v tri metre dvignjeno pritličje knjižnice. Pravzaprav gre za petnadstropno čitalno sobano, ki s svojim tlorisom sledi obrisom spodaj ležečega decumanusa. Prostor je na vsakem koncu opremljen z velikim panoramskim oknom. Končno je treba opozoriti tudi na bogato plastično obdelavo dela kot celote, pretežno izhajajoče iz »drhtavega« značaja

obodne strukture, ki jo sestavljajo montažni votli in trdni armiranobetonski stebri dveh različnih premerov. Ti stebri se izmenjujejo drug z drugim in s polnilom, steklom, ki sega od tal do stropa in ustvarja sinkopiran plastični učinek po površini celotne stavbe. Vseobsegajočo prevleko prekinjajo zunanje stene, ki na glavnih oseh po celi višini obdajajo panoramski okni in po širini ustrezajo meram spodaj ležečega carda in decumanusa.

Cevasto sinkopiranje namiguje na značilni tektonski značaj Plečnikovega dela, ki ga lahko vidimo po celem mestu. Posrečena répétition differente je hkrati aluzija na delo cenjenega slovenskega mojstra in pomemben izraz privzdignjene oblike brez primere. (insert iz poročila komisije, http://www.zaps.si/ index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=111, 1.3.2016)

39

13

GL A SBE N A M ATICA

Glasbena matica je naziv slovenskih kulturnih društev, ki združujejo amaterske in profesionalne glasbenike. Leta 1920 je institucija dobila status glasbenega konservatorija, ki je bil 7 let kasneje podržavljen. Kasneje je iz Glasbene matice nastala Akademija za glasbo.

V pripravah na šestdesetletnico obstoja Glasbene matice in Prvi slovenski festival leta 1932 so arhitektu Jožetu Plečniku zaupali načrtovanje preureditve ulice in obnovo stavbe. Plečnik je vse štiri stebre prestavil na Navje ter pročelje okrasil z medaljoni s podobami, Gallusa, Maška, Vilharja, Volariča, Hajdriha in Riharja, vile z lutnjo ter pana s piščaljo. Njegova prvotna ideja je bila pred stavbo ohraniti dvignjeno teraso, ki bi ohranjala spomin na nekdanje mestno obzidje (kot ob NUK-u). To so kasneje opustili, ter na terasi uredili vrsto spomenikov slovenskim skladateljem. (Vir:

Stavbo Glasbene matice na Vegovi ulici so na novo zgradili po potresu leta 1895. Na njenem pročelju se je bohotil razkošen balkon na štirih visokih stebrih, ki pa so ga bili že čez nekaj deset let prisiljeni odstraniti. Na mestu Vegove ulice je namreč nekoč potekal mestni obrambni jarek in zaradi ne dovolj utrjenih tal so stebri sčasoma razpokali.

Darinka Kladnik – Preobrazbe Ljubljane)

40

14

VE GOVA SR E DN J A ŠO L A - R E AL KA

Prva višja realna šola v Ljubljani, t. i. realka, predstavlja primer monumentalne arhitekture, zgrajene v neoromanskem slogu po načrtih dunajskega arhitekta Alexandra Bellona, ki je izdeloval tipske projekte za državne šole.

Je refleksija monumentalnih palač ob dunajskem Ringu. Zgrajena je bila v obdobju 1871 - 1874 pod vodstvom stavbnih mojstrov Viljema Trea in Franca Faleschinija. Kipa personifikacij trgovine z Merkurjevo glasniško palico in tehnike z nakovalom, kladivom in zobatim kolesom ob vhodu sta delo dunajskega arhitekta Franza Mittelechnerja. Gradnjo je skoraj v celoti financirala Kranjska hranilnica.

Ljubljanska realka je imela v zgodovini velik pomen na področju šolstva. Čeprav po usmeritvi naravoslovna, je bila realka pomembna za splošni razvoj izobraženstva v Ljubljani. Veliko humanistov in umetnikov med dijaki dokazuje, da je realka širila dijakom duhovno obzorje in jih spodbujala k humanistično-kulturni ustvarjalnosti. Na njej so poučevali številni profesorji, ki so s pisanjem učbenikov in druge literature veliko doprinesli k širitvi slovenske strokovne literature in izobrazbe. (povzeto po ODLOK o razglasitvi nekdanje realke na Vegovi ulici 4 v Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena, 2. člen in http://mao.si/Dogodek/Sola-na-Vegoviulici.aspx, dr. Branko Šuštar)

41

15

UN IVE R Z A

Prostor, na katerem stoji Kranjski deželni dvorec, je zgodovinsko pomemben; na severozahodnem robu Novega trga in deloma na prostoru današnjega Deželnega dvorca je že konec 15. stoletja stal dvorec Fištamija, poleg pa so stala Fištamska mestna vrata z zapori. Kot vicedomski dvorec – rezidenca vicedoma, namestnika deželnega kneza, v kateri je prenočeval tudi vladar, kadar se je mudil v Ljubljani, ga viri omenjajo leta 1511. Od leta 1793 je bil sedež kranjske deželne vlade. Za tem je bil dvorec cesarsko kraljev in nazadnje stanovski dvor, v kateri je svojo dejavnost opravljal Kranjski deželni zbor v Ljubljani. (povzeto po https://sl.wikipedia.org/wiki/Kranjs-

Po potresu leta 1895 so morali stavbo postaviti na novo. Na razpisanem javnem natečaju leta 1896 je slavil projekt arhitekta Jana Hráskýja, kasneje pa je bil predelan pod vodstvom predelal arhitekta Joseph Hudetz zaradi pomanjkanja sredstev. Od leta 1919 je sedež rektorata in Univerze v Ljubljani.

Univerza je v prostor pozicionirana tako, da tvori svoj kare in označuje linijo Kongresnega trga. Krasijo jo 4 različne neorenesančne fasade. Ena od dveh glavnih fasad se odpira proti Kongresnemu trgu, predprostor vhodu nudi tudi park. Nad vhodom je pozicioniran balkon namenjen govorom na prireditvah. Drugi vhod je s strani Vegove ulice in ga simbolno zaznamuje stolp z uro.

ki_deželni_dvorec, 1.3.2016)

42

43

E R J AVČEVA C E STA

E

rjavčeva cesta se v izteku z Igriško ulico pravokotno pripenja na Slovensko cesto nasproti območja Šumi. Poteka med arhitekturno izjemno karejsko zazidavo nastalo koncem 19. stoletja na eni strani ter dominantnim kompleksom Trga republike s stolpnicama TR in Cankarjevim domom na drugi strani. Stavbni otok je na vzhodu definiran z nizom stanovanjskih objektov na zahodu pa s palačo predsednika Republike Slovenije. Med karejsko zazidavo in predsedniško palačo se nahajata dve vili iz 19.stoletja ter osnovna šola Majde Vrhovnik, arhitekta Emila Navinška in garažni objek za potrebe vladne palače. Na območju je bilo pred gradnjo šole izkopano tudi zgodnje krščansko svetišče. Območje, ki leži v samem mestnem središču, zaradi vladnih objektov predstavlja glavno državno ulico, njena zaznavna in vsebinska podoba pa je stihijska, kaotična in neurejena. Na severni strani osnovne šole se nahaja park, ki predstavlja iztek osi Trga republike, vendar pa je zaradi slabe oskrbe popolnoma degradiran in neurejen. Ulica ima poleg močnega političnega značaja, tudi izjemno kulturnen karakter, saj se ob njej zvrstita dva iz med najpomembnejših kulturnih ustanov, ki so državnega pomena. Eden od glavnih vhodov v Cankarjev dom je z dvignjene ploščadi, ki se nahaja nasproti parka ob osnovi šoli, vhod v prvo klet je dostopen neposredno z Erjavčeve ceste, drugi vhod v glavni foajer je dostopen iz parka, ki se nahaja ob križišču s Prešernovo cesto. Erjavčeva cesta je povezana z vzporedno Šubičevo ulico na severu preko pasaže Maximarketa, ki je povezan s foajerjem Cankarjevega doma in predstavlja suho povezavo med ulicama, ter preko velike ploščadi Trga republike, ki se zaključi s stavbo slovenskega parlamenta. Ulica izkazuje velik potencial v dopolnitvi obstoječih struktur, tako programsko kot prostorsko. Njen iztek ob objektu SNG Drame pa nakazuje možnost nadaljevanja ulice preko Slovenske ceste na os Vegove ulice. Prostor pred SNG Dramo tako ostaja neosmišljen, praznina na območju bivšega Šumija pa zgolj pripomore k pojavni neskladnosti celotne ulice, ki bolj kot konkretna državna in kulturna os pomembnih institucij deluje kot zaledno parkirišče za te vsebine. Izteku Erjavčeve ulice proti Drami, od porušitve objektov ob stavbeni liniji Slovenske ceste, manjka prepričljiva dominanta, ki bi ulico zaključila in dodala vrednost prostoru pred Slovenskim narodnim gledališčem, ki bi lahko bil trg, vendar je kot tak trenutno prostorsko povsem nezanaven.

44

16

17

45

46

P ROGR A M - E R J AVČEVA CESTA

TRENUTNI PROSTORI ALUO

CANKARJEV DOM

PREDSEDNIŠKA PALAČA

Erjavčeva cesta združuje program, ki je izrednega pomena na nacionalni ravni. Predsedniška palača meji na Prešernovo cesto, vendar pa je njen glavni vhod z Erjavčeve ceste. Nasproti stoji park pred vhodom v veliki foajer Cankarjevega doma, znanega kot hram slovenske kulture. Njegova zasnova združuje in nudi prostore za različne oblike umetnosti, od glasbenih in koncertnih prireditev, do gledaliških in opernih predstav, vsako leto gosti Ljubljanski filmski festival, različne literarne prireditve, gosti razstave, pa tudi knjižne in umetniške sejme. Poleg kulturnega programa, javnosti ponuja tudi restavracijo z razgledom in bar, ki se odpira na trg. Ob Erjavčevi cesti se nizajo servisni vhodi in dostopi za dostavo, med tem, ko se dostop za javnost v tem delu predviden iz parka ali dvignjene ploščadi. Glavni vhod SNG Drame se skupaj z letno teraso nad njim odpira na Erjavčevo cesto, od Slovenske ceste jo ločuje majhen trg, ki je bil do nedavnega koriščen za avtobusno postajo, trenutno pa je njegova prihodnost neznana.

SNG DRAMA

M 1 : 2500

47

17

DR A M A

Na območju, kjer danes stoji gledališka stavba SNG Drama Ljubljana je stala stavba namenjena za stanovsko igrišče s plesiščem. Stavba je bila poškodovana med potresom leta 1895 in so jo kmalu zatem odstranili. Na lokaciji odstranjenih stavb je nastal izravnan tržni prostor. Na nekdanje stanovsko igrišče spominja poimenovanje sosednje ulice: »Igriška ulica«. Načrte za Nemško gledališče je izdelal dunajski arhitekt Alexander Graf (1856–1931). Stavba je v pretežni meri zasnovana v neobaročnih oblikah. Ob prevladujočih neobaročnih oblikah pa so na stavbi prisotne tudi nekatere secesijske prvine. Med drugo svetovno vojno so gledališče preimenovali v Državno gledališče Ljubljana, po vojni pa v Dramo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Med letoma 1964 in 1967 so stavbi na bočnih straneh odrskega stolpa prizidali večja funkcionalno zasnovana prizidka in tako ustvarili masiven prečni trakt v zadnjem delu stavbe. Tako so zagotovili prostore zaodrja, malega odra, depoja kulis, garderob in uprave. Stavba je tako dobila dragocene nove funkcionalne površine, izgubila pa je del historične zasnove in stik s sosednjo

Nemško hišo, s katero sta prvotno sestavljali prostorsko celoto. Nova prizidka sta spremenila urbanistično vlogo stavbe in jo navezala na ulični sistem; poslopje od takrat na zahodni strani sega vse do Igriške ulice, na vzhodni strani pa se na Slovensko cesto navezuje z odprtim stebriščem. Kvadrasta stavbna masa novega prečnega krila je skušala po metodi kontrastnega dodajanja rešiti osnovno funkcijo stavbe, po drugi strani pa je razvrednotila lahkotno stopnjevanje stavbnih mas. Do izgradnje načrtovanega novega vhodnega objekta na severni strani, ki je bil zasnovan kot kubična stavbna gmota z aluminijastimi in steklenimi elementi, pa ni prišlo in tako se je slikovita neobaročna stopnjevanost stavbnih mas ohranila vsaj v obsegu najreprezentančnejšega dela stavbe.

(I. Sapač, Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (online). dostopno na: http://www. theatre-architecture.eu/si/db/?theatreId=246 (25.4.2016)

48

18

C A N K A R J EV DO M

Cankarjev dom - največji slovenski kulturni in kongresni center - je zadnja stavba, ki je bila zgrajena na Trgu Republike. Njen obsežni program - različno velike gledališke, koncertne, kino in seminarske dvorane - je pogojeval odločitev arhitekta, da stavbo delno vkoplje v teren. Na ta način je Edvard Ravnikar ohranil obstoječo kompozicijo in razmerja Trga. Večina dvoran se zato nahaja pod zemljo. Sosledje preddverij pred dvoranami v različnih etažah povezuje Cankarjev dom z nivoji Trga in okoliškimi ulicami: velika sprejemna dvorana v pritličju - preddverje največje Gallusove dvorane - povezuje Trg republike in Prešernovo cesto, preddverje v prvi kletni etaži pa povezuje stavbo s pasažo Maximarketa.

Stavbno telo je oblikovano razgibano, sledeč prostorski organizaciji notranjosti. Enotni fasadni ovoj iz belih marmornih plošč daje stavbi umirjen in homogen videz. (vir: http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=23&mode=1)

49

50

ŠUMI O lokaciji

46° 2’ 53.34’’ N, 14° 30’ 12.06’’ E 296.78 m

“ŠUM I WA S H E R E ”*

Š

umijeva sladka zgodovina se je začela leta 1876, ko je Josipina Schumi začela izdelovati bonbone, sladice in melisnice, ki jih je prodajala v trgovini na gradišču v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je lastnik podjetja postal Dragotin Hribar in nastala je tovarna, v kateri so izdelovali trde bonbone, desertne bonbone in pecivo. Po drugi vojni so jo nacionalizirali, leta 1969 se je priključila takratnemu živilskemu kombinatu Žito. Šumi se je specializiral za izdelavo bonbonov.

je bilo lepo sloneti, saj so bile hrastove police za kozarce na treh stenah lepo zaobljene,« je notranjost opisal Zlatko Zajc v katalogu razstave podobe družabnosti.

