Anita Kračun by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Magistrsko delo

IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA HOTELA BELLEVUE V LJUBLJANI Anita Kračun

Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a. Konzultant za konstrukcijo: doc. dr. Tomaž Slak, u.d.i.a. Konzultant za požarno varnost: doc. dr. Domen Kušar, u.d.i.a. Leto vpisa: 2008/2009 Leto in kraj izdelave: 2015/2016, Ljubljana

K A Z A LO

0. 0 POVZETEK

1. 0 UVOD

2. 0 LOKACIJA 2. 1 Makrolokacija 2. 1. 1 Osnovni podatki 2. 1. 2 Zgodovinski oris 2. 1. 3 Koncept prostora, naravna in kulturna dediščina 2. 2 Mikrolokacija 2. 2. 1 Lokacija 2. 2. 2 Grajeno 2. 2. 3 Krajina 2. 2. 4 Omrežje poti 2. 3 Hotel Bellevue 2. 3. 1 Zgodovinski oris 2. 3. 2 Register nepremične kulturne dediščine 2. 3. 3 Vrednotenje in analiza objekta 2. 2. 4 Zaznava in ocena ogroženosti objekta 2. 4 Urbanistične analize 2. 4. 1 Morfološka analiza polno/prazno 2. 4. 2 Analiza zelenih površin 2. 4. 3 Analiza prometnih površin 2. 4. 4 Zavarovana območja 2. 4. 5 Območja varstva pred hrupom 2. 4. 6 Plazljiva in erozijsko nevarna območja 2. 4. 7 Register nepremične kulturne dediščine 2. 4. 8 Zaznavna anliza

5 5 5 6 7 8 8 8 8 8 9 9 10 11 13 14 14 15 15 16 16 17 17 18

3. 0 TEORETSKA IZHODIŠČA 3. 1 Turizem 3. 1. 1 Uvod in oblike turizma 3. 1. 2 Slovenija 3. 1. 3 Ljubljana in turistična ponudba 3. 2 Hotel 3. 2. 1 Zgodovinski oris hotelov v Ljubljani

19 19 19 20 21 22 22

4. 0 PROJEKT

3. 2. 2 Nastanitveni obrat – hotel 3. 2. 3 Kategorizacija in luksuz 3. 3 Varovanje stavbne dediščine 3. 3. 1 Kulturna dediščina 3. 2. 2 Prepoznavanje in varovanje 3. 3. 3 Referenčni primeri arhitekturnih prenov na Slovenskem 3. 4 Svetloba in arhitektura 3. 4. 1 Svetloba v arhitekturi 3. 4. 2 Elementi naravne osvetlitve 3. 5 Referenčni okvir 3. 5. 1 Vander urbani resort 3. 5. 2 Grad Otočec 3. 5. 3 Hotel Kempinski Palace Portorož 3. 5. 4 Hotel Dodler Grand 3. 5. 5 Rosewood London 3. 5. 6 Hudson hotel 4. 1 Lokacija in ambienti 4. 2 Točke ohranitve 4. 3 Programska zasnova 4. 3. 1 Opis programske zasnove 4. 4 Koncept 4. 4. 1 Robni pogoji 4. 4. 2 Ideja 4. 5 Konstrukcijska zasnova 4. 6 Požarna varnost 4. 7 Energetska zasnova 4. 8 Neoviran dostop

23 24 25 25 25 26 27 27 27 28 28 29 30 31 32 33 34 34 35 36 38 40 40 41 42 43 44 44

5. 0 GRAFIČNE PRILOGE

45–77

6. 0 VIRI IN LITERATURA 6. 1 Literatura 6. 2 Spletni viri 6. 3 Zakonodaja 6. 4 Slikovno gradivo

77 77 77 77 78

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

0. 0 P O V Z E T E K

ABSTRACT The thesis at hand discusses the revitalisation of the area of Bellevue hotel in Ljubljana. The hotel is located at an elite location of Šišenski hrib hill. A hotel that was once a reputable beacon of prestige, which the city inhabitants used to visit to enjoy the view is now deserted and crumbling. A 100 years of decay left a strong mark and therefore, the object is in dire need of renovation. The conceptual design suggests an introduction of a new programme that would establish a direct link between the hotel and a Ljubljana street and connect it to the pulse of the town. The new construction would accentuate the presence of the hotel, however, we aimed for it not to interfere with the hill area and its cultural landscape more than necessary. The existing hotel building would, further, keep its spacial dominance in the area. Hotel Bellevue would maintain its status of a luxurious hotel and attract more of those local and foreign visitors looking for luxurious accommodation. An additional characteristic of the new suggested architectural solution is the gradual escalation of the object by its immitation of the hill's shape and its introversion in comparison with the old object. The area has a big tourist potential as it is located close to the old town centre and Park Tivoli, the biggest park in Ljubljana. Since the object is located close to the main traffic road, it is easily accessible by car and accessibility is of a high importance in case of hotel objects. The proposed conceptual design is merely a piece in the puzzle of reurbanization of the historical area of Stara Šiška. The revitalisation of the area in question would have a beneficial effect on the quality of space both for the future user and the town itself, as it would provide a link between the urban environment and the green part of town.

V magistrskem delu se ukvarjam z revitalizacijo območja hotela Bellevue. Hotel se nahaja na elitni lokaciji Šišenskega hriba. Nekdaj ugleden in prestižen hotel, kamor so meščani radi zahajali zaradi lepega razgleda, zdaj sameva in se podira sam vase. Stoletno propadanje je na kulturnem spomeniku pustilo močan pečat, zato je prenova objekta nujna. Idejna zasnova predvideva uvedbo novega programa, ki bi obstoječi hotel neposredno povezal z mestno ulico. Nova gradnja bi nakazovala prisotnost hotela, obenem pa bi na čim manjši način posegala v kulturno krajinsko območje hriba. Obstoječa hotelska stavba bi na tak način ohranila značilnost prostorske dominante območja. Hotel Bellevue bi ohranil status luksuznega hotela in bi s tem privabljal več domačih in tujih gostov, ki prej v ljubljanskem mestnem okolju niso našli zadovoljive luksuzne namestitve. Značilnost nove arhitekture je stopnjevanje objekta s posnemanjem oblike hriba in je v primerjavi s starejšim objektom introvertiran. Območje ima velik turističen potencial, saj se nahaja blizu starega mestnega jedra in največjega ljubljanskega parka Tivoli. Ker je objekt lociran ob glavni prometnici v center mesta, je lahko dostopen tudi z osebnim avtomobilom, kar je pri hotelih izrednega pomena. Idejna zasnova je le del sestavljanke v reurbanizaciji zgodovinskega območja Stare Šiške. Z revitalizacijo omenjenega območja bi tako bodoči uporabnik kot mesto pridobila na kvaliteti prostora, saj bi bila izpolnjena celovita poteza povezave urbanega okolja z zelenim delom mesta.

KEY WORDS: Hotel Bellevue, Ljubljana, renovation, Šišenski hrib hill, cultural heritage, luxury hotel, tourism

KLJUČNE BESEDE: Hotel Bellevue, Ljubljana, prenova, Šišenski hrib, kulturna dediščina, luksuzni hotel, turizem

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

1 . 0 UVO D

Tema Prenova celotnega območja pri hotelu Bellevue s spremljevalnim programom design hotela, ki je vez med starim hotelom in mestnim okoljem. Atraktivna arhitektura, oblikovno prilagojena za tuje in domače goste, ki si želijo nadstandardno storitev. Ohranitev in oživitev dominantne arhitekture na Šišenskem hribu. Problem Glavni problem območja je propadanje razkošne secesijske arhitekture na elitni lokaciji. Arhitektura je označena kot kulturni spomenik, zato se pojavijo omejitve s posegi v prostor in na objektu. Pojavlja se vprašanje, kako zadostiti zahtevam varstva kulturne dediščine in kakšne so potrebe sodobnega turizma, da bi objekt v takem prostoru zaživel. Namen in cilji Cilj magistrske naloge je oživitev degradiranega območja hotela Bellevue, s prikazom umestitve nove arhitekture v prostor. S tem bi mesto Ljubljana dobilo luksuzno namestitev, kar bi pripomoglo k večji prepoznavnosti mesta v svetovnem merilu. S takšno potezo bi prostor pridobil na kvalitetni povezavi urbanega in zelenega tkiva, kar bi območju vrnilo nekdanji prestiž, ki ga je včasih bil deležen hotel Bellevue. UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

2. 0 LO K AC I JA

2.1 Makrolokacija

2. 1. 1 Osnovni podatki

Ljubljana

01 Oblika Slovenije z lokacijo glavnega mesta

02 Grb Mestne občine Ljubljana

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Slovenija je manjša država (20 273 km2) z zavidljivo centralno lego v Evropi. V osrčju te raznolike države, v osrednjeslovenski regiji, se nahaja mesto Ljubljana, kjer je tudi sedež Mestne občine Ljubljana (MOL). Uvršča se v srednje velika evropska mesta. Površina mesta je 163,8 m2, v njem pa trenutno prebiva 287 218 prebivalcev. Mesto ima odlično strateško in prometno lego, zato je lahko dostopno. Od prvih večjih tujih mest, kot je na primer Budimpešta, je Ljubljana oddaljena približno 400 km, Dunaja 350 km, Benetk 250 km in Zagreba 140 km (povzeto po Mihelič idr., 2014, str. 10). To Ljubljani omogoča vodilen ekonomski položaj, zato je opaziti visoko stopnjo razvoja na kulturnem, znanstvenem in političnem področju (povzeto po www.ljubljana.si). 5

2. 1. 2 Zgodovinski oris

03_Vodnikov trg. Proslava 120-letnice Ilirskih provinc

Območje današnje Ljubljane je bilo že v zgodnjih časih privlačno za poselitev. Vpliv ugodne klime, dobre strateške lokacije in bližina vode so pomenili začetek mostiščarske kulture na Ljubljanskem barju. S tega področja so bile odkrite številne arheološke najdbe, ki to potrjujejo. Želja po trgovanju je ljudstvo prisilila, da se je počasi z mostišča pomaknilo v notranjost območja, proti Ljubljanskim vratom, kjer je bilo bližje prometnim potem. V 13. stoletju ta kultura zamre, saj se z vzhoda naseli novo ljudstvo, ki območje poimenuje Emona. Rimsko kolonizirano mesto dobi značilno pravokotno podobo z dvema glavnima osema, s središčnim javnim prostorom in sistemom pravokotno sekajočih se cest. Leta 452 n. š. ga uničijo Huni. V Ljubljansko kotlino se naselijo Langobardi, za njimi pa Slovani, ki si postavijo manjša selišča pod grajskim hribom, ki so zametki Ljubljane. Pod oblastjo koroških vojvod Spanheim se izoblikuje idilično srednjeveško mesto. Strnjeno naselje, mimo katerega teče reka Ljubljanica, z gradom na grajskem hribu. Ljubljana postane prestolnica dežele Kranjske, kar ji daje večjo ekonomsko moč za nadaljnji razvoj. Izoblikujejo se Stari trg, Mestni trg in Novi trg. Leta 1335 pade mesto pod habsburško okrilje, kamor spada do konca prve svetovne vojne. Pod to oblastjo se razvoj rahlo

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

ustavi, saj Ljubljana predstavlja nepomembno provincionalno središče. To se spremeni s prihodom Napoleona, ki predstavi Ljubljano kot glavno mesto Ilirskih provinc. Postane kulturno močnejše mesto s francoskimi idejami o zelenem mestu, takrat nastanejo tudi tivolski drevoredi. Do sredine 19. stoletja je Ljubljana gospodarsko slabo razvita, Francozi so poraženi in oblast prevzamejo Avstrijci. Sprememba oblasti povzroči nadaljevanje zaustavljenega razvoja. Leta 1874 se zgradi nova železnica, ki povezuje Ljubljano in Dunaj, kasneje še Trst, kar pomeni velik korak v gospodarstveni politiki Ljubljane. Potres leta 1895 popolnoma spremeni videz Ljubljane, kot so jo poznali prej. Zaradi tega je bil sprejet regulacijski načrt, po katerem se mesto prenovi. Na tak način Ljubljana pridobi značilne poteze moderne prestolnice (povzeto po Mihelič idr., 2014, str. 20–34). Med vojnama pride do razpada Avstro-Ogrske, Slovenija se pridruži Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po osvoboditvi Ljubljane, 8. maja 1945, postane mesto politično, kulturno in gospodarsko središče, kjer se v polnem pogonu razvijajo industrija, obrt in trgovina. 26. junija 1991 Slovenija postane samostojna država, s tem pa tudi Ljubljana prevzame funkcijo glavnega mesta nove neodvisne države (povzeto po Hieng, 2013, str. 29, 31, 33). 6

2. 1. 3 Koncept prostora, naravna in kulturna dediščina

04 Posnetek Ljubljane iz zraka. Sožitje kulturne in naravne dediščine.

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Ljubljana je posebno romantično in majhno mesto, kjer se izgubi občutek mestnega okolja, ki ima v današnjem času malo negativnega prizvoka. V starem mestnem jedru ni več slišati brnenja motorjev avtomobila, saj se je to območje zanje zaprlo. Ulice so prilagojene pešcem, kolesarjem in javnemu prometu. Ljubljana je mesto, oblikovano za človeka, ki živi v njem. Širši pogled na naravno dediščino nam pokaže razgiban teren okoli prestolnice Slovenije. Jančar (2001, str. 11, 12) pravi, da se o tem najlažje prepričamo, če se povzpnemo na Grajski hrib, na grad. Od tod je na zahodu viden visok teren Polhograjskih dolomitov z Grmado, ki se spusti do travniških površin in gozdov, nato pa se na območju Rožnika in Šišenskega hriba zopet spusti v največji mestni park Tivoli. Na vzhodu nas pričaka Dolenjsko gričevje, ki se preko Molnika poveže v Golovec, kjer se zaključi z Grajskim gričem in mestno krono – gradom. Severni del je tipično mestni, kjer se dvigajo poslovne in stanovanjske stavbe. Del tega niza se zaključi s Šmarno goro, kjer so v ozadju vidne tudi Karavanke. Na jugu prevladuje ravninsko in močvirnato Ljubljansko barje z reko Ljubljanico, ki se razcepi na več manjših potokov. V ozadju se dviga Krim. Deli naravne dediščine se subtilno povežejo v grajeno, mestno tkivo, kjer je bogata in raznolika kulturna dediščina, ter tako tvorijo zaključeno celoto. Ljubljana predstavlja kvaliteten prostor prav zaradi velike količine zelenih površin v mestu, kar je v mestnem okolju redkost. Tako Ljubljana še vedno ohranja sloves “mesta v zelenem”. 7

2.2 Mikrolokacija

2. 2. 1 Lokacija

Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Območje hotela Bellevue stoji ob glavni napajalni cesti v center, Celovški cesti. Ob njej se na desni, v smeri proti centru, vzpenja Šišenski hrib. Omenjeno območje je stičišče velikega mestnega parka Tivoli, ki je vez med grajenim mestnim okoljem in naravno krajino, z gozdnato poraščenim Šišenskim hribom. 2. 2. 2 Grajeno Grajski grič

Golovec

05 Posnetek širše Ljubljane iz zraka z okoliškimi hribi

V okolici območje najbolj zaznamuje Hala Tivoli. Ločnica med njo in hotelom je dobro razvidna, saj se med njima nahaja gosto porasel mešani gozd s cesto. Naprej ob Celovški cesti se nahaja karejska, zaprta zazidava, ki v prostorskem kontekstu stoji sama zase, v njej se nahaja današnji lokal Lepa žoga. Morfološko gledano pa lepšo potezo tvorijo manjši objekti, ki oblikovno sledijo liniji vzpenjajočega hriba. Nad njimi je cesta, nad katero se poteza ponovi, vendar v manjšem merilu. Prisotne so manjše stanovanjske hiše. Na drugi strani lokacije se pojavlja tipična karejska zazidava, ki se konča pri Frankopanski ulici. Območje nad omenjeno ulico je v fazi prenavljanja. 2. 2. 3 Krajina Velika prednost izbranega območja je vsebnost naravne krajine, ki se uporabniku popolnoma približa. Zavedanje tega je v preteklosti vodilo k zavarovanju območja Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba z Odlokom o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost, opredeljeno kot krajinski park (povzeto po Smrekar idr., 2011, str. 32). 2. 2. 4 Omrežje poti

06 Posnetek izbranega območja za obdelavo

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Lokacija se nahaja ob glavni mestni vpadnici, Celovški cesti. Hotel je dostopen s severne strani po Tržni ulici, naprej po Vodnikovi cesti do poti Pod gozdom, ki nas pripelje pred manjši leseni paviljon. Ta je del območja hotela Bellevue. Drugi dostop pa je z južne strani pri Hali Tivoli – Cesta na Bellevue. 8

2.3 Hotel Bellevue

2. 3. 1 Zgodovinski oris “Hotelska restavracija je slovela po izbranem in bogatem jedilniku. Pred hotelom je bil glasbeni paviljon, kjer so nastopale razne godbe, na razglednem vrtu pa ličen glorjet (uta). V času med vojnama pa je postal Bellevue priljubljeno središče večernih prireditev.” (Strgar, 1994, str. 72)

07 V času poletja so se na teraso postavili mize in stoli.

08 Pogled na hotel s Celovške ceste

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Strgar (1994, str. 72) opisuje Bellevue kot romantičen kraj s hotelom, restavracijo in kavarno. Navaja tudi, da je imelo vsako pomembno mesto svoj bellevue oz. zgradbo na idilični, rahlo povzdignjeni lokaciji z razgledom na mesto. Zgodovina hotela sega v sto let pred njegovo izgradnjo, ko so Francozi na njegovem današnjem mestu postavili leseno kavarno in jo poimenovali Mali prater. Podoba današnjega hotela je nastala leta 1909, ko je Alojzij Zajec, štajerski vinski trgovec, zaprosil za obrtno dovoljenje za novi hotel. V njem je navedel, da bo glavni namen hotela prenočevanje tujcev, točenje piva, vina in mošta ter prodajanje žganja. Dodal je še, da bi se v hotelu igralo dovoljene igre. Hotel se je gradil dobrih 10 let v secesijskem slogu, vendar je njegov arhitekt neznan. V hotelu, ki ga je Zajec sprva želel poimenovati K razgledu na Šišenskem hribu, so prebivali pomembni gostje, med njimi tudi Tito. Po drugi svetovni vojni je bil objekt nacionaliziran in je prešel v last mesta. Predalo ga je srednji gostinski šoli v Ljubljani za izvajanje praktičnega pouka. V tem času je bil na zahodni strani zgrajen prizidek. Hotel je z drugim programom nekaj časa obratoval, vendar je to kmalu zamrlo. Eden izmed načinov, da bi to lokacijo obudili, je bilo odprtje diskoteke v spodnjih prostorih hotela, kar se je na koncu izkazalo za nesmiselno potezo, saj je bil s tem hotel samo še bolj okrnjen. Sledil je neizbežen propad, kraj je postal priljubljeno zbirališče brezdomcev. Danes na arhitekturi vidimo sledove požarov, ki so poškodovali streho, s čimer je bil omogočen dostop meteorne vode v notranjost objekta (povzeto po Deanovič, 2011, str. 10). 9

2. 3. 2 Register nepremične kulturne dediščine Hotel Bellevue dopolnjujejo manjša lesena paviljona pred hotelom in gospodarski objekt na zahodnem delu območja. Skupaj tvorijo edinstven ambient. Leta 2007 je bil hotel razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena (povzeto po Ur. l. RS, št. 92/2007-4587). Izpis podatkov iz Registra nepremične kulturne dediščine:

09 Stopnja družbenega pomena posameznih delov območja hotela Bellevue sestavine spomenika izjemnega pomena sestavine spomenika velikega pomena sestavine spomenika majhnega pomena sestavine spomenika brez pomena moteče sestavine

“Evidenčna številka enote: 16287 Ime: Ljubljana – hotel Bellevue Tip: profana stavbna dediščina Opis: Hotel z glasbenim paviljonom in obsežno razgledno teraso je 1909 zgradil A. Zajec. Fasado hotela in paviljon krasijo secesijski elementi (okenske obrobe, kovane ograje terase, balkonov in paviljona, kandelabri s svetilkami iz jedkanega stekla). Datacija: prva četrtina 20. stol., 1909 Lokacija: Pod gozdom 12. Hotel stoji na severovzhodnem delu Šišenskega hriba nad Celovško cesto. Zavod: ZVKD Ljubljana.” (Dostopno na strani: http://giskd6s.situla.org/giskd/ 29. 10. 15) “Spomenik stoji na parceli št. 1312/1, k. o. Spodnja Šiška. Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 1311/1, del 1311/2, 1312/2, 1313, 1314, 1315, 1316/1, 1316/2 in 1317, vse k. o. Spodnja Šiška.” (Ur. l. RS, št. 92/2007-4587, čl. 3) Usmeritve za ohranjanje in varovanje spomenika

10 Vplivno območje in meja spomenika, Odlok o razglasitvi hotela Bellevue za kulturni spomenik lokalnega pomena, EŠD 16287. (2007).

