Ana Kosi

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

diplomsko delo

IDEJNI PROJEKT ZA VRTEC V DOBREPOLJU diplomantka: Ana Kosi mentor: doc.mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA) konzultant za statiko: Iztok Šušteršič, u.d.i.g.

leto vpisa: 2004 leto diplomiranja: 2011

Hvala družini za podporo in zaupanje, mentorju Tadeju Glažarju za nasvete in vodenje skozi proces nastajanja diplome, Evi Brovinsky za krajinsko, Ani Kreč za idejno, Uršuli Longar za prometno, Romani Verbič za lektorsko, Primožu Hočevarju za tehnično, Mihi Kapšu za kolegialno in Iztoku Šušteršiču za statično pomoč pri diplomi, prijateljem Petru Cesarju, Ninu Kozlevčarju, Denisu Petrovčiču, Gašperju Pintarju, Domnu Radosavljeviču in Aleksandru Vujoviću, za nepozaben spomin na študentske dni, Jaki za čisto vse ...

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

2

Kazalo 1: UVOD

4

Tema Oris problema Namen in cilj naloge Delovna hipoteza Metoda dela

4 4 4 4 4

2: ANALIZA

5

2.1 Vpliv prostora na razvoj otroka 2.1.1 Razlika med dojemanjem prostora otroka in odraslega 2.1.2 Otroštvo = Popotovanje 2.1.3 Konfliktnost prostora 2.1.4 Pogoji za zdrav socialni razvoj otroka 2.1.5 Prostor kot učni pripomoček

6 6 7 8 10 12

2.2 Pokrajina igre in učenja 2.2.1 Nove prostorske konfiguracije 2.2.2 Evolucija obstoječih prostorskih vzorcev 2.2.3 Podiranje mej, odpiranje poti 2.2.4 Oblikovanje pokrajine, nastajanje mesta v malem

17 17 18 21 22

2.3 Razvoj pedagoških idej v organizirani predšolski vzgoji 2.3.1 Intuitivno humanistični začetki predšolske vzgoje 2.3.2 Različne znanstvene teorije o predšolski vzgoji 2.3.3 Reggio Emilia – koncept predšolske vzgoje 2.3.4 Slovenski kurikulum za vrtce

24 24 25 27 28

3: ZASNOVA

30

3.1 Prostorsko vrednotenje 3.2 Analiza kraja 3.3 Predstavitev območja obdelave 3.4 Reference

31 34 39 42

4: PREDLOG 4.1 Prostorska zasnova 4.2 Arhitekturna zasnova 4.3 Grafične podloge 4.4. Prostorski prikazi

5: LITETATURA IN VIRI

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

44 45 47 52 71

81

3

Uvod 1

TEMA

NAMEN IN CILJ NALOGE

Projekt objekta šestoddelčnega vrtca za širitev kapacitet že obstoječega vrtca na območju športno- izobraževalnega kompleksa v kraju Videm (občina Dobrepolje).

Oblikovati prostor tako, da bo spodbujal otrokov razvoj, vzgojo, interakcijo med otroki in razvijal otrokovo razumevanje prostora.

Osnovno izhodišče je ustvariti otrokom, vzgojiteljem in drugim uporabnikom prijazen prostor, ki bo poleg nemotenega predšolskega, šolskega in športnega procesa otrokom nudil tudi dovolj prostora za druženje, igro in obšolske dejavnosti.

Kompleks bo ob načrtovanem razvoju predstavljal funkcionalno in urbanistično celoto. Zaradi predvidenih objektov velikih volumnov je treba načrtovane objekte skrbno umestiti v prostor ter v največji možni meri ohraniti naravne danosti lokacije. Načrtovani novi objekt vrtca ne bo zasnovan kot klasična ustanova z značilno prostorsko ureditvijo.

Vrtec bo postal mesto v malem. Prostorska zasnova je organska, arhitekturna pokrajina, skozi katero otrok spoznava delovanje sveta in se pripravlja na soočenje z njim.

ORIS PROBLEMA Občina Dobrepolje je oktobra 2009 razpisala javni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski, arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za šolsko športni center osnovne šole Dobrepolje. Obstoječi kompleks osnovne šole, vrtca in športne dvorane Dobrepolje s pripadajočo zunanjo ureditvijo zaradi spremenjene zakonodaje in drugih razvojnih in vzgojnih principov ter sredstev ni primeren za kakovosten razvoj otrok, saj ne ustreza sodobnim standardom.

Vrtec se spopada s prostorsko stisko in se širi v prostore osnovne šole. Športna dvorana ni ustrezna. Čeprav kompleks stoji na veliki, ozeleneli parceli, je zunanja ureditev naključna in neizkoriščena.

DELOVNA HIPOTEZA

spopad z resničnim življenjem.

Da bi zadostili tem novim zahtevam vrtca, je treba opustiti klasično zasnovo vrtca in začeti o prostoru razmišljati na nov način. Odprtost, fleksibilnost in prilagodljivost se doseže z oblikovnim konceptom arhitekturne krajine. Zasnova stavbe po teh načelih ustvarja pogoje za kvaliteten in sodoben predšolski program.

METODA DELA Teorija: vpliv prostora na razvoj otroka, pokrajina igre, novi predšolski pedagoški pristopi Analitična faza: Opis in analiza lokacije, analiza umestitve objekta na lokaciji Pozitivna praksa: Izbrani referenčni primeri. Sheme: Šolski okoliš, program, zasnova, konstrukcija, prezračevanje, svetloba itd. novega objekta.

Vrtec je danes mnogo več kot le institucija za varovanje predšolskih otrok. Biti mora prostor, ki otrokom nudi varno, domače okolje, hkrati pa jim nudi izzive, spodbuja njihovo kreativnost, jih uči odgovornosti, povezanosti s soljudmi in naravo. Ta svet v malem mora otroke pripraviti na poznejši

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

4

Analiza

2

Vpliv prostora na razvoj otroka 2.1 Pokrajina igre in učenja 2.2 Sodobni pedagoški pristopi 2.3

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

5

2.1 Vpliv prostora na razvoj otroka

Razlika med dojemanjem prostora otroka in odraslega 2.1.1 Je otrokov razvoj odvisen od njegovega okolja? Ali okolje vpliva na otrokovo učenje, na vrednote, ki jih razvije, na kasnejšo pot, ki jo bo izbral v življenju? Splošno znano je, da otrok za uspešen razvoj potrebuje ljubezen. Kvalitetno socialno okolje ja nujno za njegov zdrav psihični, socialni in telesni razvoj.

Vprašanje pa je, v kakšni meri na otrokov razvoj vpliva njegovo fizično okolje. Ali je tudi to ključno v razvoju otrokovih psihofizičnih in socialnih lastnosti? Če je tako, potem je odgovornost vseh posameznikov, ki oblikujejo otrokovo okolje, zelo velika. (C. Day, 2007)

Otroci in odrasli vidimo svet skozi različne oči. Ključna razlika med prostorskim dojemanjem odraslih in otrok je v dojemanju namena prostora. Za odrasle imajo prostori že vnaprej določen namen, medtem ko za otroka ne. Odrasli uporabljamo prostor glede na to, kakšna funkcija mu je pripisana. Tako npr. v kuhinji kuhamo, po stopnicah hodimo, v spalnici spimo... Otrokom pa ta vnaprej določeni namen prostora ne pomeni ničesar in jih pri njegovi uporabi ne omejuje. Zanje je ves svet še veliko čutno in čustveno raziskovanje. Odrasli torej živimo v svetu materialnih dejstev, ki so znana in nespremenljiva, medtem ko otrokom stvarni, materialni svet le služi njihovemu imaginarnemu svetu. Majhne niše, vrtovi, omare, stopnice, zavese in drugi skriti kotički jim predstavljajo domišljijske pokrajine, džungle, pristanišča, trgovine, tobogane, gugalnice – prostore, kjer lahko svojo

domišljijo izražajo v igri. Medtem ko odrasli že »razumemo« svet okoli sebe, otroci še vedno raziskujejo povezave med različnimi čutnimi dražljaji. To dejstvo jih dela naravno ustvarjalne. Čutno bogato okolje, ki omogoča različne eksperimente in izkustva terspodbuja domišljijo, pripomore k razvoju otrokove ustvarjalnosti. (C. Day, 2007) Razlika med odraslimi in otroki je tudi v dojemanju značaja prostora. Tako naprimer odrasli zaznamo določeno sobo kot prostor z eno atmosfero oziroma značajem, otroci pa sobo delijo na pet različnih karakternih enot: na štiri kote in na središče prostora. Njihov nižji horizont jim namreč krči prostorske meje, saj prostora ne omejujejo le štiri stene, temveč ga definirajo miza, stoli, omara, stopnice... Otroci torej dojemajo prostor mnogo kompleksneje, saj ima zanje

vsak kotiček svoj lastni značaj (različna svetloba, tekstura, vonj...). (C. Day, 2007) Močno se razlikujeta tudi otroško in odraslo dojemanje estetike. Danes velja splošno prepričanje, da je otroška estetika »disneyjevska« estetika. Vendar pa so te žive, kičaste in preveč stimulativne podobe dejansko slabe za otrokovo domišljijo in njegov razvoj. S svojo agresivno, preveč živo podobo namreč otroku ne dopuščajo lastne interpretacije videnega. »Prava« otroška estetika je torej nežna in skrivnostna. Bolj kot to, da je vizualno stimulativna, je pomembno, da spodbuja tudi druge čute - sluh, vonj, tip, okus. Le tako okolje in igrače spodbujajo otrokovo lastno razmišljanje in domišljijo. Otrokom dopuščajo možnost, da sami zapolnijo vrzel, ki jim jo vidna podoba prikriva. (C. Day, 2007)

Slika 2,3, 4: Razlika v horizontu otroka in odraslega. Vir: Day, C., 2007. Environment and Children. Oxford: Elsevier

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

6

Vpliv prostora na razvoj otroka

Otroštvo = Popotovanje 2.1.2

PROCES OTROKOVEGA ZAVEDANJA SEBE IN OKOLICE Dojenček začne svoje življenje kot del matere in je na samem začetku popolnoma odvisen od okolja. Od tega stanja do razvoja v odrasli individuum z lastno voljo in možnostjo odločanja ga loči dolgo popotovanje, imenovano odraščanje.

(C. Day, 2007)

Zelo majhni otroci torej dojemajo sebe in okolico kot eno. V začetku še ne razlikujejo med sabo, svojimi občutki in stvarmi, ki jih obdajajo. Svojo okolico istovetijo s sabo in zato stvarem pripisujejo občutke, značaj, dušo. Ko se otrok na primer udari v mizo, jo okrega: »Poredna miza!« Ko vidi sijati sonce, reče: »Sonce je veselo!«. Na ta način otroci uporabljajo okolico za spoznavanje sebe in svojega razmerja do sveta.

obsodimo kot otrokovo trmo. V resnici gre za varovanje otrokovega še vedno nežnega in novo odkritega jaza. Na otrokovi poti k individualnosti mu ta njegov stol pomeni zagotovitev in obrambo njegovega »lastnega« prostora. (C. Day,

2007)

Med tretjim in petim letom začnejo otroci razlikovati med razpoloženjem okolice in svojim lastnim razpoloženjem. Med četrtim in sedmim letom jih začne zanimati, na kakšen način lahko uporabijo prostor oziroma kako lahko z njim manipulirajo. Otroci se sebe in okolice kot dveh ločenih stvari popolnoma zavejo pri sedmih letih. (C. Day, 2007) SVET NEKJE VMES

(C. Day, 2007)

Ko otrok razvije osnovno zavest do prostora (gor, dol, levo, desno), se začne razvijati tudi njegova zavest o jazu. Ta je namreč ločen od okolice in se od nje razlikuje. Zgodnja manifestacija tega stanja se kaže v otrokovi fazi, ko za vsako stvar reče: »To je moje!«. Tipičen je primer, ko se otroci v vrtcu prepirajo za stole. Odrasli to obnašanje zmotno

Otroci živijo v svojem lastnem svetu, ki niha med fantazijo in stvarnostjo. Prek fantazije otroci organizirajo svoje misli in se naučijo obvladovati čustva. Punčke in medvedki, na primer, so odlično sredstvo za akumulacijo stalno spreminjajočih se otrokovih čustev. Igrače mirno prenesejo otrokovo jezo, stiskanje, eksperimente s friziranjem, poslikavami obraza...

Projekcija otrokovih čustev na te »namišljene« prijatelje in

njegovo ravnanje z njimi otroku pomagata pri spopadanju z življenjem. Fantazija je tako polna simbolnih pomenov in je ključna za otrokov intelektualni in čustveni razvoj. Otrok svoje nove in še neznane občutke ter svoja čustva s pomočjo fantazije poveže in tako vzpostavi most med objektivnim, dejanskim svetom in med tem kar, se razvija znotraj njega.

(C. Day, 2007)

IGRA JE PRIPRAVA NA ŽIVLJENJE Igra je otrokova priprava na vstop v resnično življenje. V različnih situacijah otroci v svojem imaginarnem svetu predelajo mnogo situacij, s katerimi se je v življenju težko soočiti.

Ob igri razvijejo občutek dosežka, samozaupanja, se naučijo reševati konflikte, se postaviti zase, ločiti dobro od slabega itd.

Stavbe in igrišča, po katerih se otroci gibljejo, morajo torej nuditi veliko možnosti za razvoj igre. Postati morajo oder, kjer se odvija mala otroška drama. Vseeno pa vrsta igre otrokom ne sme biti vsiljena. To namreč zavira njihovo fantazijo. K igri jih je treba le spodbuditi in jim jo omogočiti. Na primer: plastična raketa je za otroka lahko le raketa, medtem ko iz kock lahko nastane karkoli - hiša, stolp, avtocesta...

(C. Day, 2007)

Slika 5, 6, 7: Otroška domišljija izražena v igri. Vir: Day, C., 2007. Environment and Children. Oxford: Elsevier

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

7

Vpliv prostora na razvoj otroka

Konfliktnost prostora 2.1.3

Otroštvo ne sme miniti brez izzivov, ki jih je treba premagati. Čeprav imajo otroci izzive radi, pa se morajo vseskozi počutiti tudi varne. Ta konflikt se v različnih oblikah pojavlja skozi vse življenje, v otroštvu pa je napetost med znanim in neznanim, med izzivom, stimulacijo in iskanjem gotovosti nenehno navzoča. Stimulacija je nujna za zdravo življenje. Brez konstantnih dražljajev naša čustva oslabijo, življenje pa postane dolgočasno. Hkrati je lahko neprestana stimulacija stresna. Za mirno in poživljajoče ravnotežje v življenjuje potrebna istost in predvidljivost, hkrati pa kontrastnost in poživitev. V psihologiji je ta termin opredeljen kot »razlika znotraj enakosti«. Primer je na primer polje. Čeprav se zdi neprestano enako, se v resnici ves čas spreminja. Veter v klasju, ptice, ki ga preletavajo, različne sence, ki jih mečejo oblaki ...Prav na tak način mora delovati tudi otroško okolje, oziroma stavba, ki je zasnovana zanje. Nuditi mora konstantno nihanje med stimulacijo in mirom, med izzivom ter občutkom varnosti. (C. Day, 2007)

ENOSTAVNA STRUKTURA : KOMPLEKSNOST AMBIENTOV Dejstvo je, da zapletene in konfuzne stavbe tudi v nas, odraslih, izzovejo občutku tesnobe. Nasprotno pa imamo v enostavno razbranih stavbah občutek oblasti nad sabo in prostorom. To nam daje občutek varnosti in gotovosti. Prav za otroke je torej enostavno razumljiva arhitektura nujna. Za to, da se otroci počutijo varne, morajo vedeti: Kako sem prišel sem? Kako lahko pridem ven? S čim je ta prostor povezan?

Brez vizualno povezanih, enostavnih poti med različnimi prostori se otroci počutijo izgubljene in prestrašene.

Senzorične (vidne, slušne) povezave med prostori dajo otroku vedeti, kaj se dogaja v njegovi bližini. Brez tega se lahko počuti odrezanega od okolice. (C. Day, 2007) Najhujši so za otrokovo orientacijo v prostoru dolgi, brezosebni, temni hodniki, ob katerih so enolično razvrščena ponavljajoča se identična vrata. Otrok, ki prostor dojema predvsem skozi čute, ne pa skozi razum, je v takem okolju izgubljen in frustriran. Stavbe, ki otroke begajo, jih učijo, da je svet prostor, na katerega se ne morejo zanesti. Stvari niso takšne, kot so videti, temveč se jih je treba naučiti in si jih zapomniti. Nikoli nisi zares prepričan, ali si na pravem mestu, nikoli ne veš, kaj si storil narobe. Vse to vodi v podzavesten občutek krivde. Takšne stavbe zavirajo zdrav razvoj otrok.

Nasprotno pa stavbe z jasnimi potmi, odprtimi prostori in različnimi prostorskimi ambienti zagotavljajo otrokom varnost v tem svetu. Različni ambienti - na primer udoben in

topel, prostoren in zračen, trd in glasen, mehek in tih, svetel in odprt, temen in zaprt - dajejo prostorom značaj in jih individualizirajo. Otroku ob prehajanju iz prostora v prostor ni treba razmišljati, kje je in kam gre, temveč to lahko začuti.

lahko vzgojiteljice opazujejo otroke pri samostojnem umivanju, delu in igri. Sledijo lahko razvijanju njihove samostojnosti in socialnim odnosom, obenem pa imajo otroci zagotovljeno varno okolje. (C. Day, 2007)

(C. Day, 2007)

OMEJEVANJE : SVOBODA Zelo majhni otroci za to, da se počutijo varne, potrebujejo neprestano bližino odraslih. Nekoliko starejši otroci pa se stalnemu nadzoru odraslih začnejo izogibati. Zanje je torej treba ustvariti okolje, ki jim daje občutek svobode, avanture in neodvisnosti, klub temu pa mora biti varno, pregledno in lahko obvladljivo. (C. Day, 2007) Otroška igrišča v vrtcih morajo biti danes zaradi prometa, potencialno nevarnih ljudi, pomanjkanja prostora in obvladovanja otrok seveda povsem ograjena. Kljub temu pa ta meja ni nujno visoka, monolitna ograja. Prostor lahko prav tako definirajo stavbe, nasipi, višinski preskoki, grmovnice in drevesa. Tako je za odraslo osebo pregled nad igriščem enostaven, za otroke z nižjim horizontom pa kompleksen in skrivnosten. (C. Day, 2007) Seveda potreba po občutku svobode ne zadeva samo zunanjih, temveč tudi notranje prostore. Preprost način za dober pregled nad otroki so stene, ki so pri tleh, v območju otroškega horizonta polne, zgoraj pa steklene. Na ta način

Slika 8: Omejevanje prostora brez fotmalnih ograj.

Vir: Day, C., 2007. Environment and Children. Oxford: Elsevier

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

8

Analiza

Konfliktnost prostora 2.1.3 RED : NERED

PUSTOLOVŠČINA : PREDVIDLJIVOST

ZNANO : NEZNANO

Otroško življenje seveda potrebuje jasno strukturo. V nasprotju z odraslimi, ki si z urejenostjo in redom pomagajo organizirati življenje, pa je v otroškem življenju nujna tudi določena mera nereda. Otroci potrebujejo prostor, v katerem lahko razvijajo svojo igro, gradijo svoje hiše, utrdbe, skrivne kotičke in se s tem začnejo osamosvajati od okolice. (C. Day, 2007)

Otroci imajo radi pustolovščine in občutek nevarnosti. Tako si krepijo samozavest, podirajo lastne meje, pridobijo samozaupanje. Lovljenje, skrivanje, lovljenje ravnotežja na zidcih, plezanje po drevesih, čimvišje guganje, čimhitrejše kolesarjenje – vse to so preizkušnje v premagovanju strahu. Resnični strah, ki ga otroci pri tem doživijo, je otrokom ljub spremljevalec vsakdana. (C. Day, 2007)

Otroci so naravno ustvarjalni in pripravljeni poskusiti karkoli, kakorkoli. Njihovo razmišljanje je fleksibilno in dojemljivo. V svojem svežem pogledu na sveti iščejo svoj pomen, pomen stvari in drugih ljudi ter povezave med vsemi temi elementi.

Nasprotno od odraslih, ki počnejo stvari z namenom, rutinsko in »tako, kot se jih dela«, otroci navdušeno počnejo stvari »narobe« oziroma tako, kot si v tistem trenutku zamislijo.

Problem pri načrtovanju prostora za otroke je torej, kako jim zagotoviti okolje, ki bo ponujalo čim večji občutek pustolovščine ob čim manjši nevarnosti poškodb. Za to obstaja kar nekaj trikov: dolge gugalnice z veliko prostora okrog njih, možnost plezanja le po nizkih drevesih, različne brvi in zibajoči se mostovi, zavarovani z mrežo, z blazinami zavarovane plezalne stene, v klančino vkopani tobogani, možnost ustvarjanja kotičkov in utrdb ... (C. Day, 2007)

Ustvarjalnost nastaja tam, kjer se združita red in kaos, kjer se srečata notranji vzgib in zunanji dražljaj. Tako domišljija, ki prihaja od znotraj, in zunanji že znani in še neznani čutni dražljaji sprožijo otroško ustvarjalnost. Ambient, ki nudi več različnih senzoričnih doživetij, otroka očara in spodbudi njegovo ustvarijalnost. (C. Day, 2007)

Najboljši kreativni nered najdemo v naravi. Gozd, travnik, mlaka... Kaj je lepšega kot hišica na drevesu, rogovila, ki postane vesoljska ladja, mlaka, ki predstavlja ocean, veje, s katerimi se da napraviti skrivališče, sneg, iz katerega lahko zgradiš iglu? (C. Day, 2007) Tako okolje, kot ga ponuja narava, se da do določene mere zagotoviti tudi znotraj stavbe. To dosežemo z enostavnimi elementi različnih blokov, s katerimi otroci lahko gradijo svoja skrivališča, predore, stolpe, labirinte... Otroci bodo zlezli v predale, omare in pod mize ... Kamorkoli, samo da bodo lahko oblikovali lastne kotičke in živeli v svojem lastnem, čarobnem svetu, stran od oči odraslih. (C. Day, 2007)

Seveda pa je treba vedeti, da otrokom v vrtcih nikoli ni mogoče zagotoviti popolne varnosti. Zahtevati to je praktično nemogoče. Otroke je v vrtcu treba naučiti delovanja v svetu, ne pa ga popolnima obvarovati pred njim. (C. Day, 2007)

(C. Day, 2007)

Ta želja po zgodnjem razvoju ustvarjalnega potenciala otrok je usmerjena v njihovo poznejše življenje. Samo z neobremenjenim razmišljanjem lahko človek odkrije ali ustvari nekaj novega. Znanje, ki je naučeno, lahko le reproducira. Razvita ustvarjalnost, prožnost, zmožnost razmišljanja zunaj klasičnih okvirjev pa so predpogoj za resnično produktivno življenje.

(C. Day, 2007)

Slika 9: Razlika v konfiguraciji pokrajine in možnostih uporabe prostora.

