Dea Grazer by fa diploma

diplomantka: Dea Grazer diplomsko delo

PRENOVA GRADU TURN V PRESTIŽNA STANOVANJA

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo mentorica: prof. dr. Živa Deu leto vpisa: 2005/2006 Ljubljana, 2015

ABSTRACT

POVZETEK

The thesis deals with the renovation of the Turn Castle and hereby also the revival of the supposedly oldest castle in the Šalek valley.

Diplomska naloga obravnava prenovo gradu Turn in s tem oživitev celotne posesti domnevno najstarejšega gradu v Šaleški dolini.

The thesis is complemented by the thesis “Adaptation of the Turn Castle Estate to the Cultural Tourism Activities”, which was wri en by my colleague Katja Centrih. Our study is based on extensive research into the history of the castle and its estate as well as the analysis of the current situation. With these two projects we wanted to re-establish the Turn Castle and its estate entirely and harmonically.

Naloga se dopolnjuje z diplomsko nalogo »Prilagoditev grajske posesti Turn kulturno-turistični dejavnosti«, ki jo je izdelala kolegica Katja Centrih. Skupna izhodišča predstavljajo obširno raziskavo zgodovine gradu in posesti ter analizo trenutnega stanja. S projektoma sva želeli usklajeno in celostno urediti grad Turn ter njegovo celotno posest.

In my thesis, I concentrate on regaining the true value of the castle by oﬀering an option for the castle renovation and establishment of its original content. Castles have always been intended for living, therefore, I propose adapting the Turn Castle for residential purposes. In the thesis, I describe damages to the abandoned castle, and present improvements and restoration works as well as establishment of luxurious apartments with the additional facilities, designed to meet the requirements of modern living.

Keywords: castle, Turn Castle, Hrastovec near Velenje, Šalek valley, renovation, apartments. 2

Naloga se osredotoča na povrnitev vrednosti gradu s predlogom ustrezne prenove ter s ponovnim umeščanjem prvotne vsebine. Gradovi so bili od nekdaj namenjeni bivanju, zato je predstavljena vsebina gradu Turn ravno stanovanjska. V nalogi so podrobneje predstavljene poškodbe zapuščenega gradu, postopki njihovih sanacij in prenove ter predlog ureditve prestižnih stanovanjskih enot s spremljevalnimi prostori, oblikovanih po merilih sodobnega bivanja.

Ključne besede: grad, grad Turn, Hrastovec pri Velenju, Šaleška dolina, prenova, stanovanja.

KAZALO POVZETEK KAZALO UVOD

2 3 5

I. IZHODIŠČA

1. PREDSTAVITEV ŠIRŠE LOKACIJE 1.1. Opredelitev in geografski oris Šaleške doline 1.2. Kratka zgodovina Šaleške doline in Velenja 1.3. Šaleška dolina - dolina gradov

9 11 12 13

2. PREDSTAVITEV OŽJE LOKACIJE Z ANALIZAMI 2.1. Opis ožje lokacije 2.2. Struktura topografije 2.3. Grajene in naravne strukture 2.4. Namenska raba prostora 2.5. Zaznavna analiza po Lynchu 2.6. Varstveni režimi dediščine

15 16 17 18 19 20 21

3. GRAD TURN Konservatorski načrt 3.1. Kulturni spomenik 3.2. Položaj spomenika v prostoru 3.3. Opis in shema grajske posesti Turn 3.4. Obstoječe stanje 3.5. Zgodovina posesti Turn 3.6. Raba in upravljanje grajske posesti skozi čas 3.7. Družbeni pomen spomenika 3.8. Stopnje družbenega pomena 3.9. Ranljivost in ogroženost spomenika 3.10. Usmeritve za ohranjanje in varovanje spomenika

23 24 25 26 27 28 32 34 37 38 40 41

II. PROJEKT

4. ANALIZA POŠKODB 4.1. Posnetek stanja z opisom 4.2. Pristop k prenovi in predlog sanacije

45 47 57

5. ARHITEKTURNA IN PROGRAMSKA ZASNOVA 5.1. Predstavitev predloga nove vsebin 5.2. Referenca 1 5.3. Referenca 2 5.4. Stavbne instalacije 5.5. Požarna varnost

59 61 62 63 65 65

6. GRAFIČNI PRIKAZI Situacija Tloris zunanje ureditve Tloris kleti Tloris pritličja Tloris nadstropja Tloris 1. mansarde Tloris 2. mansarde Tloris strehe Prerez A-A Prerez B-B Fasadni pas Jugozahodna in jugovzhorna fasada Severna in severovzhodna fasada Severozahodna fasada Dvoriščne fasade

67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 87 88 91 93 94 95

9. PROSTORSKI PRIKAZI

ZAHVALA VIRI IN LITERATURA IZJAVA O AVTORSTVU

115 116 118

UVOD Gradovi s svojimi posestmi imajo kot kulturni spomeniki veliko kulturno, zgodovinsko in tudi umetniško vrednost v svojem okolju. So dominante, za katere družba ne bi smela dovoliti, da jih uniči zob časa ali neustrezni posegi. Šaleška dolina ima kar nekaj takšnih domninant, med katerimi je tudi domnevno najstarejši grad na tem območju, grad Turn, ki je sedaj le še senca svoje nekdanje podobe. Namen projekta je oživitev in povrnitev vrednosti grajske posesti Turn, kar pa je zaradi obsežnosti razdelano v dveh diplomskih nalogah. Mojo diplomsko nalogo dopolnjuje diplomska naloga "Prilagoditev grajske posesti Turn kulturnoturistični dejavnosti", ki jo je izdelala kolegica Katja Centrih. S projektoma sva želeli usklajeno in celostno urediti celotno grajsko posest Turn, ki vključuje grad, nekdanjo oskrbnikovo hišo pred gradom ter grajski grič.

Slika 1: pogled na Velenje s helikopterja; v ospredju Velenjski grad, v ozadju gradova Turn in Šalek

Diplomski nalogi sta razdeljeni na dva dela. V prvem delu, ki je plod skupnega dela in je tudi skupen obema nalogama, so predstavljena teoretska izhodišča, raziskava ter izdelava kulturnovarstvenih analiz in smernic za prenovo, vrednotenje ter predstavitev in analiza lokacije. V drugem delu se projekta ločita na posamezna objekta. Diplomska naloga kolegice obsega celotno grajsko posest ter objekt nekdanje oskrbnikove hiše, v katerega je umestila javni program - zgodovinski muzej. Moja diplomska naloga pa obravnava prenovo samega gradu, v katerem sem uredila prestižna stanovanja. 5

izhodišča

I. 7

1. Predstavitev širše lokacije

REPUBLIKA SLOVENIJA

1.1.

MARIBOR

SLOVENJ GRADEC

OPREDELITEV IN GEOGRAFSKI ORIS ŠALEŠKE DOLINE

ŠOŠTANJ VELENJE KRANJ

CELJE

MESTNA OBČINA VELENJE

LJUBLJANA NOVA GORICA

PLEŠIVEC

VRHNIKA CIRKOVCE

NOVO MESTO

ŠKALE - HRASTOVEC KONOVO

PAKA PRI VELENJU

STARA VAS PESJE

CENTER GORICA PODKRAJ

KAVČE

KOPER

VINSKA GORA ŠENTILJ

VELENJE

SAVINJSKO - ŠALESKA REGIJA

BEVČE

STARO VELENJE

(povzeto po: Kljajič in Ravnikar, zbornik Šaleški razgledi 3, 1989; Šalej, Velenje, Razprave o zgodovini mesta in okolice, 1999)

Šaleška dolina (tudi Velenjska kotlina ali, kot se omenja v nekaterih starejših dokumentih, Škalska dolina) leži na severnem delu Slovenije ob severovzhodnem predalpskem hribovju. Dolina reke Pake je približno 2 km široka in 8 km dolga in poteka v smeri severozahod - jugovzhod. Gre za precej zaprto dolino, saj jo predvsem na severu in zahodu omejuje veriga gorovij, ki se dvigajo do skoraj 1700 m nadmorske višine in se nadaljujejo v Karavanke (Paški Kozjak z Basališčem in Špikom, Smodivnik, Stropnica, Vodemla, Ljubela, Graška gora, Uršlja gora, Smrekovec idr.). Na jugu in vzhodu je dolina bolj odprta, obdajajo jo nižja hribovja (Vinska gora, Ložniško gričevje). Na tem delu Šaleška dolina prehaja v Dobrniško podolje in dalje v Celjsko kotlino. Nastanek doline sega v čas pred srednjim pliocenom, ko se je zaradi dveh večjih tektonskih prelomnic, šoštanjske in nekoliko starejše topolške prelomnice, udrl svet med Smrekovcem in Paškim Kozjakom. Udorino je zalila voda in nastale so debele plasti jezerskih usedlin, v katerih ležijo tudi do 170 m debele plasti premoga - lignita. Odprtje premogovnika in izkopavanje lignita je bilo za Šaleško dolino glavni vir razvoja. Hkrati pa je treba poudariti, da je ravno izkopavanje premoga razlog, da se je pokrajina precej spremenila in se še spreminja, številna naselja pa so izginila pod površjem jezer, ki so nastala zaradi ugreznin in ki danes pokrivajo velik del dolinskega dna. Šaleška dolina spada v Savinjsko-šaleško subregijo, ki je del Savinjske razvojne regije in obsega območje desetih občin, med katerimi je največja Mestna občina Velenje. Velenje je upravno, politično in gospodarsko središče Šaleške doline.