Dr. Bogo Zupančič je naštel še nekaj pikantnih podrobnosti: »Natakarici sta bili Mica Ceglar iz Litije in Jožica Trpin iz Zagorja, na prej omenjene površine pa so prihajali slonet gledališčniki, literati, slikarji, bogati otroci funkcionarjev in naključni gosti: Polde Bibič, Barbara Levstik, Boris Cavazza, Marijana Brecelj, Dušan Jovanović, Radko Polič Rac, Blaž Ogorevc, Mate Dolenc, Zvonka Makuc, Tomaž Kralj, Matjaž Kocbek, Peter Božič, Karpo Godina, Milan Jesih, Ivo Svetina, Dimitrij Rupel, Pavel Gantar, Branimir Štrukelj... V lokalu, ki je imel v osemdesetih »šminkerski« letni vrt z imenom Bacchus, so razpravljale posamezne skupine; vsesplošna debata se je razvila le ob posebnih priložnostih oziroma, ko so bili gostje podprti z zadostno količino ‘žlahtnih pijač’. Kadar v bližini ni bilo kriminalista Vrančiča, so skadili tudi kakšen džojnt.«

V sedemdesetih letih se je tovarna preselila v novo zgrajeno poslopje na Šmartinski cesti, kjer je obratovala do maja 2008. Leta 2006 je Šumi praznoval svojo 130. obletnico, stavbo so porušili. Do leta 2014 je na tem mestu zevala gradbena jama, sedaj pa so območje preuredili v začasno makadamsko parkirišče. To bo obratovalo, dokler ne bodo podpisali pogodbe o financiranju novega Šumija, vrednega 50 milijonov evrov. Lastnik zemljišča je zasebna družba. Podjetje v prihodnosti, ko bo pridobilo zadosti finančnih sredstev, načrtuje gradnjo poslovnostanovanjskega objekta s komercialnim delom, ki ga je načrtoval arhitekt Boris Podrecca.

Potem je podal še arhitekturno, stavbarsko in urbano zgodbo: »Stavbo na današnji Slovenski cesti 14 so zgradili v letih 1854–55, sosednjo na slovenski 16 pa pet let prej. Obe so morali obnoviti po potresu 1895 ter vsak posebej še v letih 1918 oziroma 1925. Leta 1903 je lastnica tovarne Šumi postala Jožefina Schumi, po njej pa jo je prevzela v Budimpešti rojena hči Eugenia (1875–1936); poročila se je z Dragotinom Hribarjem (1862–1935), ki je zato postal pomemben industrialec.« Špela Kožar, ki se je v slovenski izdaji revije playboy v članku z naslovom »Trip? Šnops in trava!«, Ki je izšel v avgustovski številki leta 2007, pozabavala s slovenskim hipijevstvom, je Šumi osvetlila z vidika hipijevskega gibanja in seksualne revolucije: »Komune, združbice in skupinice – slovenska hipijada je bila, le da je bila hipijevska evforija, značilna za poletje ljubezni, precej drugačna. Nekateri bodo tako imeli za slovenskega hipija Šumijevca – mladega nadobudnega študenta, ki se je zadrževal v legendarnem lokalu Šumi. Toda celo Šumijevci so se delili na dva pola; na izobraženega in malomeščanskega, kot slednjega označi Mate Dolenc. Bil je pravi Šumijevec, tak, ki je tam tudi neumorno razpravljal. Četudi nič pomembnega. Pravi Šumijevci, ustvarjalni hipiji, kot jih imenuje njihov član, so bili mladi študenti s Filozofske fakultete in z umetniških akademij, ki so pač izživljali mladostniško energijo. In drugega, malomeščanskega pola niso marali. Tudi Šumijevci so nastali povsem spontano, kot se spomni Dolenc: ‘Mi smo videli, kaj se dogaja v Angliji in Ameriki, poslušali smo Rolling Stonese in Beatle, Janis Joplin, Hendrixa, Jethro Tull, Vanilla Fudge. Nekaj ljudi je potovalo v Turčijo, Indijo, Afganistan, tisti so prinesli ovčje kožuhe. Mi nismo bili ideološki hipiji, čeprav smo imeli dolge lase.’

V zadnjih dobrih štiridesetih letih, potem ko je tovarna zaprla svoja vrata in ko je v stavbi nekdanje tovarne sladkarij v 70. deloval kultni lokal Šumi, je nastalo več zamisli o novem programu in podobi te lokacije. Razmišljali so o hotelu, novi Drami, Univerzi, mestni upravi, v času nekdanje Jugoslavije tudi o palači centralnega komiteja zveze komunistov slovenije. A ostalo je le pri zamislih. Obdržal pa se je en od poznejših idejnih projektov, čeprav se je tudi ta skozi leta in spopadanje z novimi družbenimi in gospodarskimi okoliščinami spremenil.

Dr. Bogo Zupančič je enega od zapisov, ki jih je objavljal v sobotnem Delu, naslovil »Šumi was here« in ga posvetil stavbi, tovarni in tudi lokalu Šumi, ki so vsi stali na isti lokaciji, na Slovenski 16, nasproti ljubljanske Drame.

Izpostavil je, kako je bil bife Šumi del bidermajerske stavbe nekdanje tovarne bonbonov in peciva Jožefine Schumi in naslednikov, »v kateri je v sedemdesetih pa vse do velikih družbenih sprememb v devetdesetih domoval legendarni ljubljanski lokal velikih emocij in številnih spominov« in ki so ga leta 2006, prav v dneh, ko je pisal, vneto rušili: »Nekoč je dva metra visoki proletarski pesnik Vojin Kovač, ki so ga klicali Chubby, pod strop bifeja napisal eksistencialni slogan ‘Chubby was here’.

Danes lahko rečemo le še: ‘Šumi was here’«.

Peter Božič je bil eden izmed najbolj eminentnih, enigmatičnih in tudi legende sprožajočih obiskovalcev tega lokala med Filozofsko in nekdanjo Pravno fakulteto, v bližini Šubičeve gimnazije ali »Šubičke«, Drame, slovenske filharmonije, uredništva Tribune, Problemov in drugih revij, del tako imenovanega bermudskega trikotnika, ki so ga predstavljali lokali Pri mraku, Koper in Šumi. Vrhunec družabnih in družbenih gibanj je Šumi doživel v sedemdesetih in osemdesetih letih, v času hipijev, študentskih revolucij, začetkov alternativne kulture, potem pa se je del tega samooklicanega plemena Šumi preselil v institucije, del pa v drugačne, ne več »revolucionarne« beznice.

Kljub temu da je bil lokal, ki je mejil na bomboniero tovarne bombonov Šumi, pač bife ali beznica, je v njem ob šanku »združevalo delo« (kot se je takrat v šali rado komu zareklo) približno dvesto petdeset bolj ali manj stalnih gostov, ki so tam popivali, kadili, razpravljali o umetnosti, politiki, se kdaj stepli ...

Zgodb o Šumiju in šumijevcih je veliko, Karpo Godina je o lokalu, gibanju in še čem, kar je povezano s Šumijem, posnel petdesetminutni dokumentarec, za katerega je scenarij napisal eden najbolj znanih šumijevcev, izvrstni slovenski pisatelj, soavtor Petega nadstropja trinadstropne hiše ter avtor Vampirja z gorjancev, Mate Dolenc. Naslov filma je: Chubby was here – Šumiju v slovo. Napovedovali pa so ga takole: »Legendarni ljubljanski lokal Šumi z legendarnimi šumijevci. Zrolala so se sedemdeseta in zrolala so se osemdeseta. Umetniki, švalerji, znanstveniki, boemi, luzerji, intelektualci. Kokete in starlete ... Šumi, legendarno mesto srečevanja, kjer sistemskost in antisistemskost nista šteli. In Chubby je bil velik. In odtis njegove roke ostaja. Potem še zadnjič. Preden se zaprejo vrata.

Za vedno. Srečni in nesrečni, predvsem pa starejši in drugačni, se še enkrat srečajo. Preden se zaprejo vrata. Šumi. Za vedno.« (vir: http://www.mladinsko.

»Lokal je bil precej majhen, z enim prostorom in s stranišči v kotu. V zidove, deloma oblečene v hrastov les, so bile vdelane ikonaste podobe. Na sredi je Bila samostojna, ozka in visoka miza, na kateri se je dalo fino sloneti. Točilni pult je bil dolg, vse do omenjenega kota; tam je bilo prav tako lepo sloneti. Dnevna svetloba je prihajala skozi dve izložbeni okni in tudi tam

com/data/upload/sumi_in_sumijevci.pdf, http://www.delo.si/novice/ljubljana/sumi-lokal-velikih-emocij-in-stevilnih-spominov.html, http://siol.net/trendi/dom/sumi-nekoc-tovarna-nato-kultni-lokal-v-prihodnosti-luksuzna-stanovanja-foto-388991)

*Tukaj je stal Šumi 52

20

19

21

53

N ATE ČA J I

Z

ačetki načrtovanja prenove in oživitve območja CO 1/27 Šumi segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, v čas izdelave Generalnega urbanističnega plana (GUP) za Ljubljano; takrat je bil izveden tudi prvi natečaj za to območje. V letu 1972 je bil za območje že sprejet zazidalni načrt. Leta 1979 je bil izveden javni natečaj za dom družbenopolitičnih organizacij. Prva nagrada ni bila podeljena, drugo nagrado je prejel prof. dr. Miloš Bonča s sodelavci, prof. Edo Ravnikar pa je dobil posebno nagrado zunaj natečaja. S sprejetjem Srednjeročnega družbenega plana Občine Ljubljana Center leta 1986 je bilo ugotovljeno, da sprejeti zazidalni načrt z njim ni v skladu in se ne more izvajati. V letu 1988 so bili zato sprejeti prostorskoureditveni pogoji za območja urejanja v Občini Ljubljana Center.

mestotvorne iz preprostega razloga - ker tvorijo mesto, ker predstavljajo jedra širšega mestnega prostora, ker podeljujejo anonimnemu gradbenemu tkivu značaj mestnosti. In kaj je skupnega vsem navedenim objektom, da jim pripisujemo poseben pomen v mestnem prostoru? V vseh teh stavbah je akumuliran “kolektivni spomin”. Ta pa zadeva “stvari, ki na svoj način žive v spominu družbe, naroda ali posameznikov, če je nanje navezano posebno počutje, narodnostna zavest ali pa svetovni in politični nazor” (Trstenjak: Oris sodobne psihologije, str. 376). V vsej zgodovini gradnje poznamo objekte, na katere je bilo vezano takšno kolektivno počutje, takšen kolektivni spomin. Pa naj gre za egipčanske piramide, kitajski zid, asirsko pagodo, grški tempelj, rimsko baziliko ali terme, krščansko katedralo ali sodobno palačo. Kateri objekti so to danes, je vprašanje, ki zadeva zavest širše družbene skupnosti. Vsekakor moramo ugotoviti, da gradnja sodobnega mesta ne more biti uspešna, če se zavzemamo le za amorfno gradbeno tkivo, če nismo sposobni prestopiti praga, ki ga predstavlja imaginarna monumentalnost.

Imaginarna zato, ker je monumentalnost, kakor jo razumemo danes, osiromašena izvornega pomena in vsebuje vrednostni predznak, ki ne izhaja iz bistva monumentalnosti arhitekture v splošnem (tj. kraj kolektivnega spomina), temveč iz posebnega dela njene zgodovine.

Do resnejših premikov je prišlo v letu 2003 in v letu 2004, ko so bile izdelane posebne strokovne podlage, ki so zajele celotno območje kareja. V letu 2004 je bila izdelana idejna rešitev za nov dopolnjeni program, ki ja dal več poudarka stanovanjem kot bistveni sestavini mesta in ki je upošteval smernice natečajne komisije za Kongresni trg, naj se uvoz zagotovi skozi objekt Šumi. V letu 2005 je bil narejen osnutek zazidalnega načrta, zazidalni načrt je bil tudi razgrnjen. Junija 2006 pa je bil usklajeni predlog zazidalnega načrta tudi sprejet na Mestnem svetu.

Leta 1992 sta bila izdelana zazidalna preizkusa področja Šumi - Preveritev možnosti zazidave območja zazidalnega otoka CO 1/27 Šumi avtorjev prof. dr. Miloša Bonče in prof. Borisa Podrecce. Kot program je bil takrat aktualen hotel visokega razreda.

Leta 1996 je bil izveden javni natečaj - program kinodvorane z 2500 sedeži, poslovni program, tudi nekaj stanovanj. Do uresničitve ni prišlo delno tudi zaradi nezmožnosti pridobitve zemljišča za uvoz. Investicijska pobuda ni povsem zamrla in se je tako periodično pojavljala, vedno pa v smeri izdelave novega prostorskega akta, s katerim bi razrešili zadrege obstoječega, zato je bilo območje vključeno v program priprave prostorskih aktov v letu 2002.

Graditi mesto, pomeni graditi ulico, trg, palačo, se pravi graditi prostor, ki ni bogat le s formami in vsebinami (programom), temveč s pomeni, simboli, označitvami, ki jih prinaša hierarhija arhitekturnih tipov.

Trgovinsko gostinski program je sicer pogoj za življenje v mestu, toda redukcija arhitekture na program pomeni najbanalnejši funkcionalizem, pomeni redukcijo monumenta na instrument.

Kaj potemtakem lahko rečemo o predlogih, da bi se zgradba Doma stopila z “anonimno” zazidavo v nedeljivo celoto? Predvsem, da ne predstavljajo bistven prispevek k današnji graditvi mestnega prostora. Da torej ne izpolnjujejo pričakovanj, ki jih nalaga prvovrstnost lokacije. Obenem se je težko ogniti vtisu, da omogoča takšen koncept udobnejšo, predvsem pa strokovno manj zahtevno pot k zastavljenemu cilju. Še toliko bolj, če si je potrebno takšno pot utreti s sklicevanjem na prostorski kontekst, ki pa se omejuje zgolj na historično zazidavo vzdolž Titove (danes Slovenske) ceste. Upoštevanje prostorskih danosti je nedvomno ena izmed oblik dobre arhitekture. To pa še ne pomeni, da sme biti novo le zrcalo podedovanega, da se mora novo za vsako ceno podrediti obstoječemu. Saj bo tudi tisto, kar gradimo dnes, že jutri del stavbne in kulturne dediščine, s predpostavko, da je lahko tudi danajšnja arhitektura kulturno dejanje ali umetniški dosežek v taki meri, kot je bila v vsej zgodovini civiliziranega sveta. Zato lahko razumemo podreditev sodobne arhitekture zasnove stanovanjski gradnji iz srede 19. stoletja le kot izraz nezaupanja v današnje sposobnosti, kot kapitulacijo današnje arhitekturne “modrosti”.

(povzeto po: http://ppmol.org/urbanizem5/kliping/2594070-sumi.pdf )

...Skratka, natečajni elaborati odpirajo dilemo o vlogi Doma družbenop-

olitičnih organizacij v mestnem središču, nakazujejo vprašanje, ali se tudi ta objekt pojavljapodobno kot ostale zgradbe poslovno trgovskega značaja, ali pa njegova drugačna namembnost narekuje tudi svojstven značaj. Ta dilema je na izbrani lokaciji toliko bolj zaostrena zaradi historične zazidave v neposredni okolici.