Slika 10: Iskanje ravnovesja med občutkom avanture in varnosti.

Slika 11: Otrok spoznava svet

Vir vseh slik: Slika 9: Day, C., 2007. Environment and Children. Oxford: Elsevier

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

9

Vpliv prostora na razvoj otroka

Pogoji za zdrav socialni razvoj otroka 2.1.4

SPREMEMBA SOCIALNEGA OKOLJA Otroški socialni krog se širi počasi. Do vstopa v vrtec otrok večinoma živi v ozkem krogu družine. Nenaden prestop iz znanega, malega okolja v veliko, še neznano skupnost vrtca za otroka predstavlja stresno situacijo in šok. (C. Day, 2007) Kljub temu, da lik mame zamenja vzgojiteljica, ki mora zagotavljati občutek varnosti in topline, so otroci v vrtcu glede stikov z družbo do določene mere prvič prepuščeni sami sebi.Ob tem se morajo naučiti navezovati in obvladovati socialne stike, poleg tega pa morajo sprejeti tudi svoje prve družbene dolžnosti. (C. Day, 2007) PROCES SOCIALIZACIJE Današnja družba je izrazito individualistična. Sosedske skupnosti, v kakršnih so nekoč živeli ljudje, skorajda ni več. Danes sosed ne pozna soseda, družine, ki živijo v stolpnicah visoko nad mestom, pa se lahko celo popolnoma odrežejo od okolice.

Taka pomanjkljiva socializacija lahko otroka zaznamuje za vse življenje. Tudi znotraj svoje otroške družbe otroci niso vedno povezani, sprejeti in srečni. Večina otrok je sicer po naravi

odprtih in lahko hitro navezujejo stike, določen odstotek pa je tudi sramežljivih in tihih, zato se teže vključijo v igro.

(C. Day, 2007)

To, da otroci skupaj opravljajo določeno delo, je dober način za prebijanje ledu v medotroških odnosih. Osredotočijo se na to, kaj počnejo, ne na to, s kom to počnejo – to deluje sproščujoče, skupna dejavnost pa jih poveže. Pogovor, igra in prijateljstvo tako veliko laže stečejo. (C. Day, 2007) PROSTORI POVEZOVANJA Na povezovanje in socializacijo otrok lahko v veliki meri vpliva oblikovanje njihovega okolja. Igrala, ki zahtevajo več uporabnikov, pravilno oblikovana sedišča, kotički za igro, vhod v stavbo, vhodi v igralnice, velikost prostorov ... Še zlasti velik družabni potencial imajo prostori pred vhodnimi vrati v vrtec in v igralnico. Za otroke so vrata oporna, referenčna točka, skozi katero prehajajo iz enega okolja v drugo. S potovanjem skozi vhodne in tranzitne prostore se otroci počasi adaptirajo na novi svet in novo atmosfero, v katero vstopajo: iz glasne v tiho, iz javne v zasebno, iz družabne v individualno, iz zunanje v notranjo. (C. Day, 2007)

To potovanje mora potekati po jasni, prijazni, pregledni, spodbudni, neutesnjujoči in zanimivi poti.

Tako kot za otroke so vhodi pomembne točke tudi za starše.

Tu se namreč ustavijo, srečajo z drugimi starši in navezujejo stike z njimi. Eden od zelo preprostih in učinkovitih elementov za vzpodbudo komunikacije je velik vhodni nadstrešek.

Ko se starši srečajo pred vhodom, klepetajo, s tem pa se spoznajo tudi otroci, ki se jim je ob prisotnosti staršev lažje odpreti in povezati. Seveda tovrstno spoznavanje poteka tudi v obratni smeri. (C. Day, 2007) Poleg prostorov pred vhodi so pomembni prostori srečevanja tudi tranzitni, povezovalni prostori. Za odrasle je na primer hodnik zgolj povezava med eno in drugo točko. Otrokom pa ti povezovalni prostori predstavljajo prostor zunaj igralnice, prostor svobode. (C. Day, 2007) Oblikovanje in organizacija teh prostorov v veliki meri vpliva na to, kako se bo odvijala širša otroška interakcija. Ali se v teh prostorih otroci lahko srečujejo, navežejo stike, razvijejo igro ali so to dolgočasni, nestimulativni prostori, skozi katere otroci le čimhitreje prehajajo? (C. Day, 2007)

Slika 12, 13, 14 : Prostorski prijemi, ki vzpodbujajo interakcijo med otroci. Vir: Day, C., 2007. Environment and Children. Oxford: Elsevier

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

10

Vpliv prostora na razvoj otroka

Pogoji za zdrav socialni razvoj otroka 2.1.4

OBČUTEK DOMAČNOSTI IN DOLŽNOSTI

toaletnim papirjem, milom itd. (C. Day, 2007)

Da se otrok v vrtcu počuti dobro, se mora v njem počutiti domačno. Kljub temu, da je to ustanova z večjim številom otrok, jim je treba omogočiti, da se identificirajo s prostorom in se v njem lahko izražajo. (C. Day, 2007)

Prav tako je zelo priporočljivo, da je v vsaki igralnici majhna kuhinja, ki predstavlja toplo srce vsakega doma.To je prostor za druženje, pogovor, kuhanje. V kuhinji ljudje gojimo najpristnejše človeške odnose. Otroci z vzgojiteljico v kuhinji sodelujejo pri pomembni življenjski lekciji pripravljanja in uživanja hrane. (C. Day, 2007)

Otrok naj bi svojo matično igralnico dojemal kot svoj drugi dom, dom znotraj vrtca. Zato je na primer pomembno, da ima vsaka igralnica svoje toaletne prostore. Tam imajo otroci spravljene svoje zobne ščetke in brisačke. Starejši otroci lahko sami skrbijo za osnovno čistočo prostora, za oskrbovanje s

V igralnici vsakemu otroku pripadajo tudi ležalnik oziroma blazina za spanje, lastna odeja in predalček, kamor pospravi svoje »zaklade«. Za te svoje stvari mora otrok skrbeti in jih

imeti vedno na svojem mestu. Tako se otrok uči reda, prav tako pa navezuje vez s svojim okoljem oziroma igralnico. Tudi skrb za rastline krepi občutek domačnosti, hkrati pa dolžnosti.

(C. Day, 2007)

Skupini vrtiček, drevo ali katerakoli druga rastlina otroke spodbujajo, da razmišljajo o naravi, se z njo spoznavajo in se naučijo ravnanja z njo. (C. Day, 2007) Tudi živali, kot so na primer paličnjaki, ribe, hrčki, ptiči, so v vrtcu dobrodošli. Otroci s skrbjo za živali izgubijo strah pred njimi in jih vzljubijo, hkrati pa se ob skrbi za živa bitja učijo pomembne odgovornosti. (C. Day, 2007)

Slika 15, 16, 17 : Predmeti, ki vzpodbujajo občutek domačnosti in dolžnosti. Vir: http://www.kidsmodern.com

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

11

Vpliv prostora na razvoj otroka

Prostor kot učni pripomoček 2.1.5 ČUTNI POTENCIAL OKOLJA Ljudje zaznavamo svet okoli sebe s čutili. Ti so naša edina povezava z okolico. Kljub temu pa je razmišljanje odraslih le delno povezano s trenutnimi čutnimi zaznavami. Naša dejanska percepcija sveta je konstruirana iz preteklih izkustev in izkušenj, iz domišljije in domnev v kombinaciji s čutnimi zaznavami. Tako lahko na primer slišimo avto in čeprav ga ne vidimo, vemo, da je parkiral na dvorišču; vidimo skozi okno čebelo in vemo, da brenči, čeprav je ne slišimo. Ti sicer enostavni primeri ilustrirajo, kako lahko odrasli s pomočjo razmišljanja dopolnimo nepopolne slike in tako laže razumemo svet. (C. Day, 2007) Otroško dojemanje sveta še ni tako sofisticirano, hkrati pa tudi ne tako nasičeno in nezainteresirano. Zanje je svet nov, mikaven, zabaven in poln izzivov. Različnih čutov še ne znajo razločiti, jih uporabljati ločeno in glede nanje sklepati o drugih lastnosti stvari. Za otroke je poslušanje glasbe in petje povezano z gibanjem, vohanje z okušanjem, gledanje z dotikanjem. Otroci namreč spoznavajo in občutijo stvari z vsem svojim telesom, z vsemi čutili naenkrat. Če otrokom ni zagotovljen širok spekter čutnih zaznav, lahko razvijejo vzorec prezgodnjih sodb, kar lahko pozneje vodi v plitvo, preprosto, omejeno in dogmatično razmišljanje. (C. Day, 2007) Otroci v monotonem okolju, ki se ne spreminja in ne nudi različnih čutnih zaznav, nazadujejo. Možgani so brez nenehnih dražljajev uspavani, pozornost otrok postane šibka, odzivnost na okolico se zmanjša. Kljub temu pa morajo biti spreminjajoči se čutni dražljaji v okolju nevsiljivi in nevznemirjajoči. Potovanje senc, razgled v spreminjajočo se naravo, premični kosi pohištva, sprememba količine svetlobe to so primerne spremenljivke, ki vzbujajo otroško pozornost, hkrati pa jih ne begajo. (C. Day, 2007)

Slika 18: Polje; spreminjanje znotraj enakosti.

Vir:http://www.natures-desktop.com/landscape-wallpapers/meadow.php

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

12

Vpliv prostora na razvoj otroka

Prostor kot učni pripomoček 2.1.5

za njegov razvoj. Pri gradnji vrtcev in izdelavi igrač je torej treba uporabljati naravne materiale, naravne lake in barve ter naravna čistila. (C. Day, 2007) - tip Tip je naš drugi pračut. Dotik matere je otrokov prvi čutni stik z zunanjim svetom, tip pa vse do tretjega leta ostane najpomembnejši za zbiranje podatkov o svetu. Otrok mora biti zato obdan z naravnimi materiali, ki so na otip prijetni.

Na primer: lesena kljuka je prijetnejša od kovinske, gladka stena je prijetnejša od hrapave, mehka tkanina je prijetnejša od grobe... Pomembno je, da so predeli stavbe, ki so na doseg otroku, vabljivi za dotik. Različni materiali, njihova struktura, tekstura, toplota, zvok, ki ga oddajajo – vsi ti podatki so za otroka pomembna lekcija o svetu. (C. Day, 2007)

Slika 19: Otroci potrebujejo čutno prijazno okolje.

Vir: Play +, 2010. Soft +, arredi per infanza. (online) Dostopno na: http://www.playpiu.it/play+/home.html

- vonj Vonj velja za naš najstarejši čut. Je močan sprožitelj vračanja spominov in čustev. Vonj, ki se nam vtisne v spomin v otroštvu, nas spremlja vse življenje in nas na podzavestni ravni vrača v prijetne ali neprijetne trenutke. Za otroško okolje je torej pomembno, da ima različne prepoznavne vonje, ki karakterizirajo različne prostore. Pomembno je, da te vonjave niso dražeče, umetne in kemične. Vonj po lesu, pluti, rožah, gozdu, hrani, tekstilu, čistilih, milu itd. otroku sporoča, kje se nahaja, in mu tako pomaga pri orientaciji v prostoru. Ti vonji otroku ne vzbujajo slabih občutkov, nasprotno, so dobrodošli

- toplota Primerna temperatura in vlaga v prostoru sta nujni za dobro počutje. V vrtcih, kjer je na kupu veliko otrok, ki s svojim gibanjem proizvajajo veliko toplote in vlage, je njuno uravnavanje zelo pomembno. En način uravnavanja je prisiljen oziroma umeten. Ventilatorji, rekuperatorji in klime pa ne le, da se ne skladajo s trajnostnim razmišljanjem o arhitekturi, temveč so tudi neprimerni za prijetno prostorsko vzdušje.

Uravnavanje vlage in toplote se lahko rešuje na povsem naraven način, in sicer z naravnim prezračevanjem ter z uporabo hidroskopskih materialov. Hidroskopski materiali so naravni materiali (les, glina, pluta, tekstil, volna, zemlja), ki nase vežejo vodo, ko je te v zraku preveč, ter jo oddajajo, ko je vlage v zraku premalo. Tako so odlični naravni harmonizatorji ozračja. (C. Day, 2007) - sluh Zvok je čutni dražljaj, ki ni nujno povezan z drugimi čutili.

Prihaja od daleč, izza ovinkov, lahko je celo popačen ali pa odmeva. Taki nekontrolirani zvoki so za otroka lahko stresni.

Seveda pa to ne pomeni, da je otroke treba zapreti v akustično komoro. Moč zvoka je v prostorih vrtca treba primerno »dozirati«. Na to, kakšno akustiko bo imel posamezen prostor, vplivajo velikost in oblika prostora ter materiali v njem.

Splošno pravilo je, da naj bodo prostori, ki so namenjeni mirni igri in počitku, bolj tihi, medtemko so skupni prostori

lahko bolj glasni. Pomembno je še, da se skupine med sabo ne motijo s hrupom, da se imajo možnost odmakniti v svojo intimo in da se otroci kljub temu ne počutijo odrezani od okolice. (C. Day, 2007) - ravnotežje Z razvojem občutka za ravnotežje se učimo upirati silam, ki nas vlečejo v različne smeri, ter ohranjati svojo pozicijo in pot.

Guganje na vrvi, hoja po robovih, skakanje po trampolinu in plezanje po drevesih so privlačne otroške igre, ki predstavljajo izziv in razvijejo občutek za ravnotežje. To navdušenje nad izzivi ravnotežja ostane prisotno tudi ko otroci odrastejo. Biti v ravnotežju in imeti sebe v oblasti ima namreč veliko globji pomen, kot le občutek uspeha ob premaganem ravnotežnostnem izivu. Telesno ravnotežje upravlja in razvija tudi mentalno ravnovesje. Razvit občutek za ravnotežje nam pomaga, pri oblikovanju svojega lastnega stališča. Je osnova za zmožnost koncentracije in pozornosti, ter nam pomaga videti svet skozi lastne oči, na svoj način. Ravnotežje je torej povezano z našo individualno identiteto. (C. Day, 2007)

Slika 20: Okolje, ki vzpodbuja in razvija več čutov hkrati.

Vir: Play +, 2010. Soft +, arredi per infanza. (online) Dostopno na: http://www.playpiu.it/play+/home.html

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

13

Vpliv prostora na razvoj otroka

Prostor kot učni pripomoček 2.1.5

uspešnega učenja. Z gibanjem otrocitudi spoznajo meje sebe in prostora, gibanje spodbuja raziskovanje in s tem povezovanje nepovezanih stvari v odnos. Gibanje je torej trdna podlaga za ves intelektualni razvoj. Danes sta igra in gibanje manj spontana, kot sta bila nekoč. Televizija, računalniške igrice in odmaknjenost od narave otroke uspavajo in oddaljujejo od resničnega sveta. Otrokom mora biti gibanje omogočeno, vzpodbuditi k njemu pa jih ni pretežko. Otroci namreč v gibanju uživajo. (C. Day, 2007) - vid Vid je naš najtočnejši čut. Čeprav nam daje le površinsko, zunanjo sliko, lahko na podlagi vida sklepamo tudi o drugih lastnostih stvari. Ker pa se pri otrocih sposobnost sklepanja o lastnostih še razvija, zanje vizualna podoba stvari nima tolikšnega pomena kot za odrasle. Očesna zrkla pri otroku rastejo veliko hitreje kot preostalo telo, kar pomeni, da ima otrok že zgodaj razvito oko, ne pa mišic, ki bi ga kontrolirale.

Otroško vidno zaznavanje je zato sprva omejeno skoraj le na barve. Za zaznavo barv namreč ni treba premikati očesa, za razpoznavo oblike pa. Kar se tiče vidnih dražljajev, danes ni bojazni, da bi bili otroci zanje prikrajšani. Ravno nasprotno.

V današnjem svetu so otroci izpostavljeni ogromni količini stimulativnih podob, ki lahko nanje slabo vplivajo. Otrokom je treba zagotoviti nežno, toplo, prijetno okolje, ki deluje umirjeno in skrivnostno, ne pa živo in kričeče. (C. Day, 2007) - gibanje Gibanje je naš drugi izrazni jezik, morda celo pristnejši od govora.Govorica telesa namreč redkokdaj laže, medtem ko govorimo lahko, karkoli hočemo. Gibanje izraža naše razpoloženje, nanj pa prav tako tudi vpliva. Za majhne otroke so gibanje in drugi občutki neločljivi - ne morajo drugače, kot da svoje občutke izrazijo s telesom. Otroški gib je dobesedno gib, ki ga sprožijo čustva. Kadar je otrok vesel, skače, se podi, krili in se smeji; ko mu kaj ni prav, joka, brca, tolče po mizi, se skrije ... Majhni otroci posnemajo gibanje okoli sebe – gibanje ljudi, živali in strojev. To je njihov način za spoznavanje sveta in spopadanje z njim.Tudi otroški verbalni jezik se praktično razvije iz gibov. Gibanje in položaj v prostoru razvijata prostorsko orientacijo, kar je prvi pogoj za poznejše učenje in prepoznavanje simbolnih znakov - pisanje in branje.

Koordinacije rok, misli in vida je pomembna za zmožnost

SVETLOBNI POTENCIAL OKOLJA - svetloba in zdravje Svetloba je bistvena za življenje na Zemlji. Za človekovo zdravje pa ni zadostna kakršnakoli svetloba -biti mora prava.

Glede na to, da smo ljudje nekoč živeli pretežno zunaj, potrebujemo več svetlobe, kot nam je zagotavlja večina stavb.

Najpomembnejša in najbolj zdrava je naravna, sončna svetloba. Ta deluje antibakterijsko, ključna je za asimilacijo kalcija, za proizvodnjo vitamina D, za delovanje jeter, za normalno delovanje hormonskih žlez, za ohranjanje naravnega bioritma in seveda za splošno duševno zdravje in dobro počutje. (C. Day, 2007)

- sanjarjenje in razmišljanje Ljudje smo fotocentrična bitja, kar pomeni, da nas svetloba privlači, poživlja in krepi. Svetloba razjasni stvari in jih napravi razumljive. Svetloba nam torej pomaga, da smo v določenem trenutku budni, pozorni in zbrani. V poltemi vidimo stvari manj jasno. Tisto, kar nam manjka v vidni sliki, moramo zapolniti z domišljijo. Manj svetlobe torej pomeni manj dejstev, več fantazije.V različnih starostnih obdobjih otrok, od sanjskega zgodnjega otroštva do na dejstvih osnovane stvarnosti, je torej potrebna različna količina budnosti oziroma sanjarjenja, intelektualnega dela oziroma domišljije, objektivnosti in fantazije – vse to pa je močno povezano s količino svetlobe v okolici. (C. Day, 2007) - naravna in umetna svetloba Kako torej pravilno osvetliti otroški prostor?

Najpomembnejše je seveda, da otroci dobijo zadostno količino dnevne svetlobe. Ta naj ne prihaja samo iz enega konca prostora. Tudi v naravi namreč vir svetlobe ni nikoli enostranski, temveč je svetloba enakomerno razporejena okrog in okrog nas. V dobro osvetljenem prostoru pa je treba otrokom omogočiti, da se umaknejo v temnejše kotičke, ki si jih lahko oblikujejo tudi sami. Prav tako je treba v prostorih zagotoviti senčila, s katerimi se lahko spremeni celotna prostorska osvetlitev in atmosfera. Žaluzije, zavese in paneli so za otroke zanimivi, saj omogočajo opazovanje igre senc in potovanja sonca, s tem pa se laže zavedajo sveta okoli sebe.

Umetna svetloba mora biti po barvnem spektru čim bližja sončni svetlobi. Flourescentne, neonske svetilke so zato popolnoma neprimerne za osvetljevanje prostorov, kjer se zadržujejo otroci. Umetni viri svetlobe prav tako ne smejo oddajati usmerjene, močne svetlobe, ki ustvarja ostre sence, temveč mora biti svetloba razpršena in mehka. (C. Day, 2007)

Slika 21, 22: Sonce, sence in umetna svetloba so pomembni dejavniki oblikovanja otrokovega prostora.

Vir: http://www.ca.uky.edu/forestry/maehrelk.php Vir: http://www.kidsmodern.com

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

14

Vpliv prostora na razvoj otroka

Prostor kot učni pripomoček 2.1.5

BARVNI POTENCIAL OKOLJA Kot že prej omenjeno, je za majhne otroke barva ključnega pomena pri zaznavanju okolice. Barva prostora ali stvari ima za otroka večji pomen kot njegova oblika. Barva vpliva na naš živčni sistem,mišično napetost, možgansko aktivnost, izločanje encimov in hormonov, na krvni pritisk, frekvenco dihanja in na reakcijski čas.Glede na razpoloženje delimo barve na polne, sveže, tople in hladne. Polne barve so najbolj nasičene, močne in intenzivne. Sveže barve ne vsebujejo črnega pigmenta in tako delujejo čiste in zračne. Tople barve so nežne in mehke, prijazne očesu. Hladne barve so splošno pomirjajoče.Na splošno tople barve spodbujajo aktivnost ter socialno in čustveno odprtost. Hladne, blage barve delujejo bolj pasivno, umirjajo in spodbujajo koncentracijo.

Splošna delitev barvnih stimulacij: - Rdeča je vznemirljiva, stimulativna, predrzna, konfliktna, sovražna, aktivna, vroča, strastna, intenzivna, silovita.

- Oranžna izraža dobrodošlico, priljudnost, družabnost, energijo, moč, živahnost.

- Rumena izraža veselje, srečo, inspiracijo, vitalnost; prostoru daje svetel karakter.

- Rjava izraža udobje, pasivnost, prizemljenost.

- Zelena deluje pomirjajoče, tiho, jasno, poživljajoče.

- Modra prav tako izraža mir in tišino, resnicoljubnost, nežnost, varnost, udobnost, vendar pa hkrati melanholijo, kontemplacijo in podrejanje.

- Vijolična izraža stabilnost, dostojanstvo, mističnost, patudi žalost.

- Črna izraža obup, nesrečo, žalost.

- Bela je mladostna, čista, odkrita.

Prevladujoče barve v prostoru določimo glede na to, kakšno aktivnost hočemo v določenem prostoru vzpodbuditi.Barve močno pripomorejo k ustvarjanju različnih ambientov, ki so za otroke tako zelo pomembni. (C. Day, 2007) OBLIKOVNI POTENCIAL PROSTORA Na to, kako se v določenem prostoru počutimo, v veliki meri vplivata tudi oblika in velikost prostora.

- izražanje dobrodošlosti Večini otrok odhod v vrtec predstavlja stres. Dober pedagoški princip za premagovanje tesnobe in strahu ob prihodu v vrtec je okolje, ki nudi otroku prijetno »potovanje« dovrtca. Za otroka ni hujšega od tega, da se z avtom pripelje neposredno pred stavbo vrtca in se čez betonsko ploščad odpravi proti vrtcu. Pot do vrat vrtca mora biti za otroka zanimiva, izražati mora dobrodošlico, igrivost, predvsem pa ne sme biti prekratka. Med potjo namreč otrok dojema spremembo okolja, se nanjo privaja in jo sprejema. Drevesa, igrala, zelene površine in vhod, ki ni umeščen osno na pot- to je nekaj načinov, da otrokom omogočimo prijazno pot do vrtca.