1.2. KRATKA ZGODOVINA ŠALEŠKE DOLINE IN VELENJA

(povzeto po: Kljajič in Ravnikar, zbornik Šaleški razgledi 3, 1989; Šalej, Velenje, Razprave o zgodovini mesta in okolice, 1999; Poles, 2013)

Mesto Velenje je sicer mlado mesto, ki je kot tako dobilo svojo podobo šele po drugi svetovni vojni, v obdobju socializma in industrializacije. Vendar arheološki ostanki pričajo o naseljenosti regije že v starejšem paleolitiku. Ostanki iz rimskega obdobja nakazujejo, da naj bi bila v tistem času na mestu današnjega Velenja rimska naselbina - rimska poštna postojanka Upellae, ki je stala na pomembni povezavi med Celeo (Celje) in Virunumom (Gosposvetsko polje).

Slika 4: razglednica z Velenjem in elektrarno, med leti 1928 in 1947

Slika 2: razglednica Šalek pri Velenju, med leti 1928 in 1947

Slika 5: Velenje nekoč

Slika 3: Šaleška dolina danes s TEŠ in območjem Premogovnika Velenje

Slika 6: Velenje danes

Zgodovinski razvoj Šaleške doline v obdobju od konca rimske dobe dalje je precej neznan, vse do 13. stoletja, ko se pojavi prva omemba trga Velenje in škalske prafare. Trg Velenje je nastal neposredno pod gradom Velenje, na križišču dveh cest prve, ki pelje od Dobrne mimo Vinske Gore proti Škalam, in druge, ki pelje iz Polzele ob Ložnici do Velenja. Velenje je dobilo trške pravice v času družine Kunšperških, ki so bili tudi prvi znani lastniki gradu. V približno istem času je v soseščini nastal trg Šoštanj, ki so ga ustanovili grofje Vovbrški kot protiutež Velenju. Kljub začetnemu razvoju trga Velenje, je ta v naslednjih stoletjih po pomenu ostajal za Šoštanjem. Usoda obeh trgov je bila namreč odvisna od vzpona oz. padca gospoščin - Kunšperških, kasneje Ptujskih v Velenju ter Vovbrških, kasneje Žovneških oz. Celjskih v Šoštanju. Po izumrtju obeh rodbin je bil Šoštanj obravnavan kot srednje velik trg, kjer sta se razvijali trgovina in obrt, Velenje pa je ostalo na nivoju malega kmečkega trga z izključno lokalnim pomenom. Velenje je kot skromno naselje ostalo vse do 19. stoletja, ko se začne čas velikih družbenih sprememb. Večji razcvet je mesto doživelo šele proti koncu tega stoletja, ko so pod Šaleško dolino odkrili 100 m debel sloj premoga, čemur je sledilo odprtje premogovnika, Velenje pa se je počasi začelo razvijati v urbano središče. Največji razcvet je Velenje doživelo šele po drugi svetovni vojni, ko se je potreba po premogu povečala. Poleg starega naselja so začeli graditi novo mesto po sodobnih načelih mednarodnega sloga - moderno mesto, mesto v parku. Novo mesto je zraslo tako rekoč čez noč, pri njegovem ustvarjanju pa so sodelovali priznani slovenski arhitekti in urbanisti - Janez Trenz, Ciril Pogačnik, Oton Gaspari, Jože Usenik, Draga Rojc, Stanko Kristl, Savin Sever, Avstrijec Paul Filipsky in drugi. Arhitekti Janez Trenz, Franc Šmid in Ciril Pogačnik so leta 1962 prejeli Prešernovo nagrado za urbanistično ureditev Novega Velenja. Od nekdaj majhnega trga je Velenje zraslo v peto največje mesto v Sloveniji, v katerem živi že okoli 30.000 prebivalcev. Novo središče mesta je danes eden najlepših arhitekturnih spomenikov moderne.

1.3. ŠALEŠKA DOLINA DOLINA GRADOV

(povzeto po: Ravnikar in Hudales, zbornik Šaleški razgledi 3, 1989; Kramberger, Velenje, Razprave o zgodovini mesta in okolice, 1999)

V srednjem veku so se pojavili prvi pisni viri, ki pričajo o velikem številu gradov na območju Šaleške doline, zaradi česar je le-ta znana tudi kot "dolina gradov".

Največji in najbolj ohranjen grad v Šaleški dolini je zagotovo Velenjski grad, ki je trškemu jedru gospodoval že stoletja pred samo omembo trga. V virih je prvič posredno omenjen leta 1270. Grad Velenje danes predstavlja eno najlepših grajskih stavb na Slovenskem. Poleg Velenjskega gradu je na tem mestu potrebno omeniti še druge gradove in graščine, ki krasijo oz. so krasile Šaleško dolino. Grad Šalek je v večini virov zapisan kot najstarejši grad Šaleške doline, po katerem je dolina dobila tudi ime. Nastal naj bi v prvi polovici 12. stoletja, danes pa lahko od gradu vidimo le še večetažni tristrani stolp in del obzidja. Gradu Limberg (tudi Lilienberg, Limbar) danes ni več, stal pa je na hribu Gradišče nad Pesjem. Nastal naj bi še v 12., vsekakor pa v 13. stoletju in zaradi pomanjkanja podatkov ostaja ena večjih ugank šaleške arhitekture. Lahko pa vidimo dvorec oz. graščino Limberg (Lilijski grič, Limbar) v Pesju, kamor so prenesli sedež gospoščine v 16. stoletju. Sredi 13. stoletja je stal tudi že grad Turn v Škalah (danes v naselju Hrastovec), ki je podrobneje obravnavan v naslednjih poglavjih. V 2. polovici 13. stoletja so pozidali grad Ekenštajn (tudi Ognjeni grad, grad Gorica). Danes so od gradu vidni le skromni ostanki zidov in mogočni grajski jarki. Sedež gospoščine so preselili v graščino Gorica. Grad Švarcenštajn nad Šentiljem se posredno omenja konec 13. stoletja, neposredno pa šele leta 1360. Danes je razvidna njegova renesančna pojava z začetka 16. stoletja. V Šaleški dolini so stali tudi gradovi Šoštanj, Forhtenek (Zgornje Ravne), Žamberk (Zavodnje), Kacenštajn (Florjan pri Šoštanju) in drugi, od večine teh pa so ostale samo skromne razvaline. 13

Predstavitev ožje lokacije z analizami

2.1.

Šaleški grad

vrh VODEMLA

Grad Turn

Obravnavana grajska posest leži na severnem robu mesta Velenje, na začetku naselij Hrastovec in Škale. Danes območje upravno spada v naselje Hrastovec, nekoč pa je pripadalo Škalam, ki so eno najstarejših in do zgraditve mesta Velenja tudi verjetno najpomembnejših naselij v Šaleški dolini. V bližini območja se nahaja premogovnik, ki ima za nastanek sodobnega mesta Velenje največji pomen. Vendar pa je hkrati tudi razlog, da so nekatera razložena naselja v okolici obravnavane lokacije (Škale, Družmirje in Preloge) delno ali v celoti izginila. Zaradi izkopavanja premoga so se namreč ugrezala tla, ki jih je zalila voda, in postopoma so nastala tri jezera - Škalsko, Velenjsko in Družmirsko oz. Šoštanjsko. Jezera ležijo le nekaj kilometrov jugozahodno od obravnavanega območja in predstavljajo pomembno rekreacijsko in turistično točko v Šaleški dolini. Na ožjem območju Velenjskega in Škalskega jezera se nahajajo različna športna igrišča, stadion, ribiška koča, konjeniški klub, tekaške poti, fitnes na prostem, naselje vikend hišk, otroško igrišče, restavracija, golf igrišče, kamp, Muzej premogovništva Velenje, športni in wellness center Galactica, Medpodjetniški izobraževalni center, itd. Škalsko jezero je najprimernejše za športni ribolov, medtem ko je Velenjsko jezero primerno za veslanje, jadranje in v zadnjih letih tudi za plavanje in kopanje, zaradi česar so uredili mestno plažo, ki je postala zelo popularna točka za preživljanje prostega časa. mestni CENTER VELENJE

ODLAGALIŠČE KOMUNALNIH ODPADKOV

Velenjski grad

vrh LJUBELA

KONJENIŠKI KLUB

Škalsko jezero

mestni STADION

muzej PREMOGOVNIŠTVA GORENJE d.d.