Vsi posegi v območje hotela Bellevue se morajo ravnati po veljavni zakonodaji in usmeritvah za ohranjanje tega spomenika. V Odloku za ohranitev hotela Bellevue (povzeto po Ur. l. RS, št. 92/2007-4587, čl. 4) so navedene usmeritve za prenovo območja. Nad vsemi posegi v območje ima nadzor ZVDKS OE Ljubljana, ki je tudi izdelal konservatorski načrt. Pri projektiranju je potrebno upoštevati, da se mora ohraniti prvotna namembnost hotela – hotelska dejavnost in restavracija. Glede konstrukcije se varujejo in situ obodni zidovi, predvsem severna in vzhodna fasada. Ker je bil objekt

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

dolgo časa izpostavljen vremenskim razmeram, se pojavlja vprašanje, ali so obodni zidovi sploh dovolj močni, da bi še enkrat prevzeli nosilno vlogo. Zato iz tega izhaja, da se “ohranijo arhitektonski elementi za rekonstrukcijo s ponovno pozidavo” (povzeto po Deanovič, 2011, str. 28). Ker gre za arhitekturo iz začetka 20. stoletja, ki je grajena v secesijskem slogu, je potrebno ta stil ohraniti. To pomeni, da se ohranijo tlorisen obseg in gabariti objekta, naklon in oblika strehe s kritino (bakrena pločevina). S tlorisnimi gabariti in obliko strehe se naj ohranijo tudi manjše gospodarsko poslopje s številko parcele 1313, k. o. Spodnja Šiška, ter lesena paviljona pred hotelom. Prizidek za njim se naj odstrani, saj je bil grajen leta po izgradnji hotela in nima bistvene vloge. Na glavni, južni fasadi se mora obnoviti napis z imenom hotela. Vse te usmeritve se naj upoštevajo v takšni nameri, da bo Bellevue ohranil dominanto prostora s čim večjo vsebnostjo zelenih površin. Stopnja družbenega pomena posameznih delov območja hotela Bellevue Hotel Bellevue ima za Ljubljančane izjemen kulturni in družbeni pomen. V preteklosti je bil razgledna in vmesna točka med sprehodi po parku Tivoli in Šišenskim hribom. Več manjših objektov z razgledno ploščadjo tvori izjemen arhitekturno-krajinski ambient. Vsak del tega prostora pa ima različno stopnjo družbenega pomena. Sestavine spomenika izjemnega pomena so vzhodna, južna in severna fasada hotela s teraso, južne stopnice in dva lesena paviljona pred objektom. Nižje ležeči gospodarski objekt in zahodna fasada ohranita samo gabarite objekta, saj spadata pod sestavine velikega pomena, kar pomeni, da gre za delno razvrednotene sestavine. Tukaj so možna popravila, ki vračajo vrednost dediščine. Manjši pomen ima ožja betonska ploščad pri vhodu v objekt z južne strani. Med neustrezne in nekakovostne sestavine sodi samostojen, dolg in ozek objekt, ki leži na jugozahodnem delu območja. Za moteče sestavine pa štejemo prizidek k hotelu, za katerega je predvidena odstranitev. 10

11 Pogled na južno fasado

2. 3. 3 Vrednotenje in analiza objekta Opis zunanjosti in notranjosti

Pod gozdom

ta n

Ces elle vue

12 Shema dostopov

est

všk

o Cel

dostop za avtomobile pešpot hotel Bellevue

Objekt je po secesijskih prvinah simetričen. Glavna fasada, ki je obrnjena proti vzhodu, je reprezentativna fasada. Na njej je bilo včasih zapisano ime hotela. Sredinska os te fasade je poudarjena in se zaključi v čop, kjer sta majhno okroglo okno in dvojna vrata z izhodom na isti balkon. Zrcalno od sredine fasade stojita majhna piramidasto zaključena stolpiča. Južna in severna fasada sta prav tako simetrični, v mansardi se pojavijo balkonska vrata z izhodom na konzolo in dvoje oken. V nadstropju se zgodba ponovi, vendar je dodano še eno okno na vsaki strani, medtem ko je sredinsko spremenjeno v lizeno. Dostopa sta možna v pritličju z obeh strani, južne in severne fasade. Sleme strehe poteka v smeri jug-sever, na zahodu se streha razdeli na simetrična čopa. Južna, vzhodna in severna fasada imajo konzolne balkone z značilno secesijsko ograjo. Te prvine najdemo tudi v štukaturah na fasadnih odprtinah, lizenah, poudarjenih lesenih delih in svetilkah. Programsko je bil hotel razdeljen tako, da so bile v pritličju kavarna, točilnica, kuhinja in jedilnica. V nadstropju in mansardi pa so bile sobe s skupnimi toaletami na hodnikih. Ob toplih poletnih dneh pa so zunanji prostor pred hotelom uporabili za kavarno. Dostopi do objekta Do hotela Bellevue se dostopa s Ceste na Bellevu pri Hali

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Tivoli in s ceste Pod gozdom. Malo nižje pod hotelom se nahaja parkirišče za avtomobile. Preko območja je prepredenih veliko pešpoti, ki so za meščane še posebej zanimive. Glavni vhod v objekt je torej z vzhodnega dela, stranska vhoda pa sta na severni in južni fasadi. Konstrukcija in materiali Objekt je bil več let izpostavljen vdoru meteorne vode, kar je povzročilo vdor vlage v objekt in posledično propadanje materiala. Gre se za dvonadstropno arhitekturo, ki ima mansardo. Objekt je podkleten, iz kleti je dostop do razgledne ploščadi. Tlaki so dotrajani, vendar je sestava vidna. V kleti je kamnit tlak, v veži in stopnicah keramika. Zunanja razgledna ploščad, ki je dostopna iz pritličja, je pokrita s teracom. V zgornjih prostorih, v sobah je položen parket. Zidovi so opečnati, v notranjosti so stene ometane z grobim in finim ometom, ponekod so prisotne dekorativne poslikave in štukature. Fasada ima ob vogalih poudarjene pilastre, okoli stenskih odprtin pa so štukature. Na stopnicah, ki vodijo iz pritličja do mansarde, je teraco. Zunanje stopnice so iz betona. Ostrešje je leseno in pokrito s pločevino (povzeto po Deanovič, 2011, str. 17, 18). 11

Posnetek objekta

Tloris kleti

Tloris pritličja

Južna fasada

Vzhodna fasada

Tloris nadstropja

Severna fasada

Tloris mansarde

Zahodna fasada

sestavine spomenika izjemnega pomena sestavine spomenika velikega pomena sestavine spomenika majhnega pomena sestavine spomenika brez pomena moteče sestavine

25 m

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

(Vir: Načrti last Hosting d. o. o, Metelkova 7, Ljubljana) 12

3. 3. 4 Zaznava in ocena ogroženosti spomenika

13 Detajli vzhodne fasade

14 Vzhodna fasada s teraso

16 Prostor pred južno fasado

17 Predelana zahodna fasada

20 Nižjeležeči gospodarski objekt

21 Dostop do gospodarskega objekta

15 Severna fasada

Celotno območje je bilo vrsto let izpostavljeno propadanju in trem požarom. V okolici in samem hotelu so se zbirali ljudje, kar pričajo razna stara ležišča, odpadne steklenice in oblačila. Ostrešje hotela in manjšega gospodarskega objekta je uničeno, za kar so krivi večkratni požari. V mansardnem delu je konstrukcija uničena, na njej se nabira plast vegetacije. Vdor vode v ostala nadstropja je povzročil namočenje medetažne konstrukcije in obodnih sten, zato je sanacija te konstrukcije vprašljiva in so potrebne dodatne meritve nosilnosti konstrukcije. V notranjosti odpada omet in na zidovih se nabira plesen. Z objekta visijo leseni deli ostrešja in so nevarni za okolico. Ambient je zaraščen, razgleda na ljubljanski grad ni zaradi visokoraslega grmičevja in dreves (povzeto po Deanovič, 2011, str. 26).

18 Objekti na zahodni strani hotela

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

19 Zaprt paviljon

22 Glasbeni paviljon 13

Morfološka analiza – polno (prirejeno po GIS)

Morfološka analiza – prazno (prirejeno po GIS)

2.4 Urbanistične analize 2. 4. 1 Morfološka analiza polno/prazno grajene strukture – polno

prazno

300 m

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Izbrano območje lokacije je zelo odmaknjeno od ostalih grajenih struktur. Po velikosti sledi razdrobljeni mofrologiji stanovanjih hiš v Spodnji Šiški. S Halo Tivoli se začne kvadratura objektov večati. Grajene strukture so umeščene v prostor vzporedno z glavno prometno vpadnico, Celovško cesto. 14

Analiza zelenih površin (prirejeno po GIS)

Analiza prometnih površin (prirejeno po GIS)

Drenik

ova uli

i jam

d Po om zd go e

llevu

a Be

an Cest

ška

lov

Ce sta

lska

Tivo

cest

Ble

iwe

iss

ac est

2. 4. 2 Analiza zelenih površin Objekt je z vseh strani obdan z gozdnimi površinami. V bližini se nahaja največji mestni park Tivoli. V parku je mnogo sprehajalnih poti, nekatere vodijo tudi čez območje hotela Bellevue. Zelene površine, ki niso del parka Tivoli, se nadaljujejo ob obrobju Celovške ceste in služijo kot nek zeleni tampon med stanovanjskimi hišami in prometno cesto. 2. 4. 3 Analiza prometnih površin parkovne površine

kolesarsko omrežje

gozdne površine

lokalna zbirna cesta med naselji lokalna zbirna cesta lokalna glavna cesta železniška proga ukinjena cesta

300 m

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Dostop do hotela je primarno omogočen s Celovške ceste. Sekundarni dostopi so s ceste Pod gozdom in s ceste, ki je v bližini Hale Tivoli, tj. Cesta na Bellevue. Prometni dostopi so asfaltirani in urejeni. Ob večjih dogodkih v Hali Tivoli se prometnice okoli nje zgostijo, pojavi se tudi problem parkiranja. Smiselna rešitev v tem primeru bi bili garažna hiša in manjša preureditev prometa. 15

Zavarovana območja (prirejeno po GIS), m 1 : 1000

Območja varstva pred hrupom (prirejeno po GIS), m 1 : 1000

2. 4. 4 Zavarovana območja železniška proga močnejši prometni tokovi železniška proga

I. stopnja varstva pred hrupom

močnejši prometni tokovi

II. stopnja varstva pred hrupom

zavarovano območje

III. stopnja varstva pred hrupom

gozdno območje

IV. stopnja varstva pred hrupom

park Tivoli

območja možne prekomerne obremenitve s hrupom

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Del prikazanega območja je varovano območje krajinskega parka Tivoli, Rožnika in Šišenskega hriba. Kompleks hotela Bellevue ne spada pod varovano območje krajinskega parka. 2. 4. 5 Območja varstva pred hrupom Lokacija hotela Bellevue spada v tretjo stopnjo varstva pred hrupom. Kar pomeni, da moramo objekt dodatno zvočno izolirati in ga zaščititi pred hrupno Celovško cesto. Dodaten hrupni dejavnik je tudi železniška proga, ki teče skozi mestni park. 16

Plazljiva in erozijsko nevarna območja (prirejeno po GIS), m 1 : 1000

3 5 6 7

9 10

11 12

13 14 15 17

16 19 20

22 24

Datacija

Vrsta dediščine

1 Hiša Celovška 62

prva četrtina 20. stoletja prva omemba 1370 1903 1909 1948–1950 1959 1969 1947

profana stavbna dediščina

1725–1755 1948 1962 1957 1929–1930 1851 1908–1909 prva polovica 17. stoletja 1932 1933

profana stavbna dediščina memorialna dediščina memorialna dediščina memorialna dediščina profana stavbna dediščina profana stavbna dediščina profana stavbna dediščina profana stavbna dediščina

1899 1957 1931–1933 1933 1975 1973 1942 1952

profana stavbna dediščina profana stavbna dediščina vrtnoarhitekturna dediščina vrtnoarhitekturna dediščina memorialna dediščina profana stavbna dediščina profana stavbna dediščina memorialna dediščina

2 Cerkev sv. Jerneja v Šiški 3 Hiša Frankopanska 5 4 Hotel Bellevue 5 Spomenik rudarja 6 Fontana, deček s posodo 7 Doprsni kip Stanka Bloudka 8 Spomenik svobode v Tivoliju (ukraden) 9 Cekinov grad 10 Spomenik maršalu Titu (umaknjen) 11 Spomenik pionirjem 12 Bronasti kip Ekvilibristi 13 Kopališče Ilirija 14 Pristava ob Tivolskem gradu 15 Hotel Tivoli 16 Dvorec Tivoli

Spomenik

17 Spominsko znamenje F. Jesenku 18 Lokacija letnega gledališča v Tivoliju (kasneje spremenjeno v park) 19 Fontana, deček z ribo 20 Bronasta plastika Balet 21 Plečnikova promenada 22 Trikotni park v Tivoliju 23 Spomenik Rihardu Jakopiču 24 Bronasta plošča Evridika 25 Bronasti kip Pastirček 26 Spomenik talcem v Rožni dolini

sakralna stavbna dediščina profana stavbna dediščina profana stavbna dediščina memorialna dediščina memorialna dediščina memorialna dediščina memorialna dediščina

memorialna dediščina vrtnoarhitekturna dediščina

(vir: http://giskd6s.situla.org/giskd/)

2. 4. 6 Plazljiva in erozijsko nevarna območja Pobočje Rožnika je erozivno in plazovito. Območje izbrane lokacije sodi v srednjo stopnjo ogroženosti, zato je potrebno pred posegi izdelati tudi geološko poročilo. 2. 4. 7 Register nepremične kulturne dediščine železniška proga

železniška proga

močnejši prometni tokovi

majhna stopnja ogroženosti

antični vodovod pod Šišenskim hribom, arheološka najdišča

srednja stopnja ogroženosti

kulturna krajina Rožnik in Šišenski hrib

velika stopnja ogroženosti

vrtnoarhitekturna dediščina profana/sakralna dediščina

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Antično arheološko najdišče se nahaja v celotnem pasu ob Celovški cesti v Spodnji Šiški, saj je včasih tam potekal antični vodovod. Med bogato dediščino štejemo kulturno krajino Rožnika, Šišenskega hriba in vrtnoarhitekturno dediščino Tivoli. V parku se nahajajo različne profane stavbe, nad obrobju tudi hotel Bellevue. V njegovi neposredni bližini sta locirana Spomenik rudarja in cerkev sv. Jerneja. Za Spomenik rudarja je načrtovana premestitev v novo krajinsko ureditev pred hotelom. 17

Zaznavna anliza

2. 4. 8 Zaznavna analiza

železniška proga močnejši prometni tokovi robovi grajenega rob naselja park Tivoli gozd podhod vozlišče pešcev intenzivne poti pešcev industrijska cona parkovne poti za pešce gozdne poti za pešce intenzivnost avtomobilskega prometa glavna križišča prometa

Na širšem delu lokacije se blizu centra sekata dve pomembni prometni vozlišči, eno predstavlja križišče Dunajske in Tivolske ceste, drugo pa križišče Celovške in Bleiweissove ceste. Vzporedno ob Tivolski cesti pa teče še železniška proga, ki se se razdeli na južno in severno smer. Ob prometnih cestah je speljano omrežje prometa za pešce in kolesarje. V parku Tivoli srečamo tri pomembna križišča teh poti, eno je na glavni Plečnikovi promenadi, ki se nadaljuje do gradu Tivoli, drugo je v bližini kopališča in tretje pri Hali Tivoli. Da so prometne poti pešcem in kolesarjem prijaznejše, so pod železnico in cesto speljani podhodi. Pri začetku Celovške poti je na desni strani izrazita industijska cona, višje pa se začne karejski tip gradnje, ki se nato razprši. Stara Šiška vsebuje arhitekturo, ki je dotrajana in stara, predvsem fasadni niz ob začetku Celovške ceste. Hotel Bellevue ima odlično lokacijo, saj se nahaja v bližini centra, med naravo Tivolija in Šišenskega hriba. Prometno je lahko dosegljiv in nudi odličen razgled nad Ljubljano.