Naslednja postaja, ki ji je treba nameniti pozornost, so vhodna vrata v vrtec. Ta namreč ne smejo biti le še ena odprtina na fasadi, temveč morajo biti dobro vidna in artikulirana.Otroku morajo biti jasna, prijazna in vabljiva. Ko otrok vstopi skozi vrata, ga mora prostor objeti, ga usmeriti in mu nuditi jasno vidne poti. (C. Day, 2007)

Slika 23: Pravilno izbrane barve v otrokovem prostoru ustvarjajo zanimivo, stimulativno okolje. Slika 24: Organski prostor, ki se spreminja glede na potrebe otroka Vir:Play +, 2010. Soft +, arredi per infanza. (online) Dostopno na: http://www.playpiu.it/play+/home.html

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

15

Vpliv prostora na razvoj otroka

Prostor kot učni pripomoček 2.1.5

- organska zasnova Besedna zveza »organska zasnova« nas najprej napelje na stavbe nepravilnih oblik in ukrivljenih linij. Seveda to ni nujno edini način, da stavbi zagotovimo organski videz.

Organske so namreč stavbe, ki niso fiksne in enolične, ampak v njih potekajo življenje, spreminjanje, metamorfoze. Statične, mrtve stavbe sporočajo, da je življenje dolgočasno. To je za otroke slaba življenjska lekcija. Otroci morajo občutiti življenje. V življenju in naravi ni nikoli nič fiksnega, vse žive stvari se neprestano spreminjajo. To ne pomeni, da morajo biti stavbe kaotične in neorganizirane, temveč da morajo dihati z otroki in z naravo, se spreminjati z njimi in se jim prilagajati. Znotraj jasnega prostorskega reda mora biti omogočena organska sprememba prostorskih konfiguracij.

Stavba naj se podreja otrokom, ne obratno. (C. Day, 2007) - artikulacija prostora Kot že rečeno, otroci prostorov ne dojemajo kot celoto, temveč po več delih, na primer: štirje koti in središče. S tem se poveča variacija različnih ambientov, doživljajev, možnosti in igre v prostoru. Za artikulacijo prostora pa ni nujna razvejana,

nepravilna oblika samega prostora. S konfiguracijami različnih pomičnih regalov, igral, pohištvenih otokov, rastlin in drugih fizičnih elementov lahko definiramo nove meje in funkcije prostora, ki ga otrok uporablja. Višinske razlike med prostori so prav tako učinkovito sredstvo, ne samo za deljenje prostora in njegovo artikulacijo, temveč imajo tudi psihološki vpliv na otroka. Više ležeči prostori v kombinaciji z višjim stropom spodbujajo hitro, glasno igro. Nižji strop otroke umiri in utiša. Poglobljeni prostori so še posebej učinkoviti za umiritev otrok in primerni za počitek. Spuščeni horizont jih odmakne od drugega dogajanja in jih usmeri navznoter. (C. Day, 2007) - usmerjenost pogleda Na kakovost in naravo prostora močno vplivajo stopnja odprtosti proti naravi oziroma proti sosednjim prostorom, orientacija prostora in pozicija horizonta. Za prostore, ki so namenjeni skupni, glasni, aktivni igri, je primernejša severna orientacija. Ti prostori so lahko nekoliko hladnejši, prav tako ne potrebujejo neposredne sončne svetlobe. Pogled iz teh prostorov je lahko usmerjen k igrišču, kjer se prav tako odvija živahna otroška igra. Na ta način ena igra spodbuja drugo,

Slika 25, 26: Elementi s katerimi , otrok lahko sam oblikuje in spreminja okolje, Vir: Play +, 2010. Soft +, arredi per infanza. (online) Dostopno na: http://www.playpiu.it/play+/home.html

prav tako pa se zunanja in notranja dejavnost lahko združita.

Obratno velja za matične igralnice posameznih skupin. Ti prostori so bolj intimni, mirni, namenjeni individualni igri, delu in počitku. Igralnica mora biti toplejša, vedno dobro osvetljena, razgled iz nje pa naj bo pomirjajoč. Pogled igralnic neposredno na otroško igrišče slabo vpliva na otroke, saj jih dekoncentrira in moti pri delu in spanju. (C. Day, 2007) - “mehke meje” Pomemben prostorski element so pregrade, ki omogočajo ali pa prekinjajo tudi senzorične povezave med posameznimi prostori. Včasih so namreč te povezave dobrodošle in spodbujajo otroške dejavnosti, drugič pa so senzorične povezave med prostori lahko moteče. Idealna rešitev je torej postavitev »mehkih mej«,ki se lahko odpirajo in zapirajo glede na trenutne potrebe posamezne skupine. Zložljive stene, zavese, paneli, steklene pregrade in premični pregrajevalni elementi so odlični pripomočki za »mehke« ločnice med prostori.

(C. Day, 2007)

Slika 27: CCD Studio, Vrtec Reggio Emilia Modena Igralnica je velika in artikulirana. Glede na namembnost prostora ima različno višino stropa, količino dovedene naravne svetlobe in možnost zatemnitve.

Igralnica se lahko predeli z “mehko mejo” na dva dela; spalni in bivalni.

Vir: http://www.ccdstudio.eu/p3.html

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

16

2.2 Pokrajina igre in učenja

Nove prostorske konfiguracije 2.2.1

»Learning landscape« oziroma »pokrajina učenja« je termin, ki ga je arhitekt in teoretik Herman Hertzberger utemeljil in opisal v knjigi Space and Learning.

Teorija o prostoru, namenjenem razvoju, igri in učenju otrok, je nastala na podlagi več desetletij izkušenj iz prakse.

Pri svojem delu je opazoval in združeval fenomen spreminjanja moderne družbe, fenomen hitrega spreminjanja našega fizičnega okolja in fenomen načina otroškega razmišljanja, ter jih povezal v nove prostorske konfiguracije, ki so odsev delovanja in organizacije današnjega sveta. (H. Hertzberger, 2008) Ob uvajanju novih prostorskih konfiguracij se je treba najprej spopasti s starimi, zakoreninjenimi prostorskimi vzorci. Kljub temu pa s tem ni mišljeno popolno uničenje obstoječega in postavitev novih, radikalnih arhitekturnih prijemov. V prvi vrsti gre za modifikacijo obstoječega, oziroma za evolucijo obstoječih prostorskih vzorcev. (H. Hertzberger, 2008) Klasična prostorska razporeditev vrtca je torej: vetrolov, dolg hodnik, garderoba, sanitarije, matična igralnica, skupni prostor odmaknjen od igralnic, ločeni prostori osebja in

servisni prostori. Vsak od teh prostorov ima omejeno, točno določeno funkcijo, prav tako je večinoma zagrajen s stenami tako, da deluje kot svoja, samostojna enota. Pri oblikovanju »pokrajine igre« pa se te ostre meje med prostori zabriše in vzpostavi nove, »mehke« meje. Funkcija posameznih prostorov postane hibridna, dejavnosti se prelivajo iz enega prostora v drugega, gibanje po prostoru je bolj organsko, dojemanje prostora je svobodno in neomejujoče. Spremeniti se morata tudi prvotni namen in vloga vrtca v otrokovem življenju. Vrtec ne sme biti ustanova, kjer se predvsem varuje

otroke. Vrtec mora postati otroški svet v malem, kjer otroci spoznavajo resnični svet, v katerega bodo vstopili kasneje.

Danes živimo v družbi, v kateri so porušene časovne, prostorske in informacijske omejitve, svet pa je postal velik tok izmenjave ljudi, stvari in informacij. Prostor vrtca mora zato povzeti to odprtost, ponujati možnost lastnega izražanja, razmišljanja in povezovanja. Edino tak način vzgoje in izobraževanja bo otroke primerno pripravil na kasnejše soočenje z resničnostjo. (H. Hertzberger, 2008)

Slika 28, 29: BIG architecture, Marytime youth house, Copenhagen _ Meje med stavbo v klasičnem pomenu besede in urbano pokrajino so popolnoma zabrisane. Vir: http://www.big.dk/projects/mar/

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

17

Pokrajina igre in učenja

Evolucija obstoječih prostorskih vzorcev 2.2.2 IGRALNICA Igralnica je vedno bila in vedno bo najpomembnejši element vrtca. Oblikovana mora biti jasno, z lahko razumljivimi mejami in enostavnimi elementi. Otrokom predstavlja bazo, kamor se vračajo, kjer se počutijo domače, kjer je okolje poznano.Seveda pa to ne pomeni, da mora igralnica v svojem klasičnem pomenu ostati enoličen, nerazgiban prostor. Igralnica mora biti artikulirana, razgibana, imeti mora več kotičkov in ambientov. Artikulacijo dosežemo z različnimi

Slika 30: Artikulacija prostora z ustvarjanjem kotičkov, galerij, svetlobnikov.

Vrtec Kehlegg v Voralrbergu. Arhitekti: Josef Fink, Markus Thurnher Vir: http://www.nextroom.at/building.php?id=3126

postavitvami pohištva, spreminjanjem horizonta, spremembami višine stropa, različno intenziteto svetlobe itd. V vrtcih, za razliko od šole, igralnica ne sme biti razbita do te mere, da postane nepregledna. Za vzgojitelja mora biti še vedno lahko obvladljiva, za otroke pa varna. Igralnica naj prav tako ne bo fiksno fizično ločena na eni strani od sosednjih prostorov in na drugi strani od narave. (H. Hertzberger, 2008) Evolucija igralnice torej poteka v smeri fizičnega povezovanja z njeno okolico. To pomeni, da se njene meje raztegnejo.

Slika 31: Artikulacija prostora z različnimi nivoji tal in pohištvom.

Vrtec Kiga v St. Antonu; arhitekti Alles wird gut.

Vir:http://www.mimoa.eu/projects/Austria/St.%20Anton%20am%20Arlber g/Kiga%20Kindergarten

Igralnica se odpira navzven, na teraso. Njena igralna površina se na ta način kvalitetno poveča. Prav tako pa se igralnica začne odpirati navznoter, v stavbo. To pomeni, da servisni prostori, ki se skrivajo za igralnico, presežejo svojo marginalno vlogo in lahko postanejo razširjeni del igralnice, prostor igre.

(H. Hertzberger, 2008)

Ta sprememba mišljenja prinaša nove prostorske razmere in situacije, ki vplivajo na oblikovanje vseh, prej od igre odrezanih prostorov. (H. Hertzberger, 2008)

Slika 32: Povezovanje igralnic med sabo. Arhitekt: H. Hertzberger Vir: Hertzberger, H., 2008. Space and learning. Rotterdam: 010 Publishers Slika 33: Artikulacija igralnice z lomlenjem stropa in postavljanjem mehkih mej.

Vrtec Reggio Emilia Modena, Arhitekti: CCD studio Vir: http://www.ccdstudio.eu/p3.html

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

18

Pokrajina igre in učenja

Evolucija obstoječih prostorskih vzorcev 2.2.2 HODNIK Igralnica postaja premajhna. Ne samo zaradi zakonskega krčenja kvadrature, namenjene otrokom, temveč tudi zaradi novih pedagoških pristopov in vedno bolj raznolikih otroških dejavnosti. Otroci danes potrebujejo več ambientov, v katerih lahko razvijajo različne samostojne in skupinske igre ter dejavnosti. (H. Hertzberger, 2008)

prostor, namenjen komunikaciji med prostori, torej popolnoma neprimeren za sproščeno otroško igro. Zato ga je treba preoblikovati tako, da bo postal zanimiv, prijazen, multifunkcionalnen, igriv. Iz komunikacijskega prostora je treba hodnik spremeniti v ulico življenja, dela, igre in učenja.

(H. Hertzberger, 2008)

Logična poteza je torej širjenje igralnega prostora tja, kjer je bila igra prej omejena - na hodnik. Toda ta prostor je navadno predolg, previsok, pretemen, dolgočasen, hladen, osamljen

Prijemi, s katerimi to dosežemo so: intenzivnejša osvetlitev, postavitev igral, miz in kotičkov, ki vabijo k uporabi in igri, artikulacija prostora, umik garderob v ločen del. Ta novi, hibridni prostor mora ponujati kar največ možnosti za različne dejavnosti, skupinsko in individualno delo; vzpodbu-

Slika 34: Komunikacje postanejo del bivanjskega okolja; podaljšek igralnice Vrtec Sighartstein, Arhitekti: Kadawittfeldarchitektur Vir: http://www.archdaily.com/34252/kindergarten-sighartstein/

Slika 35: Transformacija golega hodnika v igralni prostor.

Arhitekt: H. Hertzberger Vir: Hertzberger, H., 2008. Space and learning. Rotterdam: 010 Publishers

jati mora uporabo različnih elementov, stimulirati kreativnost, socializacijo, hkrati pa dajati občutek varnosti in domačnosti.

(H. Hertzberger, 2008)

Kljub očitno večji kakovosti prostorskih in pedagoških razmer v vrtcu s predlagano zasnovo pa zakonodaja in splošna miselnost še vedno težita h klasični zasnovi vrtcev. Strah pred razpuščenostjo otrok, motenjem koncentracije, nezmožnostjo nadzora in možnostjo poškodb so še vedno psihološke zapore, ki potrebujejo čas, da jih premagamo. (H. Hertzberger, 2008)

Slika 36: Kolaž različnih segmentov “hodnika” v vrtcu Kiga.

Vrtec Kiga v St. Antonu; arhitekti Alles wird gut.

Vir:http://www.mimoa.eu/projects/Austria/St.%20Anton%20am%20Arlberg/ Kiga%20Kindergarten

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

19

Pokrajina igre in učenja

Evolucija obstoječih prostorskih vzorcev 2.2.2 PRAG MED IGRALNICO IN HODNIKOM Logična posledica povezovanja igralnice in hodnika je sprememba narave prostora, ki ta dva prostora deli. Če se dva prostora med seboj povežeta, meja med njima ni več dvodimenzionalna, ostra linija, temveč ta meja postane širša, večdimenzionalna in mehkejša. (H. Hertzberger, 2008) Meja ni več trda fizična meja, temveč postane artikulacija prostora. V principu ta prostor predstavlja prag med domom/igralnico in zunanjo ulico/hodnikom. Je ključ, ki omogoča povezovanje dveh svetov, z različnimi zahtevami. To je prostor dialoga in mehkega prehoda med zasebnim in javnim, med tihim in glasnim, med mirnim in živahnim. V

Slika 37:Kolaž prostorskih intervencij skupine Die Baupiloten. Anonimne, dolgočasne prostore pred igralnicami, z izvirnimi elementi namenjenimi igri in druženju, spreminjajo v zabavne in prijetne kotičke.

Vir: http://www.baupiloten.com/

vrtcu se torej ta prostor oblikuje na meji med igralnico in hodnikom. Možnost fizične povezave med prostori porodi tudi zahtevo po vizualni povezavi. Ta omogoča vzgojiteljem, da imajo pregled nad otroki zunaj igralnice, prav tako pa razširjeno vidno polje otrokom daje vedeti, da je tudi ta prostor njihov, njim prijazen. Delo in igra v tem »medprostoru« pri otrocih povečujeta občutek svobode. Otrok je namreč zunaj igralnice, hkrati pa je fizično in vizualno blizu nje. (H. Hertzberger, 2008) Medprostor predstavlja prehodno območje, ki pripada tako igralnici kot hodniku in ga lahko interpretiramo glade na kontekst. Otroci se sprva raje zadržujejo v tem medprostoru in od tu varno opazujejo »zunanji svet«. Pozneje, ko postanejo

Slika 38: Tloris igralnic in dodatno oblikovanega prostora pred njimi v šoli Montesori v Delftu. Arhitekt: Herman Hertzberger Vir: Hertzberger, H., 2008. Space and learning. Rotterdam: 010 Publishers

samostojnejši, pa sami prehajajo med igralnico, medprostori in hodnikom. Tako otroci počasi osvojijo celotno prostorsko in socialno sestavo vrtca. Seveda pa je tudi pri tem dodatnem prostoru, ki ga zahteva nova zasnova vrtca, problem pri zahtevi po dodatnem prostoru. Ti medprostori niso upoštevani v nobenem veljavnem zakonu ali pravilniku.

(H. Hertzberger, 2008)

Kvadratura komunikacij je skrčena na minimum, tako da razumevanja za uvajanje tovrstnih dodatnih prostorov za zdaj še ni pričakovati. Vseeno pa je te prostore mogoče ustvariti s prestrukturiranjem kvadrature, s spremembo pozicije določenih prostorov in s premišljeno artikulacijo prostora.

(H. Hertzberger, 2008)

Slika 39: “Predprostor” pred igralnico/učilnico mora biti vizualno povezan tako z igralnico kot s skupnim prostorom.

Vir: Hertzberger, H., 2008. Space and learning. Rotterdam: 010 Publishers

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

20

Pokrajina igre in učenja

Podiranje mej, odpiranje poti 2.2.3

Zakaj je podiranje mej in odpiranje poti v prostoru tako pomembno?

shrani le določeno količino informacij, z njihovo naraščajočo količino pa postaja počasnejši in manj zanesljiv.

Prostor spoznavamo in dojemamo s tem, ko podiramo njegove meje, ko prodiramo globlje, višje, dlje od znanega, predstavljivega, domačega. Prav tako kot učenje je tudi občutek za prostor univerzalna sposobnost, ki se razvija v naših možganih. Sorodnost med zaznavanjem prostora in učenjem je zato presenetljivo tesna.

Informacija v naših možganih ni stvar, ki jo pospravimo v predalček, temveč je to nova pot, ki jo vzpostavimo v našem umu. Učenje torej ni shranjevanje, temveč mreženje. Možgani niso skladišče, temveč tridimenzionalni mrežni prostor. Če nove izkušnje, vtisi, slike in informacije vzpostavljajo nove povezave znotraj omrežja, to pomeni, da se v mislih vzpostavlja boljša organizacija in hkrati več prostora za nove poti.

Možganov ne smemo razumeti kot prostor, ki se z vnosom in shranjevanjem informacij polni, veča in postaja vedno bolj konfuzen. Možganov ne smemo primerjati z računalnikom, ki

Učenje je torej odstranjevanje zaprek, omejitev, blokad.

Odpira tisto, kar je bilo zaprto, ustvarja nov prostor tam, kjer

je nekoč vladal nered. Učenje je urejanje in organiziranje misli, je ustvarjanje novega prostora - prostora, ki omogoča porajanje novih idej, vidikov, relacij, interpretacij, povezav.

Koncept učenja je najboljši možni približek konceptu prostora. Prostor in učenje torej hodita z roko v roki. Odprt prostor z veliko potmi in povezavami je okolje, kjer se možgani lahko prosto in hitro razvijajo. Tak prostor poraja različne ideje in interpretacije uporabe prostora, ponuja mnogo različnih izkušenj, vtisov, interakcij. Odprt prostor torej pomaga mislim, da ostanejo odprte, voljne sprejemati in interpretirati nove informacije.

Slika 40: Mreženje. Vir: http://www.ardentflamedesigns.com/network_management.php

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

21

Pokrajina igre in učenja

Oblikovanje pokrajine, nastajanje mesta v malem 2.2.4 S tem ko vrtec osvobodimo določenih mej, ga odpremo in povežemo, se oblikuje nov prostor, prostor pokrajine. Znotraj nje moramo z različnimi prostorskimi intervencijami zagotoviti čimveč kotičkov, otokov in niš, ki jih otroci zapolnijo in uporabijo pri svoji igri. Tako hodnik z jasno določeno smerjo, potjo in funkcijo postane pokrajina z igralnimi otoki, zalivi ter odprtimi potmi. Funkcija cirkulacije po tem “hodniku” postane drugotnega pomena. Znotraj pokrajine je treba

predvsem paziti, da so različne dejavnosti ločene med sabo, da si niso v napoto, da pa so vseeno vizualno povezane. Vrtec je, kot že rečeno, stavba dveh nasprotujočih si skrajnosti.

Otrokom je s premišljenimi prostorskimi razmerami treba zagotoviti okolje zbranosti in okolje igre, raziskovanja sveta, akcije in druženja. Pokrajina mora postati skupek ekstrovertiranih in introvertiranih prostorskih elementov, ki pa so kljub temu, da lahko delujejo neodvisno, med sabo še vedno

povezani. Hertzberger v knjigi sicer navaja primere iz šolske arhitekturne prakse, vendar pa se njegova teorija in razmišljanje prav lahko aplicira tudi na stavbe za predšolske otroke. »Pokrajina učenja« se v vrtcu prelevi v »pokrajino igre«. Ker pa se skozi igro otroci učijo, se zanka posredno zaključi s »pokrajino učenja«. Arhitekti izpolnjujemo te prostorske pogoje z različnimi principi artikulacije prostora.

- S poudarjanjem razlike med velikimi, odprtimi prostori in majhnimi, pol zaprtimi prostori

- Z delno zagraditvijo delovnih/igralnih kotičkov iz glavnih poti in glasnih prostorov

- Z dimenzioniranjem in oblikovanem pregrad in zidov tako, da služijo kot vizualna in zvočna bariera.

Odprti, veliki prostori spodbujajo otroke k aktivnosti, hitri igri, družabnosti. Majhni, omejeni prostori spodbujajo koncentracijo, umirjeno delo, intimo.

Delovni kotički morajo biti nekako fizično ločeni od glavnega skupnega prostora. Še vedno pa mora biti omogočena vizualna povezava z okolico.

Zidci in druge vrste pregrad morajo biti take višine, da jih otroci zaznajo kot prostorsko mejo, učitelji pa imajo še vedno dober pregled nad prostorom. Pregrade morajo biti obdelane tudi akustično, saj mora delo v kotičkih potekati nemoteno.

Slika 41

Slika 42

Slika 43

- Z razlikami v nivoju tal

- S talnimi “bazeni”

- Z dvignjenimi platoji

Različni nivoji tal artikulirajo prostor, spreminjajo otroški horizont in ustvarjajo prostore, ki so bolj ali manj izpostavljeni pogledom. S tem arhitekt predvidi, kje se bodo otroci zadrževali ob mirni igri, kje so bodo igrali živahne igre, kje bo prostor pretoka in kje intimen prostor.

Z lokalnimi poglobitvami in povišanjem tal se razgiba pokrajina prostora. Otoki in bazeni so točke, ki otroke privlačijo in jih vabijo, da prostor uporabljajo, zapolnijo. Pri otrocih talne luknje spodbujajo introvertirano, mirno igro

Dvignjeni podiji spodbujajo aktivno, živahno igro. Otrokom dajejo možnost spremembe horizonta, boljšega pregleda nad prostorom, občutka “velikosti”.

Slika 44

Slika 45

Slika 46

(H. Hertzberger, 2008)

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

22

Pokrajina igre in učenja

Oblikovanje pokrajine, nastajanje mesta v malem 2.2.4 - S stopnicami Stopnice na otroke delujejo kot magnet. So prostor srečevanja in igre, služijo pa tudi kot delovna površina. Stopnice prav tako odlično artikulirajo prostor, saj na mehak način ločijo prostor na več ambientov.