Z drugimi besedami bi lahko rekali, da natečajni predlogi zastavljajo vprašanje tipolofije mestnega prostora, torej na eni strani vprašanje, kakšen tip objekta ustreza Domu družbenopolitičnih organizacij, in na drugi strani, kakšen tip objekta sodi na izbrano lokacijo. Cela pahljača odgovorov na na prvo vprašanje, od tipičnih hotelskih objektov preko veleblagovnic, zasteklenih pisarniških silosov, nekaj vladnih palač pa do ljubljanske strojne fakultete, vsiljuje primerjavo z natečajem za slovenski parlament (glej AB, št. 28, str. 22-24). Rezultati obeh natečajev kažejo, da je bila arhitekturna stroka sposobna konkretnejšega, predvsem pa strokovno samozavestnejšega odgovora na vprašanje arhitekturne tipologije pred dobrimi tremi desetletji, kakor pa danes.

Kaj je prostorski kontekst renesančnih palač v Firencah ali Palladijeve Basilice v Vincenzi? Gotska arhitektura. Kvaliteta se druži s kvaliteto. In prav zato je bil razpisan jogoslovanski natečaj - da bi se dobilo tako kvalitetno arhitekturo, da bi jo lahko s ponosm postavili ob bok zgradbi Realke, Nunski cerkvi, zgradbi Univerze, NUK itd. Tudi ti objekti so prostorski kontekst zgradbe, ki bo stala na vogalu Titove (Slovenske) in Trga osvoboditve (Kongresni trg), ne pa le stanovanjska gradnja vzdolž Titove (Slovenske) ceste.

Lokacija na vogalu Gradišča in Trga osvoboditve (Kongresnega trga), ki je bila predmet natečaja, predstavlja brez dvoma eno (če ne trenutno edino) od najbolj izpostavljenih in občutljivih lokacij v ožjem prostoru mestnega središča. Graditi na tej lokaciji nalaga kulturno odgovornost - kako graditi mestni prostor? (...)Zgradbo Univerze obiskujejo le nekateri, pa je eden najbolj mestotvornih (če ne narodotvornih) objektov. Podobno Tromostovje, Sodna palača, NUK, Plečnikove tržnice, itd. Vse te zgradbe, vse te arhitekture so

(vir: AB, 50/51, str. 4-11)

54

22

23

24

55

RIMSKA EMONA Emona je cvetela od 1. do 5. stoletja. Imela je pravokoten tloris z osrednjim trgom, forumom in sistemom pravokotno križajočih se cest, med katerimi so bile stavbne površine. Pod cestami so v smeri zahod–vzhod tekle kloake, večji kanalizacijski kanali, ki so odvajali odpadno vodo v Ljubljanico. Mesto je obdajalo obzidje s stolpi, mestoma pa tudi eden ali dva jarka, napolnjena z vodo. Poseljeni so bili tudi nekateri predeli zunaj obzidja; dobro je znana lončarska četrt za severnim obzidjem. Ob severni, zahodni in vzhodni vpadnici v mesto – iz smeri Celeje, Akvileje in Nevioduna – so po rimski navadi zrasla grobišča. Poleg cestnih povezav je bila za Emono zelo pomembna vodna pot, Ljubljanica. Emona je bila od svojega nastanka do propada tesno povezana z dogajanjem v rimskem imperiju. Zaradi svoje lege je imela pomembno vlogo v njegovem vojaškem obrambnem sistemu. Od druge polovice 4. stoletja pa vsedo madžarskih vpadov v 10. stoletju je bil ta prostor prehodno ozemlje na poti do Apeninskega polotoka. Raziskovanja Emone so potrdila njeno vlogo v času pozne Antike, ko je bila prva večja postojanka v zaledju novozgrajene obrambne linije čez Alpe, Claustra Alpium Iuliarum. S tem so bile povezane obsežne novogradnje v Emoni v 4. stoletju, predvsem javno kopališče na prostoru današnje načrtovane nove univerzitetne knjižnice. (vir: http://www.mgml.si/ media/emona.mit.resnicnost_katalog.pdf ) Ljubljana v času Rimske Emone, l. 150

SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA Nastanek srednjeveške Ljubljane pogojujejo njena lega v križišču trgovskih poti iz Sredozemlja proti vzhodu ter značilna topografija z reko Ljubljanico in zaledjem pod grajsko vzpetino. Mesto se je oblikovalo iz treh obzidanih naselbin pod Gradom – Starega in Mestnega trga na desnem in Novega trga na levem bregu reke. Prvi naj bi se razvijal trgovsko – obrtniški Stari trg. V južnem delu Starega trga so stale manjše lesene hiše in v smeri proti Mestnemu večje meščanske. Mestni trg se je razprosti ral med današnjim Krekovim trgom in Trančo. Tu je bilo središče kranjskega gospostva. Glavna tržna ulica Mesta se je v 13. Stoletju razvijala v smeri proti Staremu trgu. Na njunem stičišču ob Čevl jarskih vratih Pod Trančo se je oblikovalo upravno središče – Komun. Severovzhodni del Mesta se je pričel zgoščati z naselitvijo cerkvenih redov: frančiškanskega v območju Vodniko vega trga in benediktinskega ob Stritarjevi ulici.

Novi trg, katerega glavna dejavnost je bil rečni promet, se je razvil na levem bregu reke. Njegovo skoraj pravokotno obzidje je obdajal jarek z vodo, tekoč od Ljubljanice po Zoisovi cesti in Vegovi ulici do današnjega Kongresnega trga, kjer se je spustil nazaj do reke. Zahodno obzidje Novega trga je potekalo tik ob nekdanjem vzhodnem zidu rimske Emone. Skoraj celotni južni del je pripadal križarskemu redu, ki si je tu zgradil dvorec s cerkvijo. (vir: http:// www.arhitekturni-vodnik.org/?object=151&mode=4) Srednjeveška Ljubljana, l. 1250

RENESANČNA LJUBLJANA

V 15. stoletju se je Ljubljana uveljavila tudi v umetnosti. Znani sta bili slikarski delavnici Janeza Ljubljanskega in Ljubljanska kiparska delavnica. Po potresu leta 1511 so mesto obnovili v renesančnem slogu in ga na novo obzidali.

Ljubljana, ki je štela 5000 prebivalcev (okoli 70 % po jeziku Slovencev), je v 16. stoletju postala središče slovenskega protestantizma in hkrati kulture. Primož Trubar je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik, Jurij Dalmatin pa je prevedel Biblijo. V tistem času je Ljubljana dobila prvo srednjo šolo, javno knjižnico in tiskarno. Sledili sta ponovna prevlada katoliške cerkve ter protireformacija.

Ljubljana v času renesanse, l. 1600 56

BAROČNA LJUBLJANA Ljubljansko baročno stavbarstvo je doseglo višek v drugi polovici 17. in prvi 18. stoletja. Glavno vlogo je pri tem odigralo l. 1693 ustanovljeno društvo Academia Operosorum Labaciensis, ki je v Ljubljano pripeljalo številne italijanske umetnike: arhitekta Andreo Pozzo, Carla Martinuzzija, kiparja Francesca Robbo in Giulia Quaglia, od katerih sta se učila tudi ‘prva’ slovenska arhitekta Gregor Maček in Matija Persky.Italijanski mojstri so sezidali Stolnico in ob njej Semenišče, Križevniško in Uršulinsko cerkev, ki jebila prva večja gradnja izven utrjenega obzidja.Gospodarska moč meščanov se je postopoma večala, kar se je odražalo v podobi mesta: stavbe v okviru obzidja so nadvišali, jih oblekli v baročne fasade ter prenovili veže, stopnišča in delno bivalne prostore. Plemiške družine so si zgradile dvorce izven mestnega . Od reprezentančnih javnih stavb so po načrtih Gregorja Mačka zgradili novo Mestno hišo in pred njo postavili Robbov vodnjak. Gradnjo je urejala mestna uprava, ki je pred pisala višine strešnih vencev in ulično zazidalno linijo. Ljubljana je dobila Deželno gradbeno komisijo (Landes-Bau direktion) in Brodarsko komisijo, ki je skrbela za regulacijo Ljubljanice in barjanskega močvirja: pričeli izsuševati Barje in l. 1797 graditi Gruberjev prekop.Mestno obzidje so postopoma pričeli rušiti, saj se je mesto razširilo v nekdanjapredmestja, za katera je bilo izdelanih precej ureditvenih načrtov. (http://www. arhitekturni-vodnik.org/?object=154&mode=4) Ljubljana v času Baroka, l. 1811

POPOTRESNA LJUBLJANA Znameniti potres je mesto razrušil 14. aprila 1895 ob 20:17 po svetovnem času(po Greenwichu), za glavno mesto pa je poleg sedem smrtnih žrtev in velike škode, prinesel tudi arhitekturni in urbanistični preporod. Najbolj so bile poškodovane hiše v Špitalski, današnji Stritarjevi ulici, kjer so podrli skoraj vse hiše, podobno usodo je doletelo tudi Čopovo, Trubarjevo, Židovsko ulico in Levstikov trg.

Potresni sunek je zajel veliko območje s polmerom približno 350 kilometrov, kar pomeni približno 385.000 kvadratnih kilometrov.

Med potresom se je poškodovalo okoli 10 odstotkov vseh zgradb.

Neizbrisljiv urbanistični pečat je popotresnemu mestu dal član mestnega sveta Ivan Hribar, ki je leto po potresu postal župan Ljubljane in v obnovo močno vpletel secesijske elemente. Najpomembnejše veje gibanja, ki ga danes poznamo pod imenom secesija, so bile nemške in so močno vplivale na uveljavitev gibanja pri nas, njihovi predstavniki na naših tleh pa so arhitekti Maks Fabiani, Ciril Metod Koch, Ivan Vurnik in drugi. Večina stavb v secesijskem slogu je tako povzetih po avstrijskih in nemških vzorih, prvi med njimi pa je bil Zmajski most, ki so ga uradno odprli leta 1901.

Ljubljana po potresu, l. 1918

POVOJNA LJUBLJANA

Po drugi svetovni vojni je Ljubljana prvič postala avtonomna prestolnica lastne republike v sklopu širše Jugoslovanske države.

V samem središču mesta so pričeli nastajati mnogi protokolarni objekti, ki še danes mestu dajajo neizbrisen pečat, kot je naprimer Trg republike ter parlament RS. V tem času so nastala tudi presežna dela modernistične arhitekture, naprimer Ravnikarjev Cankarjev dom s stolpnicama, stolpnica Metalke, Kozolec, ipd. Večina razvoja pa se je zaradi močnega naravnega prirastka usmerila v izgradnjo novih stanovanjskih sosesk v predmestjih, ki so sledile urbanističnemu konceptu krakaste zasnove mesta.

Po osamsvojitvi je središče mesta ponovno pridobivalo na veljavi, kot upravnega centra celotne države in mesta (pred tem je bila Ljubljana razdeljena na več občin). V sklopu te ideje se je sprva pričelo urejanje nabrežji Ljubljanice, ki je sledilo Plečnikovi ideji o Ljubljani kot sredozemskem mestu ter o celostni prenovi samega središča. Žal je središče mesta vsebinsko danes čedalje bolj namenjneo turistom in zabavi, kot samim meščanom, ki se umikajo na obrobna nakupovalna središča.

Ljubljana po vojni, l. 1979 57

58

REFERENCE Primeri dobre arhitekturne prakse

46° 2’ 53.34’’ N, 14° 30’ 12.06’’ E 296.78 m

59

25

26

N EW SCH O OL O F A RCH ITE CTUR E . T. CARLSEN Ko m p l e k s a k a d e mij je enako kot Ne w school of architecture v Aarhus-u neločljivo pove zan z mestom, hkrati p a j e zd r u ž u j e š tudente - njihovo delo in ostale uporabnike mestnega prostora. Akademije so vpete v mestno o k o l j e i n t vo r i jo nov zaključen stavbni otok, ki pove že oba dela mesta. Pove zave med programi ustvarjajo močno koh erenco med p ros t ori z a učenj e i n delavnicami.

27

28

BA R BIC A N . C HA M BE RLIN, POW E LL AND BON Ba r b i c a n j e rep re zent at i ven p ri mer br ut ali s t i čne arh i t ekt ure, ki ni veli časten le zaradi pre zence v prostor u , a m p a k t u d i zaradi njegove kompleksnosti. Vsebuje galerijo, muzej, gledališče, glasbeno šolo itd., tako d a p re d st a v lj a pros t or, ki j e nep res t ano p oln raz li čni h up orabni kov. Proj ekt Ak ade mije prav tako zdr u žu je r a z li č n e d e j a v n os t i - i zobraževalne i n kult urne narave. S s voj o raz noli kos t j o in odpr tostjo pa že l i u me tniško ustvarjanje približati mestu in njenim prebivalcem.

35

36

BA LUA RTE . F.J. MANGADO Pre m i š l j e n o n a č r tovani ser visni dostopi in spremljevalne poti so eden najpomembnejših delov v procesu načrt ova n j a z a s n ove kompleksov, ki vsebujejo kulturne programe, kot sta pri akademijah koncer tna in gledališka d vo r a n a . Za večino kulturnega programa dostava in organizacija spremljevalnega programa igrata ključno v logo p ri delovanj u celot nega s i s t ema.

60

31

32

TRG R E P UBLIK E . E . RAVNIKAR Ko m p l e k s Tr g a republike zdr už uje raznolik program in je močan gradnik m e sta , k i ni p om e m b e n l e v m e st o t vo r n e m s m i slu, ampak tudi v dr užbenem in simbolnem. Arihitekturna zasnova jasno loči med javnim in z a se b n i m p ro st orom. Jav ne p ot i s e p rep let aj o s koz i celot en komp leks , mi mo Maximark e ta, foaje rja Cankarjevega doma, Trga republike.

29

30

37

N ATION A L TH E ATR E LO N DON . D . L ASDU N Na t i o n a l t h e a t re je ena najbolj z nanih br utalističnih stavb v L ondonu. Arhitekt je na fasadi zasnoval množic o t e r a s , k i s e r azlično plastijo po prere zu, tako je uporabnikom ponudil kompeksne urbane prostore, ki so d o s t o p n i j a v n o s t i tudi v času, ko ni prireditev - Lasdun je terase označil kot 4. dvorano, ki z ozadnjem mesta i n u p o r a b n i k i t vori s voj ev rs t no “gledali š ko” i z kus t vo. Odp r t i del p ri t li čj a nove ga obje kta akade mij tvori dosto p e n p ro s t o r t udi zunanjim uporabnikom kadarkoli. Med pavilijoni je prostor za učenje, delo in razvedrilo a li p oči t ek. V čas u p rodukci j i n p ri redi t ev, p a s e t udi p av i li j oni odpre jo za javnost.

33

34

IO C. XDG A

Za s n ova p a r t e r ja akademij sledi podobnemu pristopu kot snovanje IO centra. Razlikuje se v tem, da imajo a k a d e m i j e j a v n o pritličje, ki ga obdaja ovoj z internim programom. Objekt telovadnice, ki je bil zapostavljen p r i v sa k e m n a t e č aj u, j e z nov i m p os egom os redi š čen i n zdr už uj e s kup en p rogram ak ade mij - knjižnico. S te m j e t e l ova d n i c a dobila osrednji prostor in postala središče objekta. IO center pa je pod skupno streho zdr užil p rogram i n obs t oj eč grad, da nov obj ekt ne bi konkuriral l e -te mu .