Velenjsko jezero

AVTOKAMP Jezero

POKOPALIŠČE Podkraj

PREMOGOVNIK VELENJE

Družmirsko/Šoštanjsko jezero

mesto ŠOŠTANJ

Slika 8: Ortofoto posnetek Šaleške doline

TURISTIČNO-REKREACIJSKI CENTER Jezero

OPIS OŽJE LOKACIJE

Pomemben dejavnik, ki dodaja vrednost lokaciji, je bližina centra mesta, ki nudi vso oskrbo in infrastrukturo (izobraževalne in kulturne ustanove, zdravstveni dom, avtobusna in železniška postaja, trgovine, lokali, ...). Center je od grajske posesti oddaljen le slabih 5 km. Kljub bližini centra mesta in jezer, pa lokacija v zaledju gozda nudi ravno dovolj miru za ugodno bivanje.

NARAVNE STRUKTURE:

gozdovi vode

GRAJENE STRUKTURE:

zazidava državna cesta občinska cesta: lokalna cesta občinskacesta: javna pot

2.3. GRAJENE IN NARAVNE STRUKTURE

100

200 m

Na severni strani se v grajski grič globoko zajeda potok, ki onemogoča dostop do gradu s te strani. Z izjemo južne in jugozahodne strani grajsko posest obkrožajo z gozdovi poraščeni griči. Okolico gradu v večji meri predstavljajo gozdovi, kmetijska zemljišča in travniki. V bližini ležijo tudi Šaleška jezera, na katera se nam odpira lep pogled prav z grajske posesti Turn. Šaleška jezera so nastala z ugrezanjem terena zaradi izkopavanja premoga. Najbližje posesti Turn je Škalsko jezero, ki je najstarejše, najmanjše in najvišje ležeče od vseh treh. Nato sledi Velenjsko jezero, ki je največje v Šaleški dolini in med večjimi jezeri v Sloveniji. Najbolj zahodno leži Družmirsko jezero, ki se je pojavilo najkasneje. Trenutno je drugo največje jezero v dolini, vendar naj bi se zaradi nadaljnjega izkopavanja lignita še povečevalo in v nekaj letih naj bi celo preseglo velikost Velenjskega jezera. V jezera se zliva več potokov (Lepena, Velunja, Sopota in drugi manjši potoki), ki pritekajo z višje ležečih pobočij na severu in severovzhodu. Grajenih struktur je na ožjem območju malo. Najbližje gradu in oskrbnikovi hiši je nekaj gospodarskih objektov, ki ležijo ob vznožju grajskega griča. Na vzhodni, južni in zahodni strani se nato pojavi nekaj manjših raščenih zazidav, večina so stanovanjski objekti, ki jih povezujejo občinske ceste. Dostop do gradu je trenutno urejen preko državne ceste, ki vodi iz Velenja v naselje Škale in deluje kot grajena ločnica med gradom in jezerom. Od državne ceste se v bližini jezera desno odcepi lokalna cesta, ki vodi do naselij Šembric in Konovo. S te ceste levo zavije ozka javna pot, ki nas vodi do gradu. Ta je trenutno tudi edini dovoz do spomenika.

GRAD TURN 400

475

450

500

475

450

425

450

450 425

425

400

ŠKALSKO JEZERO

475

450 475 450

400 450 400

475

425 425 425

450

425 400

400

450

425 425

425

400

425

100

450

200 m

2.2. STRUKTURA TOPOGRAFIJE Grad Turn leži na položnem griču na obrobju mesta. Na severovzhodni, severni in severozahodni strani se pobočje dviguje in prehaja v višja gozdnata hribovja (Ljubela, Vodemla, ...). Teren se spušča le na jugozahodni strani, kjer se počasi spusti do najnižje točke na ožjem območju - do Škalskega jezera. 18

PROSTORSKI PLAN 2010 - ZEMLJIŠČA PO NAMENU stavbno zemljišče znotraj UON stavbno zemljišče zunaj UON najboljše kmetijsko zemljišče druga kmetijska zemljišča gozd s posebnim pomenom - G30 lesnoproizvodni gozd vodna površina območje pridobivanja premoga

100

200 m

2.4. NAMENSKA RABA PROSTORA Okolico gradu v večji meri predstavljajo gozdovi in kmetijska zemljišča. Stavbna zemljišča so le na manjših območjih, nekaj več pa se jih pojavi šele na območju bližje jezerom na juhozahodni strani ter na jugovzhodni strani, kjer se začneta naselji Šembric in Konovo. Vidna je tudi meja izkopavanj Premogovnika Velenje, ki se konča ravno ob vznožju grajskega griča. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prenova gradu Turn v prestižna stanovanja | Dea Grazer | prof. dr. Živa Deu | leto vpisa 2005 | Ljubljana 2015

naravni robovi voda

gričevje z gozdovi

pogledi pogledi z gradu in ostali široki panoramski razgledi odprti pogledi na obrovnavano območje

ceste

dominanta

razpršena gradnja

jakost pojava

vozlišče

2.5. S

100

200 m

ZAZNAVNA ANALIZA PO LYNCHU Z dane analize lahko povzamemo, da obravnavano območje gradu in pripadajoče posesti na severni in severovzhodni strani omejujejo izrazite naravne ločnice. Na jugu in jugozahodu je več grajenih struktur (dovozna cesta, zazidava), naravne ločnice pa so bolj oddaljene od posesti. Na jugozahodni strani se odpira širok pogled s posesti na Šaleška jezera in okolico. Na grad se odpirajo pogledi s strani jezer in glavne državne ceste. Čeprav je vidno polje zaznave manjše, je kljub temu zelo pomembno, saj je območje jezer rekreacijsko in turistično izredno aktivna lokacija. Poleg glavne ceste je v okolici le nekaj manjših zazidav, zato lahko povzamemo, da stoji grad v zelo mirnem in nehrupnem območju.

gozdovi vode ceste zazidava spomenik vplivno območje

Velenje - arheološko območje Turn

100

arheološko najdišče Hrastovec - grad Turn

200 m

2.6. VARSTVENI REŽIMI DEDIŠČINE Grad Turn je kulturni spomenik, katerega vplivno območje obsega celoten grajski grič pod njim. Na severu se konča z zajedo potoka, na jugu pa z lokalno cesto. Na polju med lokalno in državno cesto na zahodni strani se nahaja tudi Arheološko območje Turn, kjer so našli prazgodovinske, rimskodobne in srednjeveške lončenine ter rimskodobni gradbeni material (http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29735). Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prenova gradu Turn v prestižna stanovanja | Dea Grazer | prof. dr. Živa Deu | leto vpisa 2005 | Ljubljana 2015

3. Grad Turn

KONSERVATORSKI NAČRT V okviru predmeta Projektiranje in kompozicija V sva s kolegico Katjo Centrih izdelali delni konservatorski načrt za grad Turn v Hrastovcu pri Velenju. Konservatorski načrt je izdelan po Pravilniku o konservatorskem načrtu (Uradni list RS, št. 66/2009) in obsega MAPO 01 z osnovnimi podatki ter celotnim analitičnim delom načrta ter MAPO 02 - preglednico sestavin. Izdelan konservatorski načrt nama služi kot izhodišče za izdelavo diplomskih nalog. 24

3.1. KULTURNI SPOMENIK Kulturni spomeniki so objekti ali območja z izjemno kulturno vrednostjo. Predstavljajo vrhunske dosežke ustvarjalnosti ali ključne oz. redko ohranjene dokumente nekega razvojnega obdobja. Kulturna vrednost se lahko določni bodisi na državnem ali lokalnem nivoju, kar je odvisno od pomembnosti objekta oz. območja. Objekti so najprej ovrednoteni kot kulturna dediščina in vpisani v Register nepremične kulturne dediščine. Objekt uradno postane kulturni spomenik, ko ga pristojni organ državne ali lokalne skupnosti kot takega razglasi z aktom o razglasitvi. Glede na to ali gre za spomenik državnega ali lokalnega pomena, se akt o razglasitvi nato objavi v Uradnem listu RS ali pa v glasilu lokalne skupnosti. (http://sl.m.wikipedia.org/wiki/Kulturni_spomenik_Slovenije)

SKLOP SLIK 1: arhivske fotografije gradu

Grad Turn v Hrastovcu pri Velenju je z evidenčno številko dediščine 4337 v Register nepremične kulturne dediščine vpisan kot profana stavbna dediščina in predstavlja spomenik lokalnega pomena. Kot spomenik je bil razglašen z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Velenje, Uradni vestnik Občine Velenje, št. 10/83-75, 5/84-6, dne 28.10.1983. (Opis enote dediščine iz Registra nepremične kulturne dediščine. Vir: http://rkd.situla.org/)