300 m

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

3 . 0 TE OR E TSK A I Z H O DI ŠČ A

3. 1 Turizem 3. 1. 1 Uvod in oblike turizma ˝Turist je oseba, ki potuje zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali iz drugih razlogov, vendar ne zaradi zaslužka (turist ne prejme plačila, nagrade), in ki prenoči vsaj eno noč (vendar zaporedno ne več kot 365-krat) v gostinskem ali kakem drugem nastanitvenem objektu v kraju zunaj svojega običajnega okolja.˝ (Statistični urad Republike Slovenije)

23 Družina čaka na trajekt za Pag. Osnovni motiv je preživetje poletja ob morju.

˝Turizem je splet dejavnosti oseb, ki potujejo in bivajo v kraju zunaj svojega običajnega okolja zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali iz drugih razlogov, in sicer najmanj en dan (z najmanj eno prenočitvijo), vendar ne več kot eno leto (365 dni) brez prekinitve.˝ (Statistični urad Republike Slovenije)

24 Potovanje po Evropi je bil sredi 16. stoletja sestavni del splošne izobrazbe angleških plemičev.

25 Potovanja po Evropi in svetu organizira Thomas Cook.

26 Oglaševanje križarjenja po reki Nil leta 1992

Ljudje potujemo že od vsega začetka. V nas je nekaj, kar nas žene, da spoznavamo novo, tuje. Prva resna preučevanja turizma kot vede so se začela v 19. stoletju. Cvikl in Brezovec (2006, str. 1) pišeta o delitvi turizma na predhodne oblike, kamor spada čas od starih Grkov pa vse do razsvetljenstva, in na sodobni turizem. Motivi v predhodnih oblikah so bili predvsem rekreacija, kultura, zdravje, kasneje tudi posel, vera in zabava. Ljudi, ki so potovali, je bilo malo, pa še ti so bili iz premožnejših krogov družbe. V obdobju renesanse ljudje prvič potujejo zaradi spoznavanja tujih dežel in kultur, taka potovanja se imenujejo ˝Grand tour˝ potovanja.

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Prvi vzorci sodobnega turizma se začnejo pojavljati po revolucijah leta 1816. Takrat začne potovati vedno več ljudi, predvsem zaradi osebnega dohodka in prostega časa. Sodobni turizem delimo na turizem posameznikov, klasičen turizem in moderni turizem. Za območje Slovenije je najpomembnejši čas po 2. svetovni vojni, ko se razvije klasičen turizem. Zaradi večjega deleža srednjega sloja se razvije manj luksuzna namestitev, ki je cenejša in zato dostopnejša večjemu rangu ljudi. Intenzivno se začne razvijati turistična infrastruktura z obnovo in gradnjo novih hotelov (povzeto po Cvikl in Brezovec, 2006, str. 1–8). Turizem postopoma postane vodilna gospodarska panoga v svetovnem merilu. Potuje vedno večje število ljudi, njihov motiv se tekom let spreminja. Prej je bil glavni motiv preživeti poletje ob morju, danes pa ljudje potujejo tudi zaradi spoznavanja kulturne in naravne dediščine različnih krajev. Mihalič (1999, str. 1–10) definira različne vrste turizma glede na kriterije. Po smeri gibanja ločimo: emitivni (potovanje iz kraja bivanja) in receptivni (sprejemanje turistov v destinaciji). Po državi izvora: domači (potovanje prebivalca znotraj države), mednarodni emitivni (prebivalec domače države v tujini) in mednarodni receptivni (potovanje prebivalca tujih držav znotraj domače države). Glede na čas bivanja govorimo o stacionarnem, mobilnem in tranzitnem oziroma prehodnem turizmu. Eden izmed kriterijev je tudi sezonskost, poznamo turizem v sezoni in izven nje. Turizem ločimo še glede na motiv potovanja turistov: poslovni, kongresni, počitniški, študijski, verski, nakupovalni, kulturni, lovski in športni ...

3. 1. 2 Slovenija Slovenija je stičišče raznolike pokrajine, kjer prevladujeta bogata kulturna in naravna dediščina. Njena lokacija jo opredeljuje kot središče pomembnih prometnih poti, saj leži na prehodu med Srednjo Evropo, Italijo in Balkanom. V evropskem merilu je majhna, a gostoljubna dežela, ki si prizadeva, da bi v prihodnjih nekaj letih postala prepoznavna evropska destinacija. V naši državi je turizem pomemben gospodarski faktor, saj vpliva na razvoj države in izboljšuje ekonomski status ter ustvarja nova delovna mesta. Za uspešen razvoj turizma je potrebno prepoznati in tržiti domači trg, torej je potrebno analizirati tuje in domače goste ter predvideti in zadovoljiti njihove potrebe. ˝Turizem je skupno k slovenskemu BDP prispeval 13,0 odstotka, zaposloval približno 13 odstotkov zaposlenih in ustvaril 7,1 odstotka celotne vrednosti slovenskega izvoza. Najbolj obiskani kraji so bili Piran, Ljubljana in Bled, pri čemer so tuji turisti največ prenočitev opravili v Ljubljani, domači pa v Piranu.˝ (Vidic, 2014, str. 3)

27 Bled, Gorenjska

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Na globalni ravni največ potujejo in trošijo prebivalci Kitajske, ZDA, Nemčije, Ruske federacije, Velike Britanije, Francije in Kanade. Na domačem trgu imamo največ prenočitev s strani sosednjih Italije in Avstrije, sledijo pa jima Nemčija, Rusija in Nizozemska. Po osamosvojitvi je število domačih turistov presegalo tuje, kasneje se ta trend obrne in je po letu 1996 v Sloveniji čutiti povečano število prenočitev tujih turistov (povzeto po Pleskovič, 2014, str. 28–30). Tance v Zborniku 1. konference turizma in gostinstva doma in po svetu (Pleskovič, 2014, str. 34–36) razmišlja, da se mora Slovenija odpreti tudi drugim trgom, predvsem Bližnjemu vzhodu. Tam ljudje potujejo večkrat letno, v večjem številu in predvsem veliko potrošijo. Da bi domači trg bil takšnim turistom dostopnejši, bi bilo treba urediti letalske povezave, lažjo pridobitev viz in urediti luksuzne namestitve. 20

koroška

podravska pomurska

gorenjska osrednjeslovenska

savinjska

posavska

jugovzhodna obalno-kraška

zasavska

primorsko-notranjska goriška 28 Shema prikazuje delež nočitev domačih in tujih turistov v Sloveniji. Ljubljana je na zadovoljivem tretjem mestu.

3. 1. 3 Ljubljana in turistična ponudba Glavne prednosti Ljubljane so, da je kot mesto čista in urejena, da vsebuje kulturno in naravno dediščino ter raznoliko zgodovino. To, da je v merilu manjša, ni slabo, saj je tako prostorsko in časovno obvladljiva. ˝Ljubljana bo do leta 2020 na mednarodnem trgu prepoznana kot doživljajsko bogata evropska mestna destinacija, mesto za aktivna in romantična doživetja ter poslovna srečanja skozi vse leto. Ljubljana bo ostala mesto z visoko kakovostjo bivanja in prijetno atmosfero za njene prebivalce, obiskovalce in turiste.˝ Takšna je vizija Ljubljane, ki je zapisana v strateškem dokumentu za načrtovanje razvoja turistične destinacije Ljubljana za obdobje 2014–2010 V Ljubljani imata najboljše možnosti za uspešen razvoj prostočasni in poslovni turizem. Prostočasni turizem vsebuje sintezo kulturnega in športnega turizma. Je mesto za aktivna in romantična doživetja ter krajše izlete tudi v bližnje slovenske kraje. Z omenjenimi izleti bi turista v Ljubljani zadržali več kot 1,9 dneva, kot je povprečje za turista v Sloveniji. ˝Where all of Europe meets˝ je temeljno geslo poslovnega turizma. Ljubljana je z lokacijo na središču pomembnih poti, zato je idealna točka za poslovna srečanja tujih gostov, izobraževanja ali različne kongrese. Največ prenočitev domačih in tujih turistov je bilo v obalno-kraški regiji, 22,6 %. Na Gorenjskem je delež prenočitev 18,2 %, na tretjem mestu pa ji sledi osrednjeslovenska regija s 14,2 %. Delež prenočitev v Ljubljani je glede na celotno povprečje zadovoljiv. Ljubljana izmed vseh krajev v Sloveniji privabi največ tujih turistov. Leta 2014 je bilo opravljenih največ prenočitev s strani tujih turistov. Sledita ji Piran in Bled (povzeto po Strategija razvoja in trženja turistične destinacije Ljubljana za obdobje 2014–2020, 2014, str. 33, 41–43).

29 Izlet z ladjico po reki Ljubljanici, ki teče skozi staro mestno jedro.

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Obiskovalec Ljubljane ima trenutno na izbiro mnogo različnih turističnih produktov. Turist se lahko nekaj dni zadrži v Ljubljani, nato pa si izbere še izlete v druge kraje Slovenije. V Ljubljani so na voljo vodeni ogledi Ljubljane s poudarkom na starem mestnem jedru. V poletnih mesecih so na voljo vožnje z ladjico po reki Ljubljanici, kulinarični ogledi in različna doživetja (povzeto po http://www.visitljubljana.com/si/ogledi-izleti/). 21

14 8 9 17

3. 2 Hotel

15 5 4

16 12

˝1 Wilder Mann (Bildemon), 1736 2 Slon (Pri Mokarju, Elefant, Misbaba), 1765 3 Pri zlati zvezdi (Zum Goldenen Stern), 1731–1739 4 Stadt Wien (Malič), 1757 5 Pri zlatem levu (Zum Goldenen Löven), 1827 6 Avstrijski dvor (Österreichischen Hof, Bahabirt), 1834 7 Pri zvezdoglednici (Virant, Zur Sternwarte), 1840 8 Pri južnem kolodvoru (Zum Südbahnhof, Miklič, Metropol, 1860 9 Bavarski dvor (Baeirischen Hof), 1851 10 Evropa, 1878 11 Pri avstrijskem cesarju (Kaiser von Österreich, Wilson, Soča), 1877 12 Lloyd, 1901 13 Ilirija, 1904 14 Grajzer, 1899 15 Štrukelj (Turist), 1841 16 Union, 1905 17 Tivoli (Sweizerhaus, Švicarija), 1835 18 Bellevue, 1909 19 Tratnik (Zlata kaplja, Balkan), 1906˝ (Mikec Pešak B. in Kodrič Budna N., 2002, str. 360)

11 6

3 Lokacija in ime hotela z datacijo začetka obratovanja

3. 2. 1 Zgodovinski oris hotelov v Ljubljani

30 Lokacije hotelov

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Hotel se je razvil iz krčme s prenočišči. Postavljen je bil ob pomembnih prometnicah, zdraviliških ali turističnih točkah. V Ljubljani so bili prvi hoteli zgrajeni v začetku 19. stoletja. Prej so bila samo gostišča, ki so ponujala prenočišča, teh je bilo 13. Najstarejši gostišči sta bili Pri belem konjičku in Slon. Prvi ljubljanski hotel, ki se je odprl, je bil Wilder Mann na Glavnem trgu. Izgradnja železnice je podobo Ljubljane močno spremenila, glavna prometna križišča postanejo pri Kolodvorski ulici, s čimer ta bolj zaživi. Pomemben faktor pri oblikovanju Ljubljane je tudi potres leta 1895, po njem se zasnuje nov urbanistični načrt mesta. Nastalo je več hotelov z arhitekturnimi prvinami secesije. Od hotelov sta najprej imela največje kapacitete Slon in Union, leta 1909 pa se jima pridruži še Tivoli. Že takrat so se hoteli med seboj po vrstah gostov, ki so v njih prenočevali, razlikovali. Razdelili so jih v tri kategorije. Zmožnost prenočevanja mednarodnega občinstva so imeli hoteli Union, Slon in Tivoli, sodili so v prvo kategorijo. Hoteli, rezervirani za meščanski sloj prebivalstva, pa so bili uvrščeni v drugo in tretjo kategorijo; Malič, Štrukelj, Ilirija, Avstrijski cesar in Lloyd (slednji občasno prenočuje tudi mednarodne obiskovalce in sodi v drugo kategorijo). Pojmovanje hotela v preteklosti je bilo drugačno kot danes. Včasih je imel hotel družabno in reprezentančno vlogo, kjer so ljudje ne samo prenočevali, ampak tudi bivali (povzeto po Mikec Pešak in Kodrič Budna, 2002, str. 344, 345). 22

3. 2. 2 Nastanitveni obrat – hotel Po Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (2014, 3. člen) se gostinski obrati delijo na obrate za nastanitev gostov in obrate za pripravo in strežbo jedi ter pijač. Nastanitveni obrati so: hotel, motel, penzion, gostišče, prenočišče, hotelsko naselje, apartmajsko naselje, planinski dom in drugi domovi.

31 Razlikovanje po lokaciji, hotel med vinogradi (L'And Vineyards Hotel, Portugalska)

˝Nastanitveni obrat, ki se označuje kot hotel, mora imeti: – najmanj deset nastanitvenih enot (sobe, apartmaji in suite), – najmanj 30 % sob s kopalnico, pri novogradnjah pa 50 % sob s kopalnico v velikosti najmanj 2 m2, – enoposteljne sobe, dvoposteljne sobe ali dvoposteljne sobe z dodatnim ležiščem, – recepcijo, – zajtrkovalnico, – skupni dnevni prostor za goste in – parkirni prostor za goste. Hotel nudi: – nastanitev z zajtrkom, – polpenzion ali polni penzion in – pijače in napitke.˝ (Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, 2014, 24. člen) Poleg osnovne delitve glede na nastanitvene obrate pa znotraj tega poznamo tudi različne tipe hotelov. Ti tipi se med seboj razlikujejo in definirajo po velikosti sob, standardu in kategorizaciji ter kakšen je njihov ciljni trg. Butični hotel

32 Razlikovanje glede na ciljni trg, mladinski hotel (Mladinski hotel iD-mesta, Kitajska)

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Na trgu hotelirstva so se oblikovali različni tipi hotelov, predvsem zaradi sprememb v povpraševanju. Med njimi je tudi t. i. butični turizem, kjer je poudarek predvsem na individualnosti gosta. Definiran je kot hotel z manj kot 100 sobami. Zanj velja, da je v celotnem območju posebna atmosfera, ki se kaže v skrbno izbranem dizajnu, posebnih ambientih, prijaznem in ustrežljivem osebju. Veliko poudarka pa je tudi na intimnosti hotela in raznoliki kulinarični ponudbi. Glavni fokus butičnega hotela je, da gostu nudi kvalitetno, personalizirano izkušnjo, kamor se bo v prihodnje rad vračal. Takšni hoteli so ali zasebni ali vključeni v večje verige hotelov.

33 Unikatni interierji dvigujejo nivo kvalitete (Hotel Cubo, Slovenija).

3. 2. 3 Kategorizacija in luksuz

34 Prostorna hotelska recepcija (Hotel Plaza, Slovenija)

Pravilnik o kategorizaciji namestitvenih obratov (2008, 1. člen) določa merila za ocenjevanje nastanitvenih obratov in jih razvršča v različne kakovostne skupine. Hotele se ocenjuje z zvezdicami, od ena do pet zvezdic. Hotel s petimi zvezdicami velja za zelo udobnega, saj je v njem izvajana nadstandardna storitev. Hotelu, ki zadovoljuje minimalne zahteve za kategoriji štirih in petih zvezdic, se poda ocena ˝superior˝. Hotele, kjer gre za preseganje zadovoljevanja potreb povprečnega človeka (po SSKJ), imenujemo kar luksuzni hoteli. Po navadi takšni hoteli, poleg izjemne lokacije, ponujajo tudi bogat dopolnilni program in visok nivo kulinarične izbire. V Ljubljani prevladujejo hoteli s tremi ali štirimi zvezdicami, Hotel Lev je edini, ki je pred kratkim ustrezal pogojem petih zvezdic. Trenutno je Ljubljana ostala brez luksuzne namestitve, kar je velik minus za tukajšnji turizem. Hoteli v Ljubljani po abecednem redu, kategorija in namestitvene kapacitete:

8. Birokrat hotel, 4*, 29 sob in 4 apartmaji 9. Bit Center hotel, 2*, 39 sob 10. Central hotel, 4*, 74 sob in 3 apartmaji 11. City hotel Ljubljana, 3*, 202 sob in 3 apartmaji 12. Four Points by Sheraton Ljubljana Mons, 4*, 114 sob, 3 apartmaji 13. Garni hotel Azur, 3*, 7 sob 14. G Design hotel, 4*, 22 sob in 2 apartmaja 15. Grand hotel Union business, 4*, 133 sob in 13 apartmajev 16. Grand hotel Union executive, 4*, 194 sob in 22 apartmajev 17. Hotel Cubo, 4*, 26 sob in 2 apartmaja 18. Hotel Emonec, 3*, 41 sob in 3 apartmaji 19. Hotel Lev, 4*, 173 sob in 16 apartmajev 20. Hotel Meksiko, 4*, 50 sob 21. Hotel Nox, 4*, 24 sob 22. Hotel Park, 3*, 192 sob in 2 apartmaja 23. Hotel pri Mraku, 3*, 35 sob 24. Hotel Stil, 3*, 42 sob in 5 apartmajev 25. Lesar Hotel Angel, 4*, 12 sob in 7 apartmajev 26. Ljubljana Resort, 3*, 60 sob 27. M Hotel, 3*, 154 sob 28. Plaza Hotel Ljubljana, 4*, 236 sob in 29 apartmajev 29. Vander Urbani Resort, 4*, 16 sob

1. Adora Hotel, 3*, 10 sob 2. Ahotel Ljubljana, 3*, 26 sob 3. Allegro hotel, 4*, 17 sob in 1 apartma 4. Antiq hotel, 4*, 14 sob in 2 apartmaja (povzeto po http://www.visitljubljana.com/si/nastanitev/, 31. 5. Antiq palace hotel & spa, 4*, 18 sob in 12 apartmajev 6. Austria Trend Hotel Ljubljana, 4*, 214 sob in 12 apartmajev 10. 2015) 7. Best Western Premier Hotel Slon, 4*, 168 sob in 5 apartmajev 35 Višja kakovost se kaže tudi v stiku z naravo (Naman Spa, Vietnam).