- S postavitvijo nefiksnih pohištvenih elementov v odprt prostor.

Avtonomni otoki, ki so postavljeni v odprto pokrajino, na novo definirajo in oblikujejo prostor. Z njimi se ustvarijo vidne pregrade, hkrati pa se umiri in usmeri pretok čez prostor. Različne funkcije otokov določajo rabo prostora tudi svoji okolici, na primer omara, igralni blok, vzgojiteljičina miza, mokri otok itd.

- Z razliko v višini stropa.

Višji strop daje bolj urban, živahen občutek, med tem ko nizek strop ustvarja intimno, varno ozračje. Razgiban strop razbije oglatost in strogost stavbe ter ustvarja organski občutek prostora.

Slika 47

Slika48

Slika 49

- S postavitvijo mehkim mej med prostori

- S pravilno osvetlitvijo prostorov

- S pravilno akustično zasnovo

Mehke meje spreminjajo statično, rigidno stavbo v fleksibilno, multifunkcionalno arhitekturno pokrajino, ki se prilagaja trenutnim potrebam uporabnikov.

Svetloba je eden glavnih elementov za določanje vzdušja prostora. Različne intenzitete svetlobe, različni koti padanja svetlobe in različna količina svetlobe močno vplivajo na to, kakšne dejavnosti se bodo odvijale v prostoru.

Za vrtec je zelo pomembna kakovostna akustična zasnova.

Pod eno streho se namreč v neposredni bližini odvijajo popolnoma nasprotujoče si dejavnosti: živahna otroška igra in tih, miren počitek. Stavba mora torej zagotavljati potekanje vseh dejavnosti, ne da bi se motile med sabo.

Slika 50

Slika 51

Slika 52

Vir vseh slik: lastnoročne skice

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

23

2.3 Razvoj pedagoških idej v organizirani predšolski vzgoji

Intuitivno humanistični začetki predšolske vzgoje 2.3.1

Človeštvo je v svojem razvoju prešlo različne faze. Že od nekdaj je bilo podvrženo določenim spremembam, ki so se pojavile včasih hitreje, včasih počasneje, toda nikoli tako hitro kot v sodobni zgodovini. V zadnjih dvesto letih, torej v času, ki za človeško zgodovino ne pomeni prav veliko, smo iz poljedelsko-obrtniške prešli v industrijsko in nato informacijsko dobo. Še vedno pa je človeštvo večno svojega časa prebilo v lovu in zbiranju plodov zemlje ter v njenem obdelovanju. Šele ob pojavu industrializacije se prvič v zgodovini srečujemo tudi s potrebo po šolanju širokih množic in ob tem tudi s prvimi organiziranimi programi, ki so bili namenjeni predšolskim otrokom. To kaže, kako mlado je to področje človekove dejavnosti in kako pomembne spremembe je doživljalo do današnjih dni. (T. Vonta, 2009) Že dolgo pred ustanovitvijo prvih institucij za predšolske otroke so se začele oblikovati zasnove gledanja na eno od osrednjih vprašanj, okrog katerega so se kasneje razvila različna gledanja na predšolskega otroka in ki so kasneje vplivala na razvoj različnih teorij o otrokovem razvoju, s tem pa tudi na razvoj organizirane predšolske vzgoje. Gre za filozofska vprašanja o tem, kakšna je narava otroka, zakaj je otrok takšen kot je, ali na to, kakšne je, bolj vpliva narava in faktorji dednosti ali okolje. (T. Vonta, 2009) RAZVOJ PEDAGOŠKIH IDEJ V PREDŠOLSKI VZGOJI DO KONCA 19. STOLETJA Antika Področje predšolske vzgoje sta svojo pozornost namenila že filozofa antične Grčije Platon (427-347 pr.n.št.) in Aristotel (394-322 pr.n.št.), ki sta zagovarjala idejo, da se vzgoja otroka začne veliko pred šestim letom starosti. Oba sta opozarjala na individualne razlike v osebnosti otrok ter učenju.

današnjem času, pa ostanki takšne filozofije še živijo. Še vedno obstajajo tendence k obvladovanju, uklanjanju, profiliranju, gnetenju in šabloniziranju otrokove narave. (T. Vonta, 2009) Razsvetljenstvo Konec 17. stoletja je angleški filozof John Locke (1632-1704) podal osnovo drugačne usmeritve gledanja na otrokovo naravo, ko je postavil tezo, da se otrok rodi kot »tabula rasa«.

Prepričan je bil, da otrok nima nobenih dednih zasnov, ki bi vplivale na dedni razvoj in da lahko le okolje določa njegov razvoj. Otrok je po njegovem mnenju pasivno, receptivno bitje, ki se uči tako, da vase sprejema dražljaje od drugih in iz okolja. Locke je tako postavil temelje kasnejših behavorističnih pristopov k vzgoji in izobraževanju, ki so se razvili v sredini 20. stoletja in so še danes močno prisotni na našem področju. (T. Vonta, 2009) V začetku 18. stoletja se je začela razvijati še tretja smer gledanja na otrokovo naravo. Francoski filozof Jean Jacques Rousseau (1712-1778) je menil, da se otrok rodi s prirojeno težnjo k dobremu, ki pa jo odrasli lahko pokvarijo. Tako pojmovanje je prineslo veliko razliko v pojmovanju otroka.

Rousseau se je zavzemal za otrokov naravni razvoj z minimalnim vmešavanjem odraslih. Otrok se po njegovem mnanju razvija po naravni, logični poti v skladu znekim notranjim načrtom oziroma podedovanimi zasnovami. Tak pogled na otrokovo naravo je kasneje usmerjal nativistične pristope, ki so se razvili v začetku 20. stoletja. Vsekakor pa je Rousseau močno zaznamoval tudi 18. stoletje z bolj humanim odnosom do otroka, ki se je kasneje v 19. stoletju kazal tudi v skrbi posameznikov za razvoj, učenje, zdravje in zaščito otrok.

(T. Vonta, 2009)

PRVE INSTITUCIJE ZA PREDŠOLSKE OTROKE

(T. Vonta, 2009)

Srednji vek Cerkev je kot najvišja avtoriteta v družbi pred renesanso, postavila svojo lastno teorijo, da je otrok po naravi slab, saj je bil rojen v izvirnem grehu in mu lahko samo disciplina pomaga pri tem, da ne postane še bolj pregrešen. Čeprav je malo strokovnjakov, ki ki se še nagibajo k tej ideji v

1769, Friedrick Oberlin, “pletilna šola” To je bila prva znana institucija te vrste. V odvisnosti od letnega časa so se v njej predšolski otroci zbirali enkrat tedensko po eno do štiri ure. Težišče dejavnosti je bilo usmerjeno na pridobivanje tistih spretnosti, ki naj bi jih otroci potrebovali v prevladujoči manufakturni proizvodnji, ta pa so bila obogatena še z znanji o naravi in religiji. (T. Vonta, 2009)

1816, Robert Owen, »Inštitut za formiranje karakterja« Leta 1816 je na Škotskem Robert Owen za otroke svojih delavcev ustanovil »Novi inštitut za formiranje karakterja«, ki je bil razdeljen na tri stopnje in med katerimi je bila prva, namenjena otrokom od tretjega do šestega leta starosti. Z vklučevanjem otrok v šolo do desetega leta starosti je Owen zaščitil otroke pred vklučevanjem v delo in je tako za tiste čase močno posegel na področje varovanja otrokovih pravic in tudi na področje zviševanja kakovosti njihovega življenja. V predšolskih institucijah so bili otroci deležni igre in razvedrila predvsem na prostem, da bi si okrepili zdravstveno stanje. Tu se prvič srečamo z varstveno, vzgojno in izobraževalno funkcijo organizirane predšolske vzgoje, saj naj bi z vklučevanjem otrok v te institucije zagotavljali skrb za njihovo varnost, nego in zdravje v času odsotnosti njihovih saršev. (T. Vonta, 2009) 1837, Friedrich Fröbel, kindergarten Kot najbolj odmeven model organizirane predšolske vzgoje v 19. stoletju zagotovo lahko opredelimo Fröblov vrtec. Leta 1873 je odprl institucijo ki je bila namenjena tudi predšolskim otrokom, in jo poimenoval »Zavod za razvoj ustvarjalnega spodbujanja dejavnosti otrok in mladine«. Tri leta kasneje je organizacija vzgoje za otroke pod šestimi leti poimenoval »kindergarten«. Menil je da so najzgodnejša leta najbolj kritična v človekovem življenju, saj se na tej osnovi gradi vse nadaljnje delovanje v življenju. Fröblov vrtec je bil usmirjen tako, da bi otrok lahko rasel naravno »kot cvetlica v vrtu«, ki bo vzcvetela v vsej svoji lepoti, če bo primerno negovana in oskrbovana. Menil je, da je spoznanje proces prebujanja dremajočih notranjih sil s senzoričnimi izkušnjami.

Osnovo njegovega programa so tvorili igra, samoizražanje, razvijanje čutil ter harmonično življenje z drugimi. Oblikoval je vzgojna sredstva in dejavnosti, ki si skrbno sledijo v zaporedju s podrobnimi navodili za izvajanje. Njegov program je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so otroci dobili različne igrače za igro, v drugem delu pa so dobili naloge, ki naj bi pomagale razvijati tiste sposobnosti, ki jih bodo potrebovali v prihodnje. To delitev so vrtci ohranili še več kot sto let, ponekod jih tudi še danes. (T. Vonta, 2009)

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

24

Razvoj pedagoških idej v organizirani predšolski vzgoji

Različne znanstvene teorije o predšolski vzgoji 2.3.2

MARIA MONTESSORI -SPOŠTOVANJE OTROKA 1870-1952, italijanska zdravnica, učiteljica, filozofinja in dobrodelnica, - Pozornost odraslih do vsakega otroka (spoštovanje otroka, upoštevanje individualnosti).

- Otroci so radovedni, želijo ustvarjati kontakte, imajo neizmerno sposobnost sprejemanja in prilagajanja, se radi učijo in sami najbolje vedo kako naj se učijo - Skrbno pripravljeno okolje: vzgoja čutov, gibanje, razvoj jezika ter sodelovanje pri dejavnostih iz praktičnega življenja.

- Poučevanje temelji na avtonomnem delovanju otroka, ki se uči preko poskusov in napak brez vzgojiteljičeniga posredovanja - V ospredju ni prenašanje določenih vsebin, ampak svoboda

pri izbiri aktivnosti.

ali organizacijo, so samoregulirajoče.

- Temeljno načelo: »Pomagaj mi da, da sam to napravim«. Od otroka moramo pričakovati več, kot lahko doseže z lastnimi napori brez pomoči.

- Zbirke so pripravljene tako, da večinoma mogoče ena sama pravilna postavitev, zato otroci takoj vedo, ali so pri dejavnosti uspešni ali ne.

- Najočitnejša razlika med programom Montessori in drugimi programi so predmeti in materijali, prirejeni za različne dejavnosti otrok.

- Dejavnosti po programu Montessori so organizirane stopenjsko – od preprostih do zahtevnejših. Veliko jih ima tudi predpisan vrstni red izvajanja, pa naj si bo to brisanje mize ali urejanje valjev po velikosti.

- Veliko pripomočkov je narejenih iz Naravnih materijalov in oblikovnih tako, da spodbujao njihovo raziskovanje s kar največ čutili. Barve, teksture in natančna izdelava pritegnejo oko, vabijo k dotikanju, prijemanju, obračanju, razstavljanju in k sestavljanju. Besede gladko in hrapavo, okroglo in oglato tako dobijo nov smisel.

- Zbirke iz programa Montessori pa se poleg čutnih zaznav odlikujejo še po tem, da otoka same napeljujejo na neki red

- Zbirke, materijali in predmeti so razviti tako, da podpirajo dejavnosti iz vsakodnevnega oz. praktičnega življenja, npr.: ćiščenje, preoblačenje, pripravljanje pogrinka ...

- Otroci so pri izbiri dejavnosti svobodni, vendar moajo dejavnosti končati, preden izberejo drugo. H končani dejavnosti sodi tudi pospravljanje pripomočkov na ustrezno mesto, kjer so na volju drugemu otroku.

(T. Devjak, 2008)

Slika 53, 54, 55: Maria Montessori med delom z otroci. Vir: http://www.montessori-ami.org/

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

25

Razvoj pedagoških idej v organizirani predšolski vzgoji

Različne znanstvene teorije o predšolski vzgoji 2.3.2

JOHN DEWEY, 1859-1952, ameriški filozof in pedagog DEMOKRATIČNA ŠOLA, PRAKTIČNA UDELEŽBA IN MEDPODROČNO POVEZOVANJE - Demokratična šola: šola v nastajanju, ki se je pripravljena vedno znova opredeljevati in izumljati, ki vidi otroke, starše in učitelje kot družbeno celoto.

- Vzgoja in izobraževanje je pretok delovanja.

- Znanje se ne prenaša v naprej določeni formi; učenje je aktivni proces, ki ga otroci gradijo skozi aktivnosti, skoi emancipirano raziskovanje in udeležbo.

- Pomen povezanosti in konteksta je pomembnejši od poučevanja posameznega predmeta - Primer povezovanja, projekt PREPROGA: o Narava in tehnika: Lastnosti volne, pridobivanje volne.

Izdelava preprostih statev. Predenje, tkanje in barvanje volne. o Matematika_ Stetje, zaporedje, vzorci. o Družba_ Spoznavanje dežel, kjer ročno izdelujejo preproge. o Jezik: Pravljica o leteči preprogi. o Glasba: Glasba in glasbila iz dežel preprog. o Gibanje: Prepletanje rok in teles o Likovna umetnost: Vzorci in okraski. (T. Devjak, 2008) JEAN PIAGET, 1896-1980, švicarski filozof in naravoslovec AKTIVNA VLOGA OTROKA PRI RAZVOJU MIŠLJENJA IN UČENJU - Znanje ni kvantitativno nabiranje informacij in reprezentacija naučenega, temveč se oblikuje v interakciji med miselno strukturo in okoljem.

- Vzgojitelje bi moralo zanimati razmišljanje otroka, ne le njegov pravilen oz. nepravilen odgovor.

- Temelj učenja v predšolskem obdobju je spontana igra, npr. s kockami, peskom, vodo, družabne igre.

- Vloga vzgojitelja: o nudi pogoje (organizacija okolja in materijali, ki spodbujajo raziskovanje, preizkušanje in preverjanje idej) o spodbuja raziskovanje (sprašuje otroke) o NE poučuje (T. Devjak, 2008) LEV VIGOTSKI, 1896-1934, ruski razvojni psiholog POMEN SOCIALNO – KULTURNEGA KONTEKSTA

- Poudarja vlogo kulture in jezika v procesu razvoja mišljenja in pri ušenju.

- Miselne sposobnosti so predvsem produkt posameznikove aktivnosti v socialnih institucijah kulture, v kateri odrašča.

- Učenje je bolj socialna izkušnja kot stvar individualnega odkrivanja. Poganjajo ga kulturni cilji in težnja po notranjem ravnotežju.

- Učenje je nadgradnja dozorevanja: ne le spremlja razvoj, ampak je lahko tudi njegov predhodnik, ga spodbuja in izziva nove pojavne oblike v razvoju.

- Poučevanje mora biti korak pred razvojem, pomagati mora otroku, da postopoma obvlada tisto, česar sam ne bi zmogel.

- Območje bližnjega razvoja: območje med aktualnim razvojem (kar zmore sam) in potencialnim razvojem (kar zmore s pomočjo drugih). (T. Devjak, 2008)

vne inteligentnosti.

- Ponuja vrsto praktičnih pobud, kako netestno ugotavljati razvoj različnih inteligentnosti in jim tako pomagati, da pridejo do enakih ciljev »skozi različna vrata«.

- Inteligenco deli na več področij, vse so enako pomembne: jezikovna, logično matematična, vizualno rpostorska, glasbena, gibalna, medsebojna, osebna in naravoslovna.

(T. Devjak, 2008)

JEROME BURNER,1915, ameriški psiholog POMEN KONTROLE NAD LASTNIM MIŠLJENJEM - Za vsako obdobje razvoje je značilen način videnja in razlaganja sveta.

- Naloga poučevanja: na način, kot otrok te starosti stvari dojema in vidi.

- Učenje ne sme le voditi k določenemu rezultatu, ampak mora omogočiti, da pozneje lažje napredujemo (razumevanje lastnega učenja in mišljenja) - Sprejema nevarnosti neprimernega ravnanja z otroki, vendar otroci noso »rastline« z le enim »naravnim« načinom rasti, temveč bitja bogatih in različnih možnosti.

- Razvoj se ne dogodi spontano, ampak le prek sredstev in bogastva kulture.

- Otrok mora v razvoju mišljenja doseči določeno kontrolo nad lastnim mišlenjem. (T. Devjak, 2008) HOWARD GARDNER, 1943, ameriški razvojni psiholog MNOGOTERE INTELIGENTNOSTI - Otrok se izraža v sto jezikih.

- Kritika klasičnega pojmovanja IQ; zanj je inteligentnost »zmožnost reševanja problemov ali ustvarjanja izdelkov, ki so cenjeni v eni ali več kulturnih okljih.«.

- Danes močno prevladujejo logično-matematične in jeziko-

Slika 57, 58: Primerjava učnega okolja prvega, Fröblovega vrtca in sodobnega vrtca Fujii na Japonskem.

Vir:http://www.utas.edu.au/library/companion_to_tasmanian_history/K/Kind ergarten.htm, http://dev.source.architypemedia.com/projects/133-fujikindergarten

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

26

Razvoj pedagoških idej v organizirani predšolski vzgoji

Reggio Emilia - koncept predšolske vzgoje 2.3.3

Pedagoški koncept Reggio Emilia (ime je dobil po pokrajini od koder izvira) je koncept, ki temelji na pojmovanju, da je otrok kompetenten, ima velike ustvarjalne zmožnosti ter moč za odkrivanje in raziskovanje sveta, ki ga obdaja. Sega v leto 1963. Starši otrok iz pokrajine Reggio Emilia in pobudnik koncepta Loris Malaguzzi, so po destruktivnem duhu druge svetovne vojne, skupaj razviji koncept predšolske vzgoje, ki temelji na razvijanju individualnosti, spoštovanja, obvez do družbe in narave; vse to pa v čutno bogatem in prijaznem okolju, ki otrokom nudi svobodo izbire, svobodo gibanja, svobodnega življenja. (T. Devjak, 2008) Svetovna javnost se je zanj začela zanimati po letu 1983, ko so otroci iz vrtcev italijanskega mesta Reggio Emilie predstavili svoje izdelke (slike, risbe, kipce, makete, fotografije, projekte prikazane na panojih ipd.) na razstavi v Stockholmu. Izdelki otrok so izzvali pozornost strokovne, kulturne in laične javnosti. Razstava je nato obšla svet. Model Reggio Emilia sedaj uvajajo v delo s predšolskimi otroki po celem svetu.

(T. Devjak, 2008)

Koncept Reggio Emilia je sodoben koncept predšolske vzgoje, katerega cilj je vzgojiti otroke v kritične mislece in varuhe demokracije. Temelji na človekovih in otrokovih pravicah, demokratičnih vrednotah in pravni državi ter zagovarja pluralnost vednosti in konceptualno integracijo različnih znanosti. (T. Devjak, 2008) Temelje pedagoškega koncepta Reggio Emilia predstav-

ljajo naslednja izhodišča: • vpetost vrtca v kulturo okolja: vrtec je prostor, ki izraža ter ustvarja kulturo, je živ organizem, odprt v okolje. Iz vrtca se življenje širi v družine ter v mesto, med vsemi udeleženci pa se izvaja živahna izmenjava idej in demokratična komunikacija (T. Devjak, 2008) • različnost otrok: velika pozornost je namenjena razvoju identitete vsakega posameznega otroka - na otroka gledajo kot na enkraten subjekt s pravicami in ne samo s specifičnimi potrebami (T. Devjak, 2008) • razvoj in uporaba vseh čutov v spoznavnem procesu: pedagoški koncept Reggio Emilia namenja posebno pozornost razvijanju sposobnosti opazovanja, pri čemer naj bi otrok uporabil in razvijal vsa čutila, tudi tista, ki so običajno bolj zapostavljena (tip, okus, vonj). (T. Devjak, 2008) • spodbujanje in omogočanje različnih oblik izražanja: avtorji koncepta Reggio Emilia so kot eno od izhodišč sprejeli misel, da se vsak otrok rodi s sto jeziki, a kaj hitro mu ostane le eden, saj ostalih devetindevetdeset zanemarjamo in jih ne razvijamo. V konceptu Reggio Emilia zato zavestno spodbujajo vse oblike otrokovega izražanja (gib, mimika, barva, risba, lutka, ritem, glasba, govor) ter mu omogočajo, da lahko na različne načine izrazi odnos do sebe, drugih, narave, prostora in časa, v katerem živi (T. Devjak, 2008) • prednost učenja pred poučevanjem: v konceptu izhajajo iz stališča, da ne smemo nikoli poučevati otroka v tem, česar se ne bi mogel naučiti sam (T. Devjak, 2008) • kakovostna interakcija in komunikacija: pedagoški koncept Reggio Emilia zelo poudarja interakcijo in komunikacijo: druženje, povezovanje in sodelovanje med vsemi udeleženci v vzgojnem procesu (T. Devjak, 2008) • timsko delo vzgojiteljev in ostalih delavcev v vrtcu: kakovostno timsko delo zagotavljajo najprej z zaposlitvijo dveh vzgojiteljic/vzgojiteljev v oddelku, ki opazujeta in interpretirata dejavnosti, pojave in probleme z različnih zornih kotov (T. Devjak, 2008)

Slika 58, 59: Spodbujanje otroške radvednosti in usvarijalnosti.

Vir: Play +, 2010. Soft +, arredi per infanza. (online) Dostopno na: http://www.playpiu.it/play+/home.html

• projektno delo: pomaga otrokom poglobiti in izpopolniti smisel za dogodke in pojave v svojem okolju (T. Devjak, 2008) • dokumentacija in arhiviranje izdelkov ter življenja in dela v vrtcu: dokumentacija vključuje opazovanje, transkripcijo tonskih zapisov in fotografije. Različni materiali, ki nastajajo v vzgojnem procesu otrok oz. prikazujejo ustvarjanje in učenje otrok ter delo in življenje vrtca, so predstavljeni na različnih mestih v vrtcu in izven vrtca. (T. Devjak, 2008) • prostori v vrtcu: vrtec Reggio Emilia je prostor, ki omogoča stike med odraslimi in otroki ter predstavlja okolje, kjer naj se dobro počutijo otroci, vzgojitelji in starši, zato je prostor 'tretji vzgojitelj'. (T. Devjak, 2008) Tudi v Sloveniji od leta 2009 Pedagoška fakulteta izvaja program Profesionalnega usposabljanjastrokovnih delavcev za izvajanje elementov posebnih pedagoških načel koncepta Reggio Emilia na področju predšolske vzgoje.