3.2. POLOŽAJ SPOMENIKA V PROSTORU Grad leži na položnem griču zunaj naselja Hrastovec pri Velenju. Hrastovec je razloženo naselje približno 3 km severno od centra Velenja in spada pod katastrsko občino Škale. Nad naseljem se dvigata apniški vzpetini Ljubela in Vodemla, skozi naselje pa teče potok Lepena, zajeda katerega je nekdaj služila kot grajski jarek. Ime naselja so leta 1955 preimenovali iz Sveti Bric (Šenbric, Saint Brice, v Franciscejskem katastru St. Britz) v Hrastovec zaradi povojne komunistične vlade, ki je želela odstranitev cerkvenih elementov iz krajevnih imen. Slika 9: Izsek iz Franciscejskega katastra (karti C429A04 in C429A06) iz leta 1825, ki prikazuje naselje Hrastovec, nekdaj Šenbric. 26

5m 10m

20m

50m

grad Turn oskrbnikova hiša objekta Kmetijske zadruge vrtna lopa sadovnjaki ostanek grajskega zidu grajski vodnjak grajski bazen gozd

3.3. OPIS IN SHEMA GRAJSKE POSESTI TURN Grad Turn, ki je zgrajen kot utrdba, stoji na skalnati površini ob robu gozda, ki se razprostira severno in vzhodno od gradu. Glavni sestavini gradu sta večnadstropni stolp ter nižji, stanovanjski del - palacij. Palacij ima nepravilno tlorisno obliko z več trakti, ki obdajajo delno arkadno dvorišče - atrij s pokritim stopniščem. Palacij obsega nekaj prostorov na nivoju terena, ki so včasih služili kot shrambe za ozimnico, en delno vkopan kletni prostor, ki je dostopen iz vhodne avle, pritlične in nadstropne prostore ter neobdelano podstreho. Prostori v pritličju so dostopni iz vhodnega prostora ali iz atrija, prostori v nadstropju pa so dostopni preko arkadnega hodnika. Iz starih fotografij je razvidno, da je grad v nekem obdobju svoje zgodovine vseboval tudi lesen paviljon z gankom na južni fasadi ter lesen stolpič z uro na strehi. Pomemben element grajske stavbe je tudi zidan mostovž nekoč naj bi bil lesen (Poles, 2011) - preko katerega se vstopa v grad. Prav tako sta sestavni del grajskega kompleksa tudi oskrbnikova hiša (danes zasebna stanovanjska hiša), ki stoji ob dovozni poti, ter vodnjak na dvorišču med gradom in omenjeno hišo. Pod gradom se razprostira zemljišče, na katerem so sadovnjaki, pogled pa nas usmerja na Škalsko jezero. Ob vznožju griča najdemo tudi gospodarski objekt Kmetijske Zadruge, ki je nekdaj služil kot grajski hlev. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prenova gradu Turn v prestižna stanovanja | Dea Grazer | prof. dr. Živa Deu | leto vpisa 2005 | Ljubljana 2015

3.4. OBSTOJEČE STANJE OKOLICA SKLOP SLIK 2: obstoječe stanje grajske posesti

Dovoz do gradu je z južne strani po asfaltirani cesti, ki je v razmeroma slabem stanju. Prav tako je glede na načrtovano novo vsebino preozka. Med gradom in oskrbnikovo hišo so peščene površine za parkiranje, poleg pa stoji ohranjen kamniti vodnjak. Tik pod gradom na jugozahodni strani je viden ostanek dveh kamnitih zidov v različnih nivojih, ki sta bila včasih verjetno del obzidja. Na spodnji terasi je ohranjen nekdanji grajski bazen, ki je potreben obnove. Na severni strani grad obdajajo gozdne površine, ki jih od gradu ločuje globoka zajeda potoka v skalnato pobočje, kar tudi onemogoča obhod okoli gradu. Na grajskem griču na jugozahodni strani gradu se razprostirajo sadovnjaki, ob vznožju pa stoji nekaj gospodarskih objektov. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prenova gradu Turn v prestižna stanovanja | Dea Grazer | prof. dr. Živa Deu | leto vpisa 2005 | Ljubljana 2015

GRAD KONSTRUKCIJA

SKLOP SLIK 3: obstoječe stanje zunanjosti gradu

Grad obsega dve polni etaži, podstreho ter nekaj kletnih prostorov, ki so delno vkopani. Zidan je pretežno iz kamna in opeke, na nekaterih mestih so kasnejši leseni prizidki. Nosilni zidovi so zaradi skalnate podlage v razmeroma dobrem, stabilnem stanju. Na nekaterih delih konstrukcijo ogrožajo luknje in večje razpoke. Streha je večsegmentna dvokapnica z različnimi nakloni. Strešne ploskve praviloma niso planarne. Opečnata kritina (bobrovec) je bila prenovljena pred nekaj leti in je v dobrem stanju. Ostrešje je leseno, sestavljeno iz trapeznih vešal, ki so relativno dobro ohranjena. VHOD IN DOSTOPI Glavni vhod v grajsko poslopje je preko zidanega mostovža na južni strani. Dostop v nadstropje omogoča pokrito stopnišče v atriju, ki je precej uničeno in je nujno potrebno sanacije. Tudi notranje stopnišče, ki vodi v odprto podstrešje, je v izjemno slabem stanju.

NOTRANJE STENE IN STROPOVI Notranji nosilni zidovi so kamniti in pretežno ometani. Ometi in opleski so povsem dotrajani. V notranjosti gradu je veliko predelnih sten - lesenih ali mavčnokartonskih, ki so povsem neustrezne. Stropovi so obokani, leseni ali štukirani. Večina obokov in lesenih tramovnih stropov je v dokaj dobrem, stabilnem stanju, nekateri pa so nujno potrebni sanacije. Štukature so dobro vidne, vendar prekrite z več plastmi opleska. Nekaj štukatur je poškodovanih zaradi neustreznih prezidav, v enem prostoru pa so celo skrite pod lesenim opažem. STAVBNO POHIŠTVO Stavbno pohištvo je dotrajano ali uničeno. V nedavni preteklosti je bilo veliko elementov stavbnega pohištva (predvsem oken) zamenjanih z vizualno neustreznimi in tudi ta so v slabem stanju. Ohranjenih je le nekaj notranjih vrat, ki so materialno dotrajana, vendar pa so v takšnem stanju, da je možno po njihovem vzoru izdelati nova. Tlaki so v večji meri dotrajani ali pa jih sploh ni. V nekaterih prostorih so dokaj dobro ohranjena lesena tla, ki so potrebna obnove. KOMUNALNA INFRASTRUKTURA

SKLOP SLIK 4: obstoječe stanje notranjosti gradu

Vodovodna povezava do objekta je speljana z južne strani. Notranja vodovodna mreža je dotrajana in neuporabna. Prav tako je dotrajano in neuporabno električno omrežje. Fekalna kanalizacija - na JV vogalu objekta je dvoprekatna greznica na izpraznjevanje, ki ne ustreza več sodobnim zahtevam, poleg tega je popolnoma dotrajana. Notranje omrežje je nestrokovno izvedeno in neustrezno. Meteorna kanalizacija je s streh preko žlebov speljana v nižje ležeč potok. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prenova gradu Turn v prestižna stanovanja | Dea Grazer | prof. dr. Živa Deu | leto vpisa 2005 | Ljubljana 2015

OSKRBNIKOVA HIŠA Objekt, ki je nekdaj predstavljal oskrbnikovo hišo, je danes skoraj nerazpoznaven, saj je bil v zadnjih nekaj desetletjih večkrat pregrajen, prizidan ter neustrezno obdelan. SKLOP SLIK 5: obstoječe stanje oskrbnikove hiše

Od izvornega objekta je ostal le še del, in sicer del v sredini, s sivkastim ometom, staro kritino in opornim zidom. Del z rumeno fasado je prav tako del izvornega objekta, vendar je bil neprimerno prenovljen, zaradi česar deluje kot tujek. Južno od objekta stare oskrbnikove hiše je še vrsta neustreznih prizidkov, ki še dodatno uničujejo vrednost objekta in s tem degradirajo celotno okolje. Oskrbnikova hiša spada v vplivno območje gradu, danes je dvostanovanjska hiša v zasebni lasti. 31

3.5. ZGODOVINA POSESTI TURN

(Povzeto po: Tanšek, osebni arhiv; Ravnikar in Hudales, zbornik Šaleški razgledi 3, 1989; Stopar, 1990; Ravnikar, 2007)

Slika 10: litografska podoba gradu iz Vischerjeve topografije Vojvodine Štajerske, 1678

