Ajda Fortuna

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Magistrsko delo

Idejna zasnova Centra izdelovanja in ustvarjanja v Ljubljani Revitalizacija območja Weissbacherjeve hiše in poslopja tovarne Eka na Topniški ulici

Avtor: Ajda Fortuna Mentor: Prof. dr. Aleš Vodopivec, u.d.i.a.

Konzultant za konstrukcijo: asist. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.gr Konzultant za požarno varnost: doc. dr. Domen Kušar, u.d.i.a.

Konzultant za strojne instalacije: Petar Vidanoski Konzultant za fasadni pas: asist. Gašper Medvešek, u.d.i.a.

Leto vpisa: 2007/2008 Kraj in leto izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2015/2016

POVZETEK Želja po izdelovanju je v človeka globoko ukoreninjena. Vendar pa je v zadnjem stoletju, dobi masovne proizvodnje, rokodelstvo predstavljalo prej prostočasno dejavnost, kot resno ekonomsko silo. Današnje svetovne smernice kažejo, da se to spreminja. Pojav novih tehnologij za izdelavo ter globalno povezovanje in sodelovanje, odpirajo nove možnosti za razvoj rokodelstva, načina dela ter distribucije.

Spreminjajo se tudi prostori izdelovanja, ki se iz majhnih, zasebnih garaž selijo v javne prostore, kjer ustvarja in sodeluje skupnost izdelovalcev. To rešuje problematiko izdelovalcev, ki imajo idejo in željo po ustvarjanju, nimajo pa prostora in orodja, da bi svoje zamisli tudi uresničili. Prostori izdelovanja omogočajo dostopnost ter širitev kulture izdelovanja.

Kljub prepoznanim smernicam in veliki domači ustvarjalni sili, pa v Ljubljani tovrstnega prostora še nimamo. V nalogi poskušam rešiti problematiko izdelovalcev ter jim ponuditi prostor ustvarjanja, poleg tega pa z aktivno programsko vsebino oživiti degradirano območje ob Topniški ulici.

Revitalizacija Weissbacherjeve hiše in poslopja tovarne Eka, ki sta v preteklosti že naseljevali obrtne dejavnosti, bi ponudila priložnost vsem generacijam, ki se z izdelovanjem učijo, preživljajo ter predvsem navdušujejo.

Ključne besede: revitalizacija, prenova, Weissbacherjeva hiša, tovarna Eka, kultura izdelovanja, delavnice

SUMMARY The desire to make things with our hands is deeply rooted. But during the past century, the era of mass production, craftmanship was a hobby rather than a true economic force. Today’s world trends suggest that this is changing.

The emergence of new technologies for manufacture, global networking and cooperation, are opening up new possibilities for the development of handicrafts, work methods, and distribution.

Space of craft and making is also changing. It is migrating from small private garages to public places, where a community of makers is working, creating and making together. This solves the problem of makers who have an idea and a desire to create, but lack the space and the tools to make their ideas a reality.

Maker spaces enable accessibility and also expansion of the DIY culture.

Despite these trends and a big creative force, Ljubljana still lacks this kind of space. I this work, I am trying to solve the problem of makers by offering them a space to create in. In addition I am trying to revive the degraded area near Topniška street with active programming content.

The revitalization of the Weissbacher house and Eka factory buildings, which in the past already held artisanal activity, would offer an opportunity for all generations, which learn from, live off and especialy who are enthusiastic about making.

Keywords: revitalization, adaptation, Weissbacher house, Eka factory, maker culture, workshops

2

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

KAZALO UVOD IN TEORETSKA IZHODIŠČA Kultura izdelovanja Pomen izdelovanja za izobraževanje Izdelovanje in arhitektura Prostor izdelovanja Sodelovanje Reference

KONTEKST PROSTORA Ljubljana Bežigrad Topniška ulica

4 5 7 9 10 12

16 17 19 21

ANALIZE LOKACIJE

22

LOKACIJA

32

Weissbacherjeva hiša Tovarna Eka, TKG, Metalka Današnje stanje Fotografije lokacije

PROJEKTNA NALOGA Urbanistična zasnova Arhitekturna zasnova Programska zasnova Zasnova zunanjih površin Zasnova konstrukcije Zasnova strojnih instalacij Zasnova požarne varnosti

GRAFIČNI DEL

34 36 37 44

48 49 52 54 56 58 61 62

63

NAČRTI Situacija 1 I 1000 Situacija 1 I 500 Tloris pritličja 1 I 250 Tloris 1. nadstropja 1 I 250 Tlorisi ostalih nadstropij 1 I 250 Prerezi Fasade

64 65 66 68 70 72 74 78

PROSTORSKI PRIKAZI Aksonometrije Pogledi

82 83 87

VIRI 91

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

3

UVOD IN TEORETSKA IZHODIŠČA V magistrski nalogi obravnavam idejno zasnovo centra izdelovanja in ustvarjanja v Ljubljani, revitalizacijo Weissbacherjeve hiše in poslopja tovarne Eka na Topniški ulici.

Obravnavani objekti se nahajajo za Bežigradom ter mejijo na območje parka ter Srednjo poklicno in strokovno šolo Bežigrad.

Problematiko izdelovalcev in degradiranega območja rešujem na treh nivojih; vzpostavitev nove zelene osi, prenova in poseg v obstoječe objekte ter ureditev okolice. Program je strukturiran na podlagi zgodovine območja, potreb okolice in novih uporabnikov.

Center izdelovanja bi v degradirano območje pripeljal aktivne uporabnike, ki s svojo nadebudnostjo in aktivnim delovanjem oživljajo pozabljene kotičke mesta. Center izdelovanja torej ne nagovarja in rešuje zgolj problematike izdelovalcev, temveč oživlja in izboljšuje prostor, ki ga obdaja.

4

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

KULTURA IZDELOVANJA

...!

Kultura izdelovanja (ang. maker culture) se je razvila iz DIY (‘naredi sam’) gibanja, ki se je prvič pojavilo v 50. letih 20.stol. ‘Naredi sam’ gibanje je temeljilo na etiki samozadostnosti oziroma ideji, da je, namesto plačanega specialista, posameznik sposoben marsikatero nalogo opraviti sam. Gibanje se tako ni pojavilo med profesionalnimi izdelovalci, temveč splošno populacijo. Posamezniki so iskali nova znanja in spretnosti, od hišnih opravil, popravljanja koles, do ostalih rokodelskih in ustvarjalnih del.

Kultura izdelovalcev je sodobna razširitev DIY kulture. Poimenovanje je bilo prvič uporabljeno v reviji ‘Make magazine’ (revija ‘Izdelaj’), ‘‘imam idejo, ki jo želim izdelati!”

?

‘‘nimam primernega orodja!”

01

DIY - ‘‘NAREDI SAM’’

?!?

ki je začela izhajati leta 2005 ter povzročila priznavanje in širjenje omenjenega gibanja. Gibanje izkorišča tehnološki razvoj in uporabo vse dostopnejših orodij za digitalno produkcijo. To omogoča hitrejšo zasnovo izdelkov, pripravo orodij za njihovo izdelavo ter dostopnejše vire. Spletna omrežja jim ponujajo direktno povezavo s potencialnimi kupci in možnost za distribucijo izdelkov. Izdelovalci spodbujajo uporabo tehnoloških novosti ter povezujejo pogosto ločene stroke: elektroniko, robotiko, 3-D tisk, CNC orodja, s tradicionalnimi veščinami lesarstva, kovinarstva, tiskanja itd. (povzeto po spletnem viru Wikipedia. Dostopno na: Wikipedia https://en.wikipedia.org/wiki/DIY_ethic ; https://en.wikipedia. org/wiki/Maker_culture)

“ne znam uporabljati orodja!”

€ !!!

Kultura izdelovalcev poudarja pomen skupnosti, povezovanja in učenja z deljenjem znanja. Povezovanje ustvarjalcev in izobraževanje potekata na lokalni in globalni ravni. V skupnem delovnem okolju, preko tedenskih sestankov, predstavitev, formalnih in neformalnih druženj. Globalno se skupnost in posamezniki predstavljajo na socialnih omrežjih, blogih in internetnih straneh.

“material je predrag!”

?

“nimam primernega prostora!”

02

PROBLEMATIKA IZDELOVALCEV

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

5

KDO SO IZDELOVALCI Skupnost povezuje ustvarjalce raznolikih interesov, znanj in starostnih skupin. Sestavljajo jo ustvarjalni in tehnični profili ljudi, ki si pomagajo in delijo znanje. Od strokovnjakov, za katere je izdelovanje glavna zaposlitev ter vir dohodka, do ljudi, ki jim izdelovanje predstavlja prostočasno dejavnost.

Izdelovalci so začetniki, ki spoznavajo proces oblikovanja in uporabe orodij: otroci, študentje, vsi, ki iščejo nova znanja in veščine; ustvarjalci, ki želijo spoznati orodja, proces izdelave in svojo idejo izdelati; izkušeni profesionalci, ki že izdelujejo, vendar potrebujejo prostor, orodje ter želijo sodelovati z drugimi; starejši, ki želijo svoje znanje deliti z mlajšo generacijo itd.

03

nove tehnologije + tradicionalne veščine

04

Izdelovalce združuje ideja:

‘’če si nekaj lahko zamisliš, lahko to tudi narediš’’ (ang. ‘’If you can imagine it, you can make it’’ - prevod iz Makerspace Playbook)

6

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

POMEN IZDELOVANJA ZA IZOBRAŽEVANJE Današnje prevladujoče vzgojne filozofije in prakse še vedno razločujejo miselne in razumske zmožnosti na eni, ter čutnost in telesnost na drugi strani. Poudarjajo in cenijo predvsem pojmovno, razumsko in besedno znanje, zanemarjajo pa delo z rokami in ustvarjalnost. ‘’To stališče še vedno prevladuje kljub neštetim dokazom o pogubnih posledicah te pristranskosti, ki jih razkrivajo tako sodobne filozofske teorije, kot tudi nedavna odkritja in razvoj na področju nevrologije in kognitivne znanosti.’’ (Pallasmaa, 2012, str. 24) Telesno gibanje in možganske aktivnosti so funkcionalno sovisni. ‘’Nedavne antropološke in medicinske raziskave ter teorije roki pripisujejo celo bistveno vlogo v razvoju človeške inteligence, jezika in simbolnega mišljenja. Neverjetna gibalna raznovrstnost, sposobnost za učenje in domnevno neodvisne funkcije roke morda niso rezultat razvoja človeških možganskih zmožnosti, kot menimo običajno, temveč je morda izjemen razvoj človeških možganov posledica evolucije roke.’’

(Pallasmaa, 2012, str. 36) Izdelovalci prepoznavajo pomen dela z rokami, učenja novih veščin, razvijanja odprtega, zvedavega uma. Zato se trudijo reorganizirati trenutne učne procese in v izobraževanje vnesti več ustvarjalnosti, inovacije, zanimanja, motivacije, tehničnega znanja ter predvsem igrivosti. Poudarek dajejo sposobnosti razvoja domišljije, ki je v današnjem času, predvsem zaradi poplave multimedijskih vidnih dražljajev, osiromašena. Učence spodbujajo k raziskovanju in preizkušanju; idej, materialov, orodij, k iskanju vprašanj in odgovorov.

Spremeniti želijo negativno konotacijo, ki jo neuspehu, preko ocenjevanja znanja s prav in narobe, pripisujejo tradicionalne učne prakse. Učenci so posledično navajeni iskanja zgolj ene prave rešitve, kar lahko zavira njihovo zvedavost, domišljijo in samoiniciativno učenje. Med izdelovanjem spoznavajo, da je za rešitev problema možnih več poti; da je neuspeh, skupaj z vztrajnostjo, pomemben del učnega procesa. (povzeto po Dougherty, 2008, str. 3) Zabrisati želijo zgodovinsko ločnico med teorijo in prakso, tehnološkim znanjem in osebnim izrazom, rokodelcem in umetnikom, izdelovalcem in uporabnikom. (povzeto po Sennet, 2008, str. 11) Poudarjajo pomen učenja preko dela in preko raziskovanja. Učne procese si izposojajo iz tradicije vajeništva in poklicnega izobraževanja, pri katerem je poudarek, namesto na besednem jeziku, na čutnem zaznavanju in učenju veščin s telesnim posnemanjem. Pri tem, včasih dobesedno, rušijo zidove med panogami. Lesarstvo, kovinarstvo, računalniška znanost, tehnika, umetnost itd. se povezujejo v težnji po multidisciplinarnem učenju in znanju. (povzeto po Dougherty, 2008, str. 5)

05

“hands on learning” - “učenje preko dela”

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

7

IZDELOVANJE IN ARHITEKTURA Včasih so vsi, ki so se šolali za arhitekte, najprej kot vajenci sodelovali na gradbišču. Spoznavali so tehnike dela, materiale, gradbene procese ter razvijali rokodelske spretnosti. Pogosto so se ljubiteljsko ukvarjali z rokodelstvom, risanjem, slikanjem in kiparjenjem. ‘’To je okrepilo povezavo med profesionalno arhitekturo in resničnostjo izdelave povezavo med zamislijo in predmetom, med obliko in njeno izvedbo.’’

(Pallasmaa, 2012, str. 76)

‘‘Če oblikovalec oziroma arhitekt sam obvlada neko ročno spretnost, mu to pomaga, da dojame odtenke drugih strok in, kar je najpomembnejše, da spoštuje posebne veščine in izkušnje rokodelcev, ki uresničujejo njegovo zamisel.’’ (Pallasmaa, 2012, str. 75)

‘’V desetletjih po vojni pa sta intelektualni poudarek v izobraževanju arhitektov in čedalje večja praktična ter tudi duhovna distanca med arhitektovim ateljejem in gradbiščem odločno oslabila rokodelsko srž arhitektovega dela. Danes arhitektovo delo, podobno kot odvetnikovo, običajno poteka v oddaljenem ateljeju s pomočjo risb in tehničnih opisov, namesto, da bi bilo neposredno vpleteno v materialne in fizične procese izdelave.’’ (Pallasmaa, 2012, str. 76)

Prav tako mu poznavanje materialov omogoča da z njimi pravilno in odgovorno ravna. Z besedami Brancusija: ‘’Ne moreš izdelati tistega, kar hočeš. Temveč tisto, kar ti dovoli material.’’ (Pallasmaa, 2012, str.

64) Poznavanje omejitev in možnosti, ki jih ponujajo različni materiali, lahko budijo arhitektov navdih ter razvijajo njegovo ustvarjalnost.

Izobraževanje arhitektov bi zato moralo biti tesno povezano s praksami ter procesi fizične izdelave.