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

36 Arhitektura kot ruševina dobi nov pomen (Samostan Žička kartuzija).

3. 3. Varovanje stavbne dediščine 3. 3. 1 Kulturna dediščina ˝Kulturna dediščina so vsi viri in dokazi človeške zgodovine in kulture.˝ (http://www.zvkds.si/sl/zvkds/nasveti-za-lastnike/kulturna-dediscina/, 1. 11. 2015)

Opredeljuje jo Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD). Deli se na nematerialno, to so vsa znanja, šege in navade, in na materialno dediščino. Kategorija stavbne dediščine spada pod nepremično dediščino, poleg arheološke dediščine in kulturne krajine. Premično dediščino pa predstavljajo predmeti in zbirke predmetov. Stavbno dediščino sestavljajo stavbe z vsemi konstrukcijskimi deli, pripadajoča zemljišča, naselja ali prostorske ureditve. Delimo jo na posamezne stavbe, skupino stavb ali večja območja (povzeto po http://www.zvkds.si/sl/zvkds/varstvo-kulturne-dediscine/o-kulturni-dedis cini/kaj-je-kulturna-dediscina/, 1. 11. 2015).

3. 3. 2 Prepoznavanje in varovanje Merila za vrednotenje dediščine se nanašajo na različne kriterije: starost objekta in njegova redkost, stopnja ohranjenosti in avtentičnost ter nevarnost izginjanja take vrste dediščine. Vsa dediščina na Slovenskem je zbrana v registru dediščine, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo (povzeto po ZVKD, 1999, 11. člen). Register kulturne dediščine je dostopen tudi na medmrežju, kjer je poleg osnovnih informacij prisoten tudi geografski podatek v obliki interaktivne karte. Varovanje kulturne dediščine je pomembno, saj dopolnjuje UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

našo sedanjost in nas uči, kakšno je bilo življenje v preteklosti. Gre se za sintezo dela več strokovnjakov, med njimi delo urbanistov, arhitektov, konservatorjev, restavratorjev in investitorjev. S skupnim sodelovanjem se lahko zagotovi varstvo in prenovo v taki smeri, da bo dediščina ponovno zaživela v sodobnem kontekstu življenja. Vrste posegov v dediščino: – raziskovanje dediščine, – vzdrževanje, – konserviranje, restavriranje, – obnova, adaptacija, rekonstrukcija, – repliciranje, – ohranjanje in situ, – premeščanje ter – odstranitev (povzeto po Pirkovič, 2012, str. 32–36). Osnovna zahteva ZVDKS OE Ljubljana glede obnove hotela Bellevue je, da se obodni zidovi ohranijo in situ, predvsem severna in vzhodna fasada. ˝In situ – (slov. 'na kraju samem') je temeljno varstveno načelo, ki poudarja nedeljivo povezanost in varovanje stavbe ali njenega dela v okolju, kjer je nastala. Prestavitev je strokovno utemeljena le ob reševanju spomenika, ko mu drugače ne moremo zagotoviti trajnega varstva.˝ (http://www.zvkds.si/sl/zvkds/varstvo-kulturne-dediscine/ter minoloski-slovar/, 2. 1. 2015) Namen magistrske naloge je revitalizacija območja hotela Bellevue. Po definiciji SSKJ-ja pomeni ˝revitalizirati – narediti, da kaj ponovno zaživi, se obnovi; oživiti, obnoviti: revitalizirati stara mestna središča.˝ 25

3. 3. 3 Referenčni primeri arhitekturnih prenov na Slovenskem

Grajska pristava v Ormožu Leto izgradnje: 2011 Maruša Zorec, Maša Živec, Žiga Ravnikar

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Fakulteta za kmetijsko in biositemske vede Leto izgradnje: 2008 David Mišič, Ljubo Mišič, Aleš Koprivšek

Kongresno kulturno središče Dominikanski samostan Ptuj Leto izgradnje: 2013 Enota, Dean Lah, Milan Tomac 26

49 Odprtina na stropu v Pantheonu, Rim

50 Vitraž ustvarja izjemen interier (Sagrada Familia, Gaudi).

51 Igranje svetlobe in teme (Cerkev svetlobe, Tadao Ando)

3. 4 Svetloba in arhitektura

52 Povezava interierja z eksterierjem skozi atrij (Nashville, Tennessee)

3. 4. 1 Svetloba v arhitekturi

3. 4. 2 Elementi naravne osvetlitve

Svetloba je elektromagnetno delovanje točno določenih valovnih dolžin. Prva bivališča, ki so nastala zaradi varnosti pračloveka, so imela edini dotok svetlobe skozi vhod. V razvitejši kulturi, predvsem pri sakralnih objektih, je imela svetloba vlogo ustvarjanja posvečenega prostora. Skozi čas je tehnološki razvoj zagotovil dopolnitev naravne svetlobe v kombinaciji z umetno svetlobo. To je povzročilo visoke stroške energije, zato se vedno bolj nagibamo k čim večji uporabi naravne svetlobe. S svetlobo pripomoremo k prijetnemu bivanju človeka. Nanj ima svetloba tako psihološke (dojemanje časa, občutek neugodja/ugodja) kot tudi zdravstvene vplive (boljše počutje, optimizem, motivacija, tvorjenje D-vitamina ...). S premišljenim projektiranjem arhitekture moramo okolje prilagoditi človeku in mu dati priložnost stika z naravno svetlobo (povzeto po Medved, 2010, str. 169).

Glavni elementi, s katerimi v arhitekturo pripeljemo naravno svetlobo, so okna, atriji in svetlobni jaški. Atrij je v prvotnem pomenu besede pomenil odprto centralno dvorišče, iz katerega se vstopa in izstopa v zaprte prostore hiše. Atrije najdemo v antičnih rimskih hišah. Tam je bil po navadi poglobljen bazen, kjer se je zbirala deževnica, ki je pritekala skozi odprtino na stropu. Razvitejši tip atrija se pojavlja tudi v renesansi in baroku, kjer je obdan z arkadnim hodnikom. S prihodom industrijskega napredka, predvsem z izumom stekla, so se pojavljali zastekljeni atriji, ki so prvi približki modernih atrijev. Atrij predstavlja velik in odprt prostor, kjer se zaradi velikih količin naravne svetlobe dvigne kvaliteta bivanja. Včasih so atriji ozelenjeni, s čimer prinesemo del narave tudi v arhitekturo.

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

3. 5 Referenčni okvir

3. 5. 1 Vander urbani resort Lokacija: Ljubljana Leto prenove: 2011 Arhitektura prenove: Sadar+Vuga

53 Osrednje stopnišče

54 Poudarek na reflektivnih površinah, ki optično povečajo prostor.

55 Vhod v hotel

56 Ena izmed hotelskih sob

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Edinstven dizajn hotel v Ljubljani, ki se nahaja v starem mestnem jedru. Gre za prenovo štirih starih mestnih hiš ob vznožju ljubljanskega gradu, ki se nahajajo v neposredni bližini reke Ljubljanice. Program je vertikalno porazdeljen, v pritličju se nahaja bar z restavracijo in recepcijo, v višjih nadstropjih pa so hotelske sobe. Hotel odlikuje edinstven dizajn, ki je poln reflektivnih površin, s čimer obiskovalec postane del interierja, prostor pa se s tem navidezno poveča (povzeto po http://www.sadar vuga.com/news-archive/921-hotel-krojaka, 22. 11. 2015). Gre za lep primer vzorno oblikovanega dizajn hotela v Sloveniji, ki ima odlično lokacijo v strogem središču Ljubljane. Lokacija hotela gostom omogoča hiter dostop do glavnih znamenitosti Ljubljane. Referenčni primer sem uporabila za preučevanje oblikovanja unikatnih prostorov in odlični izpeljavi prenove starih hiš v mestu. Vander hotel ima na strehi intimno teraso s prostorom za razgled nad starim mestnim jedrom. To lastnost sem poskusila prenesti tudi na projekt prenove hotela Bellevue. V zadnji etaži novega hotela sem oblikovala razgledno točko, kjer je razgled na ljubljanski grad in center Ljubljane.

57 Ambient obnovljenega gradu

58 Počivališče, v ozadju ohranjen zid starega gradu

3. 5. 2 Grad Otočec Lokacija: Otočec Leto izgradnje: ni podatka, znano je samo, da je v 13. stoletju že stal, prva obnova leta 1952 Arhitektura prenove: Jani Vozelj

59 Grad stoji ob neposredni bližini reke Krke.

60 Obnovljen hodnik z lesenim pohištvom

61 Pogled iz zraka na celotno območje ob hotelu

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Grad ima bogato zgodovino. V 2. svetovni vojni so ga zasedli Italijani za utrdbo, leta 1942 pa so ga partizani požgali. Tako so ostale samo ruševine. Deset let kasneje se začne grad obnavljati pod vodstvom arhitekta Marjana Mušiča in konservatorja Ivana Komelja. Grad se preuredi v hotelski obrat. Kasneje, leta 2007, se ponovno obnovi notranjost in zunanjost parka po načrtih Janija Vozlja. Hotel je razglašen za kulturni spomenik in je edini vodni grad v Sloveniji, ki je lociran ob reki Krki. Hotel spada v kategorijo petih zvezdic (povzeto po http://www.grad -otocec.com/si/sl/o-destinaciji/, 2. 11. 2015). Grad zaznamuje idilična narava, ki ga obkroža. Ob vsakem koraku se pojavljajo ambientalni prostori za sproščanje in ponovno povezovanje z naravo. Ta neposredni stik z zunanjostjo, ki ga občutimo ob obisku gradu sem uporabila tudi na svojem projektu. Stari hotel Bellevue je umeščen v lepo razgledno lokacijo na obrobju Šišenskega gozda. Nov objekt, ki ga dopolnjuje je pogreznjen v teren in gozd, spremljajo ga zelene fasade in atriji in ga na tak način vežejo z naravo. 29

62 Pogled z novega prizidka na star hotel

63 Dominanto v prostoru še vedno predstavlja prvotni hotel.

64 Faza med gradnjo, ko je ostala samo sprednja fasada.

3. 5. 3 Hotel Kempinski Palace Portorož Lokacija: Portorož Leto izgradnje: stari del 1910, novi del 2008 Arhitektura prenove: Arhitekturni biro Api arhitekti

65 Glavna, vhodna fasada hotela s pripradajočo krajinsko ureditvijo

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Leta 1897 so na mestu današnjega hotela Kempinski Palace zgradili stavbo ˝Beli križ˝, ki je bila namenjena zdravilišču za oficirje. Tako je prostor pridobil sloves zdraviliškega mesta. Na tem mestu so leta 1910 odprli nov, razkošen hotel Palace. Ta je nekaj let uspešno deloval, kasneje pa je njegov razvoj zaradi vojne zastal, bil je tudi izropan. Hotel je bil nekajkrat obnovljen, današnja podoba pa je plod dela arhitektov Gorana Čale in Uroša Birse. Prenova je bila zahteven in drag poseg, saj je hotel spomeniško varovan. Arhitekti so skupaj s strokovnjaki za varstvo kulturne dediščine poskušali ohraniti pomen hotela v obmorskem mestu. Namen novega prizidka je, da v ospredje postavlja starejši del hotela tako, da ima ta še vedno dominantno vlogo. Prenova vrne hotelu razkošje in elitni sloves, kot ga je užival včasih. Hotel je edini v Sloveniji, ki sodi v kategorijo petih zvezdic, z oznako ˝de luxe˝ (povzeto po http://www.istrabenz.si/slo/turizem/951, 3. 11. 2015). Hotelu bogata zgodovina daje poseben pečat. Podobna zgodba se odvija s hotelom Bellevue v Ljubljani, zato sta oba razglašena za kulturni spomenik. Pri prenovah takšne vrste objektov je potrebno upoštevati zakonodajo in predpisane smernice za varovanje kulturne dediščine. Glavne fasade hotela Kempinskega so se ohranile in situ (slika 64). Podoben pogoj se pojavi tudi pri usmeritvah za ohranjanje in varovanje hotela Bellevue. 30

66 Hotelski kompleks, združitev starega in novega dela

67 Soba Junior Suite Superior

3. 5. 4 Hotel Dodler Grand Lokacija: Zürich Leto izgradnje: stari del 1899, novi del 2008 Arhitektura: stari del Jacques Gros, novi del Norman Foster

68 Sprednja fasada hotela

69 Razgled z balkona

70 Odnos staro novo

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Hotel je bil v originalu odprt kot zdravilišče, preden je postal luksuzen hotel. Najprej je bil odprt samo za sezono, nato pa so obratovanje podaljšali na celo leto. Od leta 1899 je grad z raznimi prizidki spremenil svojo podobo. Te je Norman Foster, kot glavni arhitekt za obnovo hotela, odstranil. Dodal je dve novi krili in podkletil star objekt za dve etaži. Ohranjena je celotna sprednja fasada hotela. Prenovljen luksuzen hotel, ki spada po kategorizaciji hotelov v najvišji rang, je svoja vrata odprl leta 2008 (povzeto po https://www.thedoldergrand.com/en/hotel/the-dolder-g rand/history.html). Atraktiven videz celotnega kompleksa in spajanja novega s starim nas takoj pritegne. V ozadju mehke linije zaobjamejo osrednji arhaičen del in ga na tak način potisnejo v ospredje. Idejo sem poskušala zajeti na projektu hotela Bellevue, kjer se prepleta jezik starega in novega. Hotel ima dominantno točko, saj je najvišji. Podporo mu nudi spodnji hotel, ki je pokrit z zeleno odejo. 31

71 Hotelska soba z vrtom

72 Hotelska soba

3. 5. 5 Rosewood London Lokacija: London Leto izgradnje: 1914, prenova 2013 Arhitektura prenove: EPR Arhitektri in Tony Chi

73 Jedilnica z ogledali

74 Glavni vhod v hotel

75 Recepcija

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Leta 2013 se je v prestolnici Velike Britanije odprl luksuzen hotel Rosewood London. Predstavljal je sožitje stare arhitekture z novim programom in vsebinami. Zgodovinski objekt, ki datira v leto 1914, je zavarovan kot kulturna dediščina, zato so se pri prenovi glavni arhitekturni elementi ohranili. Glavne fasade, reprezentativni vhodi v objekt in glavno stopnišče so le nekateri elementi izmed bogate kulturne dediščine, ki se nahajajo v objektu. Notranjost objekta oblikujejo kombinacije unikatnih materialov. V objektu se nizajo različne vrste bogato opremljenih hotelskih sob ter tematsko obarvane jedilnice z bari. Hotelski program je obogaten tudi z wellness ponudbo (povzeto po http://www.rosewoodhotels.com/en/london/about/ our-story, 22. 11. 2015). Razkošen hotel predstavlja dobro izvedeno prakso arhitekturne prenove v tujini. Na tem primeru sem preučevala predvsem interpretacijo likovnega jezika v notranjih prostorih. Vsak prostor je edinstven, kar sem skušala doseči tudi pri svojem projektu. V prenovi hotela Bellevue in dodani novogradnji so prostori med seboj subtilno povezani in skupaj ustvarjajo zgodbo novega hotelskega programa. 32

3. 5. 6 Hudson hotel Lokacija: New York Leto izgradnje: 1928, prenova 2000 Arhitektura prenove: Ian Schragen in Philippe Starck 76 Vhodni del hotela

77 Recepcija

78 Hudson bar

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Hotel je bil zgrajen pod vodstvom arhitektke Anne Morgan. Prvotni namen objekta je bilo nudenje bivanja mladim ženskam, saj je v njem obratovalo tudi društvo združenih žensk Amerike. Kasneje je bil odprt tako za ženske kot za moške. Leta 2000 sta hotel prenovila arhitekt Ian Schragen in oblikovalec Philippe Starck. Poudarek prenove je bil na odprtih javnih površinah, kjer se ljudje preko dneva največ zadržujejo, medtem ko so privatne sobe namenjene samo spanju. Vhodni del je oblikovan s slepo in zadržano fasado, ki ima v zgornjem delu majhna okna. Za njim je recepcija, ostali programi, ki povezujejo in dopolnjujejo hotel, so bar in restavracija ter knjižnica in vrt (povzeto po: http://djhuppatz.blogspot.si /2009/06/philippe-starckian-schrager-designer.html, 22. 11. 2015). Hotel je del karejske zazidave v bližini glavnega parka v New Yorku. Čeprav na zunaj izgleda hotel zadržano in monotono, se v notranjosti odpre mogočen atrij. Ta služi kot blažilec zunanjega hrupnega okolja, ki prihaja s ceste in nudi gostom mirnejše prebivanje. Idejo atrija sem uporabila v novo dograjenem hotelu, ki se nahaja pod hotelom Bellevue. Na tak način vse sobe dobijo primerno količino dnevne svetlobe. 33

4 . 0 P R OJ E K T 4. 1 Lokacija in ambienti

79 Intimen ambient sredi gozda pred hotelom – točka 4

80 Kompleks pod hotelom – točka 3

81 Pogled s Celovške ceste – točka 2

4 2

1 0m

82 Dostop do hotela s Ceste na Bellevue – točka 1

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

50 m

83 Točke opazovanja ambientov

84 Predlog odstranitve in ohranitve objektov

ODSTRANITEV prizidek k hotelu

ODSTRANITEV gospodarski objekt 2

ODSTRANITEV stanovanjska hiša hišna številka: 47 zasebni program – stanovanje

ODSTRANITEV lokal Lepa žoga hišna številka: 43 javni program – lokal

85 Hiše ob Celovški cesti so v slabem stanju in večkrat dozidane.

50 m

OHRANITEV gospodarski objekt 1 OHRANITEV paviljon OHRANITEV hotel Bellevue

86 Na objektih ne najdemo kvalitetnih arhitekturnih prvin.

OHRANITEV zaprta uta OHRANITEV FASADE stanovanjska hiša hišna številka: 49 javno-zasebni program: v pritličju javne vsebine, v nadstropju stanovanja

87 Fasada meščanske hiše UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

4. 2 Točke ohranitve Prostor Stare Šiške je degradirano območje, kjer ni jasno oblikovanega urbanističnega cilja. Hotel Bellevue nima ustreznega dodatnega programa, da bi zaživel. Hiše v spodnjem delu Šišenskega hriba so stare in nekatere arhitekturno ne kažejo nobenih kvalitet. Kvadraturo prostora in vstop mestnih zelenih površin v ulico pridobimo z odstranitvijo obstoječih struktur s hišno številko 43, kjer se nahaja lokal Lepa žoga, in hiše s prizidki s številko 47. Hiša s številko 49 kaže klasične arhitekturne pr vine, ki bi jih ohranila in uporabila fasado za kuliso novemu programu. Tako bi ulica obdržala mestni videz. 35

4. 3 Programska zasnova Tlorisni prikaz

dostava

čista pot

restavracija točilnica razgledna točka

umazana pot

prostor za zaposlene kuhinja VIP-restavracija

savna 5*

KLET BELLEVUE

fitnes 5*

PARK

hotelske sobe NIVO SREČANJA HOTELOV (tloris kleti –1)

recepcija galerija

hotelske sobe

galerija 1., 2., 3. in 4. NADSTROPJE

GOZD

vinoteka PRITLIČJE BELLEVUE

žganjeteka

hotelske sobe

vhod P

E, PJ O TR DA DS SAR A N AN UE M LLEV BE

uprava skladišče bara bar

vhod za zaposlene prostori za sejna soba zaposlene

lobby PARK

PRITLIČJE (podzemna garaža, klet in klet –1)

vhod v hotel

smoothie bar turistična trgovina

MEDETAŽA

recepcija

SPROSTITVENI CENTER recepcija svet savn

Celovška cesta

bazenski del z masažami

88 Diagram programske zasnove

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Prostorski prikaz

glavni vhod

RAZGLED

hotel Bellevue s pripadajočimi objekti

točka srečanja starega in novega hotela RAZGLED

prehod

recepcija, v višjem nadstropju galerija in uprava hotela vhod v sprostitveni center ozelenjeni trak, ki predstavlja podolgovat atrij

vhod za zaposlene bar, lobby

glavni vhod

uvoz z avtomobilom

89 Prostorski prikaz programa

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Načini oblikovanja arhitekture staro – novo: 1 gradnja na spomeniku, 2 gradnja nad spomenikom (arhitektura, ki se ohrani, je prekrita z novo vsebino), 3 gradnja pod spomenikom (arhitektura, ki se ohrani, služi kot kalup, v njem je nova arhitektura). Pri svojem projektu sem uporabila tretjo izbiro, kjer se ohranijo zunanje arhitekturne prvine spomenika.