Stavbna zgodovina gradu Turn je slabo raziskana oziroma dokumentirana. Pri ugotavljanju le-te sva si pomagali s starejšimi razglednicami gradu, ki sva jih dobili v Muzeju Velenje, z literaturo lokalnih strokovnjakov ter zbornikom Škalske zgodbe, kjer so zapisani spomini nekdanjega oskrbnika gradu Turn in zgodbe nekaterih stanovalk in drugih Škalčanov. Pri najinih ugotovitvah nama je pomagal tudi Škalčan Avgust Tanšek, pedagog in turistični delavec, ki je zgodovino gradu podrobneje raziskoval. Viri navajajo, da je bil grad prvič posredno omenjen leta 1207, prva prava omemba pa sega v leto 1251, ko se omenja lastnik gradu Engelbertus de Turri. Po ugotovitvah Avgusta Tanška pa obstajajo zapisi viteza Franca Gadolle, enega izmed lastnikov gradu in Valvasorjevega prapravnuka, ki navajajo, da je grad Turn zgradil Ottomar Turnski že leta 1034. Zapise hrani Deželni arhiv v Gradcu. Dolga stavbna zgodovina gradu je danes razvidna le z ohranjeno tlorisno zasnovo raščene grajske arhitekture, sama substanca in sestavine gradu pa so zaradi številnih kasnejših posegov očem skriti. Že ime “Turn” govori o prvotni stolpasti zasnovi, ki je bila v 17. stoletju še vidna. Gre torej za romansko osnovo, ki se je zaradi večih rušitev in prezidav precej izgubila. Grad je bil v svoji zgodovini večkrat porušen in ponovno zgrajen, prvič domnevno že v 13. stoletju zaradi spora z gornjegrajskim samostanom in nato še dvakrat - leta 1439 v času vojne med Celjani in Habsburžani, ko so grad razdejali Celjani sami, ter leta 1635, ko so med kmečkimi upori grad zavzeli uporni kmetje in ga poškodovali.

Slika 11: gradovi in graščine Šaleške doline na Vischerjevem zemljevidu, okoli leta 1678

Iz 17. stoletja izhaja najstarejša pridobljena slikovna dokumentacija, in sicer Vischerjeva topografija iz leta 1681, na kateri je dobro vidna stolpasta struktura, ki stoji na živi skali in ki jo obdaja jarek, preko katerega leži leseni mostovž. Stolpasta struktura se kaže v višinski razliki med višjim južnim in nižjim severnim traktom gradu. Že na tem prikazu je vidna tudi oskrbnikova hiša, ki stoji v neposredni bližini gradu. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prenova gradu Turn v prestižna stanovanja | Dea Grazer | prof. dr. Živa Deu | leto vpisa 2005 | Ljubljana 2015

Slika 12: Podoba gradu iz leta 2010, Arhiv ZVKD Celje

Slika 13: Grad Turn iz Reichertove serije “Einst und jetzt”, okoli leta 1864

Slika 14: Grad Turn na predvojni razglednici Slika 15: Litografska podoba gradu iz Stare Kaiserjeve suite iz leta 1830

Prvo večjo oblikovno spremembo je grad doživel konec 17. oziroma v začetku 18. stoletja v času obnove lastnika Gundakerja, kar priča tudi letnica na grbu nad vhodnim portalom. Ta obnova je pustila močan stilno-arhitekturni pečat, ki je razviden v nekaterih še ohranjenih elementih, kot so arkadni hodniki, štukirani stropovi, kasetirano vratno pohištvo, opaži, stenske omare, leseni tramovni stropovi ipd. Zunanji izgled gradu po tej prenovi je mogoče videti na upodobitvi iz leta 1830, ki jo najdemo v Stari Kaiserjevi suiti. Višine traktov se tukaj že izenačijo, izgubi se stolpasta oblika. Pojavijo se podstrešna okna ter lesen stolpič nad jugozahodnim traktom gradu. Na tej litografiji je viden vhodni portal ter stolp z večkapno streho. Stolp je nižji od ostalega dela gradu, okoli njega pa poteka lesen gank. Vidna je tudi oskrbnikova hiša ter grajski park s sadovnjakom na griču pod gradom. Po tej prenovi iz začetka 18. stoletja je sledilo še nekaj prezidav. Okoli leta 1860 je nastala Reichertova litografija, na kateri izstopa povišan stolp z nazobčano krono. Mostovž ni več lesen, temveč je kamnit, levo od mostovža pa se pojavi lesen paviljon. Na tej litografiji se v ospredju pojavi tudi oskrbnikova hiša, katere arhitektura je bila na predhodnih grafikah še nekoliko neizrazita.

Slika 16: Turn na razglednici leta 1902, ko je bil v lasti Daniela Lappa

Slika 17: Gospodarsko poslopje pod gradom, grajski hlev

Na predvojni razglednici je še vidna dobra ohranjenost gradu, kar pa se po vojni spremeni. Zaradi nacionalizacije in številnih nelastniških prebivalcev, ki so v gradu povzročili veliko škode, ter zaradi nezanimanja za ohranjanje vrednosti spomenika, je grad hitro začel propadati. V tem času so izginili nekateri elementi - lesen stolpič z uro, lesen gank in paviljon ter kamnita fontana v atriju, zaradi neustreznih predelav in prizidav pa je uničena tudi oskrbnikova hiša pred gradom. 33

3.6. RABA IN UPRAVLJANJE GRAJSKE POSESTI SKOZI ČAS

(Povzeto po: Tanšek, osebni arhiv; Ravnikar in Hudales, zbornik Šaleški razgledi 3, 1989; Kos, 1994; Ravnikar, 2007; Zbornik Škalske zgodbe, 2012)

Po ugotovitvah Avgusta Tanška obstaja zapis (št. 688) viteza Franca Gadolle, ki ga hranijo v Deželnem arhivu v Gradcu, ki navaja, da je grad Turn zgradil Ottomar von Thurn leta 1034, kar pomeni, da gre za najstarejši grad v Šaleški dolini. Kljub skromni literaturi v zvezi z rabo gradu, lahko zapišemo, da je grad skozi vso svojo zgodovino služil kot stanovanjska stavba. Posest Turn je bogatila graščina s 300 hektarji zemlje, ki jo je obdajal gozd. V 12. stoletju sta Šaleško dolino obvladovali družina Šoštanjskih na zahodu ter družina Šaleških na vzhodu doline. Vendar pa so grad Turn v lasti imeli Turnski gospodje, ki jih prvič zasledimo leta 1251, ko je v listini Friderika Ptujskega omenjen Engelbert Turnski. Nekateri zgodovinarji trdijo, da Turnski izhajajo iz stolpa pri Kunšperku, kjer se je družina Kunšperških razdelila na dve veji, od katerih je ena ostala na Kunšperku, druga pa je bila poslana v Šaleško dolino, da bi upravljali obravnavani grad. Turnski so se kmalu prikopali do višjega položaja in se znebili kunšperške nadvlade.

Slika 18: grb družine Gabelkhoven nad vhodnim portalom

Zaradi spora v zvezi s pravicami do škalske cerkve, katere lastnik je bil gornjegraški samostan, so morali konec 13. stoletja Turnski priznati nadvlado grofom Vovbrškim, ki so se v Šaleški dolini vedno bolj uveljavljali in leta 1286 tudi postali odvetniki gornjegraškega samostana. Leta 1296 sta bila vitez Gundakar Turnski in njegova žena Doroteja prisiljena svoj delež gradu prodati Vovbrškim, ki so nato na Turn naselili svojo rodbino. Ta se je prav tako imenovala po Turnu, vendar so imeli drugačen grb - ribo. Leta 1322, ko je umrl zadnji član Vovbrške rodbine, Herman Vovbrški, se je vnel boj za njihovo dediščino. Grad Turn in še nekatere druge posesti so po Vovbrških podedovali svobodni gospodje Žovneški, predniki Celjskih grofov, ti pa so ga podelili v sekundarni fevd svojim vazalom Turnskim. Po vseh zapisih lahko sklepamo, da sta v tem času na gradu živeli dve rodbini Turnskih - ena z ribo v grbu in druga rodbina, ki je imela v grbu kol s tremi zvezdami. Jasno je, da sta v Šaleški dolini konec 13. in v 14. stoletju obvladovali v glavnem dve družini - gospodje Ptujski in Vovbrški, kasneje Žovneški oz. grofje Celjski kot Vovbrški dediči. Celjski so se v kratkem času uspeli trdno zasidrati v Šaleški dolini, saj so bili lastniki ali upravljalci večih posesti in se tako niso bali nadvlade Ptujskih.