Kljub odmaknjenosti, pa je ‘’povezanost s procesi izdelave še vedno pomembna in pameten arhitekt dandanes išče globok, oseben in prijateljski odnos z rokodelci, obrtniki in umetniki, da bi znova povezal svoj intelektualizirani svet in mišljenje z virom vsega pristnega znanja.’’

(Pallasmaa, 2012, str. 80) Oblikovalci ter arhitekti namreč le redko sami izdelujejo svoje predmete oziroma objekte, zato morajo razumeti možnosti ter omejitve materialov in strok, da bi svoje ideje kar najbolje posredovali specializiranim rokodelcem.

06

“povezava arhitekture z resničnostjo izdelave”

8

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

...!

PROSTOR IZDELOVANJA Prostor izdelovanja (ang. makerspace) je prostor, ki ga izdelovalci souporabljajo in v njem skupaj delajo. Ustvarjalcem zagotavlja orodje, znanje in prostor, kar spodbuja ustvarjalnost, inovacijo in rast. Združuje nove in izkušene ustvarjalce, ki si delijo znanje ter sredstva. Omogoča povezovanje in sodelovanje pri osebnih in skupnih projektih. Podpira jih s strokovnim mentorstvom in posameznikom omogoča uporabo novih tehnologij ter tradicionalnih orodij. (povzeto po Dougherty, 2008, str. 1)

‘‘imam idejo, ki jo želim izdelati!”

Namenjen je tako umetniškim kot znanstvenim panogam ter posledično vzpodbuja multidisciplinarnost in sodelovanje. Prostor izdelovanja je učna delavnica, v kateri se ustvarjalci učijo preko dela, raziskovanja in prakse. Izdelovalcem daje fizično in socialno podporo za razvoj in učenje novih veščin, ki jim v prihodnosti omogočajo sodelovanje pri zahtevnejših projektih ter s tem nove priložnosti.

Prostor izdelovanja rešuje problematiko mladih izdelovalcev in oblikovalcev, ki so zapustili šolske delavnice ter nimajo več prostora, kjer bi svoje ideje lahko še naprej uresničevali. To zavira tako ustvarjalne kot poslovne možnosti mnogih mladih, ki bi sicer svoje storitve in izdelke ponudili trgu ter stopili na samostojno življenjsko in poklicno pot. ‘‘grem v center izdelovanja!”

Zatočišče pa ponudi tudi oblikovalcem, ki želijo svojo idejo izdelati. Ker nimajo sredstev, da bi plačali izvedbo pri usposobljenem mojstru; želijo oblikovanje izpopolniti ob procesu izdelave ali pa ker ob tem enostavno uživajo in želijo ohraniti dodano vrednost ročne izdelave.

KAKO DELUJE PROSTOR IZDELOVANJA “dobim orodje in prostor!”

Prostor izdelovanja je namenjen tako profesionalcem kot amaterjem.

Izdelovalci plačujejo mesečno članarino, ki je prilagojena njihovim potrebam. Nekateri prostor uporabljajo vsakodnevno, drugi v njem le občasno gostujejo. Članarine se določajo na letni, mesečni in dnevni ravni.

Poleg uporabe, pa prostori izdelovanja nudijo tudi izobraževalne delavnice, s čimer zagotavljajo nadzorovano in varno uporabo orodja. Delavnice vodijo izkušeni člani skupnosti, namenjene pa so tako članom, kot zunanjim obiskovalcem. Preko ustvarjalnih tečajev odpirajo svoja vrata in izdelovanje približujejo množicam.

“predstavim in dodelam idejo ter izvedbo!”

“strokovnjak mi pomaga pri izvedbi!”

07

“izdelek!”

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

9

SODELOVANJE - DIY IN DIT (oziroma ‘‘naredi sam’’ in ‘‘naredimo skupaj’’)

Oznaka DIY, oziroma ‘’naredi sam’’ (ang. ‘’do it yourself’’), se pogosto pojavlja kot sinonim kulture izdelovalcev. Vendar pa omenjena sopomenka ni najprimernejši izraz te kulture. Ideje se res pojavijo na osebni ravni in so produkti osebnega navdiha ter zanimanja, vendar pa sta proces iskanja rešitve in izdelava socialno dejanje. Sodelovanje ob iskanju novega znanja je pomemben dejavnik gibanja izdelovalcev.

Poteka v fizičnem in virtualnem prostoru. V skupni delavnici, na predavanjih, ob kavi ter preko socialnih omrežij in blogov izdelovalcev.

DIY

DIT

Zato kratica DIT, oziroma ‘’naredimo skupaj’’ (ang. ‘’do it together’’), mnogo bolje opiše sodobno delovanje izdelovalcev. Prav sodelovanje je kulturi izdelovalcev omogočilo njeno naglo širitev, pomen in obstoj. (povzeto po Dougherty, 2008, str. 23) 09

‘‘več glav več ve’’

Pomen sodelovanja

Sodelovanje v prostoru

Poleg številnih socioloških učinkov sodelovanja, ki so opisani v nadaljevanju, je potrebno izpostaviti tudi njegovo praktično plat.

Izdelovalci si združeni pod isto streho delijo prostor, opremo in sredstva.

Tako znižujejo stroške obratovanja in nakupa materialov. Tehnološka oprema postaja dostopna vsem ustvarjalcem in ni več namenjena le specializiranim raziskovalnim inštitutom ter industriji. Sodelovanje na nek način omogoča demokratizacijo naprednih tehnologij.

Sodobni prostori izdelovanja temeljijo na filozofiji sodelovanja (ang. coworking). Sodelovanje je sodoben način dela, ki samozaposlenim in drugim profesionalcem omogoča, da si delijo delavni prostor z drugimi ustvarjalci. Spodbuja mreženje posameznikov najrazličnejših profilov, ki se povezujejo na projektih, izmenjujejo znanja in izkušnje ter skupaj ustvarjajo. ‘‘Tovrstno okolje spodbuja razvoj inovacij in predstavlja obetavno rešitev za ponoven zagon gospodarstva in ustvarjanja boljše družbe.’’ (coworking.si) Pomen sodelovanja se še posebej kaže pri skupnih projektih, ko posamezniki s specifičnimi znanji prevzamejo različne funkcije, kar omogoča višjo stopnjo profesionalnosti projekta. Ideje se lahko hitreje in uspešneje realizirajo, vpleteni pridobijo več izkušenj ter vpogled v delovanje drugih strok.

€

10

€ € € € €

08

10

izdelovalci si delijo prostor, stroške obratovanja in material

sodelovanje

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

Sodelovanje preko spleta Internet je v današnjo družbo že globoko ukoreninjen. Med drugim vpliva na način komuniciranja in izobraževanja. Še nikoli ni bilo tako enostavno najti novih vsebin in znanja ter svojih idej objaviti in deliti z drugimi. Je pomemben del kulture izdelovalcev in eden glavnih razlogov za njeno širitev. (povzeto po Denmead, 2013) Ljudje s specifičnim zanimanjem z lahkoto najdejo sebi podobne, delijo svoje znanje in izkušnje. Tako se srečujejo v realnem in virtualnem prostoru, organizirajo delavnice, sejme, predavanja. Proces dela prikazujejo preko videa, fotografije, blogov; svoje izdelke delijo v odprtokodnih knjižnicah.

Internet ter dostopnost orodij za digitalno produkcijo sta povzročila razvoj odprtokodnega oblikovanja (ang. open-source). To ustvarjalcem omogoča, da svoj produkt takoj delijo s končnim uporabnikom, izdelovalec postane uporabnik in uporabnik postane izdelovalec.

Računalniško generirane načrte uporabnik natisne na 3d tiskalnik oz. izdela s CNC orodji, elemente lahko spreminja in iz njih ustvarja nove.

Za začetnika odprtokodnega oblikovanja bi lahko šteli celo Enza Marija, ki je v 70tih letih ponudil načrte za izdelavo enostavnega pohištva vsakemu, ki mu je poslal kuverto z znamko. Takrat je načrte prevzelo 5000 ljudi, danes pa odprtokodne datoteke uporabljajo milijoni. (povzeto po McGuirk, 2011)

11

sodelovanje in širjenje idej

Pomen interneta se kaže v vseh korakih izdelovanja, od ideje, zasnove do produkcije in prodaje. Izdelovalci svoje izdelke prodajajo preko spletnih strani, blogov in spletnih platform kot sta Etsy in Quirki.

Projekti, ki za izvedbo potrebujejo višja zagonska sredstva so svoje mesto našli na spletnih straneh kot sta Indiegogo in Kickstarter. Tu ustvarjalci predstavijo svoj projekt in z množičnim financiranjem zbirajo sredstva za njegovo realizacijo. Mladi ustvarjalci dobivajo možnost prodora na trg, ki jim je bil brez investitorja še do nedavnega nedostopen in rezerviran le za velike proizvajalce.

12

zbiranje sredstev

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

11

REFERENCE Blackhorse Workshop

Assemble Studio, London, 2014 referenca razporeditve prostorov in uporabe materialov Delavnica Blackhorse se nahaja v predmestju Londona. V pritličnih prostorih se nahaja kavarniški in družabni prostor, ki se nadaljuje v območje delavnic. Tu so na voljo mize za razna ročna dela ter specializirani delavnici lesa in kovine. Prostori prehajajo od tišjih, proti glasnejšim, namenjenim strojnemu delu.

V nadstropju so izdelovalcem na voljo ateljeji, ki jih naseljujejo skupine mladih, zagonskih podjetij.

Vsa oprema delavnic je zasnovana tako, da jo je možno izdelati v delavnici, z dostopnimi orodji. Uporabljeni so osnovni, dostopni materiali. To izdelovalcem omogoča da prostor postopoma soustvarjajo.

13

14

16

15

17

slika 13 - 17: http://www.blackhorseworkshop.co.uk

‘‘V delavnici Blackhorse pobegneš vlogi opazovalca in se pridružiš dejanju izdelovanja...’’ (http://www.blackhorseworkshop.co.uk)

12

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

Indoestri

Džakarta, 2014 referenca zelenega sejemskega dvorišča Delavnica Indoestri združuje tradicionalne lesarske in kovinarske delavnice s sodobnimi tehnologijami. Osrednje območje delovnih miz obkrožajo specializirani prostori s pripadajočo strojno opremo.

Program delavnic dopolnjuje prodajno - razstavni program, ki omogoča promocijo in zaslužek izdelovalcev.

Do delavniškega poslopja vodi zeleno dvorišče, ki se nadaljuje z kavarniški prostor. Tu izdelovalci organizirajo družabna srečanja in sejemske dogodke. Tako v prostore privabijo okoliške prebivalce in širijo svojo strast do ročnih del.

18

19

21

20

22

slika 18 - 22: http://www.indoestri.com

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

13

Sugarhouse Studio in Yardhouse Assemble, London, 2014 referenca uporabe materialov in soustvarjanja prostora

Sugarhouse studio je delavnica v kateri deluje tudi arhitekturni studio Assemble. Delavnica nudi zasnovni in izvedbeni prostor za številne projekte arhitekturnega studia in sodelavcev. Ti se osredotočajo na lokalno problematiko in tako aktivno prispevajo v razvoju območja in povezovanje lokalne skupnosti.

Na dvorišču studia so sprojektirali ter zgradili objekt Yardhouse. Ta jim služi kot podaljšek delovnih prostorov, predvsem pa raziskuje možnosti dostopne gradnje. Preprost objekt je zasnovan tako, da ga skupnost izdelovalcev lahko zgradi sama, z dostopnimi materiali in orodji.

23

14

24

27

25

28

26

29

slika 24 - 29: http://sugarhousestudios.co.uk

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

Prostor sodelovanja in posamezne delavnice v Ljubljani Poligon kreativni center ‘‘Poligon je vadbišče za samozaposlene profesionalce in ustvarjalne skupnosti delujoče na polju kreativnih ekonomij, socialnega podjetništva in kulture.’’ (http://www.poligon.si)

30

31

slika 30, 31: https://www.facebook.com/PoligonCreativeCentre/

33

slika 32, 33: https://www.facebook.com/anselma.izdelovalnica?fref=ts

35

slika 34, 35: http://www.tiporenesansa.si

Anselma javna delavnica Anselma je delavnica, ki ponuja prostor ter izvaja številne tečaje: šivanja, oblikovanja keramike, oblikovanja nakita, sitotiska, itd.

32

tipoRenesansa ‘‘V Studiu tipoRenesansa ohranjamo prav to staro tiskarsko tehniko.

Izvajamo tiskarske in kaligrafske delavnice za otroke, mladino in odrasle, ter organiziramo Festival črk.’’ (http://www.tiporenesansa.si)

34

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

15

KONTEKST PROSTORA Izbrana lokacija se nahaja v Ljubljani. Da bi program centra izdelovanja zaživel v polni meri ter bil dostopen čim več uporabnikov, sem pri izboru pazila, da izpolnjuje naslednje kriterije.

Lokacija naj se nahaja blizu centra mesta, a ne v samem središču, kar bo omogočalo dobro dostopnost ter hkrati nemoteče delovanje delavnic. Vključuje naj dovolj odprtih površin, tako tlakovanih, kjer bo možno organizirati sejme izdelovalcev ter delo na prostem, kot zelenih, ki bodo namenjene sprostitvi in rekreaciji. Prostori izdelovalcev pogosto naseljujejo zapuščene industrijske objekte. Kot aktivni in samoiniciativni uporabniki, so izdelovalci vključeni v soustvarjanje in aktivno revitalizacijo zapuščenih območij. Obstoječa struktura objektov jim omogoča, da prostor v skladu s finančnimi zmožnostmi postopoma oživljajo ter pri vzpostavljanju delavnic tudi sodelujejo. Zgodbe prostora izdelovalce navdihujejo in jim ponujajo dodano vrednost.

Center izdelovanja z aktivno programsko shemo privablja vse prebivalce mesta, šolarje, študente, upokojence, kar posledično oživlja lokacijo ter njeno okolico. Center izdelovanja naj torej ne nagovarja in rešuje zgolj problematike izdelovalcev, temveč naj se ga izkoristit za izboljšanje in oživitev prostora, ki ga obdaja.

Lokacija, ki zadostuje vsem zgoraj naštetim kriterijem je degradirano območje ob Topniški ulici za Bežigradom, ki zajema obstoječe objekte Weissbacherjeve hiše ter poslopja tovarne Eka. Objekti mejijo na območje parka ter Srednjo poklicno in strokovno šolo Bežigrad.