Nastanitveni gostinski obrat: HOTEL, kategorija ****/udobno

Profil gosta: POSLOVNEŽ – potujejo sami, če potujejo z ostalimi, potrebujejo sobo z ločenima ležiščema – delovni prostori – prostori za druženje – konferenčni klici – zasebnost – prostori za sestanke

Značilnosti: Najmanjše število sob: hotel 15, motel 10, penzion 5. Najmanjša površina sobe: enoposteljna 10 m2–13 m2, novogradnja, dvoposteljna 12 m2–18 m2, novogradnja; za vsako dodatno ležišče 5 m2 površine. Vsi nastanitveni prostori morajo biti opremljeni s prvorazredno opremo. Soba mora imeti: – najmanjšo velikost postelje: 90 x 200 cm za enojno ležišče, 150 x 200 cm za dvojno ležišče; – zaveso za popolno zatemnitev sobe, – eno mizo, – en stol ali naslanjač na osebo, – eno omarico ali polico pri ležišču, – splošno razsvetljavo, – garderobno omaro z 10 obešalniki na osebo, – eno veliko ogledalo, – barvni televizor (najmanj 80 % sob), – stojalo za prtljago.

Poslovni sodelavci

soba 39 m2, balkon 13, 7 m2 = 52,7 m2

4. 3. 1 Opis programske zasnove

Posameznik

Vsaka soba ima kopalnico z naslednjo opremo: – eno stranišče (če stranišče ni urejeno v posebnem prostoru), – dva umivalnika ali dvojni umivalnik oziroma en umivalnik z veliko odlagalno površino (to je obvezno v novogradnjah), – 30 % sob s kadjo in tušem, ostale s tušem z zaslonom (kabino), – obešalnik za obleke, – ogledalo z osvetlitvijo.

soba 19 m2, balkon 6,9 m2 = 25, 9 m2

soba 17,5 m2, balkon 5,8 m2 = 23,3 m2

soba 37 m2

Minibar naj bo v vsaki sobi ali pa naj bo na voljo 24-urni etažni servis (povzeto po Pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin. Uradni list RS št. 29/1997).

Posameznik

90 Design hotel Bellevue kategorije 4* – razdeljen v tematske sklope glede na ciljno skupino gostov

Par

Družina

Par

Profil gosta: SODOBNI POPOTNIK – raziskovalec, novinar, pevec, fotograf ... – potuje sam, včasih v paru – se navdušuje nad kulturno dediščino – uživa v sproščenem okolju – ima rad umetnost – zasebnost – družabni prostori

Skupina

Profil gostov: SKUPINE – par, družina, skupina – prostori za otoke – prostori za druženje – soba z več ležišči

soba 45,3 m2, balkon 19 m2 = 64,3 m2

soba 60 m2

enoposteljna soba 19 m2, balkon 6,9 m2 = 25,9 m2 dvoposteljna soba 39 m2, balkon 19,7 m2 = 58,7 m2

Hotelski kompleks je razdeljen na dva sklopa. To sta zgornji hotel, ki je dobil ime po lepem razgledu (hotel Bellevue), in na novo dodan spodnji hotel (Design hotel Bellevue), ki omogoča ponovno delovanje starega. Hotel Bellevue je ekstrovertiran, saj ponuja lep razgled na Ljubljano in ljubljanski grad. Design hotel pa je bolj intovertiran na hotelske atrije, saj je nižji in nima tako lepih pogledov kot zgornji. Negativen faktor je Hala Tivoli, k s svojo veliko, ravno streho znižuje kvaliteto območja. To rešim tako, da med hotelskim kompleksom in Halo Tivoli povečam in zgostim gozdne površine, povišam teren zemlje in predvidim ozelenitev strehe Hale Tivoli. Novi Design hotel je vpet v Šišenski hrib in povezuje stari hotel ter dopolnjuje fasadni pas ob Celovški cesti. Objekt ima dva vhoda, pr vi se nahaja pri Celovški cesti in poteka skozi parkovno urejeno območje. V hotel lahko dostopamo tudi iz garažne hiše, ki rešuje problem parkirnih mest na tem območju. Garaža je pod videonadzorom. Drugi vhod je s ceste Pod gozdom, kjer je pred hotelom urejeno parkirišče. Tam lahko parkirajo obiskovalci vinoteke in hotela, po naročilu se avtomobil odpelje v garažno hišo. Pred Design hotelom Bellevue je urejenih par začasnih parkirišč, kjer lahko parkirajo tudi taksiji. Dostop do hotela je pokrit z nadstreškom, tam se nahajata turistična trgovina in smoothie bar. Vhodni del nas vodi do recepcije s komunikacijami, atrijem in barom. Do sprostitvenega centra peljeta dve poti, ena iz recepcije, ki je namenjena hotelskim gostom, druga pa zunanjim gostom. Sprostitveni center predstavlja delno ohranitev meščanske fasade na Celovški cesti. V medetaži se nahajata galerija in upravni del hotela. V višjih nadstropjih (1., 2., 3. in 4.) so hotelske sobe. Nadstropja so tematsko ločena, glede na različen profil gosta, ki biva v hotelu. Temu je prilagojen spremljevalni program.

10 m

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Nastanitveni gostinski obrat: HOTEL, kategorija *****/zelo udobno Značilnosti: Najmanjše število sob: hotel 15, motel 10, penzion 5. Najmanjša površina sobe: enoposteljna 10 m2 – novogradnja 14 m2, dvoposteljna 16 m2 – novogradnja 20 m2 (v novih zgradbah najmanj 80 % sob); za vsako dodatno ležišče 5 m2 površine. Vsi nastanitveni prostori morajo biti opremljeni z ekskluzivno, luksuzno opremo. Soba mora imeti: – okno z naravno svetlobo – najmanj v velikosti 1/10 sobne površine, – najmanjšo velikost postelje: 90 cm x 200 cm za enojno ležišče, 180 cm x 200 cm za dvojno ležišče. – 1 mizo, – 1 stol ali naslanjač na osebo, – 1 omarico ali polico pri ležišču, – garderobno omaro z 10 obešalniki na osebo, – 1 veliko ogledalo, – barvni televizor v vsaki sobi, – stojalo za prtljago. Vsaka soba ima kopalnico z naslednjo opremo: – najmanjša velikost 6 m2 (pri novogradnjah), – 1 stranišče (v novogradnjah 30 % ločeno od kopalnice), – 1 bide, – 2 umivalnika ali dvojni umivalnik oziroma 1 umivalnik z veliko odlagalno površino, – 70 % sob s kadjo in tušem, ostale s tušem z zaslonom (kabino), – obešalnik za obleke, – ogledalo z osvetlitvijo, – stol ali taburet. Minibar v vsaki sobi ali 24-urni etažni servis (povzeto po Pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin. Uradni list RS št. 29/1997).

91 Hotel Bellevue kategorije 5* – luksuzni hotel

Profil gosta: POSLOVNEŽ

luksuzen apartma 56,7 m2

Profil gostov: PAR

luksuzen apartma 115 m2

Profil gostov: DRUŽINA V nadstropju hotela so sobe urejene tako, da je možna povezava dveh sob v eno.

združitev dveh sob v eno 105,8 m2 (soba brez balkona 44,6 m2, soba z balkonom 61,2 m2)

Glavna točka obeh hotelov je Točka srečanja, kjer se združita hotel Bellevue in Design hotel Bellevue. Ta točka je poimenovana tudi –1 klet hotela Bellevue, saj se drži starega hotela. V tem nadstropju je velik razgleden prostor, ki diha in ima vmesne atrijske površine. V prostoru je veliko sedalnih površin, saj je namenjen uživanju v razgledu, obenem je v njem tudi bar, kjer se gostje lahko okrepčajo. V sledečem predelu je restavracija s kuhinjo. V tem delu se pr vič pojavi deljenje gosta, saj spodnji hotel spada v kategorijo štirih zvezdic, zgodnji pa v kategorijo petih zvezdic (luksuzen hotel). Gostje iz hotela Bellevue imajo v tem nadstropju zasebno restavracijo, ki je povezana s kuhinjo. Ločitev obeh restavracij je narejena tako, da se gostje med sabo ne srečujejo. Razgleda restavracija višje kategorije nima, saj je ta del namenjen intimi in uživanju v kulinaričnem izboru, ob naravi, ki je v arhitekturo vključena z atriji. Pomanjkanje razgleda v nivoju srečanja nadomestimo s kvalitetnim pogledom iz zasebnih luksuznih sob v nadstropju in mansardi. Poleg tega lahko gostje luksuznega hotela uživajo tudi na razgledni ploščadi, kjer je urejen park s secesijskimi pr vinami. V kleti –1 je urejen del s savnami in bazenom z zasebnimi garderobami ter manjšim fitnes centrom. Nadstropje višje se nahaja vinoteka, ki je odprta tudi zunanjim gostom, s pakiriščem pred hotelom. V nekdanjem gospodarskem poslopju se zdaj nahaja žganjeteka, kjer se odvijajo degustacije slovenskih žganj. Prenovljena sta tudi lesena paviljona, od katerih se lahko večji porabi za glasbeni oder, manjši pa služi za intimen razgled na okolico. Vhod v hotel je s parkirišča pred objektom. V notranjosti se nahaja recepcija z galerijo. V višjem nadstropju so sobe, v mansardnem delu pa je tudi apartma. Oba hotela s pripadajočimi objekti sta prilagojena za gibalno ovirane osebe. Celoten hotelski kompleks je pogreznjen v Šišenski hrib in obdan z gozdom. Zaradi tega se zmanjša hrup s Celovške ceste in pridobi občutek bližine narave, kar je v mestnem okolju redkost. Hotel v številkah: Število parkirnih mest: 189 + 12 invalidi, število hotelskih sob ****: 21 enoposteljnih sob (ena za gibalno ovirane osebe), 23 dvoposteljnih sob (s skupnim ležiščem, od tega so 3 prilagojene gibalno oviranim osebam), 4 družinske sobe (tri ležišča). Število hotelskih sob *****: 7 luksuznih dvoposteljnih sob (ena soba je prilagojena gibalno oviranim osebam, v nadstropju je možnost združevanja sob).

10 m

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

GOZD

PARK GRA JENO

92 Robni pogoji območja

4. 4 Koncept 4. 4. 1 Robni pogoji

93 Višine okoliških objektov

od P do P+1 od P+2 do P+4 od P+5 do P+8 nad P+9 0m

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

50 m

Območje hotela Bellevue najbolj zaznamuje gozd, v katerega je pogreznjen. Določeno negativno dominanto predstavlja tudi Hala Tivoli, ki jo zakrijemo z gozdno in travnato površino ter ozelenimo njeno streho. Po višini na izbrani lokaciji najbolj izstopata stanovanjska bloka ob Celovški cesti, ostale hiše ne merijo v višino več kot P+4. V zazidalnoureditveni situaciji (vir : Urbinfo) je prikazno, da načrtovani objekti ob Celovški cesti prav tako ne bodo merili več kot P+4. Pri načrtovanju hotela sem upoštevala obliko in postavitev manjših stanovanjskih objektov ob Celovški cesti ter njihovo višino. 40

STANJE

4. 4. 2 Ideja

337 m. n. v.

305 m. n. v.

94 Potek terena

IDEJA – arhitektura pod zemljo

95 Prikaz arhitekture nad zemljo – hotel ni dominanta prostora, onemogočeni so pogledi iz hotela Bellevue.

Šišenski hrib se pri stanovanjskih hišah strmo dvigne do hotela, medtem ko se iz tivolske smeri dviguje postopoma. V to bi umestila novi objekt, ki bi bil obdan z gozdom. Na tak način bi se spodnji del Celovške ceste povezal s hotelom Bellevue. Pozicija zadnjih sob ob terenu je slabša, vendar jim z atriji dvignem bivanjsko kvaliteto, saj dobijo dostop do naravne svetlobe. Tako ima vsaka soba v hotelu zadostno količino dnevne svetlobe. Spodnji, nov hotel je v veliki večini orientiran na atrije in dogajanje v hotelu. Hotel Bellevue pa nudi lepe razglede na Ljubljano. Oblika novega hotela posnema teren in plastnice ter se stopniščasto dviguje k starejšemu hotelu. Ob Celovški cesti se poteza konča s priključitvijo objekta k stanovanjski hiši, kjer ohranim frontalno fasado.

96 Prikaz arhitekture pod zemljo – hotel je dominanta prostora, možni so pogledi iz sob hotela Bellevue.

KONCEPT

97 Problem osvetlitve sob pri terenu, rešitev – atriji

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

98 Nov objekt posnema orientiranost starega hotela in smer padanja plastnic.

AB-plošča 22 cm

rekonstrukcija obstoječega lesenega ostrešja

nosilne konstrukcijske AB-stene 30 cm

obstoječi opečni nosilni zid 40 cm

medetažna AB-plošča 18 cm temeljna AB-plošča 50 cm dilatacija

sistem nosilnih AB-stebrov 30 x 30 cm medetažna AB-plošča 18 cm

medetažna AB-plošča 18 cm

nosilne AB-stene 30 cm

sistem AB-nosilcev 25 x 50 cm

AB-nadstrešek 18 cm

AB-plošča 22 cm obstoječi opečni nenosilni zid temeljna plošča 50 cm AB-stebri 40 x 100 cm

AB-stebri 30 x 100 cm

4. 5 Konstrukcijska zasnova Objekt sestavljata dve konstrukcijsko ločeni oz. samostojni enoti: stari (obstoječi, rekonstruirani) in novi hotel. Povezuje ju le komunikacijski hodnik na nivoju nove kletne etaže obstoječega hotela. Novi Design hotel Bellevue je zasnovan kot terasast objekt, prislonjen na pobočje, vrh katerega stoji obstoječi hotel. Ima dve podzemni garažni etaži in sedem nadstropij, od tega najvišja etaža povezuje novo kletno etažo starega hotela Bellevue. Tega sestavljajo tri polne etaže in podstrešje. Od obstoječega hotela se ohrani samo obodne opečne zidove in rekonstruirano leseno ostrešje. V notranjosti se zgradi nove AB-stene in medetažne plošče, ki skupaj z obodnimi opečnimi zidovi predstavljajo glavne elemente konstrukcije. V pr vi fazi gradnje bi prenovili obstoječi hotel. Nosilne opečne obodne zidove, ki v debelino merijo 40 cm, bi podbetonirali po kampadah in tako zgradili novo AB-klet in nove obodne temelje. Temu bi (ob ustreznem podpiranju obstoječih sten izven ravnine) sledila rušenje notranjih zidov in gradnja novih, močnejših nosilnih sten debeline 30 cm in medetažnih plošč, od kletne etaže navzgor. Vzporedno bi se začela gradnja novega armiranobetonskega objekta, kjer bi najprej izvedli zaščito gradbene jame s tehnologijo »jet grouting« in sidranjem v teren na nivoju vsake druge etaže. Nova gradnja je temeljena s temeljno ploščo debeline 50 cm. Proti terenu je postavljena AB-stena, debeline 40 cm, ki prevzema zemeljske pritiske. Stebri spodnjih etaž so dimenzij 40/100 cm oz. 30/100 cm, odvisno od števila nadstropij, ki jih stebri podpirajo. Medetažne plošče so debeline 18 cm, kjer pa so predvidene večje obremenitve, je plošča debela 22 cm. Ustrezno nosilnost konstrukcije pri večjih razponih in konzolnih delih zagotavljajo sistemi nosilcev, dimenzij 25 x 50 cm.

nosilna AB-stena 40 cm, dimenzij 6000 x 1500 cm

AB-plošča 18 cm

sistem AB-nosilcev 25 x 50 cm

temeljna plošča 50 cm rampa z 10 % naklonom

99 Aksonometrija objekta

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

100 Objekt sestavljata dve enoti

Požarni sektor (bruto m2)

PS1 17,9 m2 zaščiteno stopnišče PS2 218,3 m2 prostori za zaposlene, konferenčna soba PS3 32,8 m2 zaščiteno stopnišče, dvigalo PS4 37,7 m2 dvigalo PS5 1169,5 m2 recepcija, bar, galerija PS6 37,7 m2 zaščiteno stopnišče, dvigalo PS7 1082 m2 sprostitveni center PS8 232,4 m2 uprava hotela (medetaža) PS9 35,1 m2 zaščiteno stopnišče PS10 35,1 m2 zaščiteno stopnišče

3 2 7

cijska p

interven

101 Prikaz razdelitve sektorjev v pritličju Design hotela Bellevue, smer evakuacije in intervencijske poti

točke izhoda na prosto smer evakuacije

požarni sektor

16 17

intervencija

Požarni sektor (bruto m2)

požarna vrata

PS11 1285 m2 kuhinja, restavracija PS12 223 m2 vip-jedilnica PS13 587,3 m2 razgledni prostor PS14 31,5 m2 zaščiteno stopnišče, dvigalo PS15 186,6 m2 povezovalni hodnik PS16 354 m2 savna PS17 138 m2 fitnes PS18 36,4 m2 zaščiteno stopnišče, dvigalo