(T. Devjak, 2008)

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

27

Sodobni pedagoški pristopi

Slovenski kurikulm za vrtce 2.3.4

Sprejeto na seji 26. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, dne 18.3.1999.

Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ima svojo osnovo v analizah, predlogih in rešitvah, ki so uokvirile koncept sistema predšolske vzgoje v vrtchih, kot tudi v sprejetih načelih in ciljih vsebinske prenove celotnega sistema vzgoje in izobraževanja. Je dokument, ki na eni strani spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, na drugi strani pa z novejšimi teoretskimi pogledi na zgodnje otroštvo in iz njih izpeljanimi drugačimi rešitvami in pristopi dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo v vrtcih.

V kurikulu za vrtce so prepoznana tako temeljna načela in cilji predšolske vzgoje, kot tudi spoznanja, da otrok dojema in razume svet celostno, da se razvija in uči v aktivni povezavi s socialnim in fizičnim okoljem, da v vrtcu v interakciji z vrstniki in odraslimi razvija latno družabnost in individualnost.

Slovenski kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki je namenjen vzgojiteljem, pomočnikom vzgojitelja, ravnateljem, svetovalnim delavcem; je dokument, ki ob rabi strokovne literature in priročnikov za vzgojitelje omogoča strokovno načrtovanje in kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu, ki se na ravni izvedbenega kurikula razvija in spreminja, pri tem pa upošteva neposredno odzivanje otrok v oddelku, organizacija življenja v vrtcu, vpetost vrtca v širše okolje.

(Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005)

čim bolj pestra ponudba vsebin, dejavnosti, metod.

(Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005)

3. Našelo enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki ter načelo multikulturalizma: - omogočanje enakovrednih pogojev za optimalni razvoj vsakega otroka - upoštevanje razlik glede na starostno obdobje, spol, socialno in kulturno poreklo, svetovni nazor in ustvarjanje pogojev za njihovo izražanje. (Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005)

8. Načelo pogojev za uvedbo novega kurikula: - stalno strokovno spopolnjevanje delavcev v vrtcu - pri načrtovnanje novega kurilula je treba natančnp navesti in opisati potrebne pogoje za njihovo izvedbo, ter jih postopoma tudi zagotoviti. (Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005)

4. Našelo omogočanja izbire in drugačnosti: - na ravni načrtovanja dejavnosti in na ravni organizacije tako prostora kot časa, ki omogoča otrokom, da izbirajo med različnimi dejavnostimi in vsebinami glede na njihove želje, interese, sposobnosti, razpoloženje ipd., pri čemer je zelo pomembno, da gre za izbiro med alternativnimi dejavnostmi in vsebinami, ne pa za izbiro med sodelovanjem in nesodelovanjem, aktivnostjo in neaktivnostjo, »usmerjeno zaposlitvijo« in prosto igro. (Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005)

5. Načelo spoštovanja zasebnosti in intimnosti: - organizacije prostora in časa, ki otroku omogoča umik od skupinske rutine oz. izražanje individualnosti pri različnih dejavnostih, - komunikacija, ki otroku omogoča, da ne govorijo, rišejo, pojejo o nečem, kar želijo ohraniti zase.

OSNOVNA NAČELA KURIKULA ZA VRTCE:

(Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005)

1. Načelo demokratičnosti in pluralizma: - različni programi, teoretski pristopi in metode dela, - fleksibilnost v prostorski in časovni organizaciji življenja in dela v vrtcu. (Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005)

6. Načelo uravnoteženosti: - med otrokovimi razvojnimi značilnostmi na eni in kurikulumom na drugi strani, - zagotovljene morajo biti aktivnosti z veh področij dejavnosti in spodbujati vse vidike otrokovega razvoja, hkrati pa aktivno spodbujati in odpirati široko polje pravice de izbire in drugačnosti ter možnost za poglobljen razvoj določenega področja. (Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005)

2. Načelo odprtosti kurikula, avtonomnosti ter strokovne odgovornosti vrtca in strokovnih delavcev v vrtcu: - kurikulum je odprt za uvajanje različnih posebnosti okolja, otrok ter staršev, za uvajanje avtonomnosti vrtca ter vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev v vrtcu ter za prilagajanje različnim spremembam, - vzgojiteljem in njihovim pomočnikom mora biti omogočena

spoznanj edukacijskih ved ter kulturoloških študij.

(Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005)

7. Načelo strokovne utemeljenost kurikula: - z vidika specifičnih značilnosti razvoja in učenja predšolskih otrok, z vidika znanstvenih spoznanj, s širšega vidima

9. Načelo horizontalne povezanosti: - Povezovanje dejavnosti različnih področij dejavnosti v vrtcu in pri tem različnih vidikov otrokovega razvoja in učenja, - izbor tistih vsebin, metod in načinov dela s predšolskimi otroki, ki upoštevajo specifičnost predšolskega otroka in zato v največji meri omogočajo povezavo različnih področij dejavnosti v vrtcu. (Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005) 10. Načelo vertikalne povezanosti oz. kontinuitete: - med družino in vrtcem - med prvim in drugim starostnim obdobjem, ki nista absolutno ločljiva in se dopolnjujeta skozi celotno predšolsko obdobje. (Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005) 11. Načelo sodelovanja s starši: - Staršem mora biti dostopno pisno in ustno obvestilo o različnih ponudbah programov v vrtcu, - Starši imajo pravico do sprotne izmenjave informacij in poglobljenega razgovora o otroku s strokovnimi delavci v vrtcu, - starši imajo pravico sodelovati pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu in v oddelku ter po dogovoru z vygojiteljico aktivno sodelovati pri vzgojnem delu, pri tem pa morajo starši upoštevati strokovno avtonomnost vrtca.

(Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005)

12. Načelo sodelovanja z okoljem: - upoštevanje različnosti in možnost uporabe naravnih in družbeno-kulturnih virov okolja v najbližjem okolju vrtca, - upoštevanje naravnih in družbeno-kulturnih specifičnosti okolij, iz katerih prihajajo otroci.

(Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005)

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

28

Sodobni pedagoški pristopi

Slovenski kurikulm za vrtce 2.3.4

13. Načelo timskega načrtovanja in izvajanja predšolske vzgoje ter strokovnega spopolnjevanja: - strokovnega osebja znotraj oddelka, med oddelki in znotraj vrtca - vrtvev med sabo ter vrtcev z drugimi vzgojno-izobraževalnimi, strokovnimi institucijami.

(Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005)

14. Načelo kritičnega vrednotenja: - na ravni interakcij znotraj oddelka, pravic in odgovornosti staršev, na ravni vrtca in na ravni lokalne skupnisti.

15. Načelo razvojno-procesnega pristopa: - V ospredju predšolske vzgoje je otrokov vsesplošni (duševni in telesni) razvoj in v tem temeljnem okviru ustvarjanje zanj posebnih ved, - cilj učenja v predšolski dobi je sam proces učenja, katerega cilj niso pravilni in nepravilni odgovori, temveč spodbujanje otrokovih lastnih (simbolnih, fantazijskih in domišljijskih) strategij dojemanja, izražanja, razmišljanja itn., ki so zanj značilne v posameznem razvojnem obdobju.

notranjih kot zunanjih površin), - zagotavljanje zasebnosti in intimnosti - zagotavljanje fleksibilnosti in simulativnosti prostora (ureditev igralnice naj se spreminja glede na starost otrok in glede na dejavnosti, ki v igralnici potekajo).

(Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005)

Organizacija prostora mora biti fleksibilna do take mere, da nudi možnosti za organizacijo dejavnosti, ki potekajo v vsej skupini hkrati, za dejavnosti, ki potekajo v manjpih skupinah, vedno pa mora biti zagotovljen tudi prostor (»hiša«, »grad«, »skrivnostni kotiček«, »šotor«), kamor se otrok lahko za določen čas umakne. Priporočljivo je, da so v vsaki igralnici na voljo razni paravani, improvizirane pregradne stene ali stojala, lahko tudi nizke omare, police, s katerimi je mogoče

prostor pregrajevati v več manjših oddelkov, kotičkov, zalivov, ki nastajajo in se spreminjajo glede na delavnosti in jih praviloma sooblikujejo tudi otroci. Zaželeno je, da so v stalnih kotičkih oz. v igralnici ves čas na voljo različne igrače in drugi nestrukturirani igralni materiali (npr. ogledala, škatle, blago, obleke za igre raznih vlog, različne snovi), knjige (za različna področja dejavnosti), slike, kiparski izdelki, in sicer tako, da so na dosegu otrokvih rok . Igralnice in hodniki v vrtcu naj bodo opremljeni z izdelki otrok, v katerih je prepoznavna njihova individualnost in ustvarijalnost. Za sledenje načela odprtosti oz. fleksibilnosti in izbire sta pomembna tako količina kot vrsta prostora, zunanja in notranja ureditev, dostopnost zunanjih površin, število in raznolikost notranjih prostorov – vse skupaj v veliki meri sodoloča kakovost življenja otrok v vrtcu. (Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005)

(Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005)

16. Načelo aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti verbalizacije in drugih načinov izražanja: - Stalna skrb za sprotno zagotavljanje udobnega in za učenje spodbudnega okolja, ki omogoča izhajanje tako iz vzgojiteljevega načrtovanega usmerjanja, kakor tudi iz otrokovih samoiniciativnih pobud, - v ospredju učenja predšolskih otrok je razvijanje občutljivosti in zavesti o problemih, - enako kot posredovanje racionalnih odgovorov ali rešitev posamezne vede je pomembno spodbujanje ter navajanje na uporabo različnih strategij in pripomočkov pri iskanju odgovorov. (Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005) PROSTOR KOT ELEMENT KURIKULA Pomemben element kurikula, v katerem je poudarjena pravica do izbire, je organizacija prostora in časa, ki sledi pomembnim načelom: - organizacija zdravega, varnega in prijetnega prostora (tako

Slika 60: Spoštovanje drugačnosti. Vir: http://iuliapr.wordpress.com/2008/04/

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

29

ZASNOVA

3

Prostorsko vrednotenje 3.1 Analiza kraja 3.2 Predstavitev območja obdelave 3.3 Analiza obstoječega kompleksa 3.4 Reference 3.5

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

30

Zasnova

Prostorsko vrednotenje 3.1 OBČINA DOBREPOLJE Geografski kazalci: Regija: Dolenjska Velikost občine: 102 km2 Nadmorska višina: 429m Demografski kazalci: Prebivalcev: 3535 (kraj Videm 453) Žensk: 1795 Moških: 1749 Družin: 926 Letni naravni prirast: 0,50% (SLO 0,04%) Občina Dobrepolje se razprostira na območju dveh povezanih kraških dolin, Dobrepoljske in Struške, ki ležita med Malo goro in Tisovško planoto. Občina je začela delovati 1.1.1995.

Meji na občine Grosuplje, Ivančna Gorica, Žužemberk, Kočevje, Ribnica in Velike Lašče. Dobrepolje je suho kraško polje približno 35 km južno od Ljubljane. Leži v dinarskem svetu in ima obliko trikotnika. Najvišje je v severnem delu, kjer seže do 450 m nadmorske višine, na jugu pa je skoraj štirideset metrov nižje. V severnem delu je polje široko približno tri kilometre, proti jugovzhodu se oži in konča v

Strugah. Ta del kraškega polja ima precej ponikalnic, pogosto je poplavljeno, saj je v Strugah precej manjših izvirov ob stiku ravnine in hribovja na zahodu. Polje je dolgo štirinajst kilometrov.

Grb občine: Tako ime kot tudi grb občine opišeta Dobrepolje s Strugami kot pokrajino, kjer se na enem mestu stikata zelena narava, rodovitna obdelovalna polja s svojo žitno zlatorumeno barvo, modro nebo, moč vode ter temne globine jam. Na drugi strani grba pa je v Dobrepoljsko struški dolini prepoznaven simbol zvona, ki opiše tako značaj krajine z mnogoterimi cerkvicami, ki krasijo vasi ter njeno okolico, dobre pevce ter navsezadnje tudi srce preprostega človeka, ki s svojo pridnostjo in preprostostjo izkorišča naravne danosti svojega okolja.

Gospodarstvo Valvasor je zapisal, da so se vsi Dobrepoljci ukvarjali s trgovino s soljo in da so v svetu bolj znani kot doma. Sol so menjali za žito. Tradicionalne trgovske poti z obmorskimi kraji, zlasti s Trstom, so bile žive vse do prve svetovne vojne.

Določeni posamezniki so trgovali tudi z živino, zlasti z voli, ki

so jih v čredah gnali v Trst. Drugi so tam trgovali z jajci, perutnino, maslom in drugimi pridelki. Jeseni so številni domačini v skupinah služili z delom v slavonskih šumah; spomladi so se vračali na delo na svoje kmetije. Drugi so zime preživljali na Dunaju in si s peko kostanja iskali dodatni zaslužek. V zadnjih desetletjih 19. stoletja je tudi Dobrepolje zajel val izseljevanja v Ameriko, ki je trajal vse do 1. svetovne vojne. Pravi razcvet je doživelo dobrepoljsko kmetijstvo ob koncu 19. stoletja, in sicer z razvojem zadružništva, ki je pospeševalo umnejše gospodarjenje na kmetijah, zadružno organizirano sirarstvo, rejo plemenske živine in zadružno organizirano prodajo pridelkov. Dobrepolje je postalo pomembno podeželsko zadružno žarišče. V ta čas segajo tudi poročila o izdelovanju zobotrebcev v Dobrepolju. Ta domača obrt je vse 20. stoletjepomenila pomemben dodaten vir dohodkov.

Velika pridobitev za Dobrepolje in Struge je bila zgraditev kočevske železnice leta 1893. Železnica je omogočila razvoj večjih obrtniških obratov na Ratikah južno od Vidma (parni mlin, žaga, pozneje še stolarna -ta je prerasla v sodobni industrijski obrat) in apnenico v Predstrugah (današnji kamnolom). Železnica je omogočila, da se je po vojni razcvetela tudi lesna trgovina s Hrvaško in Italijo.

Slika 61: Grb občine, Slika62: Lega občine glede na Slovenijo, Slika 63: Zemljevid bližnje okolice Vidma. Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Dobrepolje

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

31

Zasnova

Prostorsko vrednotenje 3.1 VIDEM Vas Videm je upravno, kulturno in izobraževalno središče občine Dobrepolje. Leži v osrednjem delu Dobropoljske doline. Razdeljena je na Veliki in Mali Videm. Na Velikem Vidmu, ki se razteza severozahodno od cerkve sv. Križa proti vasi Predstruge, so živeli posestniki, razmeroma veliki kmetje.

Na Malem Vidmu, južno od cerkve, pa je poleg cerkve in župnišča (samostojna župnija je bila ustanovljena leta 1260; pred tem je bila del župnije Šentvid pri Stični) počasi nastajala tudi druga upravna struktura s pomembnimi ustanovami, kot so: šola, kmetijska zadruga, posojilnica, pošta, gostilna, ambulanta, banka, občina, itd.

Prva pisna omemba naselja se je pojavila razmeroma pozno, šele sredi 14. stoletja. Naselje je večkrat omenjeno kot “vas ob

župniji”. Za nastanek mesta Videm pa je najverjetnejša trditev, da izhaja iz nemškega izraza “widhem”, ki pomeni cerkveno posestvo. Velik del polja okrog cerkve je bil res v lasti župnije.

Na nekdanjih zemljiščih župnije Dobrepolje je billeta 2006 zgrajen tudi Zavod sv. Terezije – dom starejših občanov.

Mali Videm je v zadnjih desetletjih po obsegu prerasel Veliki Videm, saj se je s širitvijo upravne strukture večalo tudi število prebivalcev in zgradb. Poleg župnijskega urada z mladinskim domom in veroučno zgradbo je na Vidmu tudi osnovna šola z vrtcem.

- Spominska soba pisatelja Frana Jakliča – Podgoričana (1868-1937), učitelja, zadružnega in kulturnega organizatorja, prenovitelja gospodarskega, kulturnega in družbenega življenja Dobrepolja in okolice;

Pomembno vlogo za razvoj družabnega življenja v kraju ima Jakčev dom, ki je središče kulturnega dogajanja. Zgrajen je billeta 1939 kot spomenik Franu Jakiču. V domu so našli svoj prostor kulturna in športna društva, kino, društvo upokojencev, strelsko društvo, knjižnica in glasbena šola, v njem pa so na ogled naslednje zbirke:

Zelo pomembno mesto na Vidmu je prostorsko in simbolno dolgo časa zavzemala Kmetijska zadruga, ustanovljena leta 1894 kot ena prvih zadrug in posojilnic rajfajznovega tipa na Slovenskem. Ko je bila leta 1911 zgrajena zadružna upravnotrgovska zgradba, je bila to takrat največja zadružna stavba na Dolenjskem. Zadruga je bila dolga leta nosilec razvoja in dela ter pobudnica izobraževanja Dobrepoljcev.

VIDEM

- Etnološka zbirka “Živimo z ljudskim izročilom”, obsega ljudsko umetnost in interier Dobrepoljske hiše; - Virtualna galerija Franceta Kralja – multimedijska predstavitev življenja in dela Franceta Kralja.

Na Vidmu delujejo pošta, zdravstveni dom z lekarno, banka in matični urad. Z upravnega vidika je bilo Dobrepolje do leta 1995 sestavni del občine Grosuplje, tega leta pa je postal samostojna občina v okviru upravne enote Grosuplje. Sedež občine je na Vidmu v nekdanji zgradbi osnovne šole (obnovljena stavba iz leta 1907).

Na Vidmu si je danes poleg Jakčevega doma mogoče ogledati še nekaj znamenitosti. V prostorih osnovne šole Dobrepolje si je mogoče ogledati zbirko grafik Toneta Kralja (1900-1975).

V središčuVidma stoji kapelica svetih bratov Cirila in Metoda, ki je delo Franceta Kralja (1895-1960), akademskega slikarja in kiparja.

Zlasti je pomemben spomenik z zapisanimi imeni žrtev s 1. svetovne vojne. Nekoliko odmaknjen od Kraljevega spomenika stoji spomenik žrtvam 2. svetovne vojne, ki ga dopolnjuje spominsko urejen del pokopališča na drugi strani cerkve.

Slika64: Kraj Videm. Vir: http://dpzdobrepoljestruge.blogspot.com/2009/05/infokontakt.html

Slika 65: Videm, center občine. Vir: osebni arhiv

Kar zadeva kulturno stavbno dediščino, velja opozoriti na Štihovo hišo, ki je bila konec 19. in v začetku 20. stoletja središče gospodarskega in kulturnega življenja Dobrepolja.

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

32

Z asnov a

Prostorsko v re d note nj e P Dobrepoljsko kulturno krajino oblikujejo strnjene vasi obcestne oblike. V starejših, kmečkih jedrih vasi se na obeh straneh osrednje vaške poti v harmoničnem nizu vrstijo kmečki domovi s hišami in gospodarskimi poslopji. Na vaško pot so po srednjeveškem vzoru usmerjeni s svojimi ožjimi, čelnimi fasadami. Na manjših in srednjih kmetijah so hlevi združeni s hišo v eno stavbno telo, v domove stegnjene oblike.

Za pritličnimi hišami so v globino stavbnega zemljišča ob sadnem vrtu postavljene gospodarske zgradbe: leseni podi in kozolci, ki tako značilno oblikujejo zunanjo podobo vasi.

Kašče – lesene ali zidane shrambe za pridelke in oblačila – so

li a : idems i ozolec. ir: ttp: eritage.net i slo orenine .stm

dobile prostor pod skupno streho s podom ali hlevom.

Domove so ob vrtovih, vaških poteh in stezah razmejevale žive meje iz gabra, plotovi iz krajnikov ali iz hrastovine.

Lepota tradicionalnih dobrepoljskih domov raste iz sozvočja s pokrajino, z uporabo stavbnih gradiv, ki jih je ponujalo domače okolje – kamen, les in slama. Zadnje slamnate strehe so se opečnim umaknile šele v zadnjih desetletjih. Kmečki domovi so spomenik načinu življenja, ki ga je uravnavala kmečka miselnost, prežeta s skrbjo za preživetje večinoma zelo velikih družin in oskrbo z živežem, pridobljenim na skromneje odmerjeni in nekdaj slabo rodovitni kraški zemlji.

Pritlični kubusi starih kmečkih hiš so bolj ali manj poenoteni in se harmonično zlivajo z gospodarskimi zgradbami doma.

3 .1

V nadstropje se dviga le kozolec toplar; manjši kmetiji je zadoščal manjši, enojni kozolec, imenovan samček. Po številu oken – štantov se je merila gospodarska moč kmetije. Rezljani strešni opaži, dekorativno profilirane “roke” – stavbni členi na številnih kozolcih in ohranjenih lesenih podih- so prava galerija oblikovalskih dosežkov domačih stavbenikov. Njihove mojstrovine so se ohranile do danes le na gospodarskih stavbah, v zadnji četrtini 20. stol. so namreč iz vasi izginile še zadnje lesene hiše. Do šestdesetih let20. stol. so bile v Dobrepoljski dolini le tri nadstropne kmečke hiše, vse združene z obrtno dejavnostjo (gostilna, trgovina). V vseh vaseh pa so se v večji ali manjši meri še ohranile značilne kamnite dobrepoljske pritlične hiše.

.sloveniali a : bli a tipične vasi v občini Dobrepolje. ir: ttp: maps.google.com

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

33

Zasnova

Analiza kraja 3.2

Kmetijska zadruga pokopališče Cerkev Sv. Križa Tuš supermarket Območje obdelave Občinska uprava

Podgorica

Stolarna Dobrepolje

Podpeč

Bruhanja vas

Slika68: Oftofoto Vidma.

Vir: Natečajno gradivo za šolsko športni center O.Š. Dobrepolje

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

34

Zasnova

Analiza kraja 3.2

Slika 69:

MORFOLOŠKA ANALIZA

Slika 70: 0

25

50

75

100

STRUKTURNA ANALIZA

0

25

50

75

100

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

35

Zasnova

Analiza kraja 3.2

glavna cesta

regonalna cesta

lokalna cesta

Slika 70:

PROMETNA ANALIZA

mirni promet

stanovanjska zazidava

sakralne stavbe

javna zazidava

Slika 71: 0

25

50

75

100

PROGRAMSKA ANALIZA

0

25

50

75

100

Idejni naÄ?rt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej GlaĹžar, u.d.i.a. MA (BIA)

36

Zasnova

Analiza kraja 3.2

polja

gozd

pogled

Slika 73:

ANALIZA ZELENIH POVRŠIN

višinska dominanta

žariščna točka

zaslon

živahna pot

rob

Slika 74: 0

25

50

75

100

ZAZNAVNA ANALIZA

0

25

50

75

100

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

37

Zasnova

Analiza kraja 3.2

Slika 76: Pogled na glavni trg Vidma

77 80

79 76

81

78

Slika 77: Pogled na Videm s severa

Slika 75:

ANALIZA POGLEDOV

0

50

75

100

125

Slika 78: Pogled na južni dostop v kraj

Slika 79: Pogled proti Tušu

Slika 80: Pogled na zažčiteni kozolec

Slika 81: Pogled proti športno izobraževalnem kompleksu čez polje.