16

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

LJUBLJANA Lega ‘‘Ljubljana je glavno mesto Slovenije in sedež istoimenske mestne občine. Je geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, politično in administrativno središče Slovenije. Ljubljanske prometne povezave, zgoščenost industrije, znanstvene in raziskovalne institucije ter industrijska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu ekonomskemu položaju. Ljubljana je sedež vlade, javne uprave in vseh vladnih ministrstev v Sloveniji. Prav tako je sedež največje univerze, Narodnega muzeja in galerije ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Mesto leži v osrednjem delu Slovenije, v Ljubljanski kotlini ter ima površino 275km2. Ob reki Ljubljanici ima nadmorsko višino 298m, med tem ko je Ljubljanski grad na grajskem griču na višini 366m. Ljubljano obdaja razgiban, gričevnat teren; najvišja točka v Mestni občini Ljubljana, Janški hrib, doseže 794m.’’ (https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana)

36

LJUBLJANA

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

17

Zgodovinski pregled razvoja mesta

Prazgodovinsko obdobje (od okoli 4500 pr.n.št. do prihoda Rimljanov) Prvi stalni prebivalci v Ljubljanski kotlini so bili koliščarji. Sledove njihovih naselbin so odkrili na Ljubljanskem barju. Živeli so v lesenih naselbinah ob močvirnem jezeru; to so bile konstrukcije iz kolov, ki so jih zabili v tla in so nosili manjše lesene kolibe. V pozni bronasti dobi so prebivalci poselili tudi ožji ljubljanski prostor.

Rimska Emona (14 n.št.-600n.št.)

Konec leta 14 je na območju današnjega središča Ljubljane stala rimska kolonija Emona. Mesto je bilo pravokotne oblike, obzidano z obzidjem ter značilno mrežo ulic in grajenega tkiva. Zaradi ugodne lege na stičišču poti je postala cvetoče upravno in trgovsko rimsko mesto. Po številnih napadih so emono v 5. stol. uničili Huni.

Srednjeveško mesto (1000-1600) V 9. stol. so območje Ljubljane začela naseljevati slovanska plemena in v 11. stoletju so se vzpostavili novi zametki mesta. Srednjeveško mesto se je razvilo pod grajskim gričem in bilo sestavljeno iz treh jeder: Mestnega, Starega in Novega trga. Vsako je imelo svoje zaključeno obzidje, povezano z grajsko utrdbo.

V tem času najdemo tudi prve pisne zapise o Ljubljani. Leta 1124 z nemškim imenom Laibach, leta 1146 pa že s slovanskim imenom Luwigana. Leta 1335 je mesto prešlo pod oblast Habsburžanom.

Modernistična in Plečnikova Ljubljana (1918-1941) Po razpadu avstro-ogrske monarhije leta 1918 je Ljubljana postala del kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Spreminjati se je začela v močno upravno, družbeno in kulturno središče regije. V tem obdobju sta na Ljubljano vplivala modernistični slog ter Jože Plečnik s svojim inovativnim klasičnim stilom.

Socialistično mesto (1945-1990) Po drugi svetovni vojni je bila Slovenija vključena v Jugoslavijo. Obdobje po vojni je bilo čas obnove, gradnje stanovanj in industrije. Zgrajena so bila nova naselja in nove mestne vpadnice, ki so še bolj poudarile zvezdasto strukturo mesta.

Sodobno mesto (1991-2008) Slovenija je leta 1991 postala samostojna država, Ljubljana pa njena prestolnica, kar se je odrazilo tako v njenem urbanističnem kot arhitekturnem videzu. (povzeto po Kuhar, Potokar, 2008)

Baročna Ljubljana (1600-1800) Po potresu leta 1511 se je mesto začelo spreminjati, vendar renesančna arhitektura ni pustila vidnejših sledov. Reformaciji je sledila protireformacija s prihodom jezuitov, ki so v mesto vnesli nov slog - barok. Meščani so nadzidali hiše iz starega veka in jih preuredili v mestne palače. Plemstvo je zunaj mestnega obzidja začelo graditi baročne dvorce s parki.

Klasicizem in historicizem (1800-1895) Med leti 1809 in 1813 je bila Ljubljana pod francosko vladavino.

Napoleon je Ljubljani dodelil osrednjo vlogo znotraj Ilisrkih provinc, kar ji je prineslo kulturni in gospodarski preporod. Oblast je nato ponovno prešla pod avstro-ogrsko. Leta 1849 zgradijo železnico, ki je mesto povezovala z Dunajem in jo nato dopolnijo še s progo do Trsta. Železniška povezava je spodbudila rast industrijskih podjetij in nastanek delavskih naselij.

Secesijska Ljubljana (1895-1918) Leta 1895 mesto prizadene močan potres, ki da povod za novo urbanistično zasnovo. Vizijo sodobnega avstro-ogrskega mesta je začel uresničevati župan Ivan Hribar. Urbanistične načrte sta predložila Camilo Sitte ter Maks Fabiani. Fabianijev predlog je bil sprejet in v naslednjih letih do določene mere upoštevan.

18

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

BEŽIGRAD ‘‘Bežigrad je četrtna skupnost Mestne občine Ljubljana, ki zajema ljubljanske severne četrti. Obsega področje med južno železnico na jugu, kamniško železnico za zahodu, mestno obvoznico na severu ter Šmartinsko cesto in pokopališčem Žale za vzhodu. Dunajska cesta je njegova centralna os in glavna prometna žila, ki Bežigrad povezuje z mestnim središčem. Četrt je pretežno stanovanjska. Vzdolž Dunajske ceste so na nekaterih odsekih postavljeni poslovni objekti.

Med pomembnejše bežigrajske kulturne ustanove in znamenitosti prištevamo Plečnikov Centralni stadion Bežigrad, Gimnazijo Bežigrad, Navje, nedograjeni Plečnikov Akademski kolegij (Baragovo semenišče), Plečnikove Žale in Gospodarsko razstavišče. V predelu starejšega dela Bežigrada stoji veliko lepih vil iz medvojnega obdobja. Še posebej pa izstopa Hranilniška ulica, ki je najstarejša bežigrajska ulica in je nastala v osemdesetih letih 19. stoletja. Bežigrad spada med najbolj zelene predele.’’ (https://sl.wikipedia.org/wiki/Četrtna_skupnost_Bežigrad)

37

400 m

četrtna skupnost Bežigrad

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

19

Prve regulacije Bežigrada ‘‘Prva pomembnejša prelomnica v razvoju mesta Ljubljane je bil potres 14. aprila leta 1895 , ki je pospešil izdelavo regulacijskega načrta za njegovo obnovo. V njegovo pripravo sta bila vključena tudi Camillo Sitte in Maks Fabiani, tedaj med najbolj priznanimi urbanisti avstroogrske monarhije, in prvič v zgodovini je bil urbanistični razvoj mesta predmet široke strokovne razprave.’’ (http://ppmol.org/urbanizem5/mainpager. php?get=123) Sitteja so zanimali posamezni detajli in je v svojem načrtu zajel le manjši del tedanjega mesta, Fabiani pa je v svojem načrtu obdelal številne probleme mestnega razvoja ter vprašanja prihodnje mestne rasti. Leta 1899 je mestni občini predložil tudi načrt za regulacijo severnega dela mesta Ljubljana, današnjega južnega Bežigrada.

Plečnik je predlagal poglobitev železnice, kar bi omogočilo podaljšanje Miklošičeve in Kolodvorske ulice ter s tem povezavo starega in novega dela mesta. Če železnice ne bi poglobili, bi za povezavo skrbel prelaz čez železnico na Dunajski cesti ter podvoz na Šmartinski in pri Vodmatu.

Uvedel je središčno cestno os, Linhartovo cesto, ki bi Dunajsko povezovala z velikim trgom pri sv. Križu. Plečnik je v svoj načrt zajel obstoječe zgradbe ter gramozne jame, ki bi jih uporabil kot člene sistema javnih sprehajališč. Posebno pozornost je namenjal zelenju, drevoredom in parkom. Želel je ustvariti ‘’lepo, čisto in razumno moderno mesto, polno sonca in zelenja’’. (povzeto po Krečič, 1992, str. 220 - 223)

Naslednji pomemben korak za razvoj mesta je bila Plečnikova študija za regulacijo Ljubljane leta 1929. V njej je arhitekt zasnoval Ljubljano kot koncentrično mesto znotraj krožne ceste, ki je objela tudi najbližje vasi in naselja, vključno z Bežigradom.

Okvirni načrt je Plečnik izdelal in objavil v reviji Dom in svet že leta 1928. Bežigrad se je takrat, po novi pokopališki cerkvi sv. Kiža, imenoval Svetokriški okraj. Bil je skromno urbaniziran, deloma zaradi leta 1901 potrjenega Fabianijevega načrta, ki ni upošteval katastrskega načrta ter posledično mestnim oblastem vezal roke.

slika 38: http://www.mao.si/Dogodek/Nacrti-pasti-in-alterntive-z-Natalijo-Lapajne.aspx

400 m

Plečnikov načrt regulacije Bežigrada

20

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

TOPNIŠKA ULICA Lokacija se nahaja na Topniški ulici. Ulica predstavlja povezavo med Dunajsko, Linhartovo in Šmartinsko cesto ter je del notranjega cestnega obroča med Šiško in Bežigradom.

Prične se na križišču Dunajske ceste in Samove ulice, zavije v polkrožnem loku in konča v križišču z Vilharjevo in s Šmartinsko cesto. Odsek med Dunajsko in Linhartovo je dvopasovni, med Linhartovo in Šmartinsko pa dvopasovni.

Ime je dobila leta 1928 po Topniški vojašnici za Bežigradom.

slika 39: https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana

100 m

lokacija

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

21

ANALIZE LOKACIJE Obravnavana lokacija vključuje obstoječe objekte, ki se nizajo ob Topniški ulici.

Weissbacherjevo hišo in delavnico ter poslopje nekdanje tovarne Eka.

22

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

1 : 5000

40

Morfološka analiza V okolici lokacije se nahaja pretežno stanovanjska zazidava. Na jugu stanovanjski bloki ob Peričevi ulici, na vzhodu pa stanovanjske vile.

Višinsko dominanto predstavlja objekt Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad na severu območja. Na zahodu lokacija meji na park, ki vključuje paviljonski objekt bencinske črpalke. Pomembna prostorska dominanta je območje Bežigrajskega stadiona na nasprotni strani Dunajske ceste.

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

23

ska ulica Maribor

Celjs ka uli ca

Dunajs

Vo jko va ce sta

ka cesta

Ptujska ulica

sta

ce va

o Sam

Samova cesta

Dunajska cesta povezava lokacije z mestnim jedrom

sta

va ce arto Linh

1 : 5000

41

Cestno omrežje Izbrana lokacija se nahaja ob Topniški ulici in obravnava objekte, ki se nizajo od križišča z Dunajsko cesto do križišča s Peričevo ulico. Topniška ulica tvori povezavo med Samovo, Dunajsko, Linhartovo in Šmartinsko cesto ter lokacijo povezuje s Šiško, Bežigradom in Jaršami. Območje je posledično dobro dostopno iz centra Ljubljane ter stanovanjskih in poslovno-nakupovalnih četrti na robovih mesta.

V območju med Linhartovo in Dunajsko je Topniška ulica dvopasovna, kar v križišču z Dunajsko cesto predstavlja problem. Na zahodu obravnavanega območja je uvoz bencinske črpalke.

24

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

Stadion 6,8,11

13,20

Gasilska brigada

19

Astra 6,8,11, 19,22

kolesarske poti

1 : 5000

Bicikelj postaje

42

Povezave Območje je dobro dostopno iz centra in drugih delov Ljubljane. Bližnja avtobusna postajališča omogočajo direktno povezavo s Črnučami, Vičem, Zalogom, Fužinami, Sostrim... Kolesarsko omrežje povezuje lokacijo s Šiško, mestnim jedrom in Jaršami, vendar pa bi bilo potrebno kolesarske poti zaradi varnosti in večje pretočnosti sanirati.

Pri analizi poti opažam možnost nove povezave preko obravnavanega območja, ki bi vzporedno s prometno osjo Dunajske ceste povezala izobraževalne, znanstvene ter kulturne ustanove Bežigrada. Povezava je trenutno onemogočena zaradi degradiranosti in provizoričnih zagraditev na obravnavani lokaciji.

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

25

Fondovi vrtovi

PARK

gradbena jama ob Dunajski zazelenitev med stanovanjskimi objekti zazelenitev pred Agencijo za okolje in prostor

park Plava laguna

drevored 1 : 5000

43

Zeleno V okolici lokacije je kar nekaj zelenih površin, ki se nahajajo ob stanovanjskih objektih ter izobraževalnih ustanovah, a delujejo nepovezano in razpršeno.

Na jugu je degradirano območje gradbene jame, ki je potrebno sanacije.

Degradirana je tudi zazelenitev Bežigrajskega stadiona.

Park na severu lokacije je zasajen z visokimi drevesi, a slabo vzdrževan ter ne privablja okoliških prebivalcev. Na to vpliva tudi bencinska črpalka, ki zavzema cel zahodni del parka in ustvarja vizualno oviro ter slabo dostopnost.

Linijske zasaditve potekajo na osi sever - jug, a so mestoma prekinjene ter zato ne delujejo povezano. Močna zelena poteza je tudi star drevored ob Topniški ulici.

Obstoječe zelene površine bi bilo smiselno povezati in ustvariti zeleno potezo, ki bi potekala od športnih površin fakultet na severu, preko Kardeljeve ploščadi, parka obravnavanega območja in se skozi stanovanjsko sosesko nadaljevala vse do parkov Plave lagune in gimnazije Bežigrad ob Linhartovi cesti.

26

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

Gasilska brigada

Ministrstvo za okolje in prostor - Arso

Vrtec

1 : 5000

44

Znanost, izobraževanje in kultura V okolici obravnavanega območja se nahaja kar nekaj izobraževalnih in znanstvenih ustanov, ki v okolico privabljajo dijake in študente. V neposredni bližini se nahajajo Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad, gimnazija Bežigrad in zavod za gradbeništvo ter varilski inštitut, ki se na lokacijo tudi programsko navezujejo.

Kljub številnim izobraževalnim programom, ki v okolico privabljajo veliko mladih, pa Bežigrad nima primernega družabno-kulturnega centra za kvalitetno preživljanje prostega časa.

Center izdelovanja bi predstavljal novo kulturno središče, ki bi povezalo izobraževanje, znanost in kulturo ter prebivalcem Bežigrada ponudilo družabni prostor s kvalitetnim spremljevalnim programom.

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

27

1 : 5000

45

Kulturna dediščina Območje Bežigrada vključuje številne objekte in območja, ki so zaščitena kulturna dediščina. Med pomembnejše sodijo objekti arhitekta Jožeta Plečnika - Bežigrajski stadion, Vila Stadion ter cerkev sv. Cirila in Metoda.