102 Prikaz razdelitve sektorjev v kletni etaži –1 hotela Bellevue, smer evakuacije in intervencijske poti

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

4. 6 Požarna varnost Požarno varnost določata Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Uradni list RS št. 31/2004, in tehnična smernica TSG-1-004:2010, Požarna varnost v stavbah. V dokumentih so zbrana navodila za projektiranje objektov. Med samim lociranjem objekta je pomembno izbrati pravi odmik od meje gradbene parcele, da se morebiten požar ne širi na sosednje objekte. V tem primeru je objekt od vseh okoliških objektov primerno odmaknjen. Uporabljena gradbena konstrukcija je takšna, da v primeru požara določen čas ohrani nosilnost. Stavba je razdeljena v ločene požarne sektorje, s čimer je preprečeno širjenje požara po zgradbi. Za požarne sektorje so določene največje bruto tlorisne površine, ki so odvisne od namembnosti stavbe ali prostorov v njej. Kvadrature so lahko večje, če so v stavbi vgrajeni sistemi aktivne požarne zaščite (A JP avtomatski sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje). Pri projektu revitalizacije območja hotela Bellevue vsaka etaža predstavlja svoj sektor, tako tudi vsa evakuacijska stopnišča in hodniki, jaški in dvigala. Kletni etaži (tloris kleti – 1 in tloris kleti Design hotela) predstavljata vsaka svoj sektor. Ločeni sta s požarno zaveso pri klančini, ki se v primeru požara zapre. Kletni etaži spadata v skupino podzemnih garažnih stavb, ki ob vgradnji A JP ne smejo presegati 4000 m 2. V kletnih etažah so tri zaščitena stopnišča z dvigali. Sredinsko stopnišče teče do vrha razglednega prostora, kjer je tudi izhod na prosto. Ostali prostori hotela spadajo pod gostinske stavbe. Z vgrajenim sistemom za alarmiranje prostori ne smejo preseči 2400 m 2 bruto tlorisne površine, brez vgrajenega sistema pa 1000 m 2. Manjši prostori v celotnem hotelu ne presegajo bruto tlorisne površine 1000 m 2, to vrednost presegata le požarna sektorja SP5 in SP7 v pritličju Design hotela Bellevue (slika 102), zato je treba v objekt vgraditi A JP. V tlorisu kleti – 1 hotela Bellevue sta največja požarna sektorja SP11 in SP13, ki sta deljena s požarnimi vrati (vgradnja A JP). V novem in starem hotelu predstavlja vsaka soba svoj požarni sektor. V objektu je zagotovljeno ustrezno število evakuacijskih izhodov, na tak način lahko osebe v objektu varno zapustijo prostore. Iz objekta vodijo zasilni izhodi tudi na terasasto pogozdene poti. Dolžine evakuacijskih poti so v dovoljenih mejah. V stavbi sta nameščena zasilna razsvetljava in požarno alarmiranje.

4. 7 Energetska zasnova

103 Toplotni ovoj znotraj konstrukcije

104 Močno sončno sevanje omilimo s konzolami nad zasteklitvijo.

105 Toplotni ovoj zunaj konstrukcije

Energetska zasnova objekta je načrtovana po Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah in tehnični smernici TSG-1-004:2010. Zagotovljena mora biti učinkovita raba energije v prostorih – toplotna zaščita, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, klimatizacija, priprava tople in pitne vode ter ustrezna razsvetljava. Načrtovan objekt spada v gostinske stavbe. Stavba je orientirana tako, da izkorišča naravno svetlobo v hotelskih sobah, kar pomeni toplotne dobitke v času zime in nezaželeno pregrevanje v času poletja. To rešim tako, da na vhodno fasado namestim avtomatizirane panele, ki preprečujejo vdor direktne sončne svetlobe v objekt, ko je to potrebno. V notranjem delu, kjer se nahaja atrij, imajo hotelske sobe tudi balkone. Konzola v tem primeru pomeni senčenje spodnjega nadstropja. Pregrevanje rešujem tudi z vgrajenimi senčili in nizko emisijskimi nanosi na površino stekel. V prenovi hotela Bellevue sem toplotni ovoj namestila znotraj objekta, saj po Odloku o razglasitvi hotela Bellevue za kulturni spomenik lokalnega pomena posegi na fasadah niso dovoljeni. V novejšem delu je

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

toplotna zaščita nameščena na zunanjo stran objekta. Objekt je priključen na javno infrastrukturo.

4. 8 Neoviran dostop Objekt je načrtovan v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb. Pravilnik se nanaša na funkcionalno ovirane osebe in njihovo gibanje po objektu. Novo zgrajen hotel je dostopen iz parka in Celovške ceste, ob voznem cestišču so načrtovani pločniki, ki so široki vsaj 1,5 m. Teren se minimalno spusti, stopnice niso prisotne, v primeru stopnišč pa je omogočena pot z dvigalom ali klančinami. Objekt je prilagojen gibalno oviranim osebam s prostornejšimi kopalnicami in sobami, ki se nahajajo v novem in starem delu hotela. Garažna hiša je načrtovana v skladu s pravilnikom, kar pomeni, da je določeno število parkirnih mest namenjeno tudi gibalno oviranim osebam. Ta mesta so dovolj široka, da omogočimo manevriranje z invalidskim vozičkom, nahajajo pa se blizu komunikacij. 44

5 . 0 G R A F I Č NE P R I LO G E SITUACIJE Situacija Situacija Situacija

1 : 2000 1 : 1000 1 : 500

DESIGN HOTEL BELLEVUE Tloris kleti –1 Tloris kleti Tloris pritličja Tloris medetaže Tloris 1. nadstropja Tloris 2. nadstropja Tloris 3. nadstropja Tloris 4. nadstropja

1 1 1 1 1 1 1 1

: : : : : : : :

250 250 250 250 250 250 250 250

HOTEL BELLEVUE Tloris kleti –1 Tloris kleti Tloris pritličja Tloris nadstropja Tloris mansarde Tloris ostrešja

1 1 1 1 1 1

: : : : : :

250 250 250 250 250 250

PREREZI Prerez A-A Prerez B-B Prerez C-C Prerez D-D Prerez E-E Prerez F-F

1 1 1 1 1 1

: : : : : :

250 250 250 250 250 250

FASADE Južna fasada Severna fasada Vzhodna fasada Zahodna fasada

1 1 1 1

: : : :

250 250 250 250

FASADNI PAS

1 : 25

FOTOGRAFIJE MAKETE VIZUALIZACIJA OBJEKTA

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

S IT UAC IJA M 1 : 2000

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

S IT UAC IJA M 1 : 1000

22.9 .6

.8 11

26.2

d Po

5.3

8 6.

vš

sta

8.6

67.8

5.2

16.1 44.3

14.5

lle

8.2

sta

lic

5.3

55.4

Žib

Fra

uli

pot in prostor za intervencijo evakuacijske točke dostop za hotelske goste dostop za dostavo

HOTEL BELLEVUE

337 m. n. v.

lic

DESIGN HOTEL BELLEVUE 305 m. n. v.

Shematičen prerez objekta A - A

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

S IT UAC IJA M 1 : 500 Parkirišče za obiskovalce luksuznega hotela, vinoteke in žganjeteke

10.5

6.1

18.3

4.4

25.5

4.6

22.9

2.8

6.3

9 3

5.3

8 6.

10.0

3.6

2.1

2.8

3.6

16.1

4.5

40.6

6. 5.2

67.8

51.2

8.6

7.6

55.4

16 17

a taksije

z Parkirišče

39.8

7.7

8.2

55.4 95.2

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

VHODI: 1, 2 vhod v žganjeteko 3 službeni vhod, dostava 4 vhod v glasbeni paviljon 1 5 vhod na teraso iz recepcije 6 glavni vhod v luksuzni hotel 7 službeni vhod 8 prehod iz vinoteke v park 9 vhod v paviljon 2 10 službeni vhod 11 prehod med luksuznim in design hotelom 12 službeni vhod, dostava 13 vhod v garažo 14 vhod v kavarno 15 glavni vhod 16 vhod v sprostitveni center 17 vhod v garažo

0.5 4.7

M 1 : 250

2.7

3.5 2.9

1.0

11.2 10.2

1.0

7.1 6.1

1.0

11.2 10.2 55.3

1.0

7.1 6.1

1.0

11.2 10.2

1.0

3.5 2.9

0.3

0.4

0.3

8.2 7.7

0.4

T LO RIS KLE T I – 1

7.9 7.6

0.3

7.9 7.6

0.3

69.1

7.9 7.5

0.4

7.9 7.5

0.4

7.9 7.5

Design hotel

0.3

Št. prostora in namembnost 1 shramba,

kvadratura

elastični poliuretanski tlak

15,6 m²

elastični poliuretanski tlak

32,5 m²

elastični poliuretanski tlak

27,5 m²

elastični poliuretanski tlak

23,2 m²

elastični poliuretanski tlak

15,6 m²

elastični poliuretanski tlak

3438,5 m²

elastični poliuretanski tlak

35,1 m²

elastični poliuretanski tlak

35,1 m²

2 tehničen prostor,

7.9 7.6

3 zaščiteno stopnišče, dvigalo, 4 tehnični prostor, 5 shramba,

7 zaščiteno stopnišče, dvigalo, 8 zaščiteno stopnišče, dvigalo,

7.9 7.6

požarna zavesa

0.3

6 parkirišče,

Skupaj (neto)

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

0.3

3607,5 m² 5

0.5 4.7

M 1 : 250

0.4

T LO RIS KLE T I

3.5 2.9

1.0

11.2 10.2

1.0

7.1 6.1

1.0

11.2 10.2 55.3

1.0

7.1 6.1

1.0

11.2 10.2

1.0

3.5 2.9

0.3

0.4

0.3

8.2 7.7

2.7

7.9 7.6

0.3

7.9 7.6

69.1

7.9 7.5

0.4

7.9 7.5

0.4

7.9 7.5

Design hotel

0.3

Št. prostora in namembnost

kvadratura

1 shramba,

elastični poliuretanski tlak

15,6 m²

elastični poliuretanski tlak

32,5 m²

elastični poliuretanski tlak

27,5 m²

elastični poliuretanski tlak

23,2 m²

elastični poliuretanski tlak

15,6 m²

elastični poliuretanski tlak

3433,1 m²

elastični poliuretanski tlak

35,1 m²

elastični poliuretanski tlak

35,1 m²

2 pralnica, sušilnica, 7.9 7.6

3 zaščiteno stopnišče, dvigalo, 4 tehnični prostor,

0.3

5 shramba,

6 parkirišče,

7 zaščiteno stopnišče, dvigalo,

7.9 7.6

8 zaščiteno stopnišče, dvigalo, Skupaj (neto)

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

0.3

3617,7 m² 5

T LO RIS P RIT LIČ JA M 1 : 250

Design hotel

58.0 0.3

5.9

0.3 3.5

10.9 11.2

0.3

6.8 7.1

0.3

10.9 11.2

0.3

6.8 7.1

0.3

10.9 11.2

0.3

3.2 3.5

SPROSTITVENI CENTER Št. prostora in namembnost

0.3 5.0

0.3

5.4

8.2

0.3

16 16 .2 .7

2.20.3

1.7

0.3 2.8 5.2

0.5

2.7

4 0.

40 6.1 .4

7.4

7.2

7.6 7.9

B1 vhod, brušen beton B2 recepcija, keramika B3 kuhinja za zaposlene, keramika B4 garderoba in shramba, keramika B5 garderobe, tuš kabine, keramika B6 tuši, keramika B7 prostor za počitek, keramika B8 toaletni prostori, savna, keramika B9 povezovalni hodnik, keramika B10 toaletni prostori bazen, keramika B11 tuši doživetij, keramika B12 počivališče, keramika B13 zeliščna savna, keramika B14 jacuzzi, keramika B15 turška savna, keramika B16 finska savna, les B17 počivališče atrij, les B18 počivališče zeleni atrij, trava B19 soba za reševalca, keramika B20 bazenski del, keramika B21 masaže, keramika

12,9 m² 69,9 m² 25,4 m² 12,4 m² 136,4 m² 14,8 m² 54,1 m² 42,8 m² 31,4 m² 30,2 m² 15,4 m² 44,9 m² 12,9 m² 40,4 m² 27,3 m² 26 m² 36,5 m² 23 m² 9,6 m² 24,9 m² 74,2 m²

Skupaj neto:

765,2 m²

HOTEL Št. prostora in namembnost

kvadratura

0.3

kvadratura

8.0

11.4

0.2 7.9

3.9

0.3

53.5

7.6 7.9

5.6

0.3

5.6

A1 stopnišče, brušen beton A2 stranski hodnik, kamen A3 prostor za čistila, keramika A4 kuhinja za zaposlene, parket A5 garderoba, parket A6 sanitarije za zaposlene, brušen beton A7 sanitarije, brušen beton A8 stopnišče, brušen beton A9 dvigalo, prostor za počitek, keramika A10 prostor za prtljago, keramika A11 trezor, keramika A12 hodnik, brušen beton A13 tehnični prostor, parket A14 sejna soba, parket A15 dvigalo, keramika A16 shramba, brušen beton A17 recepcija s pisarno, parket A18 skladišče, brušen beton A19 atrij, trava A20 garderoba, parket A21 lobby, kamen A22 bar, kamen A23 stopnišče z dvigalom, brušen beton A24 vetrolov, kamen A25 smoothie bar, keramika A26 turistična trgovina, parket A27 vstopna ploščad, brušen beton A28 bar na terasi, les A29 stopnišče z dvigalom, brušen beton A30 stopnišče z dvigalom, brušen beton

8.4

8.5

7.6 7.9

Pritličje skupaj neto:

16,5 m² 43,1 m² 5,7 m² 20 m² 10,2 m² 17 m² 32,6 m² 16,5 m² 33,7 m² 21,8 m² 9,6 m² 31,1 m² 17,3 m² 77, 7 m² 14 m² 16,6 m² 48,8 m² 24 m² 76,6 m² 11,7 m² 332,2 m² 146,6 m² 33,5 m² 31,5 m² 8,9 m² 9,3 m² 137,1 m² 112,8 m² 35,1 m² 35,1 m²

1426,6 m²

obstoječi zidovi novi posegi

0.3

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

T LO RIS ME D E TA Ž E M 1 : 250

57.9 6.8 7.1

0.3

17.9 11.2

0.3 7.1

10.9 11.2

0.3 3.2 3.5

4.9

Design hotel

2 22 2.2 .7

16 16 .2 .7

0.3

8.2

40 6.1 .4

0.5 29.8 7.9 7.9

Št. prostora in namembnost

Skupaj neto:

6. 1

1 stopnišče, brušen beton 2 razstavni prostor, parket 3 sanitarije, brušen beton 4 stopnišče, brušen beton 5 hodnik z dvigalom, parket 6 shramba, brušen beton 7 prostor za druženje z dvigalom, parket 8 tajništvo, parket 9 pisarna 1, parket 10 arhiv, parket 11 hodnik, parket 12 pisarna 2, parket 13 sejna soba, parket 14 nadzorna soba, parket 15 stopnišče z dvigalom, brušen beton

0.3 7.9

7.9 7.9

kvadratura

8.0

5.5

7.9

0.2

0.3

9.6

7.6 7.9

0.3

5.4

21.8

7.9 8.2

0.3

10.9 11.2

0.5

0.5 4.8 5.2 0.3

0.3 3.5

5.2 4.8

5.9 2.7

2.20.3

0.3

28,2 m² 230,7 m² 32,6 m² 16,5 m² 59,3 m² 16,6 m² 67,8 m² 29,3 m² 26,6 m² 15,4 m² 30,5 m² 42 m² 57,4 m² 7,9 m² 23,4 m²

684,2 m²

pritličje

7.8

7.9

obstoječi zidovi novi posegi

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

T LO RIS 1 . N A D S T RO PJA M 1 : 250

58.0 2.7

5.9

3.5

0.3

10.9 11.2

0.3

6.8 7.1

0.3

5.9

11.2

0.2

11.9

7.1

0.3

5.4

0.2 11.2

5.4

0.3

3.2 3.5

Design hotel

4.8 5.2

0.5

0.3

5.7

8.2

16 16 .2 .7

2.20.3

2 22 2.2 .7

5.2

1.9

0.3

5.6

7.9

40 6.1 .4

29.8 2.0

0.3

Št. prostora in namembnost

kvadratura

1 stopnišče, brušen beton 2 telovadnica za jogo, parket 3 igralnica, parket 4 stopnišče, brušen beton 5 prostor za druženje z dvigalom, tekstil 6 knjižnica, tekstil 7 zvočno izolirana instrumentalna soba klavir, tekstil 8 prostor za čistilko, keramika 9 hodnik z dvigalom in počivališči, tekstil 10 enoposteljna soba, tekstil 11 dvoposteljna soba,

39 m², 13,7 m²

tekstil, balkon, keramika

45,3 m², 19 m²

tekstil, balkon, keramika

34,1 m², 16,4 m²

tekstil, balkon, keramika

36 m², 13 m²

tekstil, balkon, keramika

39 m², 13,7m²

tekstil, balkon, keramika

17,5 m², 5,8m²

tekstil, balkon, keramika

17,5 m², 5,8m² 13,7 m² 15 m² 101,6 m² 17,5 m² 60 m² 37 m² 31,8 m² 26 m² 37 m² 60 m² 17,5 m²

7.9 5.7

14 dvoposteljna soba,

6. 1

0.3

15 dvoposteljna soba, 16 enoposteljna soba, 17 enoposteljna soba, 18 povezovalni hodnik, tekstil 19 povezovalni hodnik, tekstil 20 hodnik pred sobami, tekstil 21 enoposteljna soba, tekstil 22 triposteljna soba, tekstil 23 dvoposteljna soba, tekstil 24 stopnišče z dvigalom, brušen beton 25 enoposteljna soba, tekstil 26 dvoposteljna soba, tekstil 27 triposteljna soba, tekstil 28 enoposteljna soba, tekstil

7.9

24,2 m² 15 m² 190,7 m² 17,5 m²

tekstil, balkon, keramika

12 dvoposteljna soba, 13 dvoposteljna soba,

9.4

28,2 m² 52,4 m² 32,5 m² 16,5 m² 67,8 m² 27,3 m²

Skupaj neto:

1205 m²

obstoječi zidovi 7.9

novi posegi

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

T LO RIS 2 . N A D S T RO PJA M 1 : 250 0.3

5.9

0.3

10.9 11.2

3.5

0.3

6.8 7.1

0.3

58.0

17.9 11.2

0.3 7.1

10.9 11.2

0.3

3.2 3.5

4.8 5.2

0.5

2.7

5.2

7.9

0.3

53.3 5.7

7.9

1.9

0.3

5.6

7.9

2.0

0.3

7.9 8.2

0.3

Design hotel

Št. prostora in namembnost

kvadratura

1 stopnišče, brušen beton 2 telovadnica, parket 3 igralnica, parket 4 stopnišče, brušen beton 5 prostor za druženje z dvigalom, tekstil 6 knjižnica za otroke, tekstil 7 prostor za čistilko, keramika 8 hodnik z dvigalom in počivališči, tekstil

10 dvoposteljna soba,

39m², 3,7 m²

11 dvoposteljna soba,

45,3 m², 19 m²

12 dvoposteljna soba,

34,1 m², 16,4 m²

15.5

tekstil, balkon, keramika tekstil, balkon, keramika tekstil, balkon, keramika 7.9

13 dvoposteljna soba, tekstil, balkon, keramika

36 m², 3 m²

tekstil, balkon, keramika

39 m², 13,7m²

tekstil, balkon, keramika

17,5 m², 5,8 m² 17,5 m², 5,8 m²

14 dvoposteljna soba, 15 enoposteljna soba,

16 enoposteljna soba,

8.2 7.9

tekstil, balkon, keramika

17 povezovalni hodnik, tekstil 18 povezovalni hodnik, tekstil 19 hodnik pred sobami, tekstil 20 enoposteljna soba, tekstil 21 triposteljna soba, tekstil 22 dvoposteljna soba, tekstil 23 stopnišče z dvigalom, brušen beton 24 enoposteljna soba, tekstil 25 dvoposteljna soba, tekstil 26 triposteljna soba, tekstil 27 enoposteljna soba, tekstil Skupaj (neto)

13,7 m² 15 m² 101,6 m² 17,5 m² 60 m² 37 m² 31,8 m² 26 m² 37 m² 60 m² 17,5 m² 1209,1 m²

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

28,2 m² 52,4 m² 32,5 m² 16,5 m² 67,8 m² 55,6 m² 15 m² 90,7 m²

T LO RIS 3 . N A D S T RO PJA M 1 : 250 58.0 0.3 3.2 3.5

0.3

10.9 11.2

0.3

6.8 7.1

0.3

17.9 11.2

0.3 7.1

10.9 11.2

0.3 3.2 3.5

4.8 5.2

0.5

0.3 2.3 2.7

7.9

2.0

0.3

5.5

8.2

16.1 0.2

2.5

Design hotel

7.9

Št. prostora in namembnost

kvadratura

1 stopnišče, brušen beton 2 telovadnica za jogo, parket 3 atelje, parket 4 stopnišče, brušen beton 5 prostor za druženje z dvigalom,

28,2 m² 52,4 m² 32,5 m² 16,5 m²

tekstil

67,8 m²

klavir, tekstil 7 zvočno izolirana instrumentalna soba kitare, tekstil 8 prostor za čistilko, keramika 9 hodnik z dvigalom, tekstil

27,3 m²

7.9

6 zvočno izolirana instrumentalna soba

10 enoposteljna soba, tekstil, balkon, keramika

17,5 m² 5,8 m²

tekstil, balkon, keramika

39 m², 13,7 m²

tekstil, balkon, keramika

19 m², 6,9 m²

tekstil, balkon, keramika

45,3 m², 19 m²

tekstil, balkon, keramika

34,1 m², 16,4 m²

tekstil, balkon, keramika

36m² , 13 m²

tekstil, balkon, keramika

19 m², 6,9 m²

tekstil, balkon, keramika

39 m², 13,7 m²

tekstil, balkon, keramika

17,5 m², 5,8 m²

11 dvoposteljna soba, 12 enoposteljna soba, 13 dvoposteljna soba,

7.9

14 dvoposteljna soba, 15 dvoposteljna soba, 16 enoposteljna soba,

17 dvoposteljna soba, 18 enoposteljna soba, Skupaj (neto):

822,2 m² 0

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

24,2 m² 15 m² 190,7 m²

T LO RIS 4. N A D S T RO PJA M 1 : 250 58.0 0.3 3.2 3.5

0.3

10.9 11.2

0.3

6.8 7.1

0.3

17.9 11.2

0.3 7.1

10.9 11.2

0.3 3.2 3.5

4.8 5.2

0.5

0.3 2.3 2.7

7.9

2.0

0.3

5.5

8.2

16.1 0.2

2.5

Design hotel

7.9

Št. prostora in namembnost

kvadratura

1 stopnišče, brušen beton 2 sejna soba, parket 3 pisarna, parket 4 stopnišče, brušen beton 5 prostor za druženje z dvigalom, tekstil 7 pisarna za najem 1, tekstil 7 pisarna za najem 2, tekstil 8 shramba, tekstil 9 hodnik z dvigalom, tekstil 10 enoposteljna soba, tekstil, balkon, keramika

17,5 m² 5,8 m²

tekstil balkon, keramika

39 m², 13,7 m²

tekstil, balkon, keramika

19 m², 6,9 m²

tekstil, balkon, keramika

45,3 m², 19 m²

tekstil, balkon, keramika

34,1 m², 16,4 m²

tekstil, balkon, keramika

36m² , 13 m²

tekstil, balkon, keramika

19 m², 6,9 m²

tekstil, balkon, keramika

39 m², 13,7 m²

tekstil, balkon, keramika

17,5 m², 5,8 m²

11 dvoposteljna soba, 12 enoposteljna soba, 13 dvoposteljna soba, 14 dvoposteljna soba,

7.9

15 dvoposteljna soba, 16 enoposteljna soba,

17 dvoposteljna soba, 18 enoposteljna soba, Skupaj (neto):

823 m²

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

28,2 m² 52,4 m² 32,5 m² 16,5 m² 86,4 m² 16,7 m² 16,7 m² 15,3 m² 190,7 m²

T LO RIS KLE T I - 1 0.3

8.4

0.3

7.7

0.3

38.1 4.9

0.3

4.7

0.3 20.7

4.8

0.3

5.1

M 1 : 250

0.3

4.5 16.2

5.1

16.8

Točka srečanja Design hotela Bellevue in hotela Bellevue

0.3

HOTEL BELLEVUE Št. prostora in namembnost

0.3

17.0 17.3

0.3

14.6 14.9

0.3

4.0

17.1

17.2

8.6

2.0

33.9

0.3

B1 toaletni prostori, brušen beton 41,2 m² 157,6 m² B2 vip-jedilnica, kamen 180,4 m² B3 komunikacijski hodnik, kamen B4 toalete, kamen 7,7 m² 7,5 m² B5 slačilnica s tušem, kamen B6 fitnes, parket 79,6 m² 28,3 m² B7 sprejemnica, kamen B8 prostor za čistila, epoksi 3,9 m² B9 stopnišče, kamen 26,4 m² B10 prostor za zaposlene, keramika 23,8 m² B11 sprejemnica, keramika 42,8 m² B12 4 zasebne slačilnice s tušem, keramika 33,4 m² B13 hodnik, keramika 26,3 m² B14 finska savna, les 11,2 m² B15 laconium, keramika 9,3 m² B16 bazen, keramika 34,6 m² 11,7 m² B17 tuši, keramika B18 turška savna, keramika 10 m² B19 hodnik, keramika 26,7 m² 37,4 m² B20 toaletni prostori, keramika B21 zeliščna savna, keramika 3,3 m² 3,3 m² B22 infrardeča savna, keramika B23 počivališče, keramika 53,6 m²

6.1

32.8

kvadratura

Skupaj neto:

860 m²

RESTAVRACIJA IN RAZGLEDNA TOČKA Št. prostora in namembnost kvadratura

10.1

42.9

9.8

A1 odpadki, brušen beton, A2 hodnik, keramika A3 garderoba za zaposlene, parket A4 kuhinja za zaposlene, parket A5 vhod za zaposlene s sanitarijami,

8.2

5.2

0.5

4.5 5.2

5.4 5.0

2.4

epoksi

0.3

7.7

17.3 0.3

9.0

0.3

7.2

14.9 0.3

4.8 7.2

0.3

2.7 7.2

0.2 80.2

3.5 3.2

11.2 10.9

0.3

7.1 6.8

0.3

11.2 10.9

0.3

7.1 6.7

0.3

A6 vhod za dostavo, epoksi A7 shramba, epoksi A8 dnevno skladišče, epoksi A9 hodnik, keramika A10 zamrzovalnik, epoksi A11 skladišče zelenjave, epoksi A12 skladišče sadja, epoksi A13 shramba, epoksi A14 predpriprava mesa, keramika A15 predpriprava zelenjave, keramika A16 prostor za izdajo hrane, keramika A17 prostor za kuhanje, keramika A18 priprava slaščic, keramika A19 pomivalnica posode, keramika A20 jedilnica 1, kamen A21 jedilnica 2, les A22 prostor za čistila, keramika A23 toaletni prostori, brušen beton A24 razgledna ploščad, kamen A25 bar, kamen A26 shramba, epoksi A27 garderoba, kamen A28 dvigalo, kamen A29 stopnišče, brušen beton Skupaj neto:

23,5 m² 33,4 m² 9,3 m² 8,6 m² 35,8 m² 6,6 m² 10,7 m² 9,2 m² 8,3 m² 14,2 m² 14 m² 407,5 m² 42,8 m² 24,1 m² 101,7 m² 551,3 m² 91 m² 3 m² 55,5 m² 457,9 m² 11,3 m² 11,4 m² 7,6 m² 9,4 m² 16 m²

2098,5 m² 0

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

11,9 m² 63 m² 32,9 m² 26,6 m²

T LO RIS KLE T I M 1 : 250

Hotel Bellevue

0.6

5.0

0.5

9.9

21.3 0.3 20.9

4.8

0.3

4.8

0.5

0.3

13 2.8

0.5

0.9 0.5

2.8

ŽGANJETEKA Št. prostora in namembnost

kvadratura

0.5 3.5

16.7 15.8 16.3

0.9 1 9. 3.7

A1 prostor za poskušanje, kamen A2 toaletni prostor, kamen A3 hodnik, kamen A4 shramba 1, epoksi A5 hodnik, kamen A6 shramba 2, epoksi A7 razstavna soba s kotli, kamen

0.5

Skupaj neto:

89,6 m²

HOTEL_VINOTEKA Št. prostora in namembnost 0.6

39,7 m² 2,3 m² 2,2 m² 4,8 m² 8,9 m² 8,8 m² 22,9 m²

kvadratura

B1 toaletni prostori, keramika B2 stopnišče z dvigalom, kamen B3 skladišče, keramika B4 vinoteka, kamen B5 stopnišče z dvigalom, kamen B6 terasa s separeji, betonske plošče B7 zunanje stopnišče, kamen Skupaj neto:

35,2 m² 24,9 m² 9,1 m² 220,6 m² 21,3 m² 116,9 m² 11,5 m²

429 m²

GLASBENI PAVILJON 1 Št. prostora in namembnost C oder, les

kvadratura

PAVILJON 2 Št. prostora in namembnost D prostor za počitek, les

kvadratura

33 m²

12,9 m²

obstoječi zidovi novi posegi 0

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

T LO RIS P RIT LIČ JA M 1 : 250

Hotel Bellevue

0.5

0.6

4.8

0.3

4.8

21.3 0.3 20.9

3.5

6.4

0.6

.0 13 .4 0

0.3

5.1

6.5 0.5

0.5 0.9 1 9.

15.7 16.3

3.5

3.7 24 x 17,4 =

kvadratura

5.5

0.6

0.5

HOTEL Št. prostora in namembnost

B1 vetrolov, keramika 14,9 m² B2 stopnišče, kamen 21,9 m² B3 lobby, kamen 70,6 m² B4 dvigalo, epoksi 3,9 m² B5 vetrolov, kamen 12,9 m² B6 zunanje stopnišče, kamen 6,6 m² B7 galerija, kamen 135,1 m² B8 stopnišče z dvigalom, kamen 10,6 m² B9 toaletni prostori, kamen 35,1 m² B10 vhod za zaposlene, prostor za prtljago, epoksi 8,9 m² B11 zunanji minibar, keramika 6 m² B12 terasa, keramika 114,6 m² Skupaj neto:

441,1 m²

ŽGANJETEKA Št. prostora in namembnost

kvadratura

A1 toalete, kamen A2 prostor za prezentacijo žganj, kamen

Skupaj neto:

9,4 m² 73,4 m²

82,8 m²

obstoječi zidovi novi posegi 0

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

T LO RIS N A D S T RO PJA M 1 : 250

Hotel Bellevue

4.8

0.3

4.7

21.3 0.3 20.9

4.8

0.3

4.8

0.6

5.4

0.6

5.9

22.1 0.3

16.3

9.6

0.3

0.6

Št. prostora in namembnost

kvadratura

1 stopnišče z dvigalom, kamen 2 prostor za druženje, tekstil 3 dvoposteljna soba, tekstil 4 balkon, keramika 5 balkon, keramika 6 dvoposteljna soba, tekstil 7 dvoposteljna soba, tekstil 8 balkon, keramika, 9 dvoposteljna soba, tekstil 10 balkon, keramika

24,9 m² 66,4 m² 44,6 m² 2,6 m² 4,5 m² 56,7 m² 56,7 m² 4,5 m² 44,6 m² 2,6 m²

Skupaj neto:

308,1 m²

obstoječi zidovi novi posegi 0

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

T LO RIS MA N S A RD E M 1 : 250

Hotel Bellevue

4.8

0.3

4.7

21.3 0.3 20.9

4.8

0.3

4.8

0.6

5.4

0.6

5.9

22.1 0.3

16.3

9.6

0.3

0.6

Št. prostora in namembnost

kvadratura

1 stopnišče z dvigalom, kamen 2 prostor za druženje, tekstil 3 dvoposteljna soba, tekstil 4 balkon, keramika 5 balkon, keramika 6 dvoposteljna soba z jedilnico, tekstil 7 dvoposteljna soba, tekstil 8 balkon, keramika Skupaj (neto):

24,9 m² 66,4 m² 44,6 m² 2,6 m² 4,5 m² 115 m² 44,6 m² 2,6 m²

305,2 m²

obstoječi zidovi novi posegi 0

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

T LO RIS O S T RE Š JA M 1 : 250

Hotel Bellevue

7.3

22.9 8.3 20.9

7.3

16.3

9.3

18.5

9.2

7.4 5.8

7.4

5.8

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

P RE RE Z Ž GA N J E T E KE M 1 : 250 A

Design hotel

15,13

9,13

6,14

0.5

8.1 9.4

0.5

Prerez A - A

15,13

9,13

6,14

0.5

6.5

13.3

0.5

5.0

0.6

obstoječi zidovi novi posegi

Prerez B - B 0

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

P RE RE Z C - C M 1 : 250 C

Design hotel

24,48

18,04

14,20

9,98

8,72

6,14

2,26

obstoječi zidovi

0,91

2.8

13.8

0.5

9.9

0.3

10.2

0.3

38.0

novi posegi gradbena jama

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

P RE RE Z D - D M 1 : 250 D

24,48

21,55

18,04

14,20

9,98

6,14

4,67

2,26

0,00

4.6

22.2

5.4

16.8

2.6

0.4

52.2 - 4,00

- 8,00

- 12,00

- 16,00

- 20,00

- 24,00

- 27,15

obstoječi zidovi

- 30,15

0.3

7.6

0.3

7.6

0.3

7.6

0.3

7.6

0.3

7.6

0.4

7.5

0.4

7.5

0.4

7.8

0.4

4.7

novi posegi

0.5

gradbena jama

69.1

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/2016

P RE RE Z E - E M 1 : 250

24,48

18,04

14,20 13,70

12,29

4,48

0,40 0,00

- 7,52 - 8,00

- 12,00

- 11,83 - 12,96 - 13,98 - 14,94

- 16,00

- 19,37 - 20,40

- 24,00

- 23,80

- 27,15

- 30,15

0.3

2.2

0.5 3.2

0.3

10.9

0.3

6.8

0.3

10.9

0.3

6.8

0.3

10.9

0.3 3.2

0.3

58.0

novi posegi gradbena jama

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

P RE RE Z F - F M 1 : 250

Design hotel

- 11,49 - 12,07 - 13,05 - 14,02 - 15,06

- 20,16

- 24,00

- 23,80

- 25,35

4.5

10.5

23.0

7.0

0.6

obstoječi zidovi novi posegi

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Z A H O D N A FA S A DA M 1 : 250

24,48

21,55

14,37 13,70 12,29

9,98

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

V Z H O D N A FA S A DA M 1 : 250

24,48

18,04

14,20 13,70

12,29

4,48

0,40 0,00

7,40

- 11,83 - 12,96 - 13,98 - 14,94

B E L L E V U E

19,75

- 19,37

- 24,00

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

J U Ž N A FA S A DA M 1 : 250

24,48

21,55

14,37

9,98 9,13

6,14

4,48

0,40 0,00

0,00

- 7,28

- 16,00

- 21,17

- 24,00

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

S E V E RN A FA S A DA M 1 : 250

24,48

21,55

18,04

14,37 13,70

12,29

9,98

6,14

4,48

2,69

0,40 0,00

- 7,28

- 11,83 - 12,96 - 13,98

- 16,00

- 21,17

- 24,00

- 23,80

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

FA S A D N I PA S M 1 : 25 pločevinast zaključek

tloris fasadnega pasu

schöck element

obešena jeklena konstrukcija shematičen prerez

T6 _ ravna streha intenzivna ozelenitev drenažni sloj toplotna izolacija, ekstrudiran poliester 20 cm hidroizolacija toplotna izolacija 20 cm ab-plošča 20 cm spuščen strop, mavčna plošča T5 _ notranji tlak tekstil lepilo betonski estrih z ogrevanjem 8 cm ločilni sloj zvočna izolacija 10 cm ab-plošča 20 cm spuščen strop, mavčna plošča

schöck element

T4 _ notranji tlak

fiksna trojna zasteklitev

tekstil lepilo betonski estrih z ogrevanjem 8 cm ločilni sloj zvočna izolacija 10 cm ab-plošča 20 cm toplotna izolacija 20 cm omet T3 _ zunanji tlak brušen beton 3 cm betonski estrih 10 cm ločilni sloj toplotna izolacija 10 cm hidroizolacija ab-plošča 20 cm T2 _ pohodna zunanja površina

schöck element perforiran fasadni panel Swisspearl z vodili za zapiranje in odpiranje panelov pri oknih

zunanji pohodni tlak 5 cm izravnalna masa in lepilo 6 cm drenažni in ločilni sloj poliestrski filc penjeno steklo v naklonu 1 % 25 cm ločilni sloj hidroizolacija ab-plošča 25 cm T1 _ vmesni tlak v garaži elastični poliuretanski tlak 2 cm betonski estrih 10 cm ločilni sloj ab-plošča 20 cm T0 _ tlak v kleti na terenu

steber v pogledu travnata površina

elastičen poliuretanski tlak 2 cm betonski estrih 10 cm ločilni sloj temeljna ab-plošča 50 cm hidroizolacija podložni beton zemljina S2 _ zunanja stena perforiran fasadni panel 2 cm zračni sloj 4 cm vetrna zapora, paroneprepustna folija toplotna izolacija 20 cm ab-plošča 30 cm spuščen strop, mavčna plošča

prečni nosilec

S1 _ zunanja stena perforiran fasadni panel 2 cm zračni sloj 4 cm vetrna zapora, paroneprepustna folija toplotna izolacija 20 cm ab-plošča 40 cm toplotna izolacija 10 cm omet S0 _ zunanji zid proti zemljini utrjeno nasutje zaščita toplotne izolacije HDPE, čepasta folija 1 cm hidroizolacija nosilna ab-konstrukcija 30 cm

drenažno nasutje

drenažna cev

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

F OTO GRA F IJ E MA KE T E

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

VI Z UA LIZ AC IJA O B J E KTA

Zunanji prostorski prikaz 1

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

VIZ UA LIZ AC IJA O B J E KTA

Zunanji prostorski prikaz 2

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

VIZ UA LIZ AC IJA O B J E KTA

Notranji prikaz 1

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

6 . 0 VI R I I N L I T E R AT UR A

6. 1 Literatura Cvikl H., Brezovec T., 2006. Uvod v turizem. Portorož. Visoka šola za turizem. Digitalni katasterski načrti. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. 2014. Deanovič B., 2011. Konser vatorski načrt Ljubljana – Hotel Bellevue. Ljubljana. Zavod za varstvo kulturne dediščine, restavratorski center.