Vir vseh slik: osebni arhiv

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

38

Zasnova

Predstavitev območja obdelave 3.3 OPIS LOKACIJE Izbrana lokacija za umestitev objektov na območju Šolsko športnega centra – JVIZ OŠ Dobrepolje meri cca. 28.000 m² - od tega je danes pozidanih površin približno 2928 m².

Izbrana lokacija je v bližini občinskega središča, z neposredno navezavo cestnega omrežja na lokalno cesto Videm – Mala vas ter na javno pot v neposredni bližini obstoječih objektov OŠ Dobrepolje in vrtca s povezavo na naselje Podgorica.

84

Umeščena je na obrobje naselja (stik Vidma z naseljem Mala vas) poleg obstoječih objektov OŠ Dobrepolje (z vrtcem) ter stanovanjskim območjem v okolici, približno 400 m od samega občinskega centra naselja Videm.

85

Objekti stojijo znotraj poselitvenega območja, namenjenega vzgoji in izobraževanju, na vmesnem prostoru med naseljema Videm in Mala vas. Preostalo območje te zaključene celote je namenjeno stanovanjski gradnji in ni v celoti zgoščeno pozidano.

87 89

Predvideni kompleks prostorsko zaokrožuje in zaključuje območje naselja ter s tem območja, ki je namenjen vzgoji in izobraževanju, in programsko dopolnjuje že obstoječo infrastrukturo predšolskega, šolskega in športnega programa (osnovna šola, vrtec, športna dvorana z zunanjimi športnimi površinami).

Zemljišče je na odprtem, ravninskem, osončenem prostoru (z vzhodne strani nižinski gozd Gorica), kar omogoča ugodno osončenostod jutra do večera ter dobro prezračenost.

Območje je delno pozidano, pretežno pa travnato in zaraščeno z drevesi. Ima že izoblikovano cestno infrastrukturo obstoječih objektov in površin.

86

88

Slika 82:

ANALIZA OBMOČJA OBDELAVE

Dostopi na parcelo

Obstoječi objekti

Parkirišče

Motorni promet

Travnate površine

Otroško igrišče

Poti pešcev

Gozdič

Športno igrišče

Slika 83: Ortofoto območja obdelave. Vir: Vir: Natečajno gradivo za šolsko športni center O.Š. Dobrepolje

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

39

Zasnova

Predstavitev območja obdelave 3.3

Slika 84

Slika 85

Slika 86

Slika 87

Slika 88

Slika 89 Vir vseh slik: Osebni arhiv

Pokrajina igre in učenja | Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

40

Zasnova

Predstavitev območja obdelave 3.3 OPIS OBSTOJEČEGA KOMPLEKSA Na lokaciji je danes lociran pretežno izobraževalni program z osnovno šolo ter vrtcem. Bruto površine obstoječih objektov JVIZ OŠ Dobrepolje (z vrtcem VVE Ringaraja) so naslednje: - površina prostorov OŠ Dobrepolje je cca 2800 m² ; - vrtcu Ringaraja je namenjenih cca 520 m²; - velikost športne dvorane je cca 560 m²; - zunanje športno igrišče v neposredni bližini šole obsega cca 200 m².

Celotna zazidana površina (vrtec + osnovna šola + telovadnica) je cca 2900 m².

Osnovni objekt JVIZ OŠ Dobrepolje s telovadnico (montažna gradnja) je bil zgrajen leta 1980 in je delno pritličen delno nadstropen objekt. V letih 1995-98 so mu dozidali del vrtca (enonadstropen objekt) na zahodnem delu kompleksa, s katerim je osnovna šola pridobila prostore celotne etaže v nadstropju, pritlični prostori dozidanega dela pa so namenjeni predšolskim otrokom oziroma vrtcu Ringaraja (ta ima tri igralnice v prostorih OŠ Dobrepolje).

OPIS OBSTOJEČEGA VRTCA Vrtec v Vidmu deluje od leta 1993. Z izgradnjo prizidka k šoli v letih 1995-98 so bili pridobljeni štirje oddelki. S povečanjem vpisa otrok v jasli so v šolskih letih 2004/05 in 2007/08 začeli prostore v pritličju preurejati v jasli, učilnice razredne stopnje v nadstropju prizidka pa v igralnice druge starostne skupine.To je samo kratkoročna rešitev za povečano vključenosti otrok v vrtec, ki se je v zadnjih letih močno povečala - samo v letošnjem letu s 75 na 90 odstotkov.

Trenutno stanje v vrtcu je: starostno obdobje 1-3 let: trije oddelki (42 otrok ) starostno obdobje 3-6 let: štirje oddelki (96 otrok)

uporabnikov, zato jo bo treba nadomestiti z novim večnamenskim športnim objektom.

OPIS ŠPORTNIH POVRŠIN Na jugovzhodni strani šole je poleg objektov asfaltno igrišče, ki po velikosti ne ustreza zahtevam uporabnikov. Površina igrišča je ponekod poškodovana in dotrajana. Igrišče je treba nadomestiti z novim, ki bo ustrezalo veljavnim normativom in sodobnim standardom. Navedeno velja tudi za obstoječo telovadnico. Tudi ta ne ustreza več standardom in zahtevam

OPIS PROMETNE UREDITVE Območje načrtovane prostorske ureditve leži ob lokalni cesti Videm – Mala vas (poteka v smeri vzhod - zahod) ter javni poti Videm - Podgorica (poteka v smeri sever - jug). Glavno prometno napajanje je predvideno prek javne poti (obstoječi odcep lokalne ceste), ki se v nadaljevanju navezuje na naselje Podgorica.

OPIS ZUNANJE UREDITVE Severozahodno od obstoječih objektov so med zelenimi površinami organizirana parkirna mesta. Na severozahodnem delu objektov so locirani tudi vsi vhodi v objekt. Južno od objektov je večnamensko športno dvorišče. Neposredno pred južno fasado vrtca je otroško igrišče za štiri oddelke vrtca. Na dveh med seboj povezanih parkiriščih pred vhodom v vrtec ter osnovno šolo je 30 urejenih parkirnih mest, namenjenih tako zaposlenim kot tudi obiskovalcem - staršem, ki pripeljejo otroke v vrtec ali šolo.

Šola

Vrtec

Telovadnica Slika 82: Južna fasada obstoječega kompleksa. Vir: Natečajno gradivo za šolsko športni center OŠ Dobrepolje Uprava / servis

Knjižnica Vhod

Slika 82: Programska analiza obstoječega kompleksa

Slika 82: Severna, vhodna fasada obstoječega kompleksa. Vir: Natečajno gradivo za šolsko športni center OŠ Dobrepolje

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

41

Zasnova

Reference 3.4

Vrtec Fuji 2007 Japonska Studio Takaharu + Yui Tezuka

Šole in vrtci Hermana Hertzbergerja Nizozemska Studio Herman Hertzberger

Kindergarten Vaduz 2002 Liechtenstein Vaduz Christen Adrian / Ritter Jon

- fleksibilnost tlorisa - brisanje mej med zunanjim in notranjim prostorom - uporaba naravnih materialov - stavba = učni pripomoček - vrtec = skupnost

- materializacija pojma; pokrajina igre in učenja - šola / vrtec je mesto v malem - povezovanje prostorov, brisanje fiksnih mej med njimi - odprtost stavbe navzven in navznoter

- stavba vrtca postane del pokrajine - zelena streha - zelena fasada

Slika 90, 91, 92, 93, 94: Vrtec Fuji Vir: http://www.earchitect.co.uk/japan/fuji_ kindergarten.htm Slika 95, 96, 97: H. Hertzberger Vir: Hertzberger, H., 2008.

Space and learning.

Rotterdam: 010 Publishers

Slika 98, 99: Vrtec Vaduz Vir: http://www.ch-arch.com/projects/kindergarten-vaduz/90.html

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

42

Zasnova

Reference 3.4

Vrtec Kiga 2004 Avstrija Alles Wird Gut Architekten

Projekti multisenzoričnih interierjev 2003-2010, Nemčija Die Baupiloten

Vzgojni pripmočki in igrala Reggio Emilia Velika Britanija Podjetje Feelgood designs

- gubanje talnih in stropnih površin - pokrajina teče skozi stavbo vrtca - prostorska artikulacija igralnice

- multisenzoričnost prostorov - uporaba različnih elementov za spreminjanje enostavnih prostorov v zanimive ambiente - vključenost otrok v oblikovanje prostora

- multifunkcionalnost elementov - multisenzoričnost elementov - spodbujanje igre, domišljije, gibanja

Slika 100, 101, 102, 103:vrtec Kiga Vir: http://www.alleswirdgut.cc/awg.php ?go=KIGA&view=txt

Slika 104, 105, 106, 107, 108, 109 : projekti die Baupiloten Vir: http://www.baupil oten.com/

Slika 110:Feelgood designs produkti Vir: Play +, 2010. Soft +, arredi per infanza. (online) Dostopno na: http://www.playpiu.it/play+/home.html

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

43

Predlog 4 Prostorska zasnova 4.1 Arhitekturna zasnova 4.2 Grafične podloge 4.3 Prostorski prikazi 4.4

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

44

Predlog

Prostorska zasnova 4.1 1. UMESTITEV IN OBLIKOVANJE VOLUMNA Obstoječi objekt ima trakasto obliko, njegova usmerjenost poteka v smeri jugozahod - severovzhod. Nova objekta povzemata obliko in orientacijo obstoječega objekta. S tem se v prostoru vzpostavita dva jasna pasova volumnov.

Na območju pasu novih objektov se nahaja obstoječi zeleni tampon, ki se kot kvaliteten ambientalni element ohrani, s tem pa se stavbni pas pretrga in razmakne.

Prav tako sta objekta nekoliko zamaknjena iz ravnine obstoječega kompleksa. Tako se velik volumen športne dvorane pomakne nekoliko dlje od šole, vmesni prostor se poveča, postane bolj razgiban in bolj kvalitetno osvetljen.

Pri oblikovanju volumna je imelo veliko vlogo tudi povezovanje objektov z obstoječo topografijo terena. Športna dvorana je potopljena v obstoječi nasip na parceli. S tem se

optično zmanjša velika masa volumna. Objekt vrtca je v veliki večini pritličen in tako ohranja kvalitetno osončenost in poglede v obstoječi stavbi za njim. Novi vrtec sicer zapre poglede pritličju obstoječe stavbe, vendar pa glede na to, da so tam lociran jasli, zaprt pogled ne predstavlja problema.

Objekt vrtca je dvovišinski v servisno/službenem delu. Ta del objekta je zamaknjen iz ravnine obstoječe stavbe in tako ne vpliva nanjo. Dvig volumna vrtca v tem delu oblikuje novo, višjo prostorsko dominanto, ki opozarja na vrtec in mu daje prepoznavno obliko.

Objekta sta sicer oblikovana zelo preprosto, a vendar kot del naravne topografije, s katero se povežeta z zeleno streho in fasado. Na ta način se kljub velikosti zlijeta z naravo in se ne tepeta z obstoječo, razbito in neenotno arhitekturo.

Slika 111: Nova volumetrična situacija

Slika 112, 113, 114: Koncept oblikovanja volumna, tloris

Slika 115, 116, 117: Koncept oblikovanja volumna, pogled

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

45

Predlog

Prostorska zasnova 4.1 2. ZUNANJA UREDITEV Nova ureditev območja in umestitev dveh novih objektov sta zasnovani tako, da se na parceli ustvarijo prostorski in funkcionalni pasovi, ki si med sebojlogično sledijo in se povezujejo.

Pas skoncentiranega prometa Vstopna ploščad pred obstoječo šolo in vrtcem. Predstavlja mejo in mehek prehod med zunanjim svetom in teritorijem vrtca in šole.

Pas obstoječih objektov.

Novi pas, ki se vzpostavi med obstoječim kompleksom in med novima objektoma ter pripada tako eni kot drugi strani. Ta prostor postane povezovalni člen med obstoječimi in novi objekti.

Pas novih objektov s cezuro obstoječega gozdiča.

Ploščad Obstoječi objekt ima vse vhode (v vrtec, šolo, knjižnico, servisne prostore) organizirane na severni stranici. Na severnem delu parcele, torej pred vhodno stranjo obstoječega objekta, je zasnovana velika vstopna ploščad, ki s svojo artikulacijo nakazuje vhode, oblikuje odprte površine, površine za sedenje, zelene otoke, servisni prostor. Ploščad se nadaljuje tudi mimo obstoječega objekta, vse do novega vrtca in športne dvorane. Tu se spet razširi in oblikuje odprt, artikuliran vhodni prostor v oba objekta. Pred vrtcem postane ploščad kar del otroškega igrišča, pred dvorano se povezuje s šolskimi zunanjimi površinami. Na ta način se integrira z okolico in briše ostre meje. Privlačna in igriva ploščad pa ni pomembna le iz prostorskega, temveč tudi iz psihološkega vidika dojemanja prostora. Za otroke je ključen prijazen prihod v šolo ali vrtec. Neformalen parter, kjer se lahko razvijeta igra in druženje in kjer so jasno nakazani vhodi v stavbe, je zato velika prostorska kvaliteta, ki zamenja obstoječa parkirišča in nejasne poti do vhodov v šolo.

Ob njej so razvrščena parkirišča, nadstrešnica za čakanje na šolski avtobus, prostor, kjer starši odložijo otroke, in parkirišče za avtobus. S koncentracijo prometa na severu se območje ohrani razmeroma neprometno, varno inprijazno otroški in športni igri. Iz krožne ceste se na zahodnem robu odcepi še en cestni krak, ki poteka po celotni dolžini parcele. Tudi ob tej poti so organizirana parkirišča. Vseh parkirnih mest je 58. Ob krožni cesti poteka kolesarska steza, po kateri se otroci lahko varno pripeljejo do šole. Za dostavo v šolo in vrtec sta urejeni dve poti.

Zelene površine

Točka srečevanja

Motorni promet

Pakirišča

Poti pešcev

Parkirišče BUS

Kolesarska steza

Nadstrešnica za čakanje avtobusa

Dostava

Kolesarnica

Športni park

Otroška igrišča Na območju sta dve otroški igrišči. Obe pripadata vrtcu, le da je eno namenjeno tudi popoldanskim obiskovalcev. Obe igrišči sta locirani v neposredni bližini vrtcev in tako skupaj določata prostor, namenjen najmlajšim.

Zeleni tampon Šolsko stavbo obkroža zeleni tampon, v katerem so oblikovane površine za pouk na prostem, za druženje med odmori in po pouku in za popoldanske obiskovalce. Športni park Športni park leži ob južni stranici parcele. S tem lahko funkcionira kot samostojna celota, hkrati pa se dobro povezuje s športno dvorano. Odmaknjen je od vidnega polja učilnic in igralnic, tako da ne moti dela v vrtcu in šoli. Park je namenjen različnim športnim dogodkom in popoldanskim dejavnostim.

3. PROMETNA UREDITEV

Slika 118: Koncept delitve zunanjega prostora

Glavnina prometa je locirana na severu območja, ob glavni prometni poti, na kateri promet poteka enosmerno in krožno.

Slika 119: Analiza nove prometne ureditve

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

46

Predlog

Arhitekturna zasnova 4.2 KONCEPT : VRTEC JE DEL POKRAJINE. STAVBA PREDSTAVLJA LE OKVIR, KI OMEJUJE TERITORIJ VRTCA.

Pokrajina steče čez vrtec.

Pokrajina steče skozi vrtec.

Slika 121, 122: Konceptualna shema

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

47

Predlog

Arhitekturna zasnova 4.2 TLORISNA ZASNOVA Vrtec ni zasnovan kot klasična institucionalna arhitektura z značilnim dolgim hodnikom in posameznimi, med sabo ločenimi prostori.

Objekt vrtca je oblikovan po načelih arhitekturne krajine, katere ključni elementi so odprt tloris, fleksibilnost prostorov, prehajanje funkcije med prostori, povezanost z naravo, odprtost navzven in navznoter. Da dosežemo tako vrsto arhitekture, ni nujno potrebno povečati kvadrature, temveč le drugače zasnovati, umestiti in povezati prostore.

Skupni prostor ni več ločen prostor, temveč je združen s hodnikom in drugimi komunikacijami. Tako se v stavbi vzpostavi nov, prostoren, multifunkcionalen prostor, s tem pa hkrati odpravimo utesnjujoč, ozek hodnik.

Naslednji korak pri snovanju pokrajine je umestitev dodatnih prostorov za igro v središče vrtca, med igralnice in skupni

komunikacijski prostor. S tem se odpre možnost za povečanje površine vseh igralnic in skupnega prostora.

Pomembni sta tudi vrsta in oblika mej med prostori. Ločnice med njimi ne smejo biti monolitne in nefleksibilne, temveč transparentne ali poltransparentne, z možnostjo odpiranja in zapiranja.

Na ta način se vzpostavi fizična in vizualna povezanost prostorov z okolico. Tudi prostori uslužbencev niso popolnoma ločeni in umaknjeni od otroškega dela vrtca. Ti prostori namreč sotvorijo odprto pokrajino, ki se v določenem delu povezuje s preostalim vrtcem.

V novem vrtcu torej vetrolovi, garderobe, dodatni prostori za igro, skupni prostor, komunikacije in igralnice skupaj tvorijo homogeno, organsko, povezano celoto. Stavba nima mrtvih kotov, hodnikov, temnih točk in »prepovedanih območij«.

Možnost povezovanja in ločevanja prostorov nudi veliko prilagodljivost ambientov, variabilnost prostora, različno uporabnost, ki se lahko prilagaja izvajanju programa.

Slika 122: Primer klasične, nefleksibilne, institucionalne tlorisna zasnova vrtca.

Slika 123: Primer odprte, fleksibilne, multifunkcionalne tlorisne zasnove vrtca.

Slika 124, 125, 126: Različni možni scenariji dogajanja v vrtcu, katere pogojuje odpiranje in zapiranje “mehkih” mej med prostori. Stavba se odpira navzven in navznoter. Uporabniki se ne prilagajajo stavbi, temveč jo prirejajo sebi in svojim trenutnim

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

48

Predlog

Arhitekturna zasnova 4.2 PROGRAMSKI SKLOPI Programsko je vrtec razdeljen na tri sklope: v pritličjusta sklop otroškega dela vrtca in sklop uslužbencev, v nadstropju pa servisni sklop. Vrtec ima tri glavne vhode za otroke in starše in en službeni vhod na severni stranici objekta.Na zahodni stranici je organizirana dostava za vrtec.

Terasa

Skupni prostor

Komunikacije

Vetrolov

Dodatni prostor za igro

Skupni prostori zaposlenih

Garderoba

Sanitarije

Shramba za igrače

Prostor za indovodualno delo

Igralnica

Uprava

Zunanja shramba za igrače

Zunanje sanitarije

Tehnično / servisni prostori

Otroški del z vsemi pripadajočimi prostori deluje kot enotna, homogena pokrajina. Organiziran je po trakastih funkcionalnih sklopih, ki si logično sledijo in se med seboj povezujejo.

Sklop uslužbencevin uprave sicer deluje kot samostojna celota, vendar je prav tako del pokrajine.Ta sklop sestavljajo: skupni prostor za vzgojitelje, sanitarije za vzgojitelje, ob južni fasadi locirani pisarni za podravnateljico in socialno delavko ter terasa za osebje. Preostalo osebje (ravnatelj, tajnik, računovodja, vodja prehrane) ima prostore v obstoječem vrtcu. V ta sklop je vkomponirana še shramba za igrače, kamor zaidejo tudi otroci. Na ta način prostori odraslih niso več stigmatizirani kot odmaknjeni, »prepovedani« prostori, saj jih imajo otroci priložnost obiskati in spoznati.

Servisni sklop vrtca je postavljen v prvo nadstropje. Tu se nahajajo pralnica, razdelilna kuhinja, pisarna za tehnične delavce in prostor za čistila. Lokacija teh prostorov v prvem nadstropju zagotavlja kvalitetno osvetlitev in prezračevanje servisnih prostorov. V zgornjem nadstropju je še kabinet za učne pripomočke in mirnejši prostor z mizo, ki lahko služi kot točka oddiha za tehnične delavce alikot prostor za individualno delo vzgojiteljev. Ta sklop je zaradi specifičnih funkcij zasnovan klasično, s hodnikom in posameznimi, med sabo ločenimi prostori.

Komunikacijo med spodnjim in zgornjim nadstropjem zagotavlja komunikacijsko jedro s stopnicami in velikim dvigalom na severnem robu objekta. Glavna kuhinja za vrtec se nahaja v obstoječi, šolski stavbi. Od tam hrano s kombijem pripeljejo do novega vrtca, kjer jo dokončno pripravijo in razdelijo po skupinah. V obstoječi stavbi sta tudi strojnica in vsa ogrevalna tehnika za potrebe obeh vrtcev in šole.

Slika 127: Programska shema

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

49

Predlog

Arhitekturna zasnova 4.2 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA OBJEKTA Objekt je temeljen na temeljni plošči debeline 20 cm. Karakteristike temeljnih tal bodo dovoljevale napetosti pod ploščo vsaj 100 KN/m2. Računska vrednost modula reakcije tal ne bo nižja od 8000 kN/m3. Glede na majhno obtežbo objekta se predvideva, da debelina plošče zadošča pod vsem objektom.

Zaradi večjega števila daljših sten, ki obtežbo raznesejo bolj enakomerno po plošči, je prekoračenje nosilnosti temeljne plošče malo verjetno. Na mestih okroglih stebrov, ki podpirajo streho, bo v temeljno ploščo treba namestiti protiprebojne elemente (npr. Schoeck Bole ali Betomax Ancotech), po potrebi pa pod stebri tudi lokalno odebeliti temeljno ploščo. Po obodu celotne temeljne plošče teče AB rebro širine 30 cm, ki sega do globine 80 cm pod koto terena, s čimer preprečimo zamrzovanje tal pod temeljno ploščo in prevelike diferencialne pomike. Obodno rebro lahko opustimo, če se pod objektom izvede toplotna izolacija temeljne plošče.

Povsod uporabljamo beton trdnostnega razreda C25/30, razreda izpostavljenosti XC2 in granulacije dmax = 16 mm.

Uporabljamo armaturo S 500.

Objekt je večinoma pritličen. Stene in stebri tu podpirajo samo streho objekta, ki je izvedena iz lesnih linijskih nosilcev.

Predvidena je streha z intenzivno ozelenitvijo. Obe daljši stranici strehe sta previsni – konzola na severni strani meri 5 m, na južni pa 3 m. Višina glavnih lesenih previsnih nosilcev je nad podporo 150 cm (širina nosilcev je povsod 24 cm).