Kot stavbna dediščina je zaščiten tudi zahodni objekt Weissbacherjeve hiše, ki ga obravnavam v nalogi.

Kulturno dediščino je potrebno varovati in primerno prezentirati. Park na obravnavanem območju bi lahko ustvaril kvaliteten predprostor Bežigrajskemu stadionu, vendar je zaradi uvozov in bencinske črpalke trenutno odmaknjen in neurejen. Vila Stadion se navezuje na drevored in zeleno os sever-jug, ki bi jo bilo smiselno urediti in povezati.

Weissbacherjevo hišo je potrebno varovati ter revitalizirati. Program centra izdelovanja bi oživil lokacijo in z novo vsebino nadaljeval zgodbo domačije.

28

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

1 : 5000 intenzivnost prometa 46

Zaznavna analiza Glavna vozlišča se pojavijo pred izobraževalnimi programi.

Največ prometa poteka po Dunajski, Samovi in Linhartovi cesti, ki so tudi najbolj pretočne. Topniška ulica je nekoliko manj prometna. Ostale ceste so mirne in tudi ne povzročajo pretiranega hrupa.

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

29

uredi se Park

1 : 5000 47

Občinski prostorski načrt Občinski prostorski načrt na obravnavani lokaciji predvideva širitev Topniške ulice v križišču z Dunajsko. Uredi naj se dvopasovnica s kolesarskimi stezami in ohrani obstoječi drevored. Dunajska cesta se prav tako razširi, ob njej pa je predviden niz objektov, z namenom usmerjanja poteka ceste. V središču kareja med Dunajsko, Topniško in Ptujsko cesto je potrebno urediti park. Pri urejanju območja je treba upoštevati enoto kulturne dediščine. Na severu obravnavane lokacije je predviden poslovni objekt. (Povzeto po: Uradni list RS, št. 78/10; OPPN 61: DUNAJSKA – TOPNIŠKA; dostopno na: http://www. ljubljana.si/Static/upload/file/2010-78-4264-NPB14.pdf)

Širitev Topniške v križišču z Dunajsko je smiselna, saj je na odseku oviran pretok vozil. To predstavlja težavo zlasti pri varnem in hitrem prehodu reševalnih enot Kliničnega centra, ki jim Topniška ulica predstavlja glavno povezavo z naselji v Šiški in Posavju. Razširitev bi omogočila tudi organizacijo varnih kolesarskih stez in pešpoti.

Vendar pa je trenutna širitev v nasprotju s težnjo po ohranitvi stavbne dediščine na območju. Potrebno je najti rešitev širitve, ki ne bo ogrožala enote kulturne dediščine.

30

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

zelena os

park

1 : 5000

48

Usmeritve Na podlagi analiz, bom pri nadaljnem razvoju območja upoštevala sledeče usmeritve. Vzpostavitev nove zelene osi, ki bo potekala vzporedno z Dunajsko cesto in povezala zelene površine Bežigrada ter izobraževalne ter znanstvene ustanove. Namenjena bo pešcem in kolesarjem ter tako ponudila zeleno alternativo za dnevne migracije šolarjev in ostalih uporabnikov. Revitalizirati je potrebno območje obdelave ter omogočiti njegovo prehodnost. Park naj ustvarja primeren predprostor Bežigrajskemu stadionu ter ponuja prijeten zunanji prostor okoliškim prebivalcem in šolarjem. Umestitev bencinske črpalke v območje parka predstavlja problematiko, še posebej ker se naslednje bencinsko postajališče nahaja le 1km severneje. Potrebno je najti primerno rešitev za širitev Topniške ulice, ki ne bo ogrožala enote kulturne dediščine. Obstoječi objekti se revitalizirajo ter tako pomagajo oživiti celotno območje in Bežigradu ponuditi nov družabni in kulturni prostor.

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

31

LOKACIJA Zgodovina in Danes Obravnavana lokacija vključuje objekte, ki se nizajo ob Topniški ulici.

Na številkah 3 in 5 je bila nekdaj Weissbacherjeva domačija, v poslopju na številki 9 pa je prvotno delovala tovarna Eka. Del poslopja je postavljen prečno, oziroma teče vzdolž slepe Mariborske ulice. Skladišče je samostojen objekt, ločen od poslopja ter stoji najbližje Peričevi ulici.

32

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

49

Zasnova in podoba objektov ob izgradnji

10 m

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

33

Tovarna Eka - skladišče 1936

Tovarna Eka - stanovanje poslovodje 1930

Tovarna Eka - zvezni trakt 1940

Peričeva ulica 62

Mariborska ulica 4

Topniška ulica 9

Tovarna Eka - delavnice 1930

Tovarna Eka - skladišče, pisarne, stanovanja 1940

Topniška ulica 5

Topniška ulica 3

Weissbacherjeva hiša - delavnica 1895

Weissbacherjeva hiša - dom 1895, stavbna dediščina

Weissbacherjeva hiša Tesar Simon Weissbacher Objekta na križišču Dunajske in Topniške ceste je leta 1896 kupil in postavil ljubljanski mestni tesar Simon Weissbacher.

O Weissbacherjevemu delu ni dosti znanega, se pa njegovo ime pojavi v povezavi s postavitvijo prvega ljubljanskega stadiona. Že leta 1914 so namreč združeni ljubljanski tesarji Ivan Zakotnik, Simon Weissbacher, Fran Martinec, Fran Ravnikar in Anton Steiner, podali Slovenski Sokolski Zvezi ponudbo za postavitev lesenega stadiona na telovadišču za Bežigradom, kjer je Slovenska Sokolska Zveza nameravala organizirati III. slovenski vsesokolski zlet. Ta je bil zaradi začetka prve svetovne vojne odpovedan, s tem pa tudi gradnja stadiona. Izgradnja prvega ljubljanskega oz. prvega slovenskega športnega stadiona je bila tako preložena na leto 1922, za priložnost prvega jugoslovanskega sokolskega izleta. Za arhitekturo je bil odgovoren arhitekt Jože Jelenc, razpis za tesarska dela pa je dobil Ivan Zakotnik. Točen seznam Zakotnikovih sodelavcev, ki so sodelovali pri gradnji stadiona ni znan. Vladimir Vilman pa v svojem članku ‘’Prvi ljubljanski stadion’’ predvideva, da so sodelovali tesarji, ki so nameravali postaviti stadion že za vsesokolski zlet. Iz tega lahko sklepamo, da je bil v tesarska dela vključen tudi Simon Weissbacher. (povzeto po Vilman, 2008, str. 85 - 98)

slika 50: https-//www.dnevnik.si/i/orig/2015/08/06/887324.jpg

slika 51: http://zgodovinanadlani.si/wp-content/uploads/2014/08/ljubljanski_stadion_zahodna_kraljeva_tribuna_bežigrad_ župančičeva_jama_linhartova_cesta_Ljubljana_1922_Vladimir_Vilman_Prvi_ljubljanski_stadion_Spomenica.jpg

lesen stadion za Bežigradom prvi jugoslovanski sokolski izlet 1922

34

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

Dom in atelje V hiši na Topniški 3 je prebivala Weissbacherjeva družina, na Topniški 5 pa je bil njegov atelje in tesarske delavnice. Hiša na Topniški 3 je kot profana stavbna dediščina vpisana v register kulturne dediščine pod evidenčno številko 16240.

Tlorisno razgibani hiši sta grajeni po principu predalčne gradnje z vmesnimi ometanimi opečnimi polnili.

Objekta so v Ljubljano pripeljali z Dunaja v letu po velikem ljubljanskem potresu. Hiši sta bili kot eksponata protipotresne gradnje najprej razstavljeni na Kongresnem trgu. Simonu Weissbacherju sta bili konstrukcijsko zanimivi, zato ju je leta 1896 kupil in prestavil na današnjo lokacijo.

Danes je polovica Topniške 3 v lasti Andreje Weissbacher, ki tam tudi prebiva. Lastnica meni, da si hiša zasluži nove vsebine, saj je zaradi razvoja okolice in bližine Topniške ceste neprimerna za bivanje. (povzeto po pogovoru z gospo Andrejo Weissbacher, 10. 2. 2015 v Ljubljani) Objekt Weissbacherjevih delavnic ni več v lasti družine. V njem se nahajajo poslovni prostori. Trenutni lastniki so značilno členjeno fasado prekrili z mavčnimi dodatki in objekt dozidali. Objekt sicer ni vpisan v register kulturne dediščine, vendar menim, da bi ga bilo kljub temu potrebno ščititi in primerno prezentirati, saj s sosednjo hišo tvori skladno celoto Weissbacherjeve domačije. Trenutna vsebina in obdelava sta neprimerni.

Domačija se je razprostirala vse od Dunajske ceste do tovarne Eka. Na jugu je mejila na ljubljansko vojašnico, na severu pa na travnike in polja. V času postavitve, je domačija stala na skrajnem severnem robu Svetokriškega predela, oziroma skrajnem severnem robu Ljubljane.

Po Weissbacherjevi smrti je v stanovanjskem objektu še naprej bivala njegova družina, domačija pa je zaradi številnih dedovanj začela razpadati med številne lastnike.

slika 52: iz osebnega arhiva Andreje Weissbacher

Weissbacherjeva domačija

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

35

Tovarna Eka, TKG in Metalka Eka in TKG

Metalka trgovina

Eka, tvornica kovinskih izdelkov je bila ustanovljena leta 1927 ter v začetku delovala v zasilnih prostorih v Trnovem. Sprva je podjetje izdelovalo predvsem okovje za konjsko opremo, a postopoma prešlo na proizvodnjo kovinskih predmetov za obutveno in usnjarsko industrijo ter obrt. Leta 1931 so obrat preselili na Topniško ulico ter ga tehnološko in programsko razširili (program je obsegal preko šeststo artiklov).

Povpraševanje po proizvodih je bilo veliko in obdobje med leti 1935 in 1940 je bilo doba razcveta in napredka. (povzeto po Tovarna kovinske galanterije, SI AS 466, 1940-1959)

V izpraznjen objekt se je leta 1965 naselila Metalkina trgovina in na svoj način nadaljevala tradicijo kovinske industrije tega območja. Ponudba Metalke je obsegala izdelke črne in barvaste metalurgije, vodovodno instalacijo in gradbeni material.

Med vojno je Eka obratovala z okrnjeno zmogljivostjo in se po vojni trudila ponovno izboljšati svojo proizvodnjo. Združila se je s Tacensko tovarno SETA in nastala je Tovarna kovinske galanterije Ljubljana, z ločenima obratoma v Tacnu in na Topniški. Tovarna kovinske galanterije je bila največje tovrstno podjetje v Jugoslaviji ter eno največjih v Srednji Evropi.

V Zboru občanov so zapisali: ‘’Poznana je predvsem Ljubljančanom, ki so pristaši ‘’naredi si sam’’. Ti najdejo tu vse potrebno za hišna popravila ali novotarije, ki jih izdelujejo ob prostem času. V trgovino velikokrat zaidejo tudi osnovnošolci, saj le tu kupijo nekatere vrste materialov v tako majhnih količinah, kot jih potrebujejo pri tehničnem pouku.’’

(Metalka, Zbor občanov, 1978, str. 11) Metalka je v prostorih obratovala do leta 2013. Od tedaj so obrtni prostori Topniške 9 prazni in čakajo na nove vsebine. Te bi lahko prostor zopet približale prebivalcem Bežigrada in Ljubljane ter nadaljevale njegovo obrtno tradicijo.

slika 53: http://www.tkg.si

V časopisu Kronika so zapisali: ‘’Ni ga menda potrošnika v državi, ki ne bi uporabljal vsaj enega proizvoda znanega ljubljanskega podjetja Tovarne kovinske galanterije.’’

Izdelki so bili priznani in cenjeni. Zavedali so se pomena dobro izobraženega strokovnega kadra, zato so v podjetju organizirali številne tečaje. ‘’Kvalificirani orodjarji, izučeni v tem podjetju, delajo po raznih podjetjih po vsej naši domovini.’’

Z napredkom se je povečala tudi potreba po novih prostorih in strojni opremi, ki bi omogočala večjo zmogljivost in izpolnitev povpraševanj.

Tovarna se je tako leta 1964 preselila v nove prostore v Dravljah, kjer še danes obratuje pod imenom TKG in proizvodnja vijakov. (povzeto po Tovarna kovinske galanterije, Kronika, 1955, str. 215)

slika 55: Metalka (1978). Zbor občanov, letnik 18, številka 8. URN:NBN:SI:DOC-M5M1O5ZT from http://www.dlib.si

slika 56: Metalka (1978). Zbor občanov, letnik 18, številka 8. URN:NBN:SI:DOC-M5M1O5ZT from http://www.dlib.si slika 54: Tovarna kovinske galanterije, Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, letnik 3 št. 3, 1955

36

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

dodan nadstrešek

dodan nadstrešek

prizidek

57

Današnje stanje

10 m

Na shemi so označene intervencije, ki so nastale naknadno ter kvarijo podobo objektov. Dozidava Weissbacherjeve delavnice ni bila izvedena v skladu s prvotno konstrukcijsko zasnovo predalčne gradnje ter zapira atrij domačije. Poslopju tovarne eka so bili dodani montažni nadstreški, ki vizualno izstopajo, objekt skladišča je bil nadzidan.

Večrat so bile prenovljene tudi fasade objektov, ki so posledično izgubile enotno podobo.