61

62

VIZIJA Zasnova projektne naloge

46° 2’ 53.34’’ N, 14° 30’ 12.06’’ E 296.78 m

63

64

TRENUTNI PROSTORI AGRFT GLEDALIŠKA SMER

N OVA LOK AC IJ A Z A UMETNIŠKE AKAD EMIJE

TRENUTNI PROSTORI AGRFT FTV in UPRAVA

Zaposleni ter vpisani na umetniške akademije imajo že od njihovega nastanka močno željo po skupnem sodelovanju, ustvarjanju, interdisciplinarnosti ter izmenjavi idej in znanj. To danes otežuje lokacijska razdrobljenost posameznih objektov. Ta ni omejena samo na razdrobljenost med posameznimi akademijami, temveč tudi znotraj njih samih. Tako ima naprimer AGRFT svoj vsebinski program razdrobljen na štiri različne lokacije po mestu.

Težnja zaposlenih in študentov je, da naj bodo poslopja akademij skoncentrirana in zgoščena na enem mestu. Ta obljuba jim je bila nenazadnje dana leta 2005 z realizacijo arhitekturnega natečaja, ki naj bi reševal problematiko njihovih prostorske stiske. Z iskanjem primerne lokacije za akademije sem se osredotočala na pomen njihove fizične in zaznavne pojavnosti. Ali sta umetnost in kultura dejavnosti, ki spadata na obrobje mesta, v kampus, stran od mestnega vrveža. Oziroma, ali sta to pojma, ki sta mestotvorna in doprinašata k samemu družbenemu razvoju. Kultura in umetnosti na nek način predstavljajo javno dobro, so last vsakega slehernika. Ne moremo ju zapreti in osamiti, saj tako odvzamemo njun smisel. Verjamem, da je tovrstna vsebina mestotvorna, pripada TRENUTNI PROSTORI ALUO ATELJEJI

središču mesta in si zaradi svojih pojavnih in funkcionalih lastnosti zasluži bližino veliki slovenskih kulturnih ustanov. Lokacija območja šumija je bila izbrana kot presečiščna točka med daljicami, ki povezujejo glavne ljubljanske umetniške dominante.

TRENUTNI PROSTORI AG

M 1 : 3000

65

66

SE STAVA M E STN E GA TK IVA

Stavbni otok, v katerem se nahaja tudi območje Šumija, je sestavljen iz treh različnih strukturnih tkiv, ki so med seboj nerazdružljivo prepletena. Kot ponavljajoče se tkivo se v otoku pojavljajo manjše zgradbe iz obdobja renesanse (okoli leta 1600). Do časa baroka (leto 1811) se gradnja v okolici gosti in že nastajajo prvi zametki karejev. Program je še vedno večinoma stanovanjski, v hišah ob Kongresnem trgu pa se v pritličju v zadnjih letih pojavlja program namenjen predvsem turistom - lokali, trgovinice, pekarne ipd. Najbolj izstopajoča izmed struktur v kvartu Šumi je nekdanja Realka – Srednja elektroheniška in računalniška šola. Od preostalega tkiva se razlikuje predvsem po izstopajoči velikosti in arhitekturni pojavnosti, saj spada med novejše objekte v okolici (leto 1918).

Tudi vsebinski program je namenjem izobraževanju mladih. Po vojni, obdobjih nacionalizacije in denacionalizacije, so se v atrijih in med prostimi površinami med strnjeno gradnjo začele pojavljati dozidave, prezidave in razširitve obstoječih objektov za katere so poskrbeli stanovalci sami, brez posredovanja mesta/ države, saj v določenih obdobjih politika ni regulirala okoljskih in gradbenih posegov na določenih območjih.

M 1 : 2500

67

DRO BN A GR A DN J A

Območje obdelave zaznamuje izjemna razčlenjenost in drobljenost okoliškega zazidanega tkiva. Členjena gradnja, ki se zajeda in širi iz notranjih atrijev starejše gradnje, daje prostoru svojevrsten karakter in ustvarja mikroambiente, ki mnogokrat žal ostajajo neizraženi in zakriti zaradi stihijskih dodatkov kot so garaže, vrtne shrambe, ipd. Predlagano je očiščenje teh atrijev, odkritje slepih fasad in odprtje notranjih dvorišč na novo umetniško os med Vegovo ulico in Slovensko cesto. Drobna gradnja torej daje prostoru svojevrsten ambient ter predstavlja kontekst, ki je v projektu izražen v obliki akademskih vsebin v paviljonih, ki nadaljujejo prostorsko členitev in nadomeščajo ambiente že porušenih notranjih atrijev Šumija.

68

PA L AČA

Drobni in razčlenjeni gradnji na ožjem območju obdelave kot antipol deluje dominanta Srednje elektrotehniške in računalniške šole, oziroma bivša avstro-ogrske realka - impozantna stavba v neorenesančnem slogu, ki je po površini ena iz med večjih srednjih šol v Ljubljani. Brez dvoma je edinstvena s svojo pojavnostjo, ki svoj navdih črpa iz cesarjevega dvorca Miramar v Trstu. Nova gradnja želi postati ena iz med dominant v mestenmu pejsažu, hkrati pa mora upoštevti in spoštovati obstoječo dominanto in se ji urbanistično prilagajati in podrejati.

69

STAVB N E LIN IJ E

Na območju obdelave je mogoče zaznati močno stavbno linijo vzdolž osi Slovenske ceste, ob katero se kot nanizanke zvrščajo pomembne slovenske arhitekture, od Ferantovih vrtov, Šubičevega Nebotičnika, Uršulinske cerkve, Mihevčeve Metalke, Jugovčevega poslopja bivše gospodarske zbornice, itd. Strnjeno in nečlenjeno stavbno linijo na redkih mestih prekinejo praznine, naprimer impozanten kongresni trg s parkom zvezda, ki nudi pogled na Grajski grič. Potrebo po premisleku pri umeščanju praznik kažejo gradbene jame propadlih projektov, zato je nov objekt zasnovan na način, da v čim večji meri upošteva že obstoječe stavbne linije.

70

STAVBN I OTO K

Območje obdelave je bilo skozi zgodovino sthijsko pozidano kot stavbni otok med Slovensko cesto in Vegovo ulico v osi vzhod – zahod in med kongresnim trgom ter Gregorčičevo ulico v osi sever – jug. S porušitvjo objektov Šumija vzdolž stavbne linije se je ta razčlenil na več neizrazitih enot, med katerimi dominira stavba bivše Realke na Vegovi ulici. Projekt želi s svojo urbanistično postavitvjo in uvedbo povezovalne umetniške peš ulice med SNG Dramo in Vegovo ulico urediti prostorska nesorazmerja in razčleniti območje na dva pojavno zaključena stavbna otoka.

71

R E A LK A - N OVI P RO STOR A K AD EMIJ

P

rva višja realna šola v Ljubljani, t. i. realka, predstavlja primer monumentalne arhitekture, zgrajene v neoromanskem slogu po načrtih dunajskega arhitekta Alexandra Bellona, ki je izdeloval tipske projekte za državne šole. Je refleksija monumentalnih palač ob dunajskem Ringu. Zgrajena je bila v obdobju 1871 - 1874 pod vodstvom stavbnih mojstrov Viljema Trea in Franca Faleschinija. Kipa personifikacij trgovine z Merkurjevo glasniško palico in tehnike z nakovalom, kladivom in zobatim kolesom ob vhodu sta delo dunajskega arhitekta Franza Mittelechnerja. Gradnjo je skoraj v celoti financirala Kranjska hranilnica.

Ljubljanska realka je imela v zgodovini velik pomen na področju šolstva. Čeprav po usmeritvi naravoslovna, je bila realka pomembna za splošni razvoj izobraženstva v Ljubljani. Veliko humanistov in umetnikov med dijaki dokazuje, da je realka širila dijakom duhovno obzorje in jih spodbujala k humanistično-kulturni ustvarjalnosti. Na njej so poučevali številni profesorji, ki so s pisanjem učbenikov in druge literature veliko doprinesli k širitvi slovenske strokovne literature in izobrazbe. Da je bilo slovesno odprtje impozantnega šolskega poslopja 14. oktobra 1874 za Ljubljano res pomemben dogodek, priča tudi udeležba ljubljanskega župana Antona Laschana in avstrijskega ministra za uk in bogočastje dr. Karla von Stremayra. Poleg arhitekturnega ima realka kot tehnično usmerjena srednja šola svoj pomen tudi v razvoju izobraževanja. Realke, ki so se v šolskem sistemu Habsburške monarhije pomembno razvijale od sredine 19. stoletja, so v srednje izobraževanje prinesle večjo veljavo matematiki in naravoslovju nasploh in tako dopolnjevale klasično gimnazijo kot pot do univerzitetnih študij. Sprva so realke pripravljale na obrtne poklice, pozneje tudi na študij. Po 1. svetovni vojni so se realke preoblikovale v realne gimnazije in tudi ljubljanska je z nemškega prešla na slovenski učni jezik. Od leta 1929 so takšne 8-letne srednje šole postale pri nas prevladujoč tip gimnazije in so po vsebini pouka začrtale razvoj gimnazij tudi po 2. svetovni vojni. Kljub naravoslovni usmerjenosti so realke vplivale na splošni razvoj izobraženstva tako z dijaki, ki so jih obiskovali kot s profesorji, ki so tam poučevali. Znamenit je bil že prvi ravnatelj ljubljanske realke Mihael Peternel ali pa Josip Mazi, ki je vodil šolo med 1919 in 1929. Na realki je poučeval med letoma 1896 in 1908 naravoslovec Albin Belar, ki je 1897 uredil potresno postajo, bil pa je tudi okrajni šolski nadzornik ljudskih šol z nemškim učnim jezikom na Kranjskem. Kar 28 let je na šoli poučeval literarni zgodovinar, pesnik in urednik Ljubljanskega Zvona Fran Levec, pa tudi med kasnejšimi profesorji so bile zanimive osebnosti. Med najbolj znana imena štejemo prvega ravnatelja Mihaela Peternela, pisatelja Ferda Kozaka, zgodovinarja in zemljepisca Simona Rutarja, skladatelja Antona Foersterja, fizika Albina Belarja, ustanovitelja in vodjo prve slovenske potresne opazovalnice, ki je delovala v prostorih realke, in druge. Ljubljansko realko je obiskovalo veliko znanih slovenskih kulturnikov, umetnikov in znanstvenikov, med najbolj znanimi imeni so bili Ivan Cankar, Srečko Kosovel, Rihard Jakopič, Maks Fabiani, Slavko Pengov, Mile Klopčič, Jože Snoj in drugi.

V stolpiču šole, prvotno imenovanem observatorij, se nahajajo orgle s 14 registri, ki jih je leta 1935 Franc Jenko postavil v Hubadovo dvorano poslopja Glasbene matice Ljubljana na Vegovi ulici 5. Orgle so bile namenjene glasbenemu pouku in koncertnim dejavnostim, tako solističnim kakor tudi spremljevalnim, namreč spremljanje zbora ali orkestra v funkciji kontinua pri baročnih skladbah. Po 2. svetovni vojni, verjetno leta 1953, so bile zaradi prenove stavbe Glasbene matice Ljubljana prenesene v stolpič šole, kjer pa zaradi prostorske utesnjenosti niso več služile kot koncertno- izvajalski instrument, temveč le kot vadbeni instrument. Kot takšnega jih je uporabljala Akademija za glasbo. Danes je prostor zaprt zaradi dotrajanosti stopnišča. (povzeto po ODLOK o razglasitvi nekdanje realke na Vegovi ulici 4 v Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena, 2. člen in http://mao.si/Dogodek/Sola-naVegovi-ulici.aspx, dr. Branko Šuštar)

72

38

73

74

TRENUTNI PROSTORI ELEKTROTEHNIČNE IN RAČUNALNIŠKE STROKOVNE ŠOLE IN GIMNAZIJE

N OVA LOK AC IJ A Z A E LE K TROT EHNIŠKO - RAČU NAL NIŠKO STROKOVN O ŠOLO IN GIMNAZIJO

Srednja šola trenutno izvaja pouk v stavbi Realke, ki je bila že v osnovi zasnovana kot srednja šola. Med urbanističnim in arhitekturnim razvojem središča mesta pa se je območje orientiralo k objektom v katerem se izvaja program, ki je del visokošolskega/univerzitetnega sistema in je namenjeno predvsem študentom. Srednje šole so večinoma razporejene po celotnem mestu, nobena pa ni več pozicionirana v središču mesta. Že naziv Vegove srednje šole pove, da le-ta usmerjena in izvaja posebni program. V tem primeru se ukvarja z računalništvom - najhitreje rastočemu sektorju v svetu. Za kvalitetno izveden pouk računalništva in elektrotehnike šola potrebuje sodobno opremo in prostore, ki bodo načrtovani v skladu s potrebami novih tehnologij. Predvidena lokacija za Elektrotehniško- računalniško strokovno šolo in gimnazijo je v stavbi nekdanje Fakultete za računalništvo in informatiko, kjer ima vse potrebne pogoje z delo, saj je FRI že pred selitvijo v novo stavbo imel na voljo sodobno opremljene prostore in tehnologijo. Srednja šola si bo del prostorov delila s Fakulteto za elektrotehniko, kar bo dijakom omogočilo boljši vpogled v področje v katerega so usmerjeni, ter prineslo nove oblike kolaboracij med srednješolskim in višješolskim izobraževalnim sistemom.

NEKDANJI PROSTORI FAKULTETE ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO

M 1 : 3000

75

Z A SN OVA

Stavbna zasnova z dolgim glavnim traktom, krajšima prečnima stranskima traktoma in velikim začelnim stopniščnim traktom izhaja iz sočasne dunajske arhitekture. Zgodnjehistoristična glavna fasada s prevladujočimi neoromanskimi elementi je zelo podobna pročelju trgovske akademije (Handelsakademie) ob Karlovem trgu na Dunaju, postavljene med letoma 1860 in 1862 po načrtih dunajskega arhitekta Ferdinanda Fellnerja starejšega (1815–1871). Petindvajsetosna glavna fasada je razčlenjena s segmentnoločno in polkrožno zaključenimi velikimi okni, na vrhu zaključena z močnim konzolnim vencem ter ob straneh poudarjena z izstopajočima triosnima rizalitoma. Na sredini glavne fasade je plitek petosni rizalit, ki ga na vrhu zaključuje stopnjevano strešno čelo, okrašeno z grbom Kranjske hranilnice in sedečima skulpturama učenosti. Ob glavnem vhodu stojita neoklasicis-

tični skulpturi, personifikaciji trgovine in tehnike, delo dunajskega kiparja Franza Mitterlechnerja. Streho poudarja zidani razgledni stolp z obhodnim balkonom. Na začelni strani, ki je enako oblikovana kot glavna fasada, ob stavbi stoji samostojna paviljonsko oblikovana telovadnica. V notranjščini šole izstopata monumentalno zasnovana glavna veža, na katero se navezuje široko svetlo triramno stopnišče, ki ga pokriva steklena streha, v stranskih traktih so razporejene učilnice in kabineti. Po letu 1945 je šola dobila ime I. državna gimnazija, od jeseni 1959 pa v poslopju deluje tehniška šola za elektrotehniško stroko. Danes nosi šola Vegova 4 ime Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana. Med letoma 1986 in 1987 so poslopje temeljito obnovili. (vir: http://mao.si/Dogodek/Sola-na-Vegovi-ulici. aspx, dr. Branko Šuštar)

76

P O SE G V Z A SN OVO

Zaradi monumentalnosti objekta in njegove postavitve v prostor, sem med razvijanjem projekta prišla do sklepa, da je območje Šumi neločljivo povezano z Realko. Stavba je v dobrem stanju in lepo ohranjena. Pred leti so bili obnovljeni temelji, saj je zaradi vdora podtalnice prišlo do gnitja kolov na katerih stoji celotna zgradba. V tla so zvrtali luknje v katere so na mesta, kjer so stali koli, vlili beton.