Višina nosilcev se proti koncu konzole zmanjšuje. Enako velja za smer proti notranjosti, kjer se višina nosilcev prilagaja razgibanemu stropu objekta (vendar se ne zmanjša pod najmanjšo dovoljeno statično višino). Prečno na smer konzolnih nosilcev poteka smer sekundarnih močnih nosilcev dimenzij 24/80 cm, ki premoščajo razpon do 11,4 m in zajemajo obtežbo iz 5,5 m širokega polja. Končni sekundarni nosilci strehe, ki tečejo po robu strešnih konzol, so dimenzij 24/50 cm. Pravokotno na sekundarne nosilce (in vzporedno s primarnimi previsnimi nosilci) tečejo špirovci strehe. Ti so dimenzij 24/44 cm, ob svetlobnikih pa 36/44 cm in premoščajo razpon do 7,9 m. Špirovci na krajših razponih so lahko manjši (16/24 cm). Raster vseh špirovcev je 83,3 cm – tako dosežemo optimalno izrabo OSB plošč na vrhu. Plošče so zaradi velike teže strehe debele 25 mm, oziroma po

zahtevah proizvajalca. Če debelina ne zadošča, zmanjšamo raster špirovcev na 62,5 cm in prilagodimo debelino OSB plošč. Vsi leseni linijski elementi strehe so trdnostnega razreda GL28h.

Strešna konstrukcija dvoetažnega dela objekta je podobna kot na pritličnem delu. Namesto sekundarnih nosilcev imamo lahko pravokotno na glavne nosilce špirovce dimenzij 16/24 cm, z izjemo sekundarnih nosilcev na koncu konzol.

Medetažna konstrukcija na tem delu je iz križno lepljene plošče debeline 25 cm v končnih poljih. Na vmesnem delu je plošča lahko tanjša. Trdnost lamel plošče mora biti najmanj C24.

Stene objekta so iz križno lepljenih plošč debeline 95 in 120 mm. Na dvoetažnem delu objekta lahko vse potresne sile

prevzamemo samo prek lesenih sten. Na preostalem delu objekta lahko v smeri sever-jug potresne sile prevzamemo z lesenimi stenami, v smeri vzhod-zahod pa imamo dovolj sten samo na oseh C in D. V oseh B in E moramo potresno obtežbo prevzeti z jeklenimi momentnimi okvirji. Jeklene stebre premera 30 cm togo vpnemo v temeljno ploščo. Po vrhu stebrov poteka jeklen nosilec, ki je prav tako togo spojen s stebri. Dimenzije stebrov načeloma zadoščajo za intenzitete potresov, ki se pojavljajo v Sloveniji. V primeru slabših tal, ki povečujejo učinke potresa, lahko stebre izvedemo tudi v sovprežni betonski izvedbi (votle jeklene cevi zalijemo z betonom in dodamo armaturo). Višina zgornje jeklene prečke v nobenem primeru ne bi presegla 40 cm (npr. HEB profil).

Trdnostni razred uporabljenega jekla je S235.

Slika 128: Aksonometrija konstrukcije.

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

50

Predlog

Arhitekturna zasnova 4.2 POŽARNA IN SPLOŠNA VARNOST Pritlični del objekt vrtca je od vseh sosednjih objektov oddaljen za več kot 15m (3 x višina vrtca; ki je 5m), kar je odmik ki izpolnjuje požarno-varnostni standard.

Zahtevana požarna odpornost ter zahtevi za izolativnost in celovitost konstrukcije praviloma na bodo presegle REI 30.

Objekt je pritličen in ima najdaljšo evakuacijsko pot krajšo od 10 m. Višje zahteve se lahko morda pojavijo na dvoetažnem delu konstrukcije, zaradi nekoliko daljše evakuacijske poti do stopnišča, vendar v nobenem primeru ne bi presegle REI 60.

Stene in strop konstrukcije bodo povsod oblečeni v mavčno-vlaknene plošče, ki so gorljivostnega razreda A. Svetlobniki se lahko izvedejo tudi kot lopute za odvod dima.

V vrtcu je avtomatsko javljanje požara in alarmiranje s pomočjo siren. Intervencijski dostop vozil je mogoč s severne, zahodne in južne strani objekta. Vsi materiali v stavbi vrtca so neškodljivi in otrokom prijazni. Otroško igrišče, vsa igrala zunaj in znotraj vrtca ter prav tako vse pohištvo izpolnjujejo

zahteve Pravilnika o varnosti otrok (Zakon o vrtcih (Ur.l. RS št. 12/96), Odredba o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Ur.l. RS št. 57/97 in 59/97) in Pravilnik o dokumentaciji v vrtcu (Ur.l. RS, št.

41/97).

ENERGETSKA RACIONALNOST OBEKTA Fasadni ovoj stavbe se delji na dve stekleni, panoramski steni, ter na zeleno fasado. Oba dela sta dimenzionirana glede na standard nizkoenergiskih hiš, kar pomeni, da je maksimalna toplotna prevodnost Umax=0,20 W/m2K. Nadstrešek na južni fasadi služi kot senčilo, ki v poletnem času preprečuje pregrevanje igralnic. V zimskih mesecih sončni žarki dosežejo igralnice, kar omogoča akumuliranje toplote. Za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode se izkorišča toploto podtalnice ali kamenine na lokaciji. Odločitev zavisi od globine podtalnice, njenega pretoka in sestave tal. Izbira se med toplotno črpalko voda – voda (podtalnica) ali zemlja – voda (kamnina), za kar se glede na potrebe šole, vrtcev in športne dvorane dimenzionira število potrebnih vrtin, vodnjakov. Trenutno se obstoječi obekti ogrevajo z oljem. Zalogovnik toplote s

črpalko se locira v obstoječi kurilnici v šoli.

V objektu vrtca je prav tako omogočeno naravno prezračevanje. S tem se izognemo higiensko oporečnim instalacijam z dolgimi razvodi in hrupu naprav za mehansko prezračevanje. Kontroliran zajem zunanjega zraka je predviden v skupnem prostoru. Z dovodom zraka se projektirano stalno temparaturo zniža na 20 stopinj Celzija. Zrak iz skupnega prostora potuje proti toplejšim prostorom skozi zvočno izolirane rešetke na vratih (rešetka pri tleh). Posamezni oddelki segrejejo zrak s stalni temparaturo na 22˚C – 24˚C in odpadni zrak kontrolirano oddaajo v okolico preko strešnega okna. Prisilno prezračevanje se namesti v servisnem delu objekta. Zelena, ravna streha je v celotni namenjena zbiranju deževnice za potrebe splakovanja stranišč in namakanu fasade ter okolice.

zgornje nadstropje obsoječega vrtca ima odprt pogled najkrajša razdalja med starim in novim vrtcem=18m

Slika 131: Osončenost vrtca pozimi.

Slika 133: uporaba odpadnih vod.

zgornje nadstropje obsoječega vrtca ima odprt pogled najdaljša razdalja med starim in novim vrtcem= 34m

Slika 129, 130: Vpliv vrtca na osončenost sosednjih objektov.

Slika132: Osončenost vrtca poleti.

Slika134: Možnost naravnega prezračevanja. Toplotna črpalka.

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

51

Predlog

Grafične podloge 4.3 0. URBANISTIČNA SITUACIJA M 1:2000 1. OŽJE URBANISTIČNO OBMOČJE M 1:1000 2. TLORIS P M 1:200 3. TLORIS N M 1:200 4. PREREZ A-A, S FASADA M 1:200 5. PREREZ B-B, J FASADA M 1:200 6. PREREZ C-C, V FASADA M 1:200 7. PREREZ D-D, Z FASADA M 1:200 8. TLORIS KONSTRUKCIJE M 1:200 9. AKSONOMETRIJA KONSTRUKCIJE 10. INTERIER 1 M 1:100 11. INTERIER 2 M 1:50 12. INTERIER 3 M 1:50 13. INTERIER 4 M 1:50 14. INTERIER 5 M 1:50 15. INTERIER 6 shema 16. DETAIL 1 M 1:20 17. DETAIL 2 M 1:20

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

52

Načrt 0: URBANISTIČNA SITUACIJA M 1:2500 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomsko delo Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju diplomantka: Ana Kosi mentor: doc.mag. Tadej Glažar u.d.i.a, MA(BIA) leto vpisa: 2004 leto diplomskega dela: 2011

53

Načrt 1: OŽJE URBANISTIČNO OBMOČJE M 1:1000 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomsko delo Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju diplomantka: Ana Kosi mentor: doc.mag. Tadej Glažar u.d.i.a, MA(BIA) leto vpisa: 2004 leto diplomskega dela: 2011

54

OPIS TLAKOV:

LEGENDA PROSTOROV: 1_ pokrita igralna površina 2_ vetrolov obiskovalci (3x) 3_ garderoba(2x) 4_zunanja shramba za igrače 5_individualno delo z otroci 6_osrednji prostor vrtca 7_ kotiček za starše 8_ sanitarije obiskovalci 9_ sanitarije osebje 10_ sanitarije otroci (6x) 11_dodatni prostor za igro (3x) 12_igralnica (6x)

180.30m2 18.16m2 37.75m2 18.35m2 17.16m2 266.68m2 15.53m2 5.5m2 5.5m2 12.90m2 38.65m2 64.7m2

13_ terasa (6x) 14_ vetrolov zaposleni 15_ zunanje sanitarije za otroke 16_ komunikacijsko jedro 17_ komunikacijski vozel 18_ skupni prostori osebja 19_ sanitarije osebje in invalidi 20_ shramba za igrače 21_ pisarna ravnatelj 22_ vetrolov na teraso 23_ pisarna socialna delavka 24_ terasa zaposleni skupaj

30.25m2 15.04m2 10.82m2 26.16m2 18.23m2 59.90m2 7.80m2 40.93m2 16.76m2 7.08m2 12.42m2 31.51m2 1129,60m2

macesnove deske: vodna ploščad vetrolovi in garderobe terase macesnove deske macesnov parket: prostor za dodatne dejavnosti igralnica prostori osebja keramika: sanitarije

Načrt 2: TLORIS PRITLIČJA M 1:200 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomsko delo Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju diplomantka: Ana Kosi mentor: doc.mag. Tadej Glažar u.d.i.a, MA(BIA) leto vpisa: 2004 leto diplomskega dela: 2011

55

LEGENDA PROSTOROV: 16_ komunikacijsko jedro 25_ kabinet 26_ komunikacije 27_ prostor za čistila 28_ pisarna za tehnično osebje 29_ razdelilna kuhinja 30_ pralnica skupaj

OPIS TLAKOV: 26.16m2 30.48m2 38.02m2 13.64m2 16.38m2 45.67m2 34.90m2 205.25m2

keramika: celotno nadstropje

Načrt 3: TLORIS NADSTROPJA M 1:200 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomsko delo Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju diplomantka: Ana Kosi mentor: doc.mag. Tadej Glažar u.d.i.a, MA(BIA) leto vpisa: 2004 leto diplomskega dela: 2011

56

Načrt 4: PREREZ A-A SEVERNA FASADA M 1:200 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomsko delo Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju diplomantka: Ana Kosi mentor: doc.mag. Tadej Glažar u.d.i.a, MA(BIA) leto vpisa: 2004 leto diplomskega dela: 2011

Prerez A-A

senzorična stena

otok wc vzgojitelji

akustična zavesa

ustvarjalna stena

stena iz zložljivih panelov

plezalna stena

otok igralni bazen

otok - vzpetina

otok wc starši

stena za starše

komunikacijsko jedro

Fasada sever

57

Načrt 5: PREREZ B-B JUŽNA FASADA M 1:200 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomsko delo Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju diplomantka: Ana Kosi mentor: doc.mag. Tadej Glažar u.d.i.a, MA(BIA) leto vpisa: 2004 leto diplomskega dela: 2011

Prerez B-B

Fasada jug

dostavna ploščad

skupni prostor zaposlenih

otroške sanitarije

skupni prostor igralnic 1 in 2

otroške sanitarije

otroške sanitarije

skupni prostor igralnic 3 in 4

otroške sanitarije

otroške sanitarije

skupni prostor igralnic 5 in 6

otroške sanitarije

58

Načrt 6: PREREZ C-C VZHODNA FASADA M 1:200 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomsko delo Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju diplomantka: Ana Kosi mentor: doc.mag. Tadej Glažar u.d.i.a, MA(BIA) leto vpisa: 2004 leto diplomskega dela: 2011

Prerez C-C

Fasada vzhod

športni park

vrtički odkrita terasa

pokrita terasa

spučen, mirni del igralnice

višji, živahni del igralnice

vožlišče med igralnico in skupnim prostorom

skupni prostor

garderoba

vhodna terasa

igralna ploščad

obstoječi vrtec

59

Načrt 7: PREREZ D-D ZAHODNA FASADA M 1:200 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomsko delo Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju diplomantka: Ana Kosi mentor: doc.mag. Tadej Glažar u.d.i.a, MA(BIA) leto vpisa: 2004 leto diplomskega dela: 2011

Prerez D-D

Fasada zahod

obstoječi vrtec

službeni vhod

komunikacijsko jedro

servisni in tehnični prostori

skupni prostor zaposlenih

nadkrita terasa

60

Tloris pritličja

Tloris nadstropja

Načrt 8: TLORIS KONSTRUKCIJE M 1:200 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomsko delo Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju diplomantka: Ana Kosi mentor: doc.mag. Tadej Glažar u.d.i.a, MA(BIA) leto vpisa: 2004 leto diplomskega dela: 2011

Tloris ostrešja

Reprezentativni prerez

61

Načrt 9: TLORIS KONSTRUKCIJE STENA; LEPLJENA LESENA PLOŠČA _ d=20cm MEDETAŽNA LEPLJENA LESENA PLOŠČA _ d=25cm TEMELJNA PLOŠČA _ AB d=20cm PRIMARNI LEPLJENI LESENI NOSILCI; sledijo obliki stropa_ d=25cm, h= 50cm - 150cm SEKUNDARNI LEPLJENI LESENI NOSILCI 24cm/80cm in 24cm/50cm ŠPIROVCI 16/24, L je manjši od 5m

0

1m 2m 3m 4m 5m

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomsko delo Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju diplomantka: Ana Kosi mentor: doc.mag. Tadej Glažar u.d.i.a, MA(BIA) leto vpisa: 2004 leto diplomskega dela: 2011

ŠPIROVCI 24/24 _ pod svetlobniki_ L je manjši od 5m ŠPIROVCI 24/44 _ L je večji od 5m ŠPIROVCI 36/44 _ pod svetlobniki_ L je večji od 5m ZAVETROVANJE_ jekleni H nosilec; h=40cm JEKLENI STEBRI _ fi=30cm

62

Načrt 10: INTERIER 1 M 1:100 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

PAS 1: VHODNA PLOŠČAD IN VETROLOVI

1 2

- Prostorna pokrita vhodna ploščad je pomembna iz vidika spoznavanja in druženja tako staršev kot otrok.

Vhod v stavbo je prostor, kjer se obiskovalci ustavijo in imajo možnost navezati stik.

- Ploščad služi tudi kot pokriti del igrišča. Glede na to, da se odpira tako na skupni prostor vrtca, kot na otroško igrišče, je to podaljšek tako enega kot drugega prostora.

- Vetrolovi so zamaknjeni izven fasadne linije. S tem artikulirajo fasado in dobro označijo vhode v vrtec.

Zasnovani so centralno, ciklično, kar je otrokom prijazna oblika, ki vzbuja občutek varnost.

PAS 2: GARDEROBE

diplomsko delo Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju diplomantka: Ana Kosi mentor: doc.mag. Tadej Glažar u.d.i.a, MA(BIA) leto vpisa: 2004 leto diplomskega dela: 2011

- Pas garderob predstavlja tampon med umazanim, zunanjim delom in čistim, notranjim delom vrtca.

3

4

PAS 3: SKUPNI PROSTOR - Vrtec je zasnovan brez koridorjev, kar omogoča svobodno gibanje po prostoru, različne rabe prostora, spreminjanje začasni prostorskih konfiguracij ...

- Vsa komunikacija poteka čez pokrajino, oz. skupni prostor, ki se povezuje na eni strani z naravo, na drugi strani pa z igralnicami.

- Sicer dolg in enoten prostor artikulirajo različne prostorske artikulacije, npr.: talne vdolbine, talne izbokline, mokri otoki, otoki vzgojiteljic, igralni bloki, plezalna stena, zavese,razgiban strop ...

PAS 4: PROSTOR ZA DODATNE DEJAVNOSTI - Z možnostjo zamejitve na obeh straneh lahko prostor deluje samostojno, glede na kontekst dela iin igre, pa lahko z umikom mej postane tako del igralnice kot del skupnega prostora. V tem prostoru se združujeta v delu in igri dve različni funkcionalni enoti vrtca.

- Ta prostor predstavlja vozlišče med igralnico in skupnim prostorom, med intimo in skupnostjo.

PAS 5: SANITARIJE

5

- Vsaka igralnica ima lastne sanitarije. Fizično so povezane z igralnico, vizualno pa tudi s prostorom za dodatne dejavnosti. So pomemben prostorski element, saj so edine fiksne fizične meje, ki razmejujejo prostor, ga artikulirajo in označujejo terirorije posameznih igralnic.

PAS 6: IGRALNICA - Zgornji del igralnice ima možnost fizične povezave s preostalim delom vrtca. Namenjen je izvajanju živahnejših dejavnosti.

- Spodnji del igralnice je spuščen pod nivo ostale stavbe. Vidno polje otrok se odmakne od aktivnosti, ki potekajo zunaj igralnic. Pogled skozi okno je usmerjen v mirno in zeleno pokrajino. V tem delu se ustvari intimni prostor, ki je namenjen mirnim dejavnostim in počitku.

6

PAS 7: TERASA - Terasa je pomemben element igralnice, saj se z njo igralnica lahko »raztegne« v naravo. To omogoča panoramska, steklena stena, ki se lahko popolnoma odpre in zabriše mejo med interierjem in eksterierjem.

63

Načrt 11: INTERIER 2 M 1:50

LESENA KLOP Lesene klopi so locirane na severni, vhodni terasi vrtca. Njihova oblika ustvarja razgibano pokrajino.

Spodbujajo socialne stike tako otrok kot staršev.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomsko delo Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju diplomantka: Ana Kosi mentor: doc.mag. Tadej Glažar u.d.i.a, MA(BIA) leto vpisa: 2004 leto diplomskega dela: 2011

GARDEROBNA OMARA Sestavljena je iz lesene školjke, mehke, oblazinjane notranjosti in zavese na sprednji stranici omare. Ko je zavesa zagrnjena, omara nima več izgleda klasične garderobe. Postane en od prostorskih elementov arhitekturne pokrajine, ki določa in opredeljuje prostor.

MOKRI OTOK V pokrajini vrtca sta dva mokra otoka. Prostorsko zmehčata skupni prostor, saj zabrišeta njenegove robove in ostre meje.

Znotraj otoka je sanitarni prostor (en za obiskovalce, drugi za zaposlene), na njegovi zunanji steni, pa so locirani otroški umivalniki, ki so namenjeni pitju, umivanju, potrebam pri umetniškem ustvarjanju in zalivanju rastlin.

Del zunanje stene otoka je oblikovan kot korito, v katerega se zasadi poljubne rastline, ki nato rastejo krog in krog sanitarnega bloka.

Rastline zasajene ob otoku nimajo le estetskega, temveč tudi vzgojni namen. Otroci se ob tem ko pijejo, spomnijo, da morajo "piti" tudi rastline. Na ta način se vzgaja otroški odnos živih bitij in uči povezovanje otroka z okolico.

64

VZGOJITELJIČIN OTOK V pokrajini ima posebn vlogo otok, kjer ima svoj stalni prostor vzgojiteljica. Razgibano oblikovan pohištveni element je namenjen uporabi tako vzgojiteljev kot otrok. Sestavljen je iz treh funkcionalnih sklopov; iz vzgojiteljičine mize, iz predalnika in iz oblazinjene sedalne površine, namenjene otrokom. Otok predstavlja prostorsko točko, ki vzbuja občutek varnosti. Otrok vedno ve, kje lahko najde vzgojiteljico, hkrati pa ponuja možnost, da se na zofi namenjeni otrokom, zadržuje neposredno ob njeji.

Načrt 12: INTERIER 3 M 1:50 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomsko delo Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju diplomantka: Ana Kosi mentor: doc.mag. Tadej Glažar u.d.i.a, MA(BIA) leto vpisa: 2004 leto diplomskega dela: 2011

TOPOGRAFSKI OTOK _ PLOŠČAD, VDOLBINA, VZPETINA Otok sestavljata dva elementa; lesena školjka, ki je potopljena v tla in blazine, ki zapolnjujejo školjko.

Igralo je lahko popolnoma integrirano v tla ali pa z različnimi postavitvami blazin razgiba pokrajino vrtca. Z različnimi prostorskimi konfiguracijami, se lahko razvijejo različni tipi igre in rabe prostora.

Blazine se na robovih lahko spnejo skupaj, spodnja stan pa je oblečena v nedrsljivo gumo. S tem je zagotovljena varna otroška igra.

TETRIS Sistem tetris je sestavljen iz trodimenzionalnih, modularnih blokov narejenih iz pene, ki se med seboj dopolnjujejo. Z njihovim zlaganjem se ustvarjajo različne tridimenzionalne kompozicije in pokrajine. Za otroke je pomembno, da lahko sooblikujejo prostor, saj se tako z njim lažje identificirajo.

Z gradbenimi bloki otroci artikulirajo in gradijo lastne prostore v njim lastnem merilu. Oblikujejo lahko svoja skrivališča, kotičke, labirinte, pokrajine in domišljijske skulpture. Ta igra razvija otrokovo logiko, razumevanje prostora in časa , geometrijo, koordinacijo, oz. psihomotoričnost.

65

IGRALNI BLOK Igralni blok ima več funkciji; je hkrati otroško igralo, akustična ter vizualna pregrada in učni pripomoček.

Sestavljen je iz lesenega ohišja, akustično izolativne stene in osmih koleščkov, kar omogoča njegovo mobilnost. Ker blok nima že v naprej določene funkcije oz.ne vsiljuje točno določene igre , lahko otroci s svojo domišljijo razvijejo mnogo različnih scenarijev; npr. se igrajo trgovino, zdravnike, delavnico, frizerja, gostilno, pisarno ... Več elementov skupaj lahko tvori hišico, kar je ena od najljubših otroških igral. Blok lahko služi tudi kot pregrada, oz. omejitev prostora, kjer določena skupina opravlja individualno delo. V tem primeru so pregrade dovolj visoke in akustično vzdržjive, da delo za njimi poteka mirno in otrokom prijazno.

Načrt 13: INTERIER 4 M 1:50 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomsko delo Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju diplomantka: Ana Kosi mentor: doc.mag. Tadej Glažar u.d.i.a, MA(BIA) leto vpisa: 2004 leto diplomskega dela: 2011

MIZA V vrtcu je miza eden najpomembnejših pohištvenih elementov. Ob njej otroci preživijo veliko časa ob izvajanju najrazličnejših dejavnosti (igranje, oblikovanje, risanje, pisanje, učenje, obedovanje).

Trapezno oblikovana miza v vrtcu sooblikuje organsko, fluidno krajino. Z njihovim različnim zlaganjem, se tvorijo zanimive konfiguracije, ki vsakič znova preoblkujejo prostor.