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

37

05 06

38

prekrita fasada

današnje stanje

evidenčna številka 16240

FASADA - JUG merilo 1 I 250

nepremična kulturna dediščina

01: načrt izrisan po grafični podlogi načrta za adaptacijo tovarniškega poslopja za izdelavo kovinastih izdelkov iz leta 1930 02: načrt izrisan po grafični podlogi načrta za sezidavo pritličnega zveznega trakta iz leta 1940 03: načrt izrisan po grafični podlogi načrta za sezidavo dvonadstropne* hiše za tvornico kovinastih izdelkov ‘‘Eka’’ iz leta 1940 (*med gradnjo dodajo še eno etažo) 04: načrt izrisan po grafični podlogi načrta za novo skladiščno poslopje iz leta 1936 ter osebnih meritev* (* objekt kasneje razširijo in nadvišajo) 05 in 06: razen parcelacijskega načrta, ni obstoječih grafičnih podlog; načrta sta izrisana na podlagi osebnih meritev, ogleda objektov ter dostopnih podatkov statističnega urada iz leta 1949

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

03

04 razširitev

01 02

01

zazidane okenske odprtine

TLORIS PRITLIČJA merilo 1 I 250

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

39

TLORIS 2N merilo 1 I 250

40

TLORIS 3N merilo 1 I 250

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

TLORIS 1. NADSTROPJA merilo 1 I 250

TLORIS mansarde merilo 1 I 250

TLORIS kleti merilo 1 I 250

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

41

razdeli nadstropje

na tri stanovanjske enote

stopniščno jedro

podstrešje je neizkoriščeno

D

razširitev objekta

nadvišanje objekta

PREREZ D - D današnje stanje merilo 1 I 250

F PREREZ F - F FASADA VZHOD današnje stanje merilo 1 I 250

42

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

FASADA ZAHOD - Eka današnje stanje merilo 1 I 250

G

PREREZ G - G današnje stanje merilo 1 I 250

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

43

Lokacija danes Panoramski pogledi

pogled 4 - park z dvorišča pred šolo - pogled proti severu in jugu pogled 3 - poslopje Eka z notranjega dvorišča pogled 2 - poslopje Eka s parkirišča ob Peričevi ulici pogled 1 - Weissbacherjeva hiša in poslopje Eka s Topniške ulice

58

59 pogled 1 - Weissbacherjeva hiša in poslopje tovarne Eka s Topniške ulice

POGLED 1 - Weissbacherjeva hiša in poslopje tovarne Eka s Topniške Panoramski posnetek prikazuje pogled na obravnavane objekte s Topniške ulice. Objekt Weissbacherjevih delavnic ima na ulični strani prekrito prvotno fasado. Obložena je s ploščami stiropora ter zakrita s propagandnimi plakati. Podoba Weissbacherjevega doma je ohranjena, a jo zakriva neurejeno grmičevje z ovinka Dunajske in Topniške. Na sliki je vidna problematična širina Topniške ulice, ki kolesarja potiska na rob prometnega cestišča. Na desni strani fotografije, je v križišču z Dunajsko ulico, pogled na Bežigrajski stadion.

Promocijski plakati, ki potekajo vzdolž celotnega območja, so moteč dejavnik, ki zakriva poglede in kvari videz objektov. Potrebna je ureditev ulične podobe ter tako primerna prezentacija objektov. Urediti je potrebno profil Topniške ulice in z nje urediti vhode v park, ki bodo privabljali okoliške prebivalce in mimoidoče uporabnike.

60 pogled 1 - detajl Weissbacherjeve hiše na vogalu Topniške ulice in Dunajske ceste

44

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

61 pogled 2 - poslopje tovarne Eka s parkirišča ob Peričevi ulici

POGLED 2 - poslopje tovarne Eka s parkirišča ob Peričevi ulici Prikazani so vsi objekti tovarne Eka, od leve proti desni, industrijski obrat s pokritim dvoriščem in stanovanjem oskrbnika, štirinadstropni objekt s stanovanji in trgovino v pritličju ter objekt skladišča z montažnim nadstreškom. Nekdaj vizualno skladni objekti, danes, zaradi številnih prenov in dopolnil, delujejo nepovezano. Še posebej izstopa skladišče, ki ima zazidane ter spremenjene okenske odprtine ter nadvišano atiko.

Objekte je potrebno ponovno vizualno povezati, na način, da bodo skupaj tvorili prepoznavno in zaključeno celoto.

62 - poslopje tovarne Eka s Topniške ulice

61 pogled 3 - poslopje tovarne Eka z notranjega dvorišča

POGLED 3 - poslopje tovarne Eka z notranjega dvorišča Dvoriščna stran razkriva razdrobljeno fasado stanovanjskega objekta Eke. Dvorišče je neurejeno.

Dvoriščno stran je potrebno urediti ter definirati njene robove. Le tako bo ploščad lahko zaživela in nudila prijeten delovni ambient.

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

45

62 pogled 4a - park z dvorišča pred šolo, poslopje tovarne Eka in Weissbacherjeva domačija

63 pogled 4b - park z dvorišča pred šolo in Weissbacherjeva domačija

POGLED 4 - park z dvorišča pred šolo Panoramski posnetek, z dvorišča pred srednjo poklicno šolo, združuje pogleda proti severu in jugu ter tako prikazuje glavno pot preko parka, os sever-jug. Na desni strani se pot nadaljuje proti naselju vil s Plečnikovo vilo Stadion. Preko obravnavane lokacije trenutno ni prehoda, zaradi provizoričnih zagraditev dvorišča in barakarske zazidave.

Park nima stika z Dunajsko cesto, saj poglede in poti zaustavlja bencinska črpalka v središču parka.

Na fotografiji je vidna problematična slepa fasada večnadstropnega objekta Eke. Poslopje je nezaključeno, nima definiranega robu ter stika s parkom.

Pred Weissbacherjevo domačijo se nahajajo neurejeni vrtički s pripadajočimi ogradami in barakami, ki prav tako prekinjajo stik parka z objekti. Vidna pa je ohranjena fasada na severni strani Weissbacherjeve delavnice.

64 pogled 4b - pogled na poslopje tovarne Eka iz parka

Omogočiti je potrebno prehod preko obravnavanega območja ter objekte povezati s parkom. Nov program bo vnesel nove vsebine in privabil nove obiskovalce parka. Park je potrebno odpreti proti Bežigrajskem stadionu na zahodu. Tako bo stadion pridobil primeren predprostor, par pa nove vedute.

46

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

OHRANJANJE STAVBNE DEDIŠČINE

Zakon o varstvu kulturne dediščine uvršča stavbno dediščino med nepremično snovno (materialno) dediščino. Nepremična kulturna dediščina se na podlagi vpisa v zbirni register dediščine varuje po Zakonu o varstvu kulturne dediščine. (ZVKD-1) Osnovna, kulturna funkcija kulturne dediščine je njeno neposredno vključevanje v prostor in aktivno življenje v njem, predvsem na področju vzgoje, posredovanja znanj in izkušenj preteklih obdobij.

Varstvo dediščine je potrebno vključiti med cilje prostorskega planiranja ter jo obravnavati kot dejavnik kakovosti prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Dediščina s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial. Varstvo in prenova morata dediščini zagotavljati ustrezno uporabo v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja. ‘’Arhitektova osnovna naloga je, da s svojim strokovno-tehničnim znanjem obvaruje kvalitetno arhitekturno dediščino pred propadom in da jo upošteva kot pomembno izhodišče za vse nove posege. (...)

Druga arhitektova naloga je vključevanje tako ohranjene arhitekturne dediščine v sodobno okolje, ne da bi pri tem izgubila svojo vrednost.’’

(Fister, 1979, str.21) ‘’Arhitekturni spomenik je mogoče ohraniti v zatečenem stanju, lahko se mu z novo, spremenjeno ali dopolnjeno funkcijo da novo vsebino ter se ga vključi v sodobno življenje.’’ (Fister, 1979, str.13) ‘’Nujne dozidave, ki presegajo okvire restavracijskih del, morajo biti takšne, da jih je moč jasno razpoznati kot sodobne, in morajo biti v skladu z arhitekturno kompozicijo spomenika in njegovega okolja.’’

(Fister, 1979, str.18) Arhitektura živi skupaj s človekom (družbo), ki jo je ustvaril. Arhitekturni spomenik kot sterilizirana stvaritev izgubi svoj pomen enako, kot postane mesto brez prebivalcev mesto strahov. Tako se je razvilo spoznanje, da zahteva stavba tudi določeno okolje in vsebino, da preživi kot spomenik.

Postopki, s katerimi ohranjamo dediščino so konzervacija, restavracija, obnova in revitalizacija. K prenovi stavbne dediščine moramo pristopati spoštljivo ter upoštevati njeno zgodovinsko-kulturno ozadje.

Nove intervencije se morajo subtilno vklapljati v obstoječe stavbno tkivo, a se jasno razpoznati kot sodobne. Ne smejo posnemati ali preglasiti obstoječega, temveč z njim vzpostaviti dialog in harmonično celoto. Arhitektova naloga je, da dediščino upošteva ter jo obravnava kot pomembno izhodišče za nove posege.

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

47

PROJEKTNA NALOGA

48

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

1 : 5000 nova zelena os spomeniki zelenje lokacija grajeno ceste

65

Urbanistična zasnova širšega območja Vzpostavljena je nova zelena os, ki poteka vzporedno z Dunajsko cesto, od Fakultete za družbene vede na severu, do Linhartove ceste na jugu.

Pot povezuje zelene površine Bežigrada ter izobraževalne in znanstvene ustanove. Namenjena je pešcem in kolesarjem, katerim ponuja zeleno povezavo za dnevne poti ter sprehode.

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

49

Vila Stadion

NOVA POT

odstranitev ograd

Urbanistična zasnova ožjega območja

20 m

povezava spomeniki stavbe

66

Opis trenutnega stanja Danes je celotno območje težko dostopno, neprehodno in posledično degradirano. Robovi parka so neurejeni in ne omogočajo stika z uličnim prostorom ter okoliškimi uporabniki. Park je ujet med bencinsko črpalko za zahodu, parkiriščem na severu ter provizoričnimi ogradami na jugu.

Dostop je možen le iz dveh točk ob Dunajski cesti ter ob parkiriščnem dovozu s Ptujske ceste. Med redkimi sprehajalci so večinoma le dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad, ki preko parka dostopajo do objekta šole. Žal pa se do prostora pogosto vedejo nespoštljivo. Menim, da je z urejenim okoljem možno izboljšati odnos mladih do prostora ter spodbuditi odgovorno vedenje v njem.

Urbanistična zasnova predvideva rušitev ograd in barak ter tako možnost za vzpostavitev novih poti. Prav tako je predvidena odstranitev uvoza do bencinske črpalke ter sprememba namembnosti objekta.

Pomemben poseg je tudi ureditev okoliških cest. Na prvem mestu širitev Topniške ulice, ki bo omogočala varno vožnjo motornim vozilom in kolesarjem. Do Ptujske ceste podaljšana Peričeva ulica pa bo omogočila boljši dostop do osnovne šole in zaključila kare.

Bencinska črpalka zapira zahodni rob parka in omejuje pogled proti Bežigrajskemu stadion. Objekt črpalke ima sicer paviljonsko, transparentno zasnovo, vendar pa problem predstavljajo uvozi s pripadajočimi živimi mejami.

Ob hišah Weissbacherjeve domačije in objektih Eke se je pojavila barakarska zazidava, ki ne sodi v javno predmestno okolje. Kazi podobo stavb in omejuje gibanje preko območja.

50

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

Vila Stadion

NOVA POT

pot v parku

paviljon v parku 20 m pot spomeniki stavbe

67

Opis vizije S predvidenimi posegi vzpostavim prehodnost območja in kontinuiteto zelenih javnih površin. Rušitve barakarskih zidav ter uvozov, sprostijo prostor ter omogočijo nove poglede. Nova pot v območje vodi okoliške prebivalce, sprehajalce, rekreativce ter mimoidoče, ki jim pot nudi zeleno komunikacijo med domom in delom.

Umestitev programske vsebine, ki upošteva potrebe mesta in okolice, oživlja robove parka. Center izdelovanja in ustvarjanja bo na območje privabil številne aktivne uporabnike ter združil okoliške prebivalce z nadebudnimi izdelovalci. Aktivni uporabniki, ki čutijo pripadnost prostoru, bodo prostor oživili, zanj skrbeli ter z njim sobivali.

Rušitev prizidka Weissbacherjevi delavnici omogoči ponovno vzpostavitev atrija domačije. Preko njega vodi pot s Topniške ulice, ki se zlije v novo parkovno povezavo proti objektu bivše bencinske črpalke.

Ta postane paviljon v parku in služi kot avtobusno postajališče, prostor za kolesa, pekarna, kavarna. Ustvarja središče parka med prostorskima dominantama - Bežigrajskim stadionom in Srednjo poklicno šolo.

Vzpostavi se kvaliteten predprostor Bežigrajskemu stadionu ter nova predmestna zelena ureditev.

Poleg glavne zelene poteze, se do parka uredita še dve novi poti s Peričeve ulice. Povezava do osnovne šole Milana Jarca ter povezava do stanovanjske četrti ob Celjski ulici (naselbinske dediščine mestnih vil). Pred Srednjo poklicno in strokovno šolo se uredi tlakovan parter, ki objekt poveže s parkom ter dijakom nudi šolski predprostor za druženje med odmori.

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

51

Arhitekturna zasnova

20 m

68 objekti se s prenovo vrnejo v prvotno stanje

Arhitekturna zasnova obravnava Weissbacherjevo hišo - dom in delavnico ter poslopja tovarne Eka z okolico. Stari objekti niso zgolj zgodovinska ostalina, ki jo je potrebno nadomestiti. So zapuščina, ki priča o določenem prostoru in času. Na njih moramo graditi nove ideje.

Verjamem, da so njihove zgodbe pomembne ter okolici in uporabnikom vnašajo dodano vrednost. Včasih jim je potrebno le prisluhniti in jim pomagati, da se prikažejo v jasnejši luči. Zato je pomembno, da objekti ne samevajo, da se v njih vnese nove, aktualne vsebine ter privabi nove uporabnike, ki bodo z njimi sobivali ter jih soustvarjali. Izdelovalci, obiskovalci Centra izdelovanja in ustvarjanja, so uporabniki, ki jim je blizu filozofija ponovne uporabe. Navdih iščejo v starem in koristijo možnosti v novem.

Weissbacherjeva hiša Weissbacherjevo hišo se prenovi v skladu z zahtevami ter v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Menim, da je potrebno enako obravnavati tudi objekt delavnice, ki trenutno ni zavarovan ter so posledično na njem že nastali nedopustni posegi. Z delavnic se v prvi fazi odstrani neskladno dozidavo in fasado, ki ni izvedena v skladu z zasnovo objekta ter zakriva konstrukcijsko logiko lesene predalčne gradnje. Objektoma se povrne prvotna podoba in zasnova.

Poslopje tovarne Eka. Poslopje, razdeljeno na več objektov, je bilo večkrat prenovljeno ter je izgubilo skladen videz. Predvsem izstopa objekt skladišča, ki ima nadvišano atiko. Oblikovno je neusklajen ter poleg tega še odmaknjen od preostalega kompleksa.

Dvoriščna fasada poslovno-stanovanjskega dela Eke je neurejena in razdrobljena. Če je nekoč odgovarjala notranji razporeditvi prostorov ter tovarniškemu dvorišču, pa danes njena podoba ne sodi v ‘novonastajajoči’ javni prostor. Enako problematična je tudi slepa fasada na severu objekta, ki meji na park.

69 povezava objektov poslopja z nadstreškom

52

severna slepa fasada

dvoriščna fasada

odstranjena atika

V prvi fazi se objekte prenovi in uskladi njihovo fasadno podobo - teksturo in barvo. Atiko na skladiščnem objektu se odstrani. Tako se razkrije oblika enokapnih streh, ki bolje sovpada s preostalim kompleksom.