Zasnova stavbe je prilagojena z dvema izrazitima potezama. Prva se kaže v skrajnem južnem traktu, v katerem so na novo dodane stopnice, tako da je tloris južnega trakta zrcalen severnemu traktu. S tem posegom je stavba pridobila novo požarno stopnišče in hitrejšo vertikalno povezavo. Glede na to, da so v traktih severnega in južnega dela stavbe locirani kabineti profesorjev akademije za glasbo in profesorjev gledališke smeri, sta tako akademiji dobili tudi interni povezavi, ki sta v kleti neposredno povezani z novim objektom s suho in toplo povezavo. Vsaka od povezav se iz stopnišča, preko povezovalnega hodnika priključi delu, kjer se odvija program določene akademije - povezava kabinetov in seminarjev AGRFT-ja se poveže z delom, kjer je velika gledališka dvorana in FTV oddelek, povezava AG pa se poveže z veliko koncertno dvorano, od tam pa obstajajo hitre povezave do študijski odrov, malih dvoran in drugih študijski prostorov. Drug poseg se zgodi v glavnem traktu, kjer je na vzhodnem delu objekta vstavljen nov hodnik. S to potezo je osrednji del razdeljen na manjše prostore, ki so primerni za vežbalnice akademije za glasbo. Ker je pouk na AG večinoma individualen, so manjši prostori z etažno višino 4,8 metrov idealni.

Vsaka vežbalnica ima okna in je osvetljena preko hodnika.

Po PURES-u se naredi preveritev konstrukcije za celotno stavbo. V primeru odstopanj se konstrukcija na dotičnih mestih ojača in/ali nadomesti.

77

TE LOVA DN ICA

Vegovi Realki pripada tudi telovadnica, ki se nahaja na njeni zadnji - zahodni strani. Po svoji pojavnosti je kvaliteno nadaljevanje arhitekturnega sloga neorenesanse, ki je prisotna že na objektu šole. Impozanten je 12 metrov visoka notranja dvorana, okrašena s freskami in štukaturami, ki pa so povem nevzdrževane. Urbanistično objekt trenutno meji na začano parkirišče in se pogled nanjo odpira s Slovenske ceste. Objekt je bil praktično že od izgradnje zapostavljen. Ob sami izgradnji so bili okoli njega vrtovi, pogled nanj pa je onemogočala stavbna linija, ki meji na današnjo Slovensko cesto. Vsi kasnejši natečajni predlogi so položaj telovadnice še poslabšali, saj je bila večina objektov zasnovana tako, da so telovadnico popolnoma okupirali z zahodne strani. Objekt bi bilo vredno restavrirati, ga uporabiti v drugačne namene in umno izkoristiti njegovo impozantno notranjost.

78

39

79

RISALNICE (ALUO + AGRFT)

RISALNICE (ALUO + AGRFT)

KABINETI (ALUO + SCENOGRAFIJA + KOSTUMOGRAFIJA)

RAČUNALNIŠKI STUDII IN DELAVNICE (AGRFT + ALUO + AG)

SERVISNI PROGRAM (TEHNIČNO OSEBJE)

SERVISNI PROGRAM (GARDEROBE ZA NASTOPAJOČE)

SERVISNI PROGRAM (ARHIVI, SERVIS, INSTALACIJE)

R A Z VR STITEV VSE B IN

Nova stavba akademij ima 8 funkcionalnih etaž, ki so napajane iz kletnega zaledja. V 3. kletni etaži je locirano območje za dostavo, ki se preko klančine povezuje z Vegovo ulico. Poleg so površine namenjene arhivom ter strojnim in elektro inštalacijam. V 2. kletni etaži so umeščene zaledne površine gledališki in koncertni dvorani ter depoji ALUO, ki so v polodprtem režimu in so občasno prikazani javnosti. 1. kletna etaža je namenjena dostopom v dvorane in študijski povezavi s stavbo nekdanje Realke. V tej etaži se nahajajo tudi prostori za tehnično osebje. Medetaža med pritličjem ter kletjo je namenjena garderobam in manjšim zalednim programom za pritlične vsebine. V pritličju so površine namenjene predvsem študijskim odrom, baletnim dvoranam, manjšim glasbenim dvoranam ter serijam manjših galerij, razstavnih prostorov ter kavarni in trgovini. V nadstopjih so po obodu stavbe površine kabinetov ALUO, računalniških delavnic ter risalnic. V nadstropjih paviljonov se nahajajo risalnice ter ateljeji. Vsi osednji ateljeji prejamjo severno osvetlitev preko svetlobnikov, ki so nameščeni na strehi objekta.

80

ODPRTI ATELJEJI

ZAPRTI ATELJEJI

JAVNO PRITLIČJE Z MALIMI DVORANAMI

VELIKI FOAJER Z VELIKIMI DVORANAMI IN FILMSKIM STUDIEM

VELIKE DVORANE, FTV IN ALUO SNEMALI ODDELKI, TONSKI STUDIO, DEPOJI

FUNDUSI, DELAVNICE

D ELITEV GLE DE N A Z A H TEVN OST PROGRAMA

Vsebine je bilo potrebno v novem objektu po zahtevnosti deliti po dveh ključih. Po potrebi zagotavljanja privatnosti in varovanja ter po potrebi osvetljenosti.

Tehnične vsebine, zaledja, fundusi, depoji, ki potrebujejo varovanje a ne svetlobe, so umeščeni v najnižje kletne etaže. Poleg njih so predvidene večje dvorane, ki pravtako ne potrebujejo osvetlitve, s svojo velikostjo pa vseeno segajo skoraj do pritličja in se pojavno pridružujejo javnim površinam. Na pohodnih strehah noranjih paviljonov se nehajajo odprti ateljeji, ki za svoje delovanje potrebujejo severno svetlobo, pod njimi pa so tiste risalnice ter različne dvorane, ki za svoje delovanje potrebujejo manj intenzivno svetlobo. Na obod satvbe so locirane vsebine, ki za svoje delovanje potrebujejo normalno dnevno svetlobo. To so naprimer kabineti, delavnice in različni ateljeji.

81

N A PA J A N J E VSE B IN

Koncept vsebinske zasnove stavbe sledi dvema idejama, odnosu med javnimi in dostopnimi nadstropji ter zaprtimi in privatnimi kletnimi etažami in odnosu med zalednim obodom stavbe, kjer potekajo napajalne komunikacije in javno sredico, ki jih te napajajo. Po obodu celotne nove stavbe je zvrščena serija sedmih konstrukcijskih jeder, preko katerih potekajo glavne komunikacijske poti za povezavo študijskih ateljejev ter odrov z njihovim kletnim zaledjem. Javne in poljavne vsebine, kot so dvorane in spremljevalni progami v pritličju in prvi etaži kleti so napajanje preko serije komunikacij znotraj sredice objekta. Dostava poteka preko uvoza na Vegovi ulici mimo Realke po klančini v 3. kletno etažo iz katere je potem material po komunikacijskih jedrih prenešen v kletno etažo, kjer se nahjajo fundsi in skladišča.

82

P OVE Z AVA N OVIH VSE B IN Z R EAL KO

Novi objekt in realka imata suho povezavo le pod zemljo, sta fizično ločeni in nepovezani, vsaka zase sta celota in lahko opravljata svoje funkcije popolnoma ločeno. Novi objekt ni prizidek Realki. Objekta sta v celoto povezana urbanistično in tvorita manjši stavbni otok. Glavne komunikacijske poti med stavbama sta na višini parterj, ki je sedaj zazelenjen, mestoma popločen in služi kot spomin na nekdanje vrtove, hkrati pa je njegova funkcija kot pojavni vezni člen med stavbama na prej izjemno razčlenjenem dvorišču. Dve podzemni suhi povezavi vežeta oddelke iz stare Realke z novim objketom in sicer na nivoju polkleti, oziroma prve kletne etaže.

83

DO Ž IVLJ A J SK A O S

Slovenska cesta in Vegova ulica se medsebojno povežeta z novo prečno doživljajsko pešpotjo, ki služi tudi kot intervencijska pot za nov objekt. Nova ulica služi kot umetniška os, ki povezuje predprostor SNG Drame z univerzitetnim dogajanjem ob Narodni in univerziteni knjižnici. Na os se kot nanizanke pripenjajo na novo osmišljena notranja dvorišča okoliškega stavbnega tkiva, kjer se nahajajo površine za priložnostne razstave na prostem, odprte gledališke in filmske predstave

84

P ODA LJ ŠA N A Z UN A N J OST

Notranjost novega objekta je zasnovana kot podaljšek zunanjega javnega prostor v katerega se stekajo okoliške ulice ter trgi.

V pokritem in od vremenskih pogojev neodvisnem prostoru se odvijajo dejavnosti, ki pripadajo ulici, transparentna fasadna opna pa zagotavlja subtilen prehod med objektom in okolico. Predstavljajo ponos produkcije akademij ALUO, AGRFT in Akademije za glasbo. Ljubljana s tem prostorom pridobiva novo prizorišče za prikaz kulturnih in umetniških presežkov.

85

AT E LJ E J I

Ateljeji in risalnice za svoje optimalno delovanje potrebujejo velike odprte površine, ki jih lahko poljubno predelujejo ter koristijo za trenutne projekte. Celotno pritličje novega objekta inma preko svetlobnikov na streh zagotovljeno konstantno severno osvetlitev, potrebno za optimalno ustvarjanje umetnikov. Svet ateljejev od ostalega prostora ločijo stekleni okenski okvirji, ki se ob potrebi večje privatnosti zastrejo.

86

ZGO DOV IN A V S RE DIŠ Č U

Notranji prostor novega objekta poskuša zajeti in interpreitrati ambiente, ki so priostni v okolici. Zasnova postavitve paviljonskih objektov abstrahira drobljenost okoliške srednjeveške zazidave, s postavitvjo telovadnice bivše Realke v samo središče objekta pa želi temu dolgo zapostavljenemu zgodovinskemu objektu vrniti sijaj. Stavba teloadnice je restavrirana, njene histroične prvine ohranjene, vsebinsko pa je obogatena s centralnim knjižničnim programom.

87

P R ILO Ž N O STN I A M B IE N T I

Nova stavba akademij je zasnovana na način, da omogoča hitro organizacijo različnih pojavnih dogodkov, predavanj ali razstav, ki ustvarjajo nove in drugačne ambiente znotraj obstoječe konstrukcijske strukture. Notranje stopnišče, ki naprimer povezuje javno pritličje z fojerjem pred dvoranami se lahko spremeni v trenutni avditorij za predvajanje projekcij, baletne ali gledališke predstave, koncerte ali razna javna predavanja.

88

89

90

GRAFIČNE PRILOGE arhitekturni načrti v merilu 1 : 5OO

46° 2’ 53.34’’ N, 14° 30’ 12.06’’ E 296.78 m

91

SITUAC IJ A M 1:1000 92

Nočni pogled s strani Kongresnega trga prikazuje živahno dogajanje na fasadi in prinaša sicer umirjenem mestnem središču poživitev in svežino prežeto z madostno energijo in ustvarjalnostjo. Zaradi transparentne fasade deluje odprto in vabljivo tudi za naključne mimoidoče. Kompleks je dostopen iz ključnih točk, ki opredeljujejo mikrolokacijo. Vhodi so točka interakcije in zbirališča, zasnovana so tako, da poudarjajo dostopnost in odprtost za javnost. S strani Kongresnega trga tvori predprostor ostanku Severnih Emonski vrat, kjer se nahaja zunanji vhod v veliki foajer gledališke in koncertne dvorane.

93

TLOR IS PA RTE R J A M 1:500 94

Grafična priloga 1 TLORIS PARTERJA OBSTOJEČI OBJEKT POVRŠINE PROSTOROV

V1-V24 GK01 GK02 GK03 AK01 AK02 AK03 S.01 S.02 P01 P02 P03 P04 U01 U02 01a 01b 02a 02b

03a 03b

vežbalnice kabinet AG kabinet AG kabinet AG kabinet AGRFT kabinet AGRFT kabinet AGRFT seminarska učilnica seminarska učilnica predavalnica predavalnica predavalnica predavalnica učilnica učilnica

parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket

SERVIS sanitarije sanitarije garderobe garderobe interno stopnišče interno stopnišče osrednje stopnišče komunikacije

keramika keramnika parket parket industrijski pod industrijski pod marmor industrijski pod skupaj neto skupaj bruto

12,9 16,3 16,3 16,3 16,3 16,3 16,3 42,6 42,6 68,8 68,8 68,8 68,8 48,2 33,7

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

37,9 37,9 14,1 14,1 19,6 19,6 72,4 689,5

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

1458,1 m2 1828,6 m2

NOVI OBJEKT POVRŠINE PROSTOROV

J.01 J.02 J.03 J.04 O.02 O.03 S.04 S.01 G.01 S.02 A.01 A.02 A.03 A.04 A.05 O.01 S.03 01 01a 01b 02 02a 03

bar knjigarna papirnica info točka prostor za restavratorstvo na prostem prostor za kiparstvo na prostem čitalnica baletna dvorana dvorana za komorne koncerte pevska dvorana študijski oder 01 študijski oder 02 študijski oder 03 študijski oder 04 študijski oder 05 kiparska delavnica knjižnica

industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod

96 m2 93 m2 93 m2 96 m2 94,5 m2

industrijski pod

94,5 m2

industrijski pod industrijski pod industrijski pod

91,6 m2 177,3 m2 315 m2

industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod parket

94 m2 153,2 m2 187,8 m2 148,5 m2 159,1 m2 183,2 m2 128,8 m2 407 m2

KOMUNIKACIJE stopnice skupaj dvigalo skupaj SERVIS sanitarije skupaj komunikacije

industrijski pod

keramika

95

m2 13,2 m2 92,4 m2 8,4 m2 58,8 15,4 m2

107,8 m2

industrijski pod

3293,3 m2

skupaj neto skupaj bruto

6164,8 m2 6886,4 m2

TLO R IS 1. K LE TI M 1:500 96

glej:

Grafična priloga 5

TLORIS 1. KLETI 1:500 OBSTOJEČI OBJEKT POVRŠINE PROSTOROV

V0-V24 GK01 GK02 GK03 AK01 AK02 AK03 S.01 S.02 A01

01a 01b 02a 02b

vežbalnice kabinet AG kabinet AG kabinet AG kabinet AGRFT kabinet AGRFT kabinet AGRFT seminarska učilnica seminarska učilnica arhivi arhiv

parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket

12,9 16,3 16,3 16,3 16,3 16,3 16,3 42,6 42,6 68,8 68,8

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

SERVIS sanitarije sanitarije garderobe garderobe osrednje stopnišče komunikacije povezovalni hodnik povezovalni hodnik

keramika keramnika parket parket marmor industrijski pod industrijski pod industrijski pod

37,9 37,9 14,1 14,1 72,4 689,5 52,8 52,8

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

skupaj neto skupaj bruto

1305 m2 1742,9 m2

NOVI OBJEKT POVRŠINE PROSTOROV

SX.01 SX.02 SX.03 SX.04 AX.01-04 AX.05 AX.06-08 AX.09-12 S.11 S.12 S.13 S.14 S.03b J.02 S.01 G.01 J.04 FTV.03 FTV.04 FTV.01 FTV.02 GLR.01 01 01a 01b 02 02a 03

SERVISNI PROGRAM baletna dvorana garderobe garderobe oder 1 garderobe oder 2 maska študijski odri skladišče študijski odri skladišče študijski odri skladišče študijski odri garderoba študijski oder 3 garderoba študijski oder 4 garderoba študijski oder 4 depo razstave zbirke aluo depo razstave zbirke aluo depo razstave zbirke aluo skladišče arhiv knjižnica OSREDNJI PROGRAM foajer z razstavnim prostorom in zbirko aluo wc obiskovalci wc obiskovalci wc invalidi 2x garderobe obiskovalci garderobe obiskovalci videoteka pisarna predstojnika oddelka ftv arhiv ftv filmski studio prostor za vaje velika gledališka dvorana KOMUNIKACIJE stopnice skupaj dvigalo skupaj SERVIS sanitarije skupaj servisni hodnik

industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod

20,4 m2

industrijski pod

20,4 m2

industrijski pod

38 m2 38 87,5 m2 19 m2

industrijski pod industrijski pod

keramika keramika keramika industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod

33,6 181,5 m2 134,2 m2 595,1 m2 m2 108,8 m2 150,5 m2 753,3 m2 m2

industrijski pod industrijski pod industrijski pod

m2 m2 m2

industrijski pod industrijski pod

m2

industrijski pod

m2 m2 m2

industrijski pod industrijski pod industrijski pod

keramika

97

19,6 m2 m2 19,6 m2 14,5 m2 20,4 m2 20,6 m2 19,5 m2 23 m2 19,7 m2

13,2 92,4 8,4 58,8

m2 m2 m2 m2

industrijski pod

15,4 m2 107,8 m2 457,4 m2

skupaj neto skupaj bruto

4307,1 m2 5637,4 m2

TLOR IS M E DE TA Ž E M 1:500 98

Grafična priloga 2 TLORIS MEDETAŽE 1:500 NOVI OBJEKT POVRŠINE PROSTOROV

G.02 A.06 A.06.01 S.06 S.07-08 S.09-10 S.04 GX.01 GX.02 SX.05-06 S.03a S.04 S.05 S.06 S.07 S.08 S.09 S.10 01 01a 01b 02 02a 03

velika koncertna dvorana velika gledališka dvorana prostor za vaje filmski studio pisarna predstojnika oddelka arhi ftv mediateka wc obiskovalci garderobe obiskovalci NAPAJALNI PROGRAM spremljevalni prostori knjižnice knjižnica arhiv knjižnica ftv arhiv ftv arhiv gledališke in filmske dokumentacije tehniki pisarna tehniki pisarna skladišče tehnika skladišče arhiv knjižnica arhiv knjižnica KOMUNIKACIJE stopnice skupaj dvigalo skupaj SERVIS sanitarije skupaj servisni hodnik

industrijski pod 478,8 m2 industrijski pod 595,1 m2 industrijski pod 134,2 m2 industrijski pod 181,5 m2 industrijski pod 27,3 m2 industrijski pod 25,1 m2 industrijski pod industrijski pod 150,5 m2 industrijski pod 42,5x2 m2 industrijski pod 38x2 m2 industrijski pod

35,9 m2

industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod

industrijski pod

40,9 m2 35,9 m2 3,6 m2 43,7 m2 22,9 m2 13,6 m2 22,1 m2 20,4 m2 23,6 m2 14,5 m2 14,5 m2

industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod

10,9 m2 29,3 m2 35,9 m2 39,4 m2

industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod

13,2 m2 92,4 m2 8,4 m2 58,8 m2

industrijski pod

skupaj neto skupaj bruto

99

1123,4 m2 1389,6 m2

TLO R IS 2. K LE TI M 1:500 100

glej:

Grafična priloga 5

TLORIS 2. KLETI 1:500 NOVI OBJEKT POVRŠINE PROSTOROV

S.13 S.14 S.15 FV.S.01 FV.S.02 FTV.S.01a FTV.S.01b FTV.S.02 FTV.S.03 GLR.01 GLR.02 GLR.03a GLR.03b S.16 S.17 S.18 AG.S.01a S.19 AG.S.01b AG.S.01c AG.03 AG.04 AG.05 AG.06 AG.07 AG.08 AG.09 AG.10 AG.01 AG.02 ALUO.01 FV.12 FV.04 FV.06 FV.05 FV.10 FV.11 FV.08 FV.09 J.01 FV.02 FV.01 FTV.01 FTV.03 FV.03 FTV.02 GLR.01 GLR.02

01 01a

SERVISNI PROGRAM skladišče skladišče skladišče arhiv fotografija arhiv video garderoba FTV ženske garderoba FTV moški frizer maska FTV skladišče rikvizitov maska frizer velika dvorana čakalnica za nastop garderoba ženske velika dvorana garderoba moški velika dvorana depoji ALUO - servis depoji ALUO - servis depoji ALUO - servis garderoba orkester skladišče za AG garderobe solisti garderobe dirigenti OSREDNJI PROGRAM orgle tolkala animacija in montaža zvoka režija za snemanje glasbe katedra za radijsko režijo tonski studio sinhro studio velika koncertna dvorana skladišča inštrumenti depoji ALUO mali foto laboratorij veliki foto laboratorij laboratorij za nove medije priročno skladišče laboratorij za inter medijsko umetnost ergonomski laboratorij modelna učilnica priročno skladišče kinodvorana snemalni atelje za reprofotografijo fotografski atelje filmski studio tv režija video atelje prostor za vaje velika gledališka dvorana prostor za rekvizite za tekoče predstave

01b

KOMUNIKACIJE stopnice skupaj dvigalo

02 02a 03

SERVIS sanitarije skupaj servisni hodnik

industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod

36,1 39,5 3,5 19,6 19,6 19,6 20,3 29,2 10,2 25

industrijski pod industrijski pod

19,5 m2 29,8 m2

industrijski pod

29,4 m2

industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod

41,6 41,6 41,6 35,3 17,1 20 23,5

industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

38,5 m2 41,1 m2 20 m2 20 19,1 111,6 36,5 478,8 134,7 420,2 12,2 37,3 41,8

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod

22,2 41,8 40,8 38,6 22,2 180,6 261,6 57,6

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod

88,7 139,8 41 87,9 137,1 595,1 108,8

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

13,2 92,4 8,4 58,8

m2 m2 m2 m2

industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod

industrijski pod

keramika industrijski pod skupaj neto skupaj bruto

101

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

15,4 m2 107,8 m2 457,4 m2 5414,0 m2 5637,4 m2

TLO R IS 3. K LE TI M 1:500 102

glej:

Grafična priloga 5

TLORIS 3. KLETI in GARAŽE 1:500 NOVI OBJEKT POVRŠINE PROSTOROV

S.01 S.06 S.07 S.08 S.09 S.10 S.11 S.12 S.13 D.03a D.04a D.07a

SERVISNI PROGRAM skladišče skladišče skladišče strojnica skladišče skladišče skladišče skladišče strojnica lakirnica depo za steklo peči

industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod

39,5 15,7 13,6 7,1 23,02 41,8 41,8 41,8 90,5 39,4 36 43,7

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

epoksi epoksi epoksi epoksi epoksi epoksi

492,1 261,6 113,7 116,7 151,6 69

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

OSREDNJI PROGRAM D.01 D.02 D.03 D.04 D.05 D.06 D.07 D.08 D.09 D.10 D.11

prostor za dostavo servisni hodnik delavnica za steklo delavnica za les delavnica za kovino delavnica za plastične mase delavnica za keramiko fundusi in pododrje scenska delavnica GARAŽA parkirna mesta parkirna mesta invalidi

01 01a

KOMUNIKACIJE stopnice

01b

dvigalo

02 02a

SERVIS sanitarije skupaj komunikacije

03

epoksi industrijski pod industrijski pod epoksi

industrijski pod

skupaj skupaj

keramika industrijski pod skupaj neto skupaj bruto

103

111,5 595,1 108,8 2102,6 65 4 13,2 92,4 8,4 58,8

m2 m2 m2 m2

15,4 m2 107,8 m2 457,4 m2 4815,6 m2 5637,4 m2

TLOR IS 1. N A DSTROP J A M 1:500 104

Grafična priloga 6 TLORIS 1. NADSTROPJA 1:500 OBSTOJEČI OBJEKT POVRŠINE PROSTOROV

V1-V24 GK01 GK02 GK03 AK01 AK02 AK03 S.01 S.02 A01

01a 01b 02a 02b

vežbalnice kabinet AG kabinet AG kabinet AG kabinet AGRFT kabinet AGRFT kabinet AGRFT seminarska učilnica seminarska učilnica arhivi arhiv

parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket

SERVIS sanitarije sanitarije garderobe garderobe interno stopnišče interno stopnišče osrednje stopnišče komunikacije

keramika keramnika parket parket industrijski pod industrijski pod marmor industrijski pod skupaj neto skupaj bruto

12,9 16,3 16,3 16,3 16,3 16,3 16,3 42,6 42,6 68,8 68,8

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

37,9 37,9 14,1 14,1 19,6 19,6 72,4 641,5

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

1515,1 m2 1828,6 m2

NOVI OBJEKT POVRŠINE PROSTOROV

R.01 R.02 R.03 R.04 R.05 R.06 R.07 R.08 R.09 R.10 R.11 R.12 R.13 R.14 R.15 R.16 R.17 R.18 R.19 R.20 R.21

filmska montirnica računalniška montaža filmska režija tv režija zgodovina in teorija montaža kamera zvok produkcija scenaristika računalniška učilnica multimedije računalniška obdelava dokumentiranje in arhiv računalniška delavnica montaža računalniški studio (IO) računalniški studio (VK) offset obdelava montaža in kopirnica

01 01a

KOMUNIKACIJE stopnice skupaj dvigalo skupaj SERVIS sanitarije skupaj servisni hodnik

01b 02 02a 03

industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod

keramika industrijski pod skupaj neto skupaj bruto

105

94,1 94,1 94,1 39,3 21 77,2 26,7 38,7 69,5 69,5 69,5 38,7 26,7 77,2 33,8 39,3 77,2 26,7 38,7 69,5 69,5

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

13,2 92,4 8,4 58,8

m2 m2 m2 m2

15,4 m2 107,8 m2 457,4 m2 1907,4 m2 1983,2 m2

TLOR IS 2. N A DSTROP J A M 1:500 106

Grafična priloga 6 TLORIS 2. NADSTROPJA 1:500 OBSTOJEČI OBJEKT POVRŠINE PROSTOROV

V1-V24 GK01 GK02 GK03 AK01 AK02 AK03 S.01 S.02 A01

01a 01b 02a 02b

vežbalnice kabinet AG kabinet AG kabinet AG kabinet AGRFT kabinet AGRFT kabinet AGRFT seminarska učilnica seminarska učilnica arhivi arhiv

parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket

12,9 16,3 16,3 16,3 16,3 16,3 16,3 42,6 42,6 68,8 68,8

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

SERVIS sanitarije sanitarije garderobe garderobe interno stopnišče interno stopnišče osrednje stopnišče komunikacije

keramika keramnika parket parket industrijski pod industrijski pod marmor industrijski pod

37,9 37,9 14,1 14,1 19,6 19,6 72,4 689,5

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

skupaj neto skupaj bruto

1515,1 1828,6

m2 m2

NOVI OBJEKT POVRŠINE PROSTOROV

K.11

KABINETI kabineti scenografija kabineti kostumografija kabineti restavratorstvo kabineti kiparstvo kabineti slikarstvo kabineti grafika kabineti industrijsko oblikovanje kabineti unikatno oblikovanje kabineti vizuelne komunikacije kabinet delavnice

A.01 A.02 A.03 A.04 A.05 A.06

ATELJEJI atelje slikarstvo mali akt velika risalnica 01 atelje restavratorstvo atelje kiparstvo velika risalnica 02

K.01 K.02 K.03 K.04 K.05 K.06 K.08 K.09 K.10

01 01a 01b 02 02a 03

KOMUNIKACIJE stopnice skupaj dvigalo skupaj SERVIS sanitarije skupaj servisni hodnik

industrijski pod

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 69,5 m2

industrijski pod

69,5 m2

industrijski pod

38,7 m2

industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod

industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod

industrijski pod

keramika industrijski pod skupaj neto skupaj bruto

107

39,3 37,2 71,1 71,1 71,1 98,2 69,5

456,1 177,3 153,2 366,4 363,1 184,5

m2 m2 m2 m2 m2 m2

13,2 92,4 8,4 58,8

m2 m2 m2 m2

15,4 m2 107,8 m2 457,4 m2 3502,2 m2 3683,8 m2

TLOR IS 3. N A DSTROP J A M 1:500 108

Grafična priloga 8 TLORIS 3. NADSTROPJA 1:250 OBSTOJEČI OBJEKT POVRŠINE PROSTOROV

V50-V74 GK07 GK08 GK09 AK07 AK08 AK09 S.05 S.06 D01 D02 D03 Z01 GS03 GS04 01a 01b 02a 02b

vežbalnica kabinet AG kabinet AG kabinet AG kabinet AGRFT kabinet AGRFT kabinet AGRFT seminarska učilnica seminarska učilnica dekanat ALUO dekanat AGRFT dekanat AG zbornica glasbena soba glasbena soba

parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket

12,9 16,3 16,3 16,3 16,3 16,3 16,3 42,6 42,6 90,4 90,4 86,9 103 40 40

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

SERVIS sanitarije sanitarije garderobe garderobe interno stopnišče interno stopnišče osrednje stopnišče komunikacije

keramika keramnika parket parket industrijski pod industrijski pod marmor industrijski pod