KORITO - KLOP Na terasi vsaki skupini pripada rastlinsko korito / klop za sedenje. V korito vsaka enota posadi rastline po lastni želji. Skrb za zunane rastline poglablja otrokovo zavedajne narave. Sajenje , zalivanje, opazovanje rasti, cvetenja, letnih časov; otrokovo opazovanje in sodelovanje v tem ciklu je odlično vzgojno sredstvo. Korito z lastnimi rastlinami hkrati služi kot sredstvo za lažjo identifikacijo prostora.

Prepoznavanje svoje terase, ki se po določenem elementuloči od drugih, je pomembno za otrokovo orientacijo.

66

PREGRADNA VITRINA Pregradna vitrina ločuje otroške sanitarije in prostor za dodatne dejavnosti.

Sestavlja jo leseno ogrodje satja, ki je na obeh straneh zaščiteno s pleksi steklom. Odprtine v obliki heksagonov so okna med dvema prostoroma, hkrati pa se v te niše lahko razstavi izdelke, ki poživijo tako en, kot drugi prostor.

Vitrina z otroškimi izdelki/elementi je pomembna z vidika otroškega označevanja lastnega teritorija, lažje identifikacije s prostorom in samooblikovajna svojega bivalnega prostora..

Spodnja vrsta satja je namenjena shranjevanju blazinicam, na katerih otroci sedijo, ko se igrajo na tleh. Da ima vsak otrok svojo blazinico je pomembno tako iz vidika občutka domačnosti, kot iz vzgojnega stališča. Otrok lahko blazinico nese kamorkoli v vrtcu, pa bo ta vedno zaznamovala njegov mikro prostor in mu s tem vzbujala občutek varnosti. Hkrati je pomembno, da se otroci za svojo blazinico naučijo skrbeti, jo pospraviti in z njo lepo ravnati.

Načrt 14: INTERIER 5 M 1:50 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomsko delo Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju diplomantka: Ana Kosi mentor: doc.mag. Tadej Glažar u.d.i.a, MA(BIA) leto vpisa: 2004 leto diplomskega dela: 2011

HIBRIDNA OMARA Hibridna omara je edini fiksni pohištveni element v igralnici. Združuje več funkcij, potrebnih za kvalitetno življenje v vrtcu.

1. SHRANJEVANJE_Omara ima zadostno število odprtih in zaprtih shranjevalnih površin, v katerih vzgojitelji in otroci hranijo igrače in druge pripomočke.

2. KUHINJSKI BLOK _ Kuhinja je pomemben in mnogokrat izpuščen element igralnice. Je simbol skupnosti, topline, družine in je srce doma. Ob druženje med kuho in ob skupnem obedovanju se tkejo pomembni socialni stiki.

Vključevanje otrok v pripravo hrane je pomemben del vzgojnega procesa.

3. AKVARIJ / TERARIJ_ Bližina živali in skrb za njih, je pomemben element vzgojnega procesa otrok. Otroci tako izgubijo strah pred njimi in naučijo se odgovornosti ter odnosa do živih bitij.

4. PREČNI BLOK Z VZGOJITELJIČINO MIZO _ Prečni blok omare je pregrada, ki deli igralnico na mirni in živahni del. Znotraj bloka je v centru igralnice vkomponiran vzgojiteljičin delovni prostor. Od tod ima dober pregled nad vso igralnico, nad sanitarijami in nad zunanjim, skupnim prostorom.

5. BLAZINE ZA SPANJE _ Narejene so iz kompaktne pene. Med tem ko otroci ne spijo, so pospravljene v posebnih predalih, v spodnjem delu igralnice in tako tvorijo močan akustični zid.

6. PREDALI ZA OSEBNE STVARI _ V mirnem delu igralnice imata po dva otroka skupaj svoj predal, v katerem hranita svojo odejico in lastne igrače ter zaklade.

67

1. SENZORIČNA STENA

4. STENA STARŠEV

To je stena, na katero so pritrjeni kosi različno obdelanih materijalov (les, plastika, kovina ... ).

Otroci s krkanjem po njih in tipanjem, spoznavajo različno naravo materialov, različno teksturo, strukturo, različne zvoke, vibracije.

Igralo spodbuja ustvarjalnost, razvijanje ritma, gibanje, spoznavanje narave ...

Starši danes predstavljajo pomemben člen pri soustvarjanju kurikuluma vrtca. Integracija družine v vrtec omogoča celovitejšo vzgojo in razvoj otroka. Stena staršem omogoča, da nanjo pripnejo svoje predloge, vprašanja in druge zanimive informacije. S tem komunicirajo med sabo in z osebjem šole.

Prav tako osebje na njej sproti objavlja vse pomembne informacije kontaktne podatke in zanimivosti.

2. USTVARIJALNA STENA

5. MEHKA STENA

Celotna stena v skupnem prostoru je kot tabla namenjena otroškemu ustvarjanju. Občutek svobode pri risanju po stenah, pri otrocih vzpodbuja kreativnost in domišljijo.

Dimenzija lista namreč ni več ovira... Seveda je prav tako pomembno, da se otrok nauči kje je dovoljeno risati in kje ne.

Akustična zavesa je ena od fleksibilnih meja v vrtcu. Hkrati je močan element pri oblikovanju prostorskega ambienta. Mehak, organski tekstil je prijazna, neformalna ločnica med dvema prostoroma. Ko je zavesa zagrnjena, se igralnica in njen podalšek popolnoma ločita od skupnega prostora vrtca. Zavesa torej vzpodbuja mir, intimo, koncentracijo, varnost ...

3. PLEZALNA STENA

6. ZLOŽLJIVA STENA

Stena za plezanje je enostavno in učinkovito otroško igralo. Otrokom predstavlja izziv, zabavo, premagovanje svojih lastnih meja...

Razvija ravnotežje, psihomotoričnost in koncentracijo.

Steno, ki delji igralnico od prostora za dodatne dejavnosti, oz. posredno od skupnega prostora, sestavljajo vrata in štirje akustični, zložljivi paneli. Vsak panel ima po ima dve okni; eno na višini otrok in drugo na višini odraslih.

Ko je stena razprta predstavlja jasno ločnico med prostori, hkrati pa še vedno omogoča omejeno vizualno povezavo med njimi. Ko so paneli zloženi, se fizična meja med prostori popolnoma zabriše, prostori se povežejo in povečajo.

Načrt 15: INTERIER 6 shematski prikaz Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomsko delo Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju diplomantka: Ana Kosi mentor: doc.mag. Tadej Glažar u.d.i.a, MA(BIA) leto vpisa: 2004 leto diplomskega dela: 2011

68

1 TEMELJI -polimerna bitumenska hidroizolacija - toplotna izlacija 5cm - AB venec 30 cm 2 TLA NOTRAJOST -parket macesen 1.5 cm - estrih s talnim gretjem 6 cm - ločilni sloj - toplotna izolacija 10 cm - polimerna bitumenska hidroizolacija - AB temeljna plošča 20 cm - podložni beton 5 cm - prod, dranažno nasutje 30 cm 3 TLA TERASA -macesnove deske 2 cm -sekundarni leseni nosilci 3 / 3 cm -primarni leseni nosilci 10 / 5 cm -neoprenski podložni trakovi 2 cm -naklonski beton 5-3 cm -AB temeljna plošča 10 cm 4 LESENO KORITO korito iz vezane lesene plošče z vgrajenim odvodom odvečne vode

Načrt 16: DETAIL 1 M 1:20 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomsko delo Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju diplomantka: Ana Kosi mentor: doc.mag. Tadej Glažar u.d.i.a, MA(BIA) leto vpisa: 2004 leto diplomskega dela: 2011

5 DRSNO OKNO - leseni okvir D=7 cm - steklo:2-slojno, 1x poseben nanos, plin argon - U okna = 1,0 W/m2K 6 SENČILO - kovinske zalužije za popolno ali delno zatemnitev prostora 7 ZUNANJA STENA POD NADSTREŠKOM - jeklenia podkonstrukcija zunanje fasade_škatlasti profili 5 cm - polimerna bitumenska hidroizolacija - toplotna izolacija 12 cm - KLH plošča 10 cm - toplotna izolacija 5cm - parna zapora - jeklena podkonstrukcija spuščenega stropa_škatlasti profili 5cm 8 VGRADNA TOČKOVNA LUČ 9 FASADNI ZAKLJUČEK - lesena fasada_macesnove deske 4cm - lesena podkonstrukcija 4cm - lesena gred 10 STREHA NAD TERASO - vegetacijska plast 15 cm _intenzivna ozelenitev - filc_filtrirna plast - dranažna plast 3 cm - zaščitna polipropilenska vlaknina 140g/m2 - toplotna izolacija - ekstrudirani poistiren 5 cm - polimerna bitumenska hidroizolacija, koreninsko odporna - naklonske deske_tvorijo naklon 2% - OPS deske 12.5 cm - špirovci 16 / 24 cm - kovinska fasadna podkonstrukcija_škatlasti profili 5 / 5 cm - primarni nosilec_lepljena lesena plošča - vodoodporna vezana plošča 3cm - po notranjem robu nadstreška poteka žleb 11 STREHA NAD IGRALNICO - vegetacijska plast 15cm, intenzivna ozelenitev - filc_filtrirna plast - dranažna plast 3 cm - zaščitna polipropilenska vlaknina 140g/m2 - toplotna izolacija - ekstrudirani poistiren 5cm - polimerna bitumenska hidroizolacija, koreninsko odporna - naklonske deske_tvorijo naklon 2% - OPS deske 12.5 cm - špirovci 24 / 44 cm - toplotna izolacija- ekstrudiran poistiren 20cm - parna zapora - OPS plošča 12.5cm - kovinska podkonstrukcija spuščenega stropa_škatlasti profili 5 / 5 cm - spuščeni strop, mavčno kartonasta plošča 2cm 12 LESENO STREŠNO OKNO - lesen okvir - steklo:2-slojno, 1x poseben nanos, plin argon - U okna = 1,0 W/m2K 13 PODKONSTRUKCIJA STREŠNEGA OKNA - kovinska zaščitna maska - filc, filtrirni sloj - zaščitna polipropilenska vlaknina 140g/m2 - toplotna izolacija 5 cm - polimerna bitumenska hidroizolacija, odporna na korenine - toplotna izolacija 10 cm - lesena KLH stena 6 cm - toplotna izolacija 2 cm

69

Tradicionalna islandska arhitektura 1 TLA_MEDETAŽA -keramika 1.5 cm - estrih s talnim gretjem 6 cm - ločilni sloj - toplotna in zvočna izolacija 12 cm - parna zapora - KLH plošča 15 cm

Lokacija: vas Glaumbær; Islandija Leto zidave: 18. in 19. stol.

2 STREHA - vegetacijska plast 15cm - filc_filtrirna plast - dranažna plast 30mm - zaščitna polipropilenska vlaknina 140g/m2 - toplotna izolacija - ekstrudirani poistiren 5 cm - polimerna bitumenska hidroizolacija, koreninsko odporna - špirovci 16 / 24 cm - toplotna izolacija- ekstrudiran poistiren 20 cm - parna zapora - OPS plošča 12.5 cm - spuščeni strop iz mavčno kartonastih plošč

Načrt 17: DETAIL 2 M 1:20 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomsko delo Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju diplomantka: Ana Kosi

Musée du quai Branly Arhitekt: Jean Nouvel Lokacija: Pariz, Francija Leto zidave: 2006

mentor: doc.mag. Tadej Glažar u.d.i.a, MA(BIA) leto vpisa: 2004 leto diplomskega dela: 2011

3 FIKSNO OKNO - leseni okvir D=70mm - steklo:2-slojno, 1x poseben nanos, plin argon - U okna = 1,0 W/m2K 4 MASKA OKNA -zaščitna, kovinska maska okoli okenjske odprtine - na zgornji strani je oblikovan žleb, ki omogoča odvodnjavanje vode iz zelene fasade

Flagsip trgovina Ann Demeulemeester

5 ZELENA FASADA - kovinske kasete, polnjene z vegetacijskim slojem 9cm - kovinska fasadna podkonstrukcija 5cm - toplotna izolacija 5cm - polimerna bitumenska hidroizolacija - toplotna izolacija 7cm - KLH plošča 10cm - toplotna izolacija 5cm - parna zapora - mavčno kartonasta plošča 2cm

Detail 2

Referenca sistema zelenih fasad

Arhitekt: Mass Studies Lokacija: Seul, Koreja Leto zidave: 2007

Reference zelenih fasad

70

Predlog

Prostorski prikazi 4.4

Slika: Shematska primerjava med obstoječim in pedvidenim stanjem v prostoru Slika: Pogled proti severni fasadi Slika: Vhodni nadstrešek Slika: Pogled proti južni fasadi Slika: Terase Slika: Igralnici povezani z dodatnim prostorom Slika: Igralnica Slika: Skupni prostor 1 Slika: Skupni prostor 2

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

71

Prostorski prikazi e atska pri erja a

ed o stoje i

in ped ideni

stanje

prostoru

Idejni naÄ?rt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej GlaĹžar, u.d.i.a. MA (BIA)

72

Prostorski prikazi

Pog l e d proti se v e rni f asad i

BRZOVLAK (Niko Grafenauer) V naši hiši že od mraka vozi pedenjbrzovlak.

V žilah se mu kri pretaka, kot peresce je lahak.

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

73

Prostorski prikazi

V h od ni nad stre š e k

Po vseh štirih v noč sopiha in igrače pelje spat.

Težko sope, težko diha, ko zavija okrog vrat.

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

74

Prostorski prikazi

Pogled proti južni fasadi

Nima kretnic, nima tira, le v neskončnost piska:Uuu! Na postaji ne zavira, vozni red je šel po zlu.

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

75

Prostorski prikazi T e rase

Brez premoga in kurjača črna je lokomotiva.

Sama vozi in obrača, nikdar ne počiva.

Takšen vlak lahko na dan trikrat prekrižari svet.Če pa je hudo zaspan, spet postane Pedenjped.

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

76

Prostorski prikazi

I g ral nic i pov e zani s skupnim , d od atnim

prostorom

SLIKAR (Niko Grafenauer) Danes je pri nas razstava cele zbirke pedenjslik.

Vrata, stene in oprava vse je polno pack in slik.

Idejni naÄ?rt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej GlaĹžar, u.d.i.a. MA (BIA)

77

Prostorski prikazi

I g ral nic a

Pedenjped je po kosilu kar brez platna in palete, s prstom, zmočenim v črnilu, upodobil tri portrete:

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

78

Prostorski prikazi

Skupni prostor

pedenjočka, pedenjmamo, zraven njiju pa, seveda, višjega za celo ramo, tudi sebe, Pedenjpeda.

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

79

Prostroski prikazi

Skupni prostor

Vendar je hudo minljiva takšnale slikarska slava.

Očka mnenja ne prikriva: nič kaj všeč mu ni razstava.

Prav veliko ne preudarja, kratek je in jedrnat.Samozvanega slikarja pri tej priči pošlje spat.

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

80

LITERATURA IN VIRI 5 - Day, C., 2007. Environment and Children. Oxford: Elsevier - Die Baupiloten, 2010. die Baupiloten. (online) Dostopno na :http://www.baupiloten.com - Dudek, M., 2000. Architecture of schools-The new learning environments. London - Dudek, M., 2008. Schools and Kindergarten-A design manual. Basel: Birkhauser Verlag AG - Devjak T., 2008. Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje elementov posebnih pedagoških načel koncepta Reggio Emilia. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta - Devjak t., Skubic D., 2008. Izziv pedagoškega koncepta Reggio Emilia. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta - Glažar, T., Hočevar P., Kapš, M., Kosi, A., 2010. Natečajni elaborat 19191: Šolsko športni center O.Š. Dobrepolje - Hertzberger, H., 2000. Space and the architect: lessions in architecture 2. Rotterdam: 010 Publishers - Hertzberger, H., 2005. Lessions for students in architecture, 5th revised edition. Rotterdam: 010 Publishers - Hertzberger, H., 2008. Space and learning. Rotterdam: 010 Publishers - Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005. Zakon o vrtcih (online) Dostopno na: http://predpisi.sviz.si/vzgoja%20in%20izobrazevanje/vrtci/1.html - Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 1999. Kurikulum za vrtce. (online) Dostopno na: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf - Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 1999. Programske smernice, predšolska vzgoja v vrtcu. (online) Dostopno na: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/ministrstvo/Publikacije/Programske_smernice_vrtec.pdf - Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005. Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. (online) Dostopno na: http://predpisi.sviz.si/vzgoja%20in%20izobrazevanje/vrtci/2.html - Ministrstvo za šolstvo in šport RS, 2005. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. (online) Dostopno na: http://predpisi.sviz.si/vzgoja%20in%20izobrazevanje/vrtci/3.html - Mostaedi, A., 2006. Preschool & Kindergarten Architecture. Barcelona: Carles Broto i Comerma - Občina Dobrepolje, 2010. Uradna stran občine Dobrepolje. (online) Dostopno na: http://www.dobrepolje.si/ - Občina Dobrepolje, 2009. Publikacija občine Dobrepolje. Dolina dragocenih danosti , dosežkov in izzivov. Dobrepolje: Občina Dobrepolje v sodelovajnu s Turističnim društvom Dobrepolje, turističnim društvom Podgora in društvom podeželskih žena Dobrepolje – Struge.

- Play +, 2010. Soft +, arredi per infanza. (online) Dostopno na: http://www.playpiu.it/play+/home.html - Reggio Emilia, 2006. Reggio Emilia (online) Dostopno na: http://zerosei.comune.re.it/inter/index.htm

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

81

Prostorski prikazi Programsko izhodišče; natečaj šolsko športni center OŠ Dobrepolje Zunanja ureditev

Mirujoči promet

V skladu z normativi je potrebno zagotoviti funkcionalno izrabo razpoložljivih zunanjih površin za potrebe izvajanja športne vzgoje, zunanjih igralnih površin in spremljajočih aktivnosti osnovne šole in vrtca. Načrtovati je potrebno kar največje možne travnate in parkovne površine oziroma zelene vertikalne in horizontalne tampone, primerne za pouk na prostem, igro in sprostitev. Predvsem: - zunanje športne površine: športno igrišče, tekalna steza, skok v daljino in peščeno igrišče za odbojko - otroško igrišče za potrebe otrok vrtca; igrišče mora biti uporabno tudi izven šolskega časa - dostopne in minimalne površine za mirujoči promet (dostopi, dovozi, parkiranje tako za potrebe vrtca, osnovne šole kot tudi športne dvorane, ...)

V okviru zunanje ureditve je treba podati predlog celovite zasnove ureditve in rabe odprtega prostora ob šoli, vrtcu in športni dvorani, z navezavami na širši odprti prostor.

Zasnova odprtega prostora mora rešiti funkcionalno rabo prostora za: - potrebe izvajanja pouka na prostem, - rabo prostora pred in po pouku, - varne dostope za pešce in kolesarje do vrtca, športne dvorane in šole (varen prihod v šolo), - pokrito kolesarnico, - zunanje otroško igrišče in površine za potrebe vrtca (z igrali za starostno obdobje 3 do 9 let v skupni površini cca. 350 m2 z možnostjo uporabe vseh igral tudi izven šolskega časa), - manjša programska jedra za zadrževanje zunaj (npr. čakanje na prevoz ipd.), - zunanja športna igrišča in -navezovanje območja na javne poti in širši javni odprti prostor.

Zunanje površine morajo omogočati tudi souporabo otrokom in ostalim krajanom po zaključku šolskih aktivnosti. Krajinska ureditev območja je ena od nalog natečajne rešitve. Krajinske značilnosti lokacije naj bodo »vgrajene« v zasnovo. Natečajniki naj v največji možni meri zagotovijo prelivanje notranjih in zunanjih površin po načelu sonaravnega bivanja (npr. možnost neovirane širitve dejavnosti iz notranjega prostora v zunanji v igralnicah vrtca, športnih prostorov). V veliki meri naj se ohranijo tudi obstoječe zelene kulise drevesnih struktur in ostalih travnatih površin.

Za potrebe novega in obstoječega vrtca ter za potrebe osnovne šole je potrebno zagotoviti zadostna parkirna mesta (skladno s pravilniki) za potrebe začasnega parkiranja staršev ter parkiranja za zaposlene.

- šola potrebuje 23PM (1PM/odd x 18 oddelkov + 5PM dodatno) - vrtec potrebuje 30PM (2PM/odd x 15 oddelkov) Skupaj je potrebno zagotoviti vsaj 53 PM. Zaželeno je, da je število parkirnih mest nekoliko večje od minimuma. Parkirna mesta za potrebe

nove športne dvorane se zagotavljajo na parkirnih mestih novega vrtca ter parkirnih mestih osnovne šole, vendar v popoldanskem oz. vikend turnusu, zato posebnih parkirnih mest za "popoldanske" uporabnike športne dvorane ni potrebno zagotoviti. Z upoštevanjem sočasne uporabe je torej potrebno skupaj zagotoviti vsaj 51 PM, poleg tega pa območje za kratkotrajno ustavljanje (kiss&go) staršev pri oddajanju otrok v vrtec ter kombi/avtobus postajališče. V primeru večjih tekem je potrebno zagotoviti tudi parkirno mesto oz. prostor za parkiranje avtobusa. Osebna vozila v tem primeru uporabljajo obstoječa parkirna mesta v neposredni bližini kompleksa, ki jih je kar nekaj.

Programsko izhodišče za vrtec Namembnost prostorov

Število

Površina

Pov. skupaj

vm2 A. IGRALNI PROSTORI Igralnice (21. čl.)

Rezervni prostor (za pove čanje št. oddelkov na 8) Ve čnamenski skupni (osrednji) prostor (24. čl.)

Dodatni prostor za dejavnost otrok (25. čl.)

Terasa (23. čl.) - zunanja površina, se ne všteva v seštevek notranjih površin SKUPAJ B. OSTALI PROSTORI Shramba igra č Garderobe za otroke in shramba za vozi čke (20. čl.)

Sanitarije za otroke (22. čl. ) Sanitarije za otroke na igriš ču (27. čl.)

Prostor za individualno delo z otroki (26. čl.)

Skupni prostori za strokovni del Prostor za pomo čnika ravnatelja Prostor za svetovalnega delavca Prostor za tehni čno osebje Kabinet za vzgojna sredstva in pripomo čke Shramba za vrtna igrala (28. čl.)

Sanitarije za strokovni del Razdelilna kuhinja Dvigalo za prevoz hrane in osebja Pralnica Č istila SKUPAJ C. KOMUNIKACIJE SKUPAJ PROSTORI ZA VRTEC (A + B + C) Razdelitev prostorov vrtca po namembnosti, številu in površini

6 2 1 2 4

vm 60 60 105 32 24

2

360 120 105 64 (96) 649

2 2 1

40 70 76 4 8 60 10 10 10 15 10 4 40 12 35 9

40 70 76 4 8 60 10 10 10 30 10 8 40 12 35 9 432 196 1.277

Idejni načrt za vrtec v Dobrepolju avtorica: Ana Kosi mentor: doc. mag. Tadej Glažar, u.d.i.a. MA (BIA)

82