Ustalitev posestnih razmerij med Ptujskimi in Celjskimi je tako v 14. stoletju prinesla relativen mir. Vendar pa je silen vzpon Celjskih pomenil nevarnost za Habsburžane, ki kot deželni knezi niso mogli dovoliti, da bi sredi njihovih dežel nastala nova samostojna dežela. Tako je prišlo do vojne (1436-1443), med katero so Celjani porušili (in kasneje obnovili) veliko svojih posesti, med njimi tudi grad Turn, da ne bi prišle v roke Habsburžanov. Na gradu so vseskozi živeli gospodje Turnski, ki so se kot gradiščani udinjali pretežno v službi Celjskih. Naslednja prelomnica se je zgodila leta 1456, ko je umrl zadnji Celjan Ulrik, s čimer je izumrla rodbina knezov Celjskih, in je prišlo do vojne za celjsko dediščino. Grad Turn je postal last deželnih knezov, vendar so na njem ostali gospodje Turnski vse do začetka 16. stoletja, ko se leta 1510 omenja zadnji iz te družine, Jošt Turnski. V 16. stoletju so se lastniki gradu hitreje menjavali. Od leta 1516 je bil lastnik vitez Boltežar Herič in njegovi dediči. Iz leta 1542 obstaja zapis ocenitve gradu in pripadajočega posestva, ki jo je napravil takratni lastnik Franc Herič. Grad je bil ocenjen na 200 funtov, imel pa je 56 podložnih kmetij v 15 uradih. Leta 1568 je Krištof Herič prejel grad v fevd skupaj s 87 podložniki v 38 uradih, leta 1598 pa je novi lastnik postal Baltazar Herič, ki je bil med drugim tudi lastnik gradov Velenje in Pakenštajn. Od leta 1601 je bil lastnik gradu Žiga Jurij Dobrnski, leta 1615 ga je kupil baron Wolk Niklas Windischgrätz, nato Franc Welzer. V tem obdobju sta se na gradovih Velenje in Turn utrdili dve družini, ki sta pomembno vplivali na življenje v Šaleški dolini. Na gradu Velenje je bila to družina Sauer, na gradu Turn pa družina Gabelkhoven. Friderik pl. Gabelkhoven je grad kupil leta 1622. 16. in 17. stoletje pa sta bili predvsem stoletji luteranstva, čarovnic in kmečega upiranja. V času, ko je na gradu Turn gospodovala družina Gabelkhoven, je tako prišlo do kmečkega upora. Grad so leta 1635 zavzeli uporni kmetje in ga močno poškodovali. Družina Gabelkhoven je v zgodovini Šaleške doline znana tudi po tem, da so se pod njihovim vodstvom izvajala velika prenovitvena dela, katerih rezultat je današnja podoba tega gradu. Leta 1732 je grad prevzel baron Johann Jožef Gabelkhoven, ki je imel v lasti tudi bližnji grad Šalek in je zato združil obe gospostvi. Grad Turn je bil v lasti družine Gabelkhoven vse do leta 1802, potem so se lastniki ponovno hitro menjavali.

Slika 21: renesančna skrinja z gradu Turn Slika 20: rezljani oltarček z gradu Turn, predvojni posnetek

Slika 19: baron Ludvik Haerdtl ob obisku gradu Turn, 1981

Slika 23: jedilnica

Slika 22: renesančni stol iz 17. stoletja

Od leta 1802 dalje je bil lastnik gradu Josef Franz Bayer, leta 1805 Johan Nikolaus del Negro, potem Marija Šubic, roj. Del Negro in njeni sestri Katarina in Theresia del Negro, ki sta bili lastnici polovice gradu. Drugo polovico je od leta 1844 imel v lasti Franz Ritter von Gadolla, ki je že leta 1845 postal lastnik celotnega posestva. Leta 1861 je Gadolla zbolel za tuberkulozo in se vrnil v Gradec, kjer je graščino Turn prodal trgovcu Jakobu Greinitzu. Od leta 1871 je bil lastnik gradu vitez Alfred von Wilhelm, leta 1873 pa sta ga kupila Karl in Frančiška Noe von Nordberg. Nato so si sledili še Franc Ržiha, vitez von Kreil, Karl Kratohvil in od leta 1882 Ernest Pick. Leta 1894 je grad kupil plemič Daniel von Lapp, lastnik velenjskega premogovnika od leta 1885 dalje. Lapp je kmalu po letu 1900 umrl, njegova žena pa je nato leta 1916 prodala graščini Turn in Šalek baronu Ludviku Haerdtlu, ki je ostal na gradu do leta 1930. Baron Haerdtl je bil strasten zbiratelj starin in je na gradu hranil obširno zbirko starega pohištva, slik, gobelinov in druge opreme. Kasneje je bil prisiljen prodati skoraj ves grajski inventar. Leta 1932 je posest kupil vitez Emil Komersinsky. Ta je grad od Barona Haerdtla prejel v zelo slabem stanju, zato ga je obnovil. Lastnik gradu je ostal do konca druge svetovne vojne, ko je bila celotna posest nacionalizirana, v gradu pa so zaradi razvoja rudarstva uredili stanovanja za rudarje in njihove družine. Po denacionalizaciji ni bilo zanimanja za pridobitev gradu, zato je grad dobila Mestna občina Velenje. V času po vojni je zaradi malomarne uporabe in nevzdrževanja grad hitro začel propadati in je sedaj v tako slabem stanju, da ni primeren za bivanje. Grad je zapuščen.

3.7. DRUŽBENI POMEN SPOMENIKA povzetek in ugotovitve

Šaleška dolina je znana kot dolina gradov, saj lahko na tem območju naštejemo preko 20 gradov, graščin in dvorcev. Med temi je tudi grad Turn, ki naj bi bil zgrajen leta 1034, kar pomeni, da je najstarejši grad v dolini. Stopar definira grad kot utrjeno prebivališče fevdalnega gospoda na izbranem, naravno ali umetno zavarovanem položaju. Gradovi so nastali kot bivališča zemljiških gospodov in so bili centri njihovih gospostev. Njihov vpliv je bil tako velik, da so po njih poimenovali celo plemiške rodove. Gradovi so tako bili simbol oblasti in socialne samostojnosti. (Kos, 2005)

ZGODOVINSKI POMEN Grad Turn leži na položnem griču zunaj naselja Hrastovec pri Velenju ob vznožju vzpetin Lubela in Vodemla. Grad ima izjemen zgodovinski pomen, saj je po zapisih Franca Gadolle najstarejši grad v Šaleški dolini. Prvi znani prebivalci gradu so bili vitezi Turnski, v kasnejših stoletjih se je lastništvo gradu velikokrat zamenjalo. Grad je bil v svoji zgodovini dvakrat porušen in na novo pozidan, zdajšnjo podobo pa je grad dobil konec 17. oziroma začetek 18. stoletja, ko so se na gradu vršila obsežna prenovitvena dela. Zadnji lastnik gradu je bil vitez Komersinsky, ki je prebival v gradu do konca 2. svetovne vojne. Po vojni je bilo zemljišče gradu nacionalizirano, grad pa so uredili v stanovanja za premogovniške delavce. V tem obdobju je grad začel počasi propadati, stanje pa se je še poslabšalo, ko so se na grad zatekli Romi in ga še bolj uničili s številnimi rušitvami, prezidavami in dozidavami. Zgodovinski pomen spomenika je delno razvrednoten.

ESTETSKI POMEN

Slika 24: grad Turn v času pred vojnama, ko ga je kupil in uredil vitez Emil Komersinsky

Grad Turn sestavljajo prepoznavni elementi grajske arhitekture: mostovž, stolp, atrij z arkadnimi hodniki, križnorebrasti in banjasti obočni stropovi, leseni profilirani tramovni stropovi in ravni stropovi s štukaturami ter lepo oblikovani stavbni detajli (kamniti okenski okvirji, arkadni stebri, portali, venci, grbovne plošče, ...). V sklopu grajske posesti je tudi vodnjak, ki stoji na dvorišču pred gradom, oskrbnikova hiša, grajski hlev ter sledi grajskega obrambnega jarka. Vsi elementi grajske arhitekture so z estetsjega vidika v večji meri razvrednoteni. Ukrepi in posegi za povrnitev družbenega pomena, ki si ga spomenik zasluži, so nujno potrebni.

TLORIS KLETI

20 m

TLORIS PRITLIČJA

MEDETAŽA MED KLETJO IN PRITLIČJEM

3.8. STOPNJE DRUŽBENEGA POMENA Stopnje družbenega pomena so razvrščene po Pravilniku o konservatorskem načrtu (Uradni list RS, št. 66/2009).