Objekt se zniža, da ne konkurira sosednjemu tovarniškemu poslopju.

Zazidane okenske odprtine se ponovno odprejo.

20 m

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

Z enotno potezo nadstreška, ki se ovije okoli visokega objekta, povežem poslopje in uredim njegovo podobo. Nadstrešek med skladiščem in tovarniškim poslopjem tvori nov vhod v prostore izdelovanja in ustvarja rob notranjemu dvorišču.

Linija nato steče ob tovarniškemu objektu ter se nadaljuje v strukturo balkonov. Ti se ovijejo okoli severne slepe in vzhodne dvoriščne fasade.

Ustvarijo nov zunanji prostor, pogled na delovno dvorišče ter v zelenje parka.

20 m

rob dvorišča

70 pogled s severovzhoda

71 povezava objektov poslopja z nadstreškom

vhod

10 m

Notranja zasnova Podobna povezava je tudi znotraj objekta, v tovarniškem poslopju.

Tu izkoristim strešno konstrukcijo ter vzpostavim novo, nadstropno povezavo med objekti ter ploščad z razgledom na delavnice. Ploščad steče vzdolž tovarniškega poslopja ter se razširi v krajnih robovih. Nanjo sta priključena dva mostovža, ki jo povežeta s sosednjima objektoma.

Pod ploščadjo umeščena jedra služijo prostorom, ki potrebujejo zaprto

10 m 72 notranja intervencija - ploščad preko tovarniškega poslopja

strukturo (sanitarije, fina dela, brušenje in lakiranje). Krajna jedra izkoriščajo etažno višino poslopja. Nad prostori, za katere ta višina ni smiselna, so umeščene dodatne vsebine, ki nudijo razgledišče preko celotnega prostora.

10 m 73 notranja intervencija - jedra pod ploščadjo

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

53

trgovina materialov

tovarna izdelovanja

Programska zasnova

Od ideje do izvedbe...

Umestitev programa odgovarja lastnostim posameznih objektov ter upošteva njihovo nekdanjo namembnost. Razporeditev sledi procesu ustvarjanja izdelka, od materiala, razvoja ideje, zasnove in izdelave; od grobih del do finalizacije. Ker so ti procesi v nenehnem prepletanju, so tudi programski sklopi umeščeni tako, da se povezujejo in omogočajo nemoten razvoj produkta. Temu so namenjeni objekti trgovina materialov, tovarna izdelovanja, središče prototipiranja in prostor ročnih del.

74

razporeditev programa sledi 20 m

razvojnemu procesu

Z izdelavo se zgodba izdelka in njegovega avtorja še ne zaključi. Idejo je potrebno predstaviti, jo na podlagi povratnih informacij dopolnjevati ter proces izdelave izboljševati. Pomembno je nenehno izobraževanje, raziskovanje, izmenjava mnenj - povezovanje z ostalimi izdelovalci.

Temu je namenjena hiša kulture z izobraževalnim, kulturnim, družabnim in rezidenčnim programom. Že omenjene vsebine se podpre in dopolni z dodatnim ustvarjalnim in podjetniškim programom. Ta omogoča finalizacijo izdelka ter primerno predstavitev širši javnosti. V današnjem svetu sta predstavitev ter koriščenje socialnih omrežij prav tako (če ne še bolj) pomembna kot sam izdelek. Tu nastopi hiša umetniških obrti, ki ponudi ustvarjalno zaledje za finalizacijo in pripravo ter ponudi prostor manj tehnično-tovarniškim zvrstem. Končna postaja izdelka je hiša sodelovanja, ki je namenjena medijski in poslovni podpori.

Zasnova prereza - programska povezava Za doseganje prepletanja med zasnovo, izvedbo in raziskavo poskrbi zasnova notranje tovarniške ploščadi z jedri. Ta ustvari štiri tipične prereze. V pritličju poteka izvedba, v nadstropju zasnova. Nadstropje ponuja umik iz delavnice, prostor za sprostitev in razgled - iskanje navdiha v sebi in v delu drugih. Izdelovalci namreč svojega dela ne skrivajo in proces delijo z drugimi. Zavedajo se pomena učenja z opazovanjem. Ploščad se poveže z izobraževalno kulturnimi prostori ter s središčem za zasnovo.

Nadstrešek poveže prostore izdelovanja s trgovino in omogoči dostop do materialov.

75

balkoni - zunanja povezava in pogled v park

zasnova prereza odstranitev obstoječega stropu omogoči koriščenje podstrešnega prostora, nadstropno povezavo in

skupni atelje delavnica

raznolike prereze 10 m

atelje povezava povezava sanitarno jedro

54

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

Programska shema razdelitev vsebin po programskih sklopih

P - TRGOVINA MATERIALOV ponudba barv in papirja

P - TRGOVINA MATERIALOV ponudba lesa in kovinskih polizdelkov

10 m 76 razporeditev programskih vsebin

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

55

Ureditev zunanjih površin

vstopni trg

zelen atrij

Domačija v zelenju, tovarna na ploščadi

20 m pot spomeniki stavbe

77

Domačija v zelenju, tovarna na ploščadi Ureditev zunanjih površin sledi urbanističnemu konceptu in ga v območju obdelave dopolni glede na programsko vsebino.

Osnovna ideja izhaja iz vzpostavitve odnosa med objekti, prikaza njihove zgodovine ter nove vsebine. Hiša kulture se odpira na glavno zeleno pot in območje razdeli na dve enoti.

Weissbacherjeva domačija je postavljena v zelenje parka, ki preko nove poti prehaja v tlakovano območje tovarne izdelovanja. Ta je postavljena na ploščad, ki nudi spremljevalne delovne in razstavne površine.

56

Območje parka postane zeleno zatočišče, ‘hišno igrišče’.

Tlakovane površine omogočajo izvedbo dogodkov na prostem. Med drugim organizacijo sejmov, ki so pomemben del kulture izdelovanja.

Izdelovalci jih pogosto organizirajo na prostem, saj jim to omogoča prikaz večjih struktur, eksperimentov in obisk večjega števila ljudi.

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

severna fasada se zlije z zelenjem parka pogled na park

78

Zeleno zaledje 10 m

79

dostava

prostor zabojnikov za odpadke

vstopni trg

prostor za shranjevanje materiala

nadkrita povezava

Struktura balkonov je zazelenjena in v notranje dvorišče vnaša ambient parka. Ustvarja mehkejši prehod iz zelenega okolja v tlakovano delovno območje in nudi prijetno kuliso delovni ploščadi.

Poleg tega zazelenjena severna fasada ustvari boljši stik s parkom nanj se ne odpira več s praznim panojem, temveč se z njim zliva.

20 m

Namembnost zunanjih površin Zunanje površine usmerjajo poti obiskovalcev ter izdelovalcem nudijo površine za delo na prostem. Razporeditev sledi notranjemu programu in vzpostavlja zunanje družabne, delovne in komunikacijske površine.

Glavna poteza zelene poti vodi mimo hiše kulture. Tu ustvarja javni predprostor, ki zagotavlja zadostno frekvenco novih obiskovalcev. Od tu zavije v mirnejše območje Weissbacherjevega atrija ter domačijo poveže s preostalim centrom izdelovanja.

Notranje dvorišče zaživi v zaledju zelene fasade in novega drevoreda.

Ob tovarniškem objektu se razdeli v tri delovne površine - dvorišče ročnih del, pokrito dvorišče kovine ter dvorišče lesa.

Ob poslopju steče nadkrita pot, ki poveže površine in tvori vhode v poslopje.

Razširjen del nadstreška, ki se poveže s trgovino materialov nudi prostor za zunanje shranjevanje polizdelkov ter uokvirja vhod izdelovalcem, ki preko trga dostopajo s parkirišča. To se nahaja ob Peričevi ulici, s katere vodita tudi uvoz za parkiranje ter dostavo. Dostavna površina se nahaja za objektom trgovine, kjer je pod nadstreškom mesto zabojnikov za odpadke. Parkirišče je od površine trga ločeno z novim drevoredom.

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

57

Konstrukcijska zasnova Weissbacherjeva hiša Hiši sta zasnovani po principu lesene predalčne gradnje zapolnjene z opečnim polnilom. Lesen okvir je postavljen na opečnat podstavek ter prevzema vlogo nosilne konstrukcije. Tovrstno gradnjo v nemško govorečih deželah poznajo pod imenom ‘Fachwerk’, v Veliki Britaniji pa jo imenujejo ‘Half timbering’. Predalčno grajene stavbe so seizmično dobro odporne ter omogočajo prosto razporeditev odprtin glede na okvirno zasnovo, ne da bi se s tem ošibila konstrukcijska stabilnost.

Hiše so gradili tesarji, saj osnovo za pravilno izvedbo predstavljajo leseni tramovi, ki se med seboj povezujejo z natančno ujemajočimi stiki.

Ti so nato zavarovani z lesenimi žeblji.

Konstrukcija ter izgled objektov se ohranita ter prenovita. Potrebno bi bilo opraviti oceno mehanske odpornosti ter odpornosti na potresne obremenitve. Izvede se sanacija ter po potrebi rekonstrukcija delov stavbe.

slika 80: https://en.wikipedia.org/wiki/Timber_ framing#/media/File:L-Fachwerkwand.png

lesena predalčna gradnja z opečnim polnilom - ‘‘Fachwerk’’

Hiša kulture Objekt je prav tako zgrajen iz polne rdeče opeke, debeline od 38 cm do 51 cm. Poleg obodnih zidov, funkcijo nosilne konstrukcije opravlja armiranobetonsko stopniščno jedro, ki je z obodnimi zidovi povezano s prekladami. Objekt je podkleten in stoji na pasovnih temeljih. Izvede se izkop ter sanacija zidov. Obodne stene se izolirajo na zunanji strani.

Zaradi zagotavljanja optimalne razporeditve in povezave novih vsebin, je v notranjosti izvedenih nekaj posegov v konstrukcijo. Nasproti stopniščnega jedra je dodano hidravlično dvigalo, ki je izvedeno kot samostojna jeklena konstrukcija. Kjer dvigalni jašek prebada medetažno konstrukcijo, se dodajo menjalniki za lesene stropnike.

Preboja obodne nosilne konstrukcije sta v severni steni v pritličju; ter v prvem nadstropju južne stene. Odstranjen del stene se nadomesti s suhomontažno opečno preklado. Preboji stopniščnega jedra v pritličju ter prvem nadstropju se izvedejo s prekladami iz jeklenih nosilcev (HEA 200). Dozidave (zazidave prerazporejenih odprtin) v jedru se izvedejo iz porobetonskih zidakov.

58

ojačitev konstrukcije s horizontalno jekleno vezjo 10m

izvedba temelja dvigala

preboj jedra

rušitev balkonov

dvigalo

-samostojna jeklena konstrukcija

jekleno vezjo - v vseh etažah

81 rušitve ter posegi v tovarni izdelovanja - tovarniškem objektu poslopja tovarne Eka

ojačitev konstrukcije s horizontalno

Zidovi poslopja so zgrajeni iz polne rdeče opeke. Obodni imajo debelino od 30 cm do 60 cm in prevzemajo funkcijo nosilne konstrukcije. Za zagotavljanje povezanega delovanja v primeru potresne obremenitve, se po obodu objekta, v vsaki etaži, predvidi njihova ojačitev s horizontalno jekleno vezjo.

Za zagotavljanje energetske učinkovitosti objektov se zidovi sanirajo.

Na zunanjo stran se doda sloj izolacije ter izvedejo novi ometi, ki bodo ustvarili enoten videz objektov. Na notranji strani ohranim vidno opeko, ki priča o materialnosti objekta.

Objekt ni podkleten in stoji na pasovnih temeljih. Obstoječo konstrukcijo se po potrebi sanira s hidrofobnimi sredstvi za preprečitev prenasičenosti z vlago.

Medetažna konstrukcija, sestavljena iz lesenih stropnikov, se odstrani.

Tako razkrijem strešno konstrukcijo, omogočim uporabo podstrešnega prostora ter ustvarim medetažna zaprta jedra. Konstrukcijo intervencije predstavljajo leseni tramovi 12/12cm, ki so vpeti med prečnike ostrešja.

Prvotno leseno ostrešje se ohrani, izvede pa se izolacija in menjava dotrajane kritine. Potrebna je statična presoja konstrukcije.

(potrebna je statična presoja)

Tovarna izdelovanja

ohranitev strešne konstrukcije

rušitev lesenega stropu

Poslopje tovarne Eka

10m 82 rušitve ter posegi v hiši kulture - stanovanjskem objektu poslopja tovarne Eka

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

shema rušitev in dozidav v poslopju tovarne Eka: Hiši kulture, hiši ročnih del, tovarni izdelovanja, središču zasnov in trgovini materialov

M

preboj 3N novo dvigalo samostojna jeklena konstrukcija

preboj 2N

preboj jedra preklada iz jeklenega nosilca HEA 200

1N

preboj jedra preklada iz jeklenega nosilca HEA 200

P

odstranitev polnila v okenskih odprtinah

K

izvedba temelja dvigala

nove stene dvigalo

83 rušitve in dozidave v poslopju tovarne Eka

15m

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

59

84 konstrukcijska zasnova intervencije - nadstrešek in balkoni

HEA 220

2x vijak M12

3x svornik M12

15m

detajl stika novega nadstreška in obstoječega ostrešja

Intervencija 85 detajl

Novim zunanjim intervencijam je skupna preprosta jeklena konstrukcija, ki se opira na obstoječe objekte.

Nadstrešek, ki steče ob tovarniškem poslopju tvorijo jekleni škatlasti stebri ter prečniki I profila. Krajni prečniki se na obstoječe špirovce členkasto priključijo preko vezne pločevine. Ta je na špirovec povezana s tremi svorniki (vijaki, ki gredo skozi pločevino in špirovec), na prečnike (HEA220) pa se pločevina priključuje samo preko stojine profila z dvema vijakoma. Na ta način se na tem stiku prenašajo samo prečne sile, upogibni momenti pa ne - imamo členkast priključek, s katerim razbremenimo špirovec dodatnega upogibnega momenta. V obodne stene trgovine materialov se prečniki vijačijo z injektiranimi vijaki.

60

Konstrukcija balkonov je izvedena iz škatlastih stebrov (110/160) ter IPE 220 profilov. Na vzhodno steno se pritrjujejo z injektiranimi vijaki, ki segajo v območje medetažne konsrukcije. Na severni steni se konstrukcija balkonov razširi v terasasto strukturo. Ta deluje kot samostojna konstrukcija, ki pa je zaradi zavetrovanja mestoma prav tako pritrjena na obstoječi objekt.

Na območju Bežigrada imajo tla zaradi savskega prodca dobro nosilnost.