37,9 37,9 14,1 14,1 13,2 92,4 8,4 58,8

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

skupaj neto skupaj bruto

1515,1 m2 1828,6 m2

NOVI OBJEKT POVRŠINE PROSTOROV

RO.01 RO.02 RO.03 RO.03a RO.04 RO.04a RO.05

RISALNICE grafika oblikovanje industrijsko oblikovanje (abs.) unikatno oblikovanje (abs.) vizuelne komunikacije

industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod

111,6 m2 213,3 m2 94,7 m2 77,2 m2 134,9 m2 108,2 m2 36,7 m2

A.01 A.04 A.05

ATELJEJI atelje slikarstvo atelje restavratorstvo atelje kiparstvo

industrijski pod industrijski pod industrijski pod

456,1 m2 366,4 m2 363,1 m2

01 01a 01b 02 02a 3a

KOMUNIKACIJE stopnice skupaj dvigalo skupaj SERVIS sanitarije skupaj servisni hodnik

industrijski pod

keramika industrijski pod skupaj neto skupaj bruto

109

13,2 92,4 8,4 58,8

m2 m2 m2 m2

15,4 m2

107,8 m2

457,4

2678,6 m2 3168,8 m2

TLOR IS 4. N A DSTROP J A M 1:500 110

Grafična priloga 9 TLORIS 4. NADSTROPJA 1:500 OBSTOJEČI OBJEKT POVRŠINE PROSTOROV

V50-V74 GK07 GK08 GK09 AK07 AK08 AK09 S.05 S.06 D01 D02 D03 Z01 GS03 GS04 01a 01b 02a 02b

vežbalnica kabinet AG kabinet AG kabinet AG kabinet AGRFT kabinet AGRFT kabinet AGRFT seminarska učilnica seminarska učilnica dekanat ALUO dekanat AGRFT dekanat AG zbornica glasbena soba glasbena soba

parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket parket

12,9 16,3 16,3 16,3 16,3 16,3 16,3 42,6 42,6 90,4 90,4 86,9 103 40 40

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

SERVIS sanitarije sanitarije garderobe garderobe interno stopnišče interno stopnišče osrednje stopnišče komunikacije

keramika keramnika parket parket industrijski pod industrijski pod marmor industrijski pod

37,9 37,9 14,1 14,1 13,2 92,4 8,4 58,8

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

skupaj neto skupaj bruto

1515,1 1828,6

m2 m2

NOVI OBJEKT POVRŠINE PROSTOROV

UD.01 UD.02 UD.03 UD.04 UD.05 UD.06 UD.07 UD.08 UD.09 UD.10 UD.11 01 01a 01b 02 02a 03

sitotisk modelarna za izdelavo lutk kostumografija in šivalnica tekstil scenografija slikanje in risanje tipografija animacija ilustracija litografija globoki tisk KOMUNIKACIJE stopnice skupaj dvigalo skupaj SERVIS sanitarije skupaj servisni hodnik

industrijski pod industrijski pod

109 m2 96,5 m2

industrijski pod

135,2 m2

industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod industrijski pod

77,2 111,6 106,5 35,4 35,4 35,4 93,9 77,2

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

industrijski pod

13,2 92,4 8,4 58,8

m2 m2 m2 m2

keramika industrijski pod skupaj neto skupaj bruto

111

15,4 m2 107,8 m2 457,4 m2 1907,4 m2 1983,2 m2

GA R A Ž A M 1:1000 112

113

Novi kompleks akademij nadaljuje stavbno linijo ob Slovenski cesti in s tem ohranja eno od dveh glavnih historičnih osi še iz časa Antike. Vhod v objekt je podaljšek Erjavčeve ceste oz. trga pred Dramo, ki je že dolgo časa neosmišljen. S pomikom avtobusne postaje pod arkade in vhodom v novo stavbo bo trg deloval kot predprostor dvena kulturnima institucijama. Objekt je transparenten zaradi težnje po čim večji vpetosti v okolico, na njegovi fasadi se prepletata in združujeta utrip mesta zunaj z utripom in življenjem v “mestu akademij”.

114

Projekt Akademije je zasnovan kot mesto v mesto. Fasada sicer zapira/omejuje objekt, vendar pa ga ne izključuje iz preostalega dela mesta. V pritličju se nahaja program namenjen tako študentom kot javnosti. Med pavilijoni je prostor za učenje, delo in razvedrilo - namenjeno ni le študentom ampak tudi ostalim uporabnikom. Med študijskim procesom so pavilijoni v pritličju interne narave, vendar pa se odprejo v času produkcij in predstav javnosti. V nadstropjih pavilijonov se nahajajo ateljeji, ki niso dostopni za javnost, prav tako je obod namenjen le študentom in profesorjem akademij.

115

116

PREREZ A A M 1:500

PREREZ B B M 1:500

117

118

PREREZ C C M 1:500

Z AHOD NA FASAD A Slovenska cesta M 1:500

119

120

JU ŽNA FASAD A Ar t ulica M 1:500

VZHOD NA FASAD A Vegova uli c a M 1:500

SEVERNA FASAD A Kongresni trg M 1:500

121

Svetlobniki: mreža iz škatlastih jeklenih profilov, 10/30 cm

Medetažna konstrukcija: prefabricirane armirano-betonske plošče, d = 40 cm

Nosilna konstrukcija: nosilci IPE jekleni profili, 110 cm

Armiranobetonska jedra: statična podpora obodu Konstrukcija pavilijonov: jekleni HEA profili 23 cm Armiranobetonski stebri premera 80 cm Medetažna plošča pavilijonov: Hibond, d = 23 cm Kletne etaže

Temeljna plošča, d = 80 cm

KO N S T RUKCIJ S K A Z A S N OVA

P

rimarna konstrukcijska zasnova sestoji iz dveh delov. Osrednji del objekta nosijo armiranobetonski stebri premera 80cm, ki se v 3. kletni etaži razširijo na premera 100cm. Primarna konstrukcija je razdeljena po mrežnem rastru, kar optimizira konstrukcijo in koriščenje prostora, saj omogoča prilagajanje prostora. V podzemnih etažah podpirajo medetažne plošče debeline 50cm. Medetažne plošče sestavljajo primarni armiranobetonski nosilci, na katere so naloženi I elementi/votle plošče. Votle kartonske cevi so privezane za armaturo in opaž, da ju med vlivanjem beton ne dvigne zaradi vzgona. Kvaliteta betona je C30/37, armatura jekla pa S500. Montažna streha je sestavljena iz jeklenih I-profilov, ki nosijo sekundarne nosilce na katere so vpeti svetlobniki.

Konstrukcija oboda je sestavljena iz močnih armiranobetonskih jeder in sten, ki so razdeljeni po enakem rastru kot notranja konstrukcija. Konstrukciji sta med seboj ločeni, tako da pri potresnih obtežbah reagirata ločeno in nista soodvisni. Objekt je zaradi mehke zemlje temeljen s talno ploščo debeline 80cm in izgrajen z jet-grounding metodo.

Konstrukcija dvoran in študijskih odrov v pritličju je zasnovana kot pavilijon, tako da je lahko prilagodljiva glede na raster nosilne konstrukcije objekta.

122

P O Ž A R N A VA R N OST

P

o požarni zahtevnosti (CC-SI) spada objekt med izobraževalne (1263) stavbe in med stavbe za kulturo in razvedrilo (1261) stavbe. Veliki dvorani v kleti sprejmeta več kot 100 ljudi, kar pomeni, da morajo biti požarni izhodi zagotovljeni iz požarnega sektorja dvorane neposredno, zato jedra stojijo na obodu objekta. Vsaka dvorana ima po 3 požarne izhode v dveh etažah. Vse evakuacijske poti so krajše od 35 metrov.

Konstrukcija je armiranobetonska in jeklena, faktor požarne odpornosti znaša R60. Konstrukcijo je potrebno dodatno zaščititi s premazi in oblogami, ki zadržujejo vpliv ognja, še posebej v delavnicah, v lakirnici in pri pečeh za keramiko. Vsi ti prostori se nahajajo v 3. kleti.

Dostop za intervencijo je dostopen s treh strani objekta - vzhoda, juga in severa. Intervencijske poti so široke od 7,5-10 metrov. Kletne etaže in visoko pritličje so opremljeni sprinkler sistemom (sistemom za samodejno gašenje).

123

P RO M E TN A UR E DITEV

Projektna zasnova ni vplivala na prometno ureditev z Slovenske ceste. Uvoz v kletno garažo je speljan skozi obstoječno garažno hišo pod Kongresnim trgom na križišču Slovenske ceste in Šubičeve ulice. Z obstoječo garažno hišo se objekt akademij poveže v zadnji kletni etaži. V garaži se predvidi 69 parkirnih mest, 4 parkirna mesta se nameni gibalno oviranim osebam. Dostop za dostavo poteka z Vegove ulice, na severni strani realke je speljana klančina v tretjo kletno etažo, kjer se nahaja prostor za raztovarjanje in obračanje tovornega vozila.

Z UN A N J A UR E DITEV

Na vzhodnem delu kompleksa akademij pročelje Realke krasi drevored, ki poteka vzdolž celotne Vegove ulice.

Na južni strani objekta poteka nova tlakovana pot ti. doživljajska os. Os predstavlja neposredno povezavo med Slovensko cesto in Vegovo ulico, ob njej pa se na južni strani zvrtijo ambienti in program, ki se zajejo v odprte površine med obstoječimi objekti in na novo osmislijo in obogatijo prostor. Program, ki se ustvari ob tlakovani poti, je javen, sem spada vrt kavarne in bara, forma viva, razstave na prostem, letno gledališče in kino pod zvezdami. Obe stavbi Akademij imata neposredne vhode/izhode na notranji vrt, ki se nahaja med obema objektoma in deluje kot njuna povezava. Zunanja ureditev izboljša obstoječ prostorski kontekst z zasnovo novih poti na severnem in južnem delu objekta, ki povezujeta različna dela mesta.

N E OVIR A N DOSTOP

Vsi prostori v novem objektu so dostopni funkcionalno oviranim osebam. Vsi vhodi v objekt se nahajajo na nivoju terena, dostop mimo Emonski vrat v foajer je dostopen z obstoječim dvigalom. Jedera z dvigali ustreznih dimenzij so razvrščena na obodu celotne stavbe in omogočajo hitre povezave z vsemi prostori Akademij - tako servisnimi kot osrednjimi. V garaži so zagotovljena 4 parkirna mesta za gibalno ovirane osebe, v kolikor bi prostora primanjkovalo, se mesto zagotovi v garažni hiši pod Kongresnim trgom.

Pavilijoni z ateljeji imajo povezave predvidene tudi z dvigalom ustreznih dimenzij.

P OTI UP O R A BN IKOV

Uporabniki objekta se delijo na dve skupini: študenti in zaposleni na Akademijah ter zunanji obiskovalci. Zaradi javne naravnanosti objekta, imajo vsi uporabniki dostop skozi vse vhode v objekt, saj sta pritličje in veliki foajer namenjena tudi zunanjim uporabnikom. Kletni del oboda na katerem se nahaja spremljevalani program (garderobe, tehniki, arhivi, priročna skladišča itd.) je za javnost zaprt, prav tako lmski studio, ateljeji za nove medije ALUO, delavnice in fundusi, predvsem zaradi preprečitve kraj in poškodb drage tehnične opreme, ki spremlja tak program. Interni dostop se predvidi tudi v zgornjih etažah oboda, kjer se nahajajo kabineti, seminarski prostori in računalniške delavnice. Veliki ateljeji v nadstropjih pavilijonov so dostopni študentom in zaposlenim preko internega stopnišča in dvigala, ki se nahajata ob zunanji stranici pavilijona.

124

125

P-a

P-a

P-b

P-b

126

P-c

P-d +19.45

+18.75

P-c

+18.35

P-d SVETLOBNIK: - dvoslojno termopan steklo - fiksni okenski okvirji

FA SA D N I PA S 01 M 1:25

NOSILEC: - IPE jeklen profil 110x80 cm

ZAKLUČNI PROFIL: - jeklen škatlasti profil 70x20 cm

VENEC: - ALU odkap d=2mm -stikovanje s trakom egoferm -sidran v AB konstrukcijo

SVETILNO TELO: - VERTIGO BIRD: Slim Horizontal

ZASTEKLITEV: - troslojno termopan steklo - fiksni okenski okvirji

STEBER: - armiranobetonski steber premera 2r: 80 cm

P-a|

RAVNA STREHA

TERASNA KRITINA: plošče iz pranega betona

4 cm

PODKONSTRUKCIJA TERASE: sistem podkonstrukcije BUZON LOČILNI SLOJ: PP filc

1 cm

HIDROIZOLACIJA: polimer-bitumenska, dvoslojna

1 cm

TOPLOTNA IZOLACIJA eps v naklonu zaradi drenaže

25 cm

PARNA ZAPORA: polimer-bitumenska, dvoslojna

1 cm

KONSTRUKCIJA: prefabricirane betonske plošče

35 cm

+15.00 DVIGNJEN POD: - podkonstrukcija po sistemu BUZON ODKAPNI PROFIL: - jekleni C-profil

+14.40 MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA - prefabricirane betonske plošče 35 cm

FASADNA OBLOGA: - fiksni okenski okvirji

P-b|

MEDETAŽNA PLOŠČA

INDUSTRIJSKI POD: tlak na osnovi mikrocementa

0.5 cm

DVIGNJENI POD: sistem podkonstrukcije BUZON

17 cm

KONSTRUKCIJA: prefabricirane betonske plošče

35 cm

P-c|

STROPNI NOSILEC

TERASNA KRITINA: plošče iz pranega betona

KONSTRUKCIJSKO JEDRO: - armiranobetonsko konstrukcijsko jedro

PODKONSTRUKCIJA TERASE: sistem podkonstrukcije BUZON LOČILNI SLOJ: PP filc

TEKSTILNA ZAVESA

ZASTEKLITEV: - troslojno termopan steklo - fiksni okenski okvirji

1 cm

OSB PLOŠČE

2 cm

PODKONSTRUKCIJA: jekleni škatlasti profili

6 cm

OSB PLOŠČE

2 cm

P-d|

SVETLOBNIK

SENČILO: plošče iz pranega betona

+10.75 PROSTOR ZA RAZVOD INŠTALACIJ

SISTEM KLIMATSKEGA/TOPLOTNEGA PREZRAĆEVANJA

+10.19

127

1 cm

HIDROIZOLACIJA: polimer-bitumenska, dvoslojna

KONSTRUKCIJA: jekeln IPE profil ZASTEKLITEV: - troslojno termopan steklo - fiksni okenski okvirji

4 cm

ZASTEKLITEV: dvoslojna termopan zasteklitev pod naklonom, pritrjeno na podkonstrukcijsko mređo iz škatlastih profilov.