TLORIS NADSTROPJA 38

TLORIS MANSARDE

sestavine spomenika izjemnega pomena (sestavine, ki jih ohranjamo, možni posegi, ki ohranjajo vrednost) sestavine spomenika velikega pomena (delno razvrednotene sestavine, možna popravila, ki ohranjajo oz. vračajo vrednost) sestavine spomenika srednjega pomena (razvrednotene sestavine dediščine, možne spremembe in posegi, ki vračajo vrednost) sestavine spomenika majhnega pomena (manj vredne sestavine dediščine, možne spremembe in povečanje pomena) sestavine spomenika brez pomena (minimalno ohranjena pričevalnost, možne spremembe in predelave) moteče sestavine (neustrezne in nekakovostne sestavine, nujne odstranitve) Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prenova gradu Turn v prestižna stanovanja | Dea Grazer | prof. dr. Živa Deu | leto vpisa 2005 | Ljubljana 2015

JUGOZAHODNA FASADA

JUGOVZHODNA FASADA

DVORIŠČNE FASADE

SEVEROVZHODNA FASADA

SEVERNA FASADA

20 m

SEVEROZAHODNA FASADA

3.9. RANLJIVOST IN OGROŽENOST SPOMENIKA povzetek in ugotovitve

SPLOŠNA OCENA RANLJIVOSTI SPOMENIKA Grad Turn leži na obrobju naselja Hrastovec. V njegovi okolici stojita le ena stanovanjska hiša in skladišče Kmetijske Zadruge, drugače pa ga obdajajo sadovnjaki, travniki in gozd. Grad je zaradi izredno slabega stanja neprimeren za bivanje in je zapuščen. Zaradi izoliranosti je bil velikokrat tarča vandalov in narkomanov, ki so se zatekli v grad in na njem povzročili še dodatno škodo. Za gradom se odpira globok jarek, zajeda potoka. Ker v gradu nihče ne živi in ga tudi nihče ne vzdržuje, je v tem jarku nastalo divje odlagališče smeti, kar predstavlja velik ekološki problem.

OCENA OGROŽENOSTI SPOMENIKA Od zadnje večje prenove v začetku 18. stoletja je grad doživljal spremembe, ki so počasi degradirale njegovo celovito in najbolj kvalitetno podobo. V prvi polovici 20. stoletja je zadnji lastnik vitez Emil Komersinsky kupil grad od barona Haerdtla, od katerega ga je dobil v precej slabem stanju. Komersinsky ga je sicer obnovil in uredil, vendar je grad s pripadajočo posestjo ob koncu 2. svetovne vojne postal nacionalna last. S tem pa se je stanje gradu začelo bliskovito slabšati. Na grad so sprva naselili rudarje in njihove družine in kasneje tudi druge, ki pa niso imeli skrbi za ustrezno vzdrževanje in primerno uporabo gradu. Po svoji volji so podirali elemente gradu, prezidavali prostore, s čimer je grad začel izgubljati svojo vrednost. Še slabše je postalo, ko so na propadajoč grad naselili Rome, ki so sestavine gradu še bolj uničili. Zaradi nevzdrževanja in izredno neprimerne uporabe je grad danes samo še senca tega, kar je nekoč bil - bivališče plemičev. Grad je zgrajen pretežno iz kamna in je zaradi dobrih skalnatih tal konstrukcijsko relativno stabilen. Na nekaterih delih so vidne večje razpoke in luknje (na mestu, kjer je stal paviljon, na začelnih fasadah, kjer so zadnji prebivalci prebili zid za kanalizacijske cevi ipd.), ki jih je potrebno sanirati. Fasade so slabo ohranjene - veliko je razpok, lukenj, sledi predelav in prizidav, omet odpada ali pa ga sploh ni, izgled motijo tudi električne omarice in kabli, ki potekajo preko fasad vse to sicer ne ogroža konstrukcije, vsekakor pa je s tem izgubljen estetski pomen gradu. 40

Zidovi v vseh etažah kažejo na prisotnost vlage, saj je na stenah in obokih vidna plesen. Večina notranjih prostorov je izgubila svoj pomen, saj so jih zadnji prebivalci prezidali s predelnimi stenami, zazidali so nekatere odprtine in stopnišče na severni strani, ki vodi na podstrešje, po svoje so razbili obstoječe stene, da so naredili nove odprtine, v nekaterih prostorih pa so na stene in stropove nabili lesene opaže. Stropovi, ki so obokani, so v relativno dobrem stanju. Leseni stropovi so večinoma dotrajani, ponekod je prišlo celo do zrušitve stropne konstrukcije (sledi požara), zato je sanacija nujna. Nekateri leseni stropovi imajo vidne tramove, ki so v dobrem stanju, vendar jih je potrebno obnoviti in ponekod stabilizirati. Baročne štukature, ki krasijo preostale stropove, so večinoma dokaj dobro ohranjene, le nekatere so zaradi prezidav in lesenih opažev, ki so jih prebivalci postavili preko štukatur, poškodovane. Ometi in opleski na vseh stenah gradu odpadajo. Stavbno pohištvo je dotrajano, uničeno ali neustrezno. Leseni tlaki so dotrajani, ponekod uničeni, saj so prebivalci deske uporabili za kurjavo. V marsikaterem prostoru tlaka sploh ni. Skoraj vsa okna so uničena, na južni strani so sicer ohranjeni kamniti okvirji in venci, po vzoru katerih je možno narediti nove, na zadnji strani gradu pa veliko oken manjka ali pa so le-ta neustrezna. Prav tako so precej poškdovana in dotrajana vsa vrata. Ohranjenih je le nekaj prvotnih notranjih vrat, ki so sicer materialno dotrajana, vendar jih je možno obnoviti in po njihovem vzoru narediti preostala vrata. Leseno ostrešje je dobro ohranjeno, vendar trapezna vešala ovirajo prehodnost podstrešja. Kolenčni zidovi so poškodovani, oken ni, ostale so samo odprtine. Tlak ni ohranjen. Podstrešje ni izolirano. Kritina je relativno nova. Elektroinštalacije so povsem dotrajane, električni kabli visijo povsod in kvarijo izgled. Kanalizacija ni urejena. Ob gradu je sicer greznica, vendar ni v uporabi. Stranišča v gradu, ki so si jih naredili zadnji prebivalci, so na zunanjih stenah, kjer so prebiti zidovi, cevi pa speljane kar iz prostora v okolico gradu. Stanje ogroženosti spomenika je zelo resno. Kot takega bi ga morali vzeti tudi pristojni organi, ki bi morali preprečiti nadaljnji propad degradiranega območja.

3.10. USMERITVE ZA OHRANJANJE IN VAROVANJE SPOMENIKA "Osnovno konservatorsko izhodišče pri obnovi je, da se vrne gradu njegovo najbolj kvalitetno podobo iz časa, ko so bila dokončana vsa večja gradbena dela in so bili vsi trakti sezidani do današnjih horizontalnih in vertikalnih gabaritov." (Konservatorski načrt za grad Grm, ZVKDS Restavratorski center, 2011, 73). To je čas začetka 18. stoletja. Vsi posegi morajo biti usmerjeni v vrnitev najbolj kvalitetne podobe gradu, ohranitev celovitosti kompleksa gradu in pripadajočih objektov ter v ohranitev njihovega kulturnega pomena. Dovoljena je umestitev novih funkcij in spremembe prostorske zasnove, ki se morajo prilagoditi prvotnemu volumnu prostorov ter stavbnim in konstrukcijskim elementom. Potrebno je ohraniti čim več prvotnega gradiva - konstrukcijskih elementov (oboki, stropi, stene), stenske in stropne dekoracije ter ohranjenih kamnitih elementov. To so predvsem stebri arkadnih hodnikov, kamniti okenski okvirji ter vratni portali. Potrebna je ponovna vzpostavitev prvotne tlorisne organizacije prostorov - rušitev prezidav in odpiranje zazidanih odprtin. Ohranja se obstoječe višine prostorov v vseh etažah, odstrani se kasneje zgrajena medetaža, ki deli pritličje. Zaradi predvidene nove vsebine v podstrešni etaži bo potrebno predvideti novo strešno konstrukcijo, ki ohranja višino, obliko, naklon, višine kapov in slemen. Preveriti je potrebno možnost ohranitve obstoječega ostrešja. Vse nove elemente naj se umešča na način, ki zagotavlja ohranjanje kulturnega pomena dediščine in ga nadgrajuje. Novo oblikovanje pri elementih oziroma prostorih z visoko kulturno vrednostjo naj se izpelje iz starega.