Pleskovič B., 2014. Pozdravni nagovori. V Z. Volarič, L. Klopčič, ur. 1. konferenca slovenskega turizma in gostinstva doma in po svetu. Ljubljana: Svetovni slovenski kongres, 2014, str. 13–36. Smrekar A., Erhartič B., Šmid Hribar M., 2011. Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Ljubljana. Založba ZRC. Strgar J., 1994. Tivoli ljubljanski mestni park. Ljubljana. ČZP Kmečki glas.

Hieng P., 2013. Ljubljana, pogled z neba. Brezovica pri Ljubljani. Harlekin No. 1.

Vidic T., 2014. Turizem v številkah. Ljubljana. Slovenska turistična organizacija.

Jančar M., 2001. Ljubljana, mesto v zelenju. Radovljica. Didakta.

6. 2 Spletni viri

Jeršič M., 1987. Osnove turizma. Ljubljana. Državna založba Slovenije. Korošec B., 1991. Ljubljana Ljubljana. Mladinska knjiga.

skozi

stoletja.

Medved S., 2010. Gradbena fizika. Ljubljana. Fakulteta za arhitekturo. Mihalič T., 1999. Uvod v trženje v turizmu. Ljubljana. Ekonomska fakulteta. Mihelič B., Koželj J., Gajšek M., 2014. Portret mesta. Ljubljana. Mestna občina Ljubljana. Mikec Pešak B. in Kodrič Budna N., 2002. Ljubljanski hoteli do druge svetovne vojne. Kronika, Iz zgodovine Ljubljane (2002, št. 3), str. 343–362. Pirkovič J., 2012. Arheološko konser vatorstvo in varstvo nepremične kulturne dediščine. [elektronska knjiga]. Ljubljana. Znanstvena založba Filozofske fakultete. Dostopno na: http://arheologija.ff.uni-lj.si/studij/gradivo/konse r vatorstvo/ArheologijaZaJavnost.pdf (1. 1. 2015)

http://www.vlada.si/o_sloveniji/osnovni_geografski_po datki/ (28. 10. 2015).

in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Uradni list RS št. 21/2014. Zakon o gostinstvu (ZGos). Uradni list RS št. 1/1995. Pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin. Uradni list RS št. 29/1997. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). Uradni list RS št. 110/2002. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb. Uradni list RS št. 97/2003. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). Uradni list RS št. 110/2002. Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah. Uradni list RS št. 42/2002.

http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah / (28. 10. 2015).

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). Uradni list RS št. 110/2002. Pravilnik o požarni varnosti v stavbah. Uradni list RS št. 31/2004.

Maravić U. M. idr, 2014. Strategija razvoja in trženja turistične destinacije Ljubljana za obdobje 2014–2020. www.visitljubljana.com. Dostopno na: http://www.visitljubljana.com/si/turizem-ljubljana/ (30. 10. 2015).

Zakon o ohranjanju narave (ZON). Uradni list RS št. 56/1999. Odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost. Uradna lista Socialistične Republike Slovenije št. 21/1984 in 47/1987.

http://www.visitljubljana.com/si/ogledi-izleti/ (31. 10 2015)

Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD). Uradni list RS št. 7/1999. Odlok o razglasitvi hotela Bellevue za kulturni spomenik lokalnega pomena. Uradni list RS, št. 92/2007-4587.

6. 3 Zakonodaja Zakon o gostinstvu (ZGos). Uradni list RS št. 1/1995. Pravilnik o kategorizaciji namestitvenih obratov. Uradni list RS št. 62/2008. Zakon o gostinstvu (ZGos). Uradni list RS št. 1/1995. Pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin. Uradni list RS št. 29/1997. Zakon o gostinstvu (ZGos). Uradni list RS št. 1/1995. Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD). Uradni list RS. št. 7/1999. Tehnične smernice: Tehnična smernica TSG-1-004:2010, Učinkovita raba energije. Tehnična smernica TSG-1-004:2010, Požarna varnost v stavbah.

6. 4 Slikovno gradivo 01 Oblika Slovenije z lokacijo glavnega mesta. Dostopno na naslovu: www.clipart.si (21. 12. 2014) 02 Grb Mestne občine Ljubljana. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Mestna_ob%C4%8Dina_Ljub ljana (28. 10. 2015) 03 Vodnikov trg. Proslava 120-letnice Ilirskih provinc. Dostopno na naslovu: http://www.renton.si/65-fotografij-skozi-zgodovino-ljublj ane/ (28. 10. 2015) 04 Posnetek Ljubljane iz zraka. Sožitje kulturne in naravne dediščine. Dostopno na naslovu: https://www.visitljubljana.com/si/mediji-b2b/sporocila-za -javnost/54738/detail.html?year_month=2014 (29. 10. 2015) 05 Posnetek širše Ljubljane iz zraka z okoliškimi hribi. Dostopno na naslovu: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Ok olja_AXL@Arso (29. 10. 2015) 06 Posnetek izbranega območja za obdelavo. Dostopno na naslovu: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Ok olja_AXL@Arso (29. 10. 2015) 07 V času poletja so se na teraso postavili mize in stoli. Dosopno na naslovu: http://zgodovinanadlani.si/razglednica/hotel-bellevue-lj ubljana/ (29. 10. 2015) Lastnik fotografije: Milena Žnideršič 08 Pogled na hotel s Celovške ceste. Dostopno na naslovu: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Postcard_of_Lju bljana,_Bellevue_Hotel_(3).jpg (29. 10. 2015) 09 Stopnja družbenega pomena posameznih delov območja hotela Bellevue. Digitalni katastrski načrt. Geodetska uprava RS 10 Vplivno območje in meja spomenika Odlok o razglasitvi hotela Bellevue za kulturni spomenik lokalnega pomena, EŠD 16287. (2007). Uradni list Republike Slovenije, št. 92/2007-4587 11 Pogled na južno fasado. Osebni arhiv 12 Shema dostopov. Digitalni katastrski načrt. Geodetska uprava RS 13 Detajli vzhodne fasade. Osebni arhiv 14 Vzhodna fasada s teraso. Osebni arhiv 15 Severna fasada. Osebni arhiv 16 Prostor pred južno fasado. Osebni arhiv 17 Predelana zahodna fasada. Osebni arhiv 18 Objekti na zahodni strani hotela. Osebni arhiv 19 Zaprt paviljon. Osebni arhiv 20 Nižjeležeči gospodarski objekt. Osebni arhiv 21 Dostop do gospodarskega objekta. Osebni arhiv 22 Glasbeni paviljon. Osebni arhiv 23 Družina čaka na trajekt za Pag. Osnovni motiv je preživetje poletja ob morju. Dostopno na: http://www.siol.net/avtomoto/zanimivosti/reportaze/2013/ 06/druzinska_potovanja_nekoc.aspx. Lastnik fotografije:

Gregor Lavrič 24 Potovanje po Evropi je bil sredi 16. stoletja sestavni del splošne izobrazbe angleških plemičev. Dostopno na naslovu: http://info.thomascook.nl/beelden-geschiedenis (31. 10. 2015) 25 Potovanja po Evropi in svetu organizira Thomas Cook. Dostopno na naslovu: http://www.dw.com/en/a-brief-history-of-travel-from-elite -hobby-to-mass-tourism/a-16996047 (31. 10. 2015). Lastnik fotografije: Mary Evans Picture Library 2010 26 Oglaševanje križarjenja po reki Nil leta 1992. Dostopno na naslovu: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/7/75/Nile_cruis es.jpg (31. 10. 2015) 27 Bled, Gorenjska. Dostopno na naslovu: http://www.slovenia.info/si/turisticni-ponudniki/Sava-Hoteli -Bled.htm?turisticni_ponudniki=6430&lng=1 (31. 10. 2015) 28 Shema prikazuje delež nočitev domačih in tujih turistov v Sloveniji. Ljubljana je na zadovoljivem tretjem mestu. Vidic T., 2014. Turizem v številkah. Ljubljana. Slovenska turistična organizacija. 29 Izlet z ladjico po reki Ljubljanici, ki teče skozi staro mestno jedro. Dostopno na: http://www.visitljubljana.com/si/ogledi-izleti/21507/detail.ht ml (31. 10. 2015). 30 Lokacije hotelov. Dostopno na: Google zemljevidi. 31 Razlikovanje po lokaciji, hotel med vinogradi. (L'And Vineyards Hotel, Portugalska). Dostopno na: http://www.archdaily.com/315702/land-vineyards-hotel-pr omontorio-studio-mk27-marcio-kogan (31. 10. 2015). Lastnik fotografije: Fernando Guerra 32 Razlikovanje glede na ciljni trg, mladinski hotel (Mladinski hotel iD-mesta, Kitajska). Dostopno na: http://www.archdaily.com/587247/youth-hotel-of-id-towno-office-architects (31. 10. 2015). Lastnik fotografije: Z. Chaos 33 Unikatni interierji dvigujejo nivo kvalitete (Hotel Cubo, Slovenija). Dostopno na: http://www.hotelcubo.com/ (1. 11. 2015) 34 Prostorna hotelska recepcija (Hotel Plaza, Slovenija). Dostopno na: http://www.plazahotel.si/sl/galerija/ (1. 11. 2015) 35 Višja kakovost se kaže tudi v stiku z naravo (Naman Spa, Vietnam). Dostopno na: http://www.archdaily.com/770560/naman-spa-mia-design -studio (1. 11. 2015) 36 Arhitektura kot ruševina dobi nov pomen (Samostan Žička kartuzija). Dostopno na: http://www.spletna-stran.info/povezava-37347/Mesto-Slov enske-Konjice.html (2. 11. 2015) 37 - 40 Grajska pristava v Ormožu. Dostopno na: http://www.odprtehiseslovenije.org/index.php?m_id=vodni k&slug=Grajska-pristava-v-Ormozu&id=114#pgn (2. 11. 2015). Lastnik fotografije: Miran Kambič

41–44 Fakulteta za kmetijsko in biositemske vede. Dostopno na: http://www.odprtehiseslovenije.org/index.php?m_id=vodni k&slug=Fakulteta-za-kmetijstvo-in-biosistemske-vede&id= 22#pgn (2. 11. 2015). Lastnik fotografije: Miran Kambič 45–48 Kongresno kulturno središče Dominikanski samostan Ptuj. Dostopno na: http://www.odprtehiseslovenije.org/index.php?m_id=progr am&id=268 (2. 11. 2015). Lastnik fotografije: Miran Kambič 49 Odprtina na stropu v Pantheonu, Rim. Dostopno na: http://tripwow.tripadvisor.com/slideshow-photo/light-thro ugh-the-dome-of-the-pantheon-rome-italy.html?sid=1011 2442&fid=upload_12794585675-tpfil02aw-28626 (2. 11. 2015) 50 Vitraž ustvarja izjemen interier (Sagrada Familia, Gaudi). Dostopno na: http://michael.trauttmansdorff.ca/photoblog/archive/2009/ 03/01/gaudi-light/ (2. 11. 2015) 51 Igranje svetlobe in teme (Cerkev svetlobe, Tadao Ando). Dostopno na: http://www.archdaily.com/101260/ad-classics-church-of-th e-light-tadao-ando (2. 11. 2015) 52 Povezava interierja z eksterierjem skozi atrij (Nashville, Tennessee). Dostopno na: http://inhabitat.com/subterranean-conservation-hall-is-a-g lass-walled-atrium-under-the-governors-lawn-in-tennesse e/ (2. 11. 2015) 53 Osrednje stopnišče 54 Poudarek na reflektivnih površinah, ki optično povečajo prostor 55 Vhod v hotel 56 Ena izmed hotelskih sob. Dostopno na: http://www.vanderhotel.com/ (22. 11. 2015) 57 Ambient obnovljenega gradu 58 Počivališče, v ozadju ohranjen zid starega gradu 59 Grad stoji ob neposredni bližini reke Krke 60 Obnovljen hodnik z lesenim pohištvom 61 Pogled iz zraka na celotno območje ob hotelu. Dostopno na: http://www.grad-otocec.com/si/sl/namestitev/ (3. 11. 2015) 62 Pogled z novega prizidka na star hotel. Dostopno na: http://www.kempinski.com/sl/istria/palace-portoroz/pregle d/galerija/ (3. 11. 2015) 63 Dominanto v prostoru še vedno predstavlja prvotni hotel. Dostopno na: http://www.landezine.com/index.php/2012/05/kempinski-p alace-hotel-portorose/04-park-kempinski-palace-hotel/ (3. 11. 2015) 64 Faza med gradnjo, ko je ostala samo sprednja fasada. Dostopno na: http://www.istrabenz.si/slo/turizem/951 (3. 11. 2015) 65 Glavna, vhodna fasada hotela s pripradajočo krajinsko ureditvijo. Dostopno na: http://www.kempinski.com/sl/istria/palace-portoroz/pregle d/galerija/ (3. 11. 2015) 66 Hotelski kompleks, združitev starega in novega dela 67 Soba Junior Suite Superior 68 Sprednja fasada hotela 69 Razgled z balkona 70 Odnos staro novo.

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16

Dostopno na: https://www.thedoldergrand.com/en.html (4. 11. 2015) 71 Hotelska soba z vrtom 72 Hotelska soba 73 Jedilnica z ogledali 74 Glavni vhod v hotel 74 Lobby. Dostopno na: http://www.rosewoodhotels.com/en/london (22. 11. 2015) 76 Vhodni del hotela. Dostopno na: http://thetrendyguide.com/2014/02/01/hudson-hotel-newyork/ (22. 11. 2015) 77 Recepcija. Dostopno na: http://www.6sqft.com/the-most-gorgeous-new-york-city-h otel-interiors/ (22. 11. 2015) 78 Hudson bar. Dostopno na: https://www.morganshotelgroup.com/hudson/hudson-ne w-york (22. 11. 2015) 79 Intimen ambient sredi gozda pred hotelom – točka 4 (osebni arhiv) 80 Kompleks pod hotelom – točka 3 (osebni arhiv) 81 Pogled s Celovške ceste – točka 2 (osebni arhiv) 82 Dostop do hotela s Ceste na Bellevue – točka 1 (osebni arhiv) 83 Točke opazovanja ambientov. Digitalni katastrski načrt. Geodetska uprava RS. 84 Predlog odstranitve in ohranitve objektov. Digitalni katastrski načrt. Geodetska uprava RS. 85 Hiše ob Celovški cesti so v slabem stanju in večkrat dozidane. Osebni arhiv 86 Na objektih ne najdemo kvalitetnih arhitekturnih prvin. Osebni arhiv 87 Fasada meščanske hiše. Osebni arhiv 88 Diagram programske zasnove 89 Prostorski prikaz programa 90 Design hotel Bellevue kategorije 4* – razdeljen v tematske sklope glede na ciljno skupino gostov 91 Hotel Bellevue kategorije 5* – luksuzni hotel 92 Robni pogoji območja 93 Višine okoliških objektov 94 Potek terena 95 Prikaz arhitekture nad zemljo – hotel ni dominanta prostora, onemogočeni so pogledi iz hotela Bellevue 96 Prikaz arhitekture pod zemljo – hotel je dominanta prostora, možni so pogledi iz sob hotela Bellevue 97 Problem osvetlitve sob pri terenu, rešitev – atriji 98 Nov objekt posnema orientiranost starega hotela in smer padanja plastnic 99 Aksonometrija objekta 100 Objekt sestavljata dve enoti 101 Prikaz razdelitve sektorjev v pritličju Design hotela Bellevue, smer evakuacije in intervencijske poti 102 Prikaz razdelitve sektorjev v kletni etaži –1 hotela Bellevue, smer evakuacije in intervencijske poti 103 Toplotni ovoj znotraj konstrukcije 104 Močno sončno sevanje omilimo s konzolami nad zasteklitvijo 105 Toplotni ovoj zunaj konstrukcije Sheme in risbe, kjer nista navedena vir in avtor, so moje lastno delo. Digitalni katastrski načrti, ki se nahajajo v grafičnih prilogah, so last Geodetske uprave RS.

Izjava o avtorstvu Podpisana Anita Kračun izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Idejni projekt revitalizacije območja Hotela Bellevue v Ljubljani, ki sem ga izdelala pod mentorstvom doc. Primoža Jeze, univ. dipl. inž. arh., in ga zagovarjala dne 31. 3. 2016, na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

UL_Fakulteta za arhitekturo_Anita Kračun_Magistrsko delo: Idejni projekt revitalizacije območja hotela Bellevue v Ljubljani_Mentor: doc. Primož Jeza, u.d.i.a._Leto vpisa 2008/09_Ljubljana 2015/16