110 cm

P-a +8.93 +8.73

+8.27

P-a

P-a +4.43 +4.23

+3.77

P-a

128

STEKLENA OGRAJA: - enosmernovpet fiksni stekleni paneli - lepljeno kaljeno steklo, barva nevtral

MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA: - betonska plošča po sistemu HIBOND

PREČNI NOSILEC: - jekleni HEA 230 profil

PROSTOR ZA RAZVOD INŠTALACIJ: - sistem prezračevanja - podporni sistem elektro in zvočnega omrežja

TEKSTILNA ZAVESA

S-a

S-a SVETILNO TELO: - VERTIGO BIRD: Slim Horizontal

FA SA D N I PA S 02 M 1:25 FASADNA OBLOGA: - fiksni okenski okvirji

ZASTEKLITEV: - dvoslojno termopan steklo - fiksni okenski okvirji

P-a|

MEDETAŽNA PLOŠČA

INDUSTRIJSKI POD: tlak na osnovi mikrocementa PROSTOR ZA RAZVOD INŠTALACIJ

OBEŠEN STROP: - mavčnokatonske plošče, - bel omet

ESTRIH: strojni tlak

0.5 cm 8 cm

TOPLOTNA/ZVOČNA IZOLACIJA eps

10 cm

KONSTRUKCIJA: sistem HIBOND armiranibeton s trapezno pločevino

25 cm

NOSILEC: jekleni HEA 230 profil

23 cm

OBEŠEN STROP: obešen strop iz mavčnokartonskih plošč

23 cm

TEKSTILNA ZAVESA

S-a| PODPORA: - jekleni HEA 230 profil

STENA PROTI ZUNANJOSTI

ZAVESA: tekstilna zavesa ZASTEKLITEV: dvoslojna termopan, fiksni okvir KONSTRUKCIJA: jekleni HEA 230 profil FASADNA OBLOGA: enoslojna termopan zasteklitev

129

23 cm 1 cm

P R IM E R J AVA P ROGR A M A

PRITLIČJE

ZAHTEVANA KVADRATURA

NOVA KVADRATURA

pevska dvorana baletna dvorana dvorana za komorne koncerte študijski oder 01 študijski oder 02 študijski oder 03 študijski oder 04 študijski oder 05 knjižnica

100 200 300 150 150 150 150 150 1267

104 187 310 153 188 147 155 143 1152

PRITLIČJE +1, +2, +3

ZAHTEVANA KVADRATURA

NOVA KVADRATURA

ateljeji - slikarstvo ateljeji - restavratorstvo ateljeji - kiparstvo atelje za kiparstvo - industrijsko oblikovanje

1190 595 560 125

1210 710 580 122

1. NADSTROPJE

ZAHTEVANA KVADRATURA

NOVA KVADRATURA

filmska montirnica računalniška montaža filmska režija tv režija zgodovina in teorija montaža kamera zvok produkcija scenaristika

30 60 40 40 40 20 20 20 40 40

61,5 62 47,7 38,7 37,5 21 21 21 43,3 43,3

računalniška učilnica učilnica za multimedije

40 80

38,3 65,8

računalniška obdelava (restavratorstvo) dokumentiranje računalniška delavnica (grafika) montaža (video) računalniški studio (industrijsko oblikovanje) računalniški studio (vizuelne komunikacije) offset (vizuelne komunikacije) obdelava (vizuelne komunikacije) montaža in kopirnica (vizuelne komunikacije)

25

25

25 20 30 50

24 16 31,5 65

50

65

35 25 30

35 27 30

2. NADSTROPJE - kabineti

ZAHTEVANA

restavratorstvo kiparstvo slikarstvo grafika video industrijsko oblikovanje unikatno oblikovanje vizuelne komunikacije fotografija delavnice skupno

6x12 = 72 5x12 = 60 9x12 = 108 3x12 = 36 2x12 = 24 8x12 = 96 4x12 = 48 8x12 = 96 2x12 = 24 2x12 = 24 4x12 = 48

70 66 109,7 65,8 32 86,8 48 87 32 24 40,5

1. IN 2. KLET- ftv, video in fotografija

ZAHTEVANA KVADRATURA

NOVA KVADRATURA

snemalni atelje fotografija reprofotografija veliki laboratorij mali laboratoriji arhiv fotografija laboratorij za intermedijsko umetnost snemalni atelje video arhiv video laboratorij za nove medije ergonomski laboratorij

120 80 30 3x10 = 30 20 40

104 87 40 36 22 40

120 40 44

115 40 40

filmski studio mali filmski studio TV režija oddelčna knjižnica oddelčni arhiv pisarna arhiv gledališke in filmske dokumentacije

192 100 30 40 40 30 40

220 110 30 40 35 30 40

KVADRATURA

130

NOVA KVADRATURA

1. IN 2. KLET- veliki dvorani

ZAHTEVANA KVADRATURA

NOVA KVADRATURA

velika gledališka dvorana tehnični sodelavci garderobe maska, frizer čakalnica za nastop

800 16 80 24 20

800 16 80 24 20

garderobe - FTV maska, frizer - FTV

45 30

45 30

garderobe - študijski odri maska, frizer - študijski odri

30 20

30 20

velika koncertna dvorana tolkala orgle skladišča garderobe solisti garderobe dirigenti

800 50 30

800 50 30

tonski studio radijska režija računalniški sinhro studio režija za snemanje glasbe animacija in montaža zvoka (vizuelne komunikacije)

90 20 40 20 20

90 20 40 20 20

30 120 170 55 110

30 120 170 55 110

3. KLET - delavnice, dostava, garaža

ZAHTEVANA KVADRATURA

NOVA KVADRATURA

UNIKATNO OBLIKOVANJE delavnica za steklo delavnica za les keramika kovina peči depo za steklo in keramiko

139

138

108

109

40 40

40 40

KIPARSKE DELAVNICE kamen livarna mavčarna

50 60 50

50 60 50

OBLIKOVALSKE DELAVNICE kovina les plastične mase lakirnica skladišče

170 150 90 25 30

149 138 90 30 40

SCENOGRAFSKE DELAVNICE scenska delavnica montažni prostor za sestavljanje scene

80 100

DEPOJI restavratorstvo kiparstvo slikarstvo grafika industrijsko oblikovanje

SKLADIŠČA, FUNDUSI scenografija tekoče predstave scenografija kostumografija tekoče predstave kostumografija rekviziti lutke ftv

150 30 100 20 50 50 100

150 30 100 20 50 50 100

GARAŽA parkirna mesta parkirna mesta - invalidi

65 4

131

SLIKOVN I VIR I

01

foto BORUT KRAJNC

21

02

http://www.ravnikar-potokar.si/files/userfiles/galerije/Vojteh/Natecaji/ natecaj_akademije/

http://www.delo.si/assets/media/picture/20130222/670x420_Ljubljanska__šumi1_hires.jpeg2.jpeg?rev=1

22

03

http://img.rtvslo.si/_up/upload/2014/10/24/65155772_04.jpg

http://www.delo.si/assets/media/picture/20130222/670x420_Ljubljanska__šumi1_hires.jpeg2.jpeg?rev=1

04

http://img.rtvslo.si/_up/upload/2014/10/24/65155774_02.jpg

23

http://siol.net/media/img/9d/df/2a47626499463ad13474.png

05

http://www.atelje-mikado.si/wp-content/uploads/2013/08/galerija01.jpg http://www.strlesvetila.com/assets6547/wp-content/uploads/2015/09/strle-svetila-galerija-jakopic-7.jpg?b6d043

24

http://ar3de.com/wp-content/uploads/2013/08/3d-vizualizacije-sumi-ljubljana_1.jpg

25

http://afasiaarchzine.com/wp-content/uploads/2016/05/Thorup-Carlsen-.NEW-SCHOOL-OF-ARCHITECTURE-.-AARHUS-1-1200x502.jpg

26

http://1.bp.blogspot.com/_d5O5jT5TJzU/TJY5xzRt8uI/AAAAAAAAAdo/T6oGVYzbn5g/s1600/

27

https://static.dezeen.com/uploads/2014/09/The_Barbican_dezeen_1.gif

28

http://images.adsttc.com/media/images/5306/1d0c/e8e4/4e06/9a00/0007/ large_jpg/057.jpg?1392909509

29

http://images.adsttc.com/media/images/5306/1cb0/e8e4/4e06/9a00/0006/ large_jpg/BALUARTE_Planta_01.jpg?1392909461

30

http://mw2.google.com/mw-panoramio/photos/medium/44401088.jpg

31

http://www.napovednik.com/pic/i/1/590/_566eb43934f64.jpg

32

http://www.uncubemagazine.com/sixcms/media.php/1323/Sacker%20 Pavilion%20interior%202%20Photo%20by%20Philip%20Vile

33

http://static.dezeen.com/uploads/2014/10/National-Theatre-by-Denys-Lasdun_dezeen_2_1000.gif

34

https://static.guim.co.uk/sys-images/Observer/Columnist/Columnists/2015/4/1/1427924295525/national-theatre

35

http://xdga.be/wp-content/uploads/2014/06/XDGA_IOC11_interior-layout_PHOTO_FRANS-_PARTHESIUS.jpg

36

http://xdga.be/wp-content/uploads/2014/08/PLAN-00.jpg

37

Zgodovinski arhiv Ljubljana

38

Zgodovinski arhiv Ljubljana

39

http://www.ssolski-muzej.si/sprehod/ljubljana/realka/slika6.jpg

06

http://www.gremonapot.si/kolesarstvo/LuzImageGallery/ImageHandler. ashx?mid=113&pageid=24&imageSize=800&imageID=26

07

foto Kaja

08

http://www.gremonapot.si/kolesarstvo/LuzImageGallery/ImageHandler. ashx?mid=113&pageid=24&imageSize=800&imageID=26

09

http://welcomemap.si/wp-content/uploads/2016/04/BIGkrizanke_courtyard_c0589.jpg.jpg

10

foto Aleš in Kaja

11

http://www.ng-slo.si/si/imagelib/magnify/default/RAZSTAVE/POLETIH/2008/bruselj/7.jpg

12

http://ipop.si/wp/wp-content/uploads/2012/05/NUK2-2.jpg

13

foto Aleš in Kaja

14

foto Aleš in Kaja

15

http://images0.zurnal24.si/slika-_original-1358713124-840788.jpg

16

foto Aleš in Kaja

17

foto Kaja

18

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/ed/SNG-Drama-Ljubljana.JPG

19

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/8/82/CankarjevDom-Ljubljana.JPG

20

http://siol.net/media/img/17/52/0cc25f4b6bce1ad817f3.jpeg

132

VIR I IN LITE R ATUR A

Emona. Mit in resničnost. 2010. MGML (online).

Dostopno na: http://www.mgml.si/media/emona.mit.resnicnost_katalog.pdf (5.4.2016)

Mihelič, B., 1983. Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana: Partizanksa knjiga.

Prostorož, 2013. Slovenska cesta skozi čas. AB arhitektov bilten. let. XLIII, št.

197-198, str. 27-38.

Srednjeveška Ljubljana. 2016. (online) Dostopno na: http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=151&mode=4 (24.4.2016)

Kladnik, D., 2004. Preobrazbe Ljubljane. Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo.

Akademija za glasbo. 2007-2015. (online) Dostopno na: http://www.ag.uni-lj.si/index.php?page_id=4090 (5.4.2016)

Vodopivec, A., 1980. Natečaj za Dom družbeno političnih organizacij: Kakšen tip zgradbe ustreza domu. AB arhitektov bilten. let. 1980, št. 50-51, str. 4-11.

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (online).

Dostopno na: https://www.agrft.uni-lj.si/sl/o-akademiji/predstavitev (5.4.2016)

Vodopivec, A. in Žnidaršič R. (eds) 2010. Edvard Ravnikar: Architect and Teacher. Wien/New York: Springer.

Sigledal. 2007. ALEŠ VALIČ. Dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Ljubljana (online).

Dostopno na: http://sigledal.org/geslo/Akademija_za_gledališče,_radio,_ film_in_televizijo (5.4.2016)

Hrausky, A., Koželj, J., Prelovšek, D., 2006. Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana. Ljubljana: Cankarjeva založba in Ministrstvo za kulturo Slovenije.

Tehnična smernica TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah, 2010, Uradni list št. 102/04.

Dnevnik. 2016. Tomaž Gubenšek, dekan AGRFT: Ko se ti študent upre, veš, da si kot profesor nekaj dosegel (online).

Dostopno na: https://www.dnevnik.si/1042734615/kultura/oder/tomaz-gubensek-dekanagrft-ko-se-ti-student-upre-ves-da-si-kot-profesor-nekaj-dosegel (27.4.2016) ALUO. 2015. (online) Dostopno na: http://www.aluo.uni-lj.si/o-aluo/ (5.4.2016) Dnevnik. 2016. Preteklost v odsevu sedanjosti (online). https://www.dnevnik.si/1042729868/kultura/vizualna-umetnost/preteklost-v-odsevu-sedanjosti (5.4.2016)

Ministrstvo za kulturo. 2014. Trg republike v Ljubljani, Spominski park Teharje in kraj poslednjega boja Pohorskega bataljona na Osankarici odslej kulturni spomeniki državnega pomena (online).

Dostopno na: http://www.mk.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/browse/63/article/24/6199/82c5affbbf100d2317a6d5452b90c604/ (10.4.2016)

Mikado (online).

Dostopno na: http://www.atelje-mikado.si/atelje-galerija/ (10.5.2016)

ZAPS. 2012. Narodna in univerzitetna knjižnica NUK II (online).

Dostopno na: http://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=111 (1.3.2016) MOL. 2015. ODLOK o razglasitvi nekdanje realke na Vegovi ulici 4 v Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena (online).

Dostopno na: www.ljubljana.si%2Ffile%2F1734808%2F7.-toka---osnutek-odloka-orazglasitvi-nekdanje-realke-na-vegovi-ulici-4.pdf&usg=AFQjCNEaeVAxHF8OYVTgoRBm8dv5psxTZw&bvm=bv.122129774,d.d24&cad=rja. (1.4.2016) B. Šuštar, 2014. Šola na Vegovi ulici. MAO (online). http://mao.si/Dogodek/Sola-na-Vegovi-ulici.aspx (1.4.2016) Wikipedia. Kranjski deželni dvorec.

Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kranjski_deželni_dvorec (1.3.2016) MGL. Šumi in Šumijevci.

Dostopno na: http://www.mladinsko.com/data/upload/sumi_in_sumijevci. pdf (1.5.2016) Delo. 2013. Šumi, lokal velikih emocij in številnih spominov (online) Dostopno na: http://www.delo.si/novice/ljubljana/sumi-lokal-velikih-emocij-in-stevilnih-spominov.html (1.5.2016) SIOL. 2015. Šumi: nekoč tovarna, nato kultni lokal, v prihodnosti luksuzna stanovanja (online).

Dostopno na: http://siol.net/trendi/dom/sumi-nekoc-tovarna-nato-kultni-lokal-v-prihodnosti-luksuzna-stanovanja-foto-388991) (1.5.2016)

133

H VA L A

mentorju mami, očetu in Gregu Alešu Maji in Tjaši multiPlan arhitektom

134

IZ J AVA O AVTOR STVU

Spodaj podpisana Kaja Todorovič izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Idejna zasnova umetniških akademij na območju Šumi v Ljubljani, ki sem jo izdelala pod mentorstvom doc. Mitje Zorca in zagovarjala 26.5.2016.

135