PRAVNI REŽIM VARSTVA VPLIVNEGA OBMOČJA DEDIŠČINE Urediti je treba vse dostope - glavni vhod preko mostovža, ki je potreben sanacije, obnoviti/rekonstruirati je potrebno notranje stopnišče in zagotoviti ustrezen dostop do kleti in podstrešja. Zaradi slabega vzdrževanja v zadnjih desetletjih bo potrebno pred prenovitvenimi posegi izvesti statično sanacijo sten (predvsem zidov na severozahodni in severni strani, katerih stabilnost je ogrožena) in stropnih konstrukcij ter sanacijo vlage. Sanacijske in obnovitvene posege je treba načrtovati tako, da pri delu ne bodo poškodovani prvotni elementi (štukature, oboki, tramovni stropovi, ...). Posegi na delih gradu z izjemno in visoko stopnjo kulturnega pomena (mostovž, arkadni hodniki, stropnišče v atriju in obokani, tramovni ali štukirani stropovi) naj se omejijo na ohranjanje, restavriranje in najnujnejše sanacijske ukrepe. Prenova ostalih delov gradu se načrtuje tako, da bo ob ohranitvi vseh bistvenih spomeniških elementov nudila tudi prostore, ki bodo ustrezali novi funkciji. V vseh etažah se predvidijo novi tlaki in novi ometi. Vse predelne stene in opaže, ki so jih kasnejši prebivalci vnesli v prostore, se odstranijo. Stavbno pohištvo naj se izdela po vzoru nekaterih obstoječih prvotnih elementov (vrata, okna). Tlakovanje arkadnih hodnikov se izvede v takih materialih in s takimi izvedbenimi detajli, da se bo nov izgled čim bolj približal prvotnemu. Arkadni loki se ponovno zasteklijo. Izdelati je potrebno povsem nove napeljave elektroinstalacij in kanalizacije ter predvideti ustrezno ogrevanje gradu. Vse instalacijske napeljave, protipotresna in požarno varstvena sanacija morajo biti izvedeni čim manj vidno in morajo čim manj posegati v materialno strukturo gradu. Pri prenovi naj se uporabljajo avtentična gradiva in tradicionalne tehnike.

"Vplivno območje je širša okolica dediščine, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika in znotraj katere morajo biti posegi v prostor in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju ali v kateri se presojajo vplivi na dediščino." (Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), Uradni list RS, št. 16/2008, https://www.uradni-list.si/1/content?id= 84972)

"V vplivnih območjih dediščine velja pravni režim varstva, ki določa, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno." (Ministrstvo za kulturo, http://giskd6s.situla.org/evrdd/P_11_11_02.htm, točka V)

PROSTORSKI AKT Posest spada v območje krajevnih skupnosti Škale-Hrastovec in Konovo ter je obravnavano z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote 02; Krajevni skupnosti Škale-Hrastovec in Konovo-del (PUP 02). (Uradni vestnik MoV, št. 6/10 - UPB1, 27/10, 6/12, 9/13, 13/13, Ul RS št. 27/13 - DPN; http://www.velenje.si/o-velenju/urejanje-prostora/prostorski-akti).

Po omenjenem prostorskem aktu spada posest Turn v območje urejanja 07J (območje gradu Turn), znotraj katerega so dovoljeni naslednji posegi: adaptacije, rekonstrukcije in sanacije obstoječih objektov ter sanacijska dela na objektu grad Turn z ureditvijo okolice objekta za turistično - rekreacijske, poslovne ali stanovanjske namene. 41

projekt

II. 43

4. Analiza poškodb

TLORIS KLETI

TLORIS PRITLIČJA

TLORIS NADSTROPJA

MEDETAŽA MED KLETJO IN PRITLIČJEM

SKLOP SLIK 6: prikazi poškodb v notranjsosti objekta

TLORIS MANSARDE

20 m

Zelo poškodovani so vsi kamniti tlaki v vhodni avli, arkadnih hodnikih in zunanjem stopnišču ter so nujno potrebni obnove. Arkadni hodnik v nadstropju je zastekljen, vendar so vse zasteklitve nujno potrebne obnove.

TLORIS STREHE

Ostrešje je, materialno gledano, v precej dobrem stanju, vendar njegova konstrukcijska zasnova ovira gibanje v podstrehi. Sama streha volumensko predstavlja večji del gradu, zato bi bilo škoda ta del pustiti neuporaben. Zaradi dodajanja namena temu prostoru, pa je potrebno ostrešje zamenjati. Predlaga se kombinacija jeklenih okvirjev IPE 400, v kombinaciji lesenih špirovcev. Za kritino se uporabi klasični bobrovec, ki je bil uporabljen tudi do sedaj.

4.1. POSNETEK STANJA Z OPISOM POŠKODB Grad, ki stoji na živi skali, je v osnovi zgrajen iz kamna. Zaradi starosti, zanemaranja in neustreznih predelav najdemo v nosilni konstrukciji že marsikatero luknjo oziroma odbite dele zidu. Za večino lukenj so vzrok neustrezni preboji, potrebni za odvod odplak ali pa menjava stavbenga pohištva. Največ škode se opazi na severni strani gradu, ki je že od nekdaj neometana, ter pri kolenčnih zidovih podstrehe, ki so verjetno bili že od same zasnove najtanjši in so sedaj narejeni samo še iz opeke. Nekaj lukenj so v preteklosti že poskušali zapreti, za kar so po večini uporabili opeko, v nekaterih primerih pa tudi kamen. Kljub trudu so poškodbe vidne še danes. Severovzhodna stran je poleg najočitnejših mehanskih poškodb v veliki meri preraščena tudi z zelenjem. Zelenje gosto prerašča skoraj vsa okna in erker, nekje se vije tudi že v notranjost. Na južni strani so zidovi prekriti z ometom, ki pa je že v zelo slabem stanju. V zidovih so vidne sledi lesenega ganka in paviljona, ki je še do nedavnega dopolnjeval južno fasado gradu. Okna so v veliki meri čisto uničena, ponekod je vidna le okenska oprtina ali pa samo okenski okvir. Delno ohranjena škatlasta okna so le še na južni strani. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prenova gradu Turn v prestižna stanovanja | Dea Grazer | prof. dr. Živa Deu | leto vpisa 2005 | Ljubljana 2015

Kamniti mostovž je stabilen, a v veliki meri preraščen s precej agresivnim zelenjem (bršljan, mah, trave, ...). Nekateri oboki pod mostovžem so zazidani s porobetonskimi zidaki. Eden izmed obokov je celo zaprt s pločevinastimi drsnimi vrati. Omenjeni posegi predstavljajo lažje poškodbe. Medetažne plošče predstavljajo leseni tramovni stropovi in bolje ohranjeni kamniti, ometani oboki. Leseni tramovi so sami po sebi dobro ohranjeni, v materialu ne najdemo večjih poškodb. Razpok ali zajedalcev ni videti, ležišča v kamnitih zidovih izgledajo dobro. Večje poškodbe najdemo le v dveh prostorih, izmed katerih je v enem izbruhnil požar. Tukaj so leseni tramovi nujno potrebni zamenjave, podeskanje na njih že ponekod manjka in se zato v tleh pojavljajo luknje. Strop v enem izmed omenjenih prostorov že sedaj potrebuje dodatno nosilno podporo, kar so začasno uredili z jeklenimi palicami. Na jugozahodni strani objekta najdemo tudi edino leseno medetažno ploščo, ki deli pritličje na dva izjemno nizka prostora. Medetažna plošča je zelo nestrokovno izvedena, zaradi česar so poškodovana tudi nekatera okna. Nosilni zidovi so v notranjosti brez večjih poškodb. So pa notranji prostori neustrezno in v veliki meri prezidani z raznimi mavčnokartonskimi in opečnatimi stenami. Veliko prostorov je tudi obitih z raznimi lesenimi opaži. Omenjeno je potrebno v celoti odstraniti. V notranjosti objekta najdemo dve stopnišči. Preko stopnišča v zahodnem traktu se dostopa do nadstropja, na podstreho pa so stopnice zazidane. Drugo stopnišče v južnem traktu pa vodi le iz nadstropja v podstreho, vendar je že močno poškodovano. Obe stopnišči sta dotrajani in za potrebe sodobnega bivanja bistveno premajhni. Poleg nekaterih lukenj v tleh predstavlja velik problem v notranjosti tudi vlaga. Ta je razlog za veliko plesni in mahu. 47

SKLOP SLIK 7: prikazi poškodb na južnih fasadah

10 m

1 S

2 S S

S 3 S

JUGOZAHODNA FASADA

P S

JUGOVZHODNA FASADA

LAŽJE POŠKODBE:

TEŽJE POŠKODBE:

1 2 3 4 5 6

R D S P V

odpadanje/pokanje ometa in opleska agresivno zelenje neustrezne sanacije poškodovan leseni opaž strešnega napušča luknje v kritini ostanki elektro, vodovodne in kanalizacijske napeljave

luknje/razpoke/odkrušeni deli zidov posledice neustreznih prezidav/dozidav močno uničeno/manjkajoče stavbno pohištvo sledi prizidkov in že odstranjenih prezidav posledica vlage (plesen, mah)

SKLOP SLIK 8: prikazi poškodb na severni in severovzhodni fasadi

10 m

R 5 4

6 6

R V

*op.: zaradi pomanjkanja