Temeljenje nove konstrukcije se izvede s pasovnimi temelji, debeline 40 cm in višine 50 cm. Spodnja ploskev temeljev je na globini -80 cm.

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

Zasnova strojnih instalacij Energetska zasnova objekta odseva duha časa in prevladujoče tendence po varčnih sistemih ter trajnostno ravnanje z viri. Razgibanost zasnove in raznolikost programov (izobraževanje, pisarne, delavnice, skladišča) se odražajo v pristopu k zasnovi. Predlog skuša v največji meri zadovoljiti vidikom: energetske vzdržnosti, ekonomski smotrnosti, enostavnemu vzdrževanju, udobju pri uporabi in tehnični ustreznosti v povezavi s procesi. Glede na osnovne prostorske enote (hiša sodelovanja, hiša umetniških obrti, tovarna izdelovanja, hiša kulture, središče zasnov in trgovina materialov) se delijo oz. združujejo tudi instalacije. Objekti so ločeni na proizvodne, kjer poteka intenzivno delo z opremo in prostore, kjer se zadržujejo ljudje. Ta dva vidika sta z vidika instalacij ločena, saj gre za zadovoljitev specifičnih zahtev.

Ogrevanje Vsi objekti kot primarni vir za zadovoljevanje energetskih potreb uporabljajo podtalnico. Območje je prodnato in bogato s podtalnico, predvideva se ureditev črpalnega in ponornega vodnjaka. Voda, ki se jo črpa in vrača se v procesu ne kontaminira, koristi se zgolj njen toplotni potencial. Toploto izkoriščamo preko toplotne črpalke, ki je nameščena v kletni etaži hiše kulture. Predviden je prostor velikosti 12 x 6 m (od tega je predvideno 30% rezerve). Distribucija toplote se vrši preko talnega ogrevanja (v hišah kulture, sodelovanja, umetniških obrti, središču zasnov in trgovini materialov). V tovarni izdelovanja se uporabijo stropni sevalni paneli, ki omogočajo fleksibilnost tlorisa in enakomerno razporejeno temperaturo. Vsem elementom distribucije je skupno, da pokrivajo veliko površino in lahko delujejo v nizkotemperaturnem načinu.

Kot pomožni sistem so v objektih predvidene tudi lokalne akumulacijske kaminske peči, zaprtega tipa, z zunanjim dovodom zraka. Gre za ekonomičen in zanesljiv vir toplote, ki se napaja iz lesne mase kot ostanka proizvodnega procesa. Predvideni sistem je aktualen tudi z vidika izobraževanja in je v skladu s konceptom zasnove objektov.

Prezračevanje Objekti se primarno prezračujejo naravno (z odpiranjem oken), v kolikor to ni mogoče so predvidene lokalne prezračevalne naprave z rekuperacijo. Naprave so majhne in nameščene lokalno, s tem se izognemo kompleksnim razvodom in stroškom obratovanja le-teh.

Naprave predogrejejo in očistijo svež zrak, ki ga vpihujemo v bivalne prostore, odpadni zrak odstranjujemo skozi sanitarne prostore. Prostori kjer se naenkrat zadržuje več ljudi (predavalnice) imajo vgrajeno lokalno prezračevalno napravo, katera je opremljena z razvodom, ki optimizira distribucijo zraka. Prednost lokalnih prezračevalnih naprav je tudi v optimalnejši zvočni izolaciji in mikro regulaciji.

Posebna pozornost je namenjena ureditvi prezračevanja v tovarni izdelovanja. V tem primeru je v enovitem prostoru združenih več dejavnosti, ki terjajo specifičen pristop. Prvi nivo prezračevanja se vrši v celotnem prostoru in sicer preko stropnih rekuperatorskih enot, dovod je urejen preko distribucijskega omrežja, ki dovoda na južni strani in odvoda na severni strani. Takšna rešitev prezračevanja je tudi v soglasju s kulturno-varstvenimi smernicami saj ni predvidenih grobih posegov na fasadi ali postavitve klimatov. Zaradi specifičnih potreb dejavnosti (varilnica) so predvidene lokalne prezračevalne naprave, ki delujejo glede na potrebe uporabnika. Posebej ločena je lakirnica, katere prezračevalni sistem je opremljen s filtracijo vstopnega in izstopnega zraka, v prostoru je predviden stalni podtlak (zaradi hlapov). Z vidika požarne varnosti so sistemi ločeni.

Vodovod Objekt je preko vodomernega jaška priklopljen na javni vodovodni sistem, zaradi kasnejše uporabe so predvideni posamični odštevalni števci na objektih. Toplo sanitarno vodo pripravljamo s pomočjo toplotne črpalke in jo preko predizoliranega sistema distribuiramo do porabnikov (toalete, čajne kuhinje). Pod porabniki tople vode je vgrajen cirkulacijski regulator, ki zagotavlja povratek tople vode po cevi hladne vode, to omogoča hiter dovod tople vode in znatne prihranke.

Hlajenje Predviden je sistem pasivnega hlajenja, ki koristi hlad podtalnice in se distribuira preko sistema talnega oz. stropnega ogrevanja (nekondenzirajoči sistem), medij (voda) v prenosniku ne sme pasti pod nivo kondenzacije (17-20°C). Tak sistem je praktično brezplačen, saj potrebujemo zgolj energijo za delovanje obtočne črpalke.

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

61

Zasnova požarne varnosti Pri načrtovanju so upoštevane tehnične smernice (TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah.

(Ur. l. RS 31/2004). Zagotovljene so možnosti usmerjenega gibanja ljudi do zbirnega mesta v primeru požara ali druge nevarnosti.

Zaradi delitve javnega objekta na 6 programskih delov (hiša sodelovanja, hiša umetniških obrti, hiša kulture, tovarna izdelovanja, središče zasnov in trgovina materialov) je potrebno predvideti neovirane evakuacijske poti za vsak posamezni sklop.

Pritlična zasnova hiše umetniških obrti in hiše sodelovanja omogoča neposredno evakuacijo na prosto. Enako je omogočen tudi umik iz tovarne izdelovanja in delavnice ročnih del. Evakuacijo iz ateljejev v nadstropju nudita dve stopnišči na robovih objekta. Iz središča zasnov ter trgovine materialov je pobeg na prosto možen preko stopnišča, ki se nahaja v središču objektov.

Evakuacija iz hiše kulture je iz vseh etaž omogočena preko stopniščnega jedra v središču objekta. Zunanje stopnišče ni požarno zaščiteno, vendar pa v primeru nevarnosti pripomore k hitrejši evakuaciji ljudi iz objekta.

Vsi prehodi in poti namenjene bežanju so dovolj široke in ustrezno dolge.

Objekti so opremljeni s sistemom aktivne požarne zaščite. Na vidna mesta in v predpisanem številu se namestijo naprave za gašenje.

Intervencijski dostop do Centra izdelovanja in ustvarjanja je možen z vseh strani in do vseh objektov, s Topniške ulice na jugu ter s Peričeve ulice na vzhodu. Na zahodu in severu je dostop urejen z novih pešpoti, ki so ustrezno utrjene.

Predvidene so površine za učinkovito intervencijo in gašenje objektov.

a

est

ac

jsk

a un

D

86

Top n

išk

au

lica

20 m

dos

tav

na

pot

a

lic

au

ev

rič Pe

62

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

GRAFIČNI DEL . načrti in prostorski prikazi

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

63

GRAFIČNI DEL . načrti

64

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

Dunajska cesta

Peričeva ul

ica

Ptujska cesta

Celjska ulica

Topniška ulica

SITUACIJA merilo 1 I 1000

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

65

nova pot

Dunajska cesta

paviljon v parku

ča pot

obstoje

Topniška ulica

66

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

Peričeva ul

ica

igrišča

Celjska ulica

šolski parter

Topniška ulica

SITUACIJA merilo 1 I 500

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

67

ča pot v

obstoje

parku

park

povezava objektov centra

eko nova pot pr

parka

atrij

Topniška ulica

F1 F2 F3 F4 F5 F6 F7 F8 F9 F10 F11

68

HIŠA SODELOVANJA

327,8 m2

družabni prostor čajna kuhinja medijsko središče grafična priprava skupni delovni prostor studio konferenčna soba sanitarije - ženske in invalid sanitarije - moški shramba komunikacije in vhodi

46,5 m2 6,7 m2 50 m2 50 m2 60,9 m2 34,9 m2 34,9 m2 6,2 m2 6,2 m2 2,2 m2 31,5 m2

E1 E2 E3 E4 E5 E6 E7 E8 E9 E10 E11 E12

HIŠA UMETNIŠKIH OBRTI

427,9 m2

družabni prostor čajna kuhinja studio papirja delavnica za sitotisk delavnica za digitalni tisk keramičarska delavnica šiviljska delavnica fotografski studio sanitarije - ženske in invalid sanitarije - moški komunikacije in vhodi terasa

76,1 m2 12,7 m2 59,6 m2 50,4 m2 40,9 m2 40,7 m2 47,4 m2 49,5 m2 6 m2 5,5 m2 17,8 m2 21,3 m2

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

dostava

razstavno - prireditvena ploščad

delovna ploščad

dostop s parkirišča

nadkrito dvorišče

vstopna ploščad

TLORIS PRITLIČJA merilo 1 I 250

A1 A2 A3 A4 A5 A6 A7 A8 A9 A10

HIŠA KULTURE

317,9 m2

vhod in komunikacijsko jedro kavarna kavarniški oder terasa galerija in prodaja izdelkov sanitarije - ženske sanitarije - moški sanitarije - invalid dvigalo prostor za smeti

15 m2 101 m2 21,8 m2 46 m2 100 m2 9,8 m2 9,9 m2 4,7 m2 3 m2 6,7 m2

B1 B2 B3 B4 B5 B6 B7 B8 B9 B10 B11 B12 B13 B14

TOVARNA IZDELOVANJA

840 m2

lesarska delavnica delovne mize v lesarski delavnici komunikacije sanitarije - ženske sanitarije - moški lakirnica kovinarska delavnica delovne mize v kovinarski delavnici prostor za varjenje lakirnica prostor za elektroniko in spajkanje prostor za fina kovinarska dela komunikacije delavnica ročnih del

160,9 m2 86,4 m2 23,3 m2 15,7 m2 15,7 m2 16,7 m2 182 m2 118 m2 39 m2 16 m2 15,7 m2 15,7 m2 23 m2 112 m2

B15 B16

C1 C2 C3 C4

D1 D2 D3 D4

pokrito delovno dvorišče nadkriti predprostor

79 m2 148 m2

SREDIŠČE ZASNOV

71,2 m2

delavnica za cnc razrez računalniška delavnica sanitarije invalid komunikacije

37,8 m2 23,3 m2 5,3 m2 4,8 m2

TRGOVINA MATERIALOV

202,9 m2

trgovina - les in kovina blagajna komunikacije prostor za zabojnike

152,6 m2 14,4 m2 6,3 m2 29,6 m2

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

69

park

eko nova pot pr

parka

povezava objektov centra

Topniška ulica

70

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

dostava

razstavno - prireditvena ploščad

delovna ploščad

dostop s parkirišča

vstopna ploščad

TLORIS 1. NADSTROPJA merilo 1 I 250

A11 A12 A13 A14 A15 A16 A17 A18 A19

HIŠA KULTURE - 1N

351 m2

komunikacijsko jedro predavalnica delavnica in igralnica knjižnica in čitalnica umivalnica sanitarije - moški sanitarije - ženske balkon balkon in vhodi

15,4 m2 59 m2 63,6 m2 104,3 m2 13 m2 6 m2 6 m2 40 m2 43,7 m2

B17 B18 a-b B3 B19 B20 a-h B21 B22 a-b B13 B23 B24 B25 B26 B27

TOVARNA IZDELOVANJA - 1N

370,7 m2

čajna kuhinja garderoba (2x) komunikacije skupni delovni prostor ateljeji (8x) čajna kuhinja gardeorba (2x) komunikacije povezava do hiše kulture skupni delovni prostor razgledna ploščad - povezava povezava preko delavnice ročnih del povezava do središča zasnov

30 m2 18,7 m2 9,2 m2 21,9 m2 118,4 m2 30 m2 18,7 m2 9,2 m2 6,9 m2 43 m2 43,8 m2 14,5 m2 6,4 m2

C4 C5 C6 C7 C8

D3 D5

SREDIŠČE ZASNOV - 1N

80,1 m2

komunikacije delavnica 3D tiska računalniška soba shramba povezava do tovarne izdelovanja

4,8 m2 34 m2 23,3 m2 5,3 m2 12,7 m2

TRGOVINA MATERIALOV - 1N

41,8 m2

komunikacije trgovina - barve in papir

6,8 m2 35 m2

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

71

TLORIS KLETI merilo 1 I 250

A52 A53 A54 A55 A56

72

TLORIS MANSARDE merilo 1 I 250

HIŠA KULTURE - KLET

238,5 m2

komunikacijsko jedro skladišče arhiv elektro prostor strojnica

14,7 m2 71,5 m2 50 m2 27,3 m2 75 m2

A48 A49 A50 A51

TLORIS 3. NADSTROPJA merilo 1 I 250

HIŠA KULTURE - MANSARDA

146,5 m2

komunikacijsko jedro skupni prostor balkon balkon in vhodi

15,4 m2 47,4 m2 40 m2 43,7 m2

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

TLORIS 2. NADSTROPJA merilo 1 I 250

A34 A35 A36 A37 A38 A39 A40 A41 A42 A43a A43b A43c

HIŠA KULTURE - 3N

342,3 m2

komunikacijsko jedro družabni prostor in kuhinja družabni prostor in kuhinja umivalnica - ženske kopalnica - ženske sanitarije - ženske umivalnica - moški kopalnica - moški sanitarije - moški soba soba soba

15,4 m2 18,5 m2 21 m2 6,9 m2 4,5 m2 5,7 m2 6,9 m2 4,5 m2 5,7 m2 21 m2 18,3 m2 15,4 m2

A43d A43e A43f A44a A44b A45 A46 A47

soba soba soba soba soba komunikacije balkon balkon in vhodi

15,4 m2 18,3 m2 21 m2 16,4 m2 13,7 m2 30 m2 40 m2 43,7 m2

A20 A21 A22 A23 A24 A25 A26 A27 A28 A29a A29b A29c

HIŠA KULTURE - 2N

342,3 m2

komunikacijsko jedro družabni prostor in kuhinja družabni prostor in kuhinja umivalnica - ženske kopalnica - ženske sanitarije - ženske umivalnica - moški sanitarije - moški kopalnica - moški soba soba soba

15,4 m2 18,5 m2 21 m2 6,9 m2 4,5 m2 5,7 m2 6,9 m2 5,7 m2 4,5 m2 21 m2 18,3 m2 15,4 m2

A29d A29e A29f A30a A30b A31 A32 A33

soba soba soba soba soba komunikacije balkon balkon in vhodi

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

15,4 m2 18,3 m2 21 m2 16,4 m2 13,7 m2 30 m2 40 m2 43,7 m2

73

74

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

A

B

PREREZ A - A merilo 1 I 250

PREREZ B - B merilo 1 I 250

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

75

D

PREREZ D - D merilo 1 I 250

76

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

C

PREREZ C - C merilo 1 I 250

E PREREZ E - E merilo 1 I 250

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

77

78

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

FASADA - SEVER merilo 1 I 250

FASADA - JUG merilo 1 I 250

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

79

FASADA - VZHOD merilo 1 I 250

FASADA - ZAHOD merilo 1 I 250

80

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

FASADNI PAS Tovarna izdelovanja merilo 1 I 20

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

81

GRAFIČNI DEL . prostorski prikazi

82

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

aksonometrija pritličja in notranje intervencije - ploščadi

10 m 87

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

83

88

10 m

aksonometrija prenove in intervencij

84

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

85

89

10 m

aksonometrija Centra izdelovanja in ustvarjanja z zunanjo ureditvijo 86

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

90

notranja intervencija - tovarna izdelovanja - razgledna ploščad in jedra

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

87

91

zunanja intervencija - delovno dvorišče in vstopni nadstrešek

88

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

92

atrij prenovljene Weissbacherjeve domačije

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

89

Razpredelnica površin

1738,5 m2

HIŠA KULTURE

pran beton

317,9 m2 15 m2 101 m2 21,8 m2 46 m2 100 m2 9,8 m2 9,9 m2 4,7 m2 3 m2 6,7 m2

1N komunikacijsko jedro predavalnica delavnica in igralnica knjižnica in čitalnica umivalnica sanitarije - moški sanitarije - ženske balkon balkon in vhodi

kamen parket parket parket keramične ploščice keramične ploščice keramične ploščice lesene deske lesene deske

351 m2 15,4 m2 59 m2 63,6 m2 104,3 m2 13 m2 6 m2 6 m2 40 m2 43,7 m2

A20 A21 A22 A23 A24 A25 A26 A27 A28 A29a A29b A29c A29d A29e A29f A30a A30b A31 A32 A33

2N komunikacijsko jedro družabni prostor in kuhinja družabni prostor in kuhinja umivalnica - ženske kopalnica - ženske sanitarije - ženske umivalnica - moški sanitarije - moški kopalnica - moški soba soba soba soba soba soba soba soba komunikacije balkon balkon in vhodi

kamen parket parket keramične ploščice keramične ploščice keramične ploščice keramične ploščice keramične ploščice keramične ploščice parket parket parket parket parket parket parket parket parket lesene deske lesene deske

342,3 m2 15,4 m2 18,5 m2 21 m2 6,9 m2 4,5 m2 5,7 m2 6,9 m2 5,7 m2 4,5 m2 21 m2 18,3 m2 15,4 m2 15,4 m2 18,3 m2 21 m2 16,4 m2 13,7 m2 30 m2 40 m2 43,7 m2

A34 A35 A36 A37 A38 A39 A40 A41 A42 A43a A43b A43c A43d A43e A43f A44a A44b A45 A46 A47

3N komunikacijsko jedro družabni prostor in kuhinja družabni prostor in kuhinja umivalnica - ženske kopalnica - ženske sanitarije - ženske umivalnica - moški kopalnica - moški sanitarije - moški soba soba soba soba soba soba soba soba komunikacije balkon balkon in vhodi

kamen parket parket keramične ploščice keramične ploščice keramične ploščice keramične ploščice keramične ploščice keramične ploščice parket parket parket parket parket parket parket parket parket lesene deske lesene deske

342,3 m2 15,4 m2 18,5 m2 21 m2 6,9 m2 4,5 m2 5,7 m2 6,9 m2 4,5 m2 5,7 m2 21 m2 18,3 m2 15,4 m2 15,4 m2 18,3 m2 21 m2 16,4 m2 13,7 m2 30 m2 40 m2 43,7 m2

A48 A49 A50 A51

MANSARDA komunikacijsko jedro skupni prostor balkon balkon in vhodi

kamen parket lesene deske lesene deske

146,5 m2 15,4 m2 47,4 m2 40 m2 43,7 m2

A52 A53 A54 A55 A56

KLET komunikacijsko jedro skladišče arhiv elektro prostor strojnica

kamen brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton

238,5 m2 14,7 m2 71,5 m2 50 m2 27,3 m2 75 m2

A1 A2 A3 A4 A5 A6 A7 A8 A9 A10

P vhod in komunikacijsko jedro kavarna kavarniški oder terasa galerija in prodaja izdelkov sanitarije - ženske sanitarije - moški sanitarije - invalid dvigalo prostor za smeti

A11 A12 A13 A14 A15 A16 A17 A18 A19

kamen brušen beton OSB plošče pran beton brušen beton keramične ploščice keramične ploščice keramične ploščice

1210,7 m2

TOVARNA IZDELOVANJA B1 B2 B3 B4 B5 B6 B7 B8 B9 B10 B11 B12 B13 B14

P lesarska delavnica delovne mize v lesarski delavnici komunikacije sanitarije - ženske sanitarije - moški lakirnica kovinarska delavnica delovne mize v kovinarski delavnici prostor za varjenje lakirnica prostor za elektroniko in spajkanje prostor za fina kovinarska dela komunikacije delavnica ročnih del

brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton

840 m2 160,9 m2 86,4 m2 23,3 m2 15,7 m2 15,7 m2 16,7 m2 182 m2 118 m2 39 m2 16 m2 15,7 m2 15,7 m2 23 m2 112 m2

B17 B18 a-b B3 B19 B20 a-h B21 B22 a-b B13 B23 B24 B25 B26 B27

1N čajna kuhinja garderoba (2x) komunikacije skupni delovni prostor ateljeji (8x) čajna kuhinja gardeorba (2x) komunikacije povezava do hiše kulture skupni delovni prostor razgledna ploščad - povezava povezava preko delavnice ročnih del povezava do središča zasnov

OSB plošče OSB plošče OSB plošče OSB plošče OSB plošče OSB plošče OSB plošče OSB plošče OSB plošče OSB plošče OSB plošče OSB plošče OSB plošče

370,7 m2 30 m2 18,7 m2 9,2 m2 21,9 m2 118,4 m2 30 m2 18,7 m2 9,2 m2 6,9 m2 43 m2 43,8 m2 14,5 m2 6,4 m2

151,3 m2

SREDIŠČE ZASNOV C1 C2 C3 C4

P delavnica za cnc razrez računalniška delavnica sanitarije invalid komunikacije

brušen beton brušen beton keramične ploščice lesen opaž

71,2 m2 37,8 m2 23,3 m2 5,3 m2 4,8 m2

C4 C5 C6 C7 C8

1N komunikacije delavnica 3D tiska računalniška soba shramba povezava do tovarne izdelovanja

lesen opaž lesen opaž lesen opaž lesen opaž lesen opaž

80,1 m2 4,8 m2 34 m2 23,3 m2 5,3 m2 12,7 m2

244,7 m2

TRGOVINA MATERIALOV D1 D2 D3 D4

P trgovina - les in kovina blagajna komunikacije prostor za zabojnike

brušen beton brušen beton brušen beton lesen opaž pran beton

202,9 m2 152,6 m2 14,4 m2 6,3 m2 29,6 m2

D3 D5

1N komunikacije trgovina - barve in papir

lesen opaž lesen opaž

41,8 m2 6,8 m2 35 m2

427,9 m2

HIŠA UMETNIŠKIH OBRTI E1 E2 E3 E4 E5 E6 E7 E8 E9 E10 E11 E12

družabni prostor čajna kuhinja studio papirja delavnica za sitotisk delavnica za digitalni tisk keramičarska delavnica šiviljska delavnica fotografski studio sanitarije - ženske in invalid sanitarije - moški komunikacije in vhodi terasa

parket parket parket epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak parket epoksi tlak keramične ploščice keramične ploščice parket lesen opaž

327,8 m2

HIŠA SODELOVANJA F1 F2 F3 F4 F5 F6 F7 F8 F9 F10 F11

90

družabni prostor čajna kuhinja medijsko središče grafična priprava skupni delovni prostor studio konferenčna soba sanitarije - ženske in invalid sanitarije - moški shramba komunikacije in vhodi

76,1 m2 12,7 m2 59,6 m2 50,4 m2 40,9 m2 40,7 m2 47,4 m2 49,5 m2 6 m2 5,5 m2 17,8 m2 21,3 m2

parket parket parket parket parket parket parket keramične ploščice keramične ploščice parket parket

46,5 m2 6,7 m2 50 m2 50 m2 60,9 m2 34,9 m2 34,9 m2 6,2 m2 6,2 m2 2,2 m2 31,5 m2

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

PISNI VIRI

Knjižni viri: - Pallasmaa, Juhani, 2012. MIsleča roka: eksistencialna in utelešena modrost v arhitekturi. Ljubljana: Studia humanitas - Sennett, Richard, 2008. The Craftsman. Yale university press. London - Krečič Peter, 1992. Jože Plečnik. Ljubljana: Državna založba Slovenije - Fister, Peter. 1979. Obnova in varstvo arhitekturne dediščine. Ljubljana : Partizanska knjiga : Oddelek za arhitekturo Univerze - Deu, Živa, 2004. Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju. Ljubljana: Kmečki glas

Knjižni viri in članki dostopni na spletu: - Dougherty - Thomas, 2013. Makerspace Playbook. (elektronska knjiga). Maker Media. Dostopno na: http://makered.org/wp-content/uploads/2014/09/Makerspace-Playbook-Feb-2013.pdf - Vilman, Vladimir (2008). Prvi ljubljanski stadion. V: Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. letnik 56, številka 1., str.85-98, URN:NBN:SI:DOC-UVDLK5CL. Dostopno na: http://www.dlib.si - Tovarna kovinske galanterije, Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, letnik 3 št. 3, 1955; - Tovarna kovinske galanterije, Arhiv Republike Slovenije, 1940-1959 (Fond). Dostopno na: http://arsq.gov.si/query/report.aspx?rpt=1&id=24001 - Metalka (1978). Zbor občanov, letnik 18, številka 8., str.11, URN:NBN:SI:DOC-M5M1O5ZT. Dostopno na: http://www.dlib.si - Spletni vir. Dostopno na: http://www.zvkds.si/sl/zvkds/varstvo-kulturne-dediscine/o-kulturni-dediscini/kaj-je-kulturna-dediscina/ - Babič - Pirnat. 2008. Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Mestne občine Ljubljana. Dostopno na: http://giskd2s.situla.org/evrdd/SZ/eVRD_SZ_Ljubljana_2008_02_00.pdf - Plečnik, Jože, 1929. Študija regulacije severnega dela Ljubljane. Dom in svet. Ljubljana, letnik 42, številka 3. URN:NBN:SI:doc-RMXW1EHK. Dostopno na: http://www.dlib.si

Spletni viri: - Ken Denmead, 2013. Why the maker movement is here to stay. Dostopno na: http://makezine.com/2013/06/03/why-the-maker-movement-is-here-to-stay/ - Justin McGuirk, 2011. The art of craft: the rise of the designer-maker. Dostopno na: http://www.theguardian.com/artanddesign/2011/aug/01/rise-designer-maker-craftsman-handmade - Register nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka enote 16240, Ljubljana - Hiša Topniška 3, http://rkd.situla.org - http://coworking.si - http://anselma.si - http://tiporenesansa.si - http://www.blackhorseworkshop.co.uk -http://sugarhousestudios.co.uk - http://assemblestudio.co.uk - http://www.indoestri.com - http://www.ljubljana.si - https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana - https://sl.wikipedia.org/wiki/Četrtna_skupnost_Bežigrad - https://en.wikipedia.org/wiki/DIY_ethic ; https://en.wikipedia.org/wiki/Maker_culture - http://ppmol.org/urbanizem5/mainpager.php?get=123

SLIKOVNI VIRI ilustracije, sheme in grafične podloge so avtorsko delo

- slika 13 - 17: http://www.blackhorseworkshop.co.uk - slika 18 - 22: http://www.indoestri.com - slika 24 - 29: http://sugarhousestudios.co.uk - slika 32, 33: https://www.facebook.com/anselma.izdelovalnica?fref=ts - slika 34, 35: http://www.tiporenesansa.si - slika 38: http://www.mao.si/Dogodek/Nacrti-pasti-in-alterntive-z-Natalijo-Lapajne.aspx - slika 39: https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana - slika 50: https-//www.dnevnik.si/i/orig/2015/08/06/887324.jpg - slika 51: http://zgodovinanadlani.si/wp-content/uploads/2014/08/ljubljanski_stadion_zahodna_kraljeva_tribuna_bežigrad_župančičeva_jama_linhartova_cesta_Ljubljana_1922_Vladimir_ Vilman_Prvi_ljubljanski_stadion_Spomenica.jpg - slika 52: iz osebnega arhiva Andreje Weissbacher - slika 53: http://www.tkg.si - slika 54: Tovarna kovinske galanterije, Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, letnik 3 št. 3, 1955 - slika 55: Metalka (1978). Zbor občanov, letnik 18, številka 8. URN:NBN:SI:DOC-M5M1O5ZT from http://www.dlib.si - slika 56: Metalka (1978). Zbor občanov, letnik 18, številka 8. URN:NBN:SI:DOC-M5M1O5ZT from http://www.dlib.si - slika 80: https://en.wikipedia.org/wiki/Timber_framing#/media/File:L-Fachwerkwand.png

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

91

Zahvala

Profesorju za znanje, usmeritve in spodbudo.

Staršem za večno skrb in podporo.

Samotu za smeh.

Alenki za besede.

Hvala vsem, ki me spodbujajo, da še naprej izdelujem in ustvarjam...

92

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

Spodaj podpisana Ajda Fortuna izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela Idejna zasnova centra izdelovanja in ustvarjanja v Ljubljani, Revitalizacija območja Weissbacherjeve hiše in poslopja tovarne Eka na Topniški ulici, ki sem ga izdelala pod mentorstvom prof. dr. Aleša Vodopivca ter zagovarjala dne 25.2.2016 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016

93

...

94

UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO AVTOR AJDA FORTUNA IDEJNA ZASNOVA CENTRA IZDELOVANJA IN USTVARJANJA V LJUBLJANI MENTOR PROF. DR. ALEŠ VODOPIVEC LETO IZDELAVE NALOGE 2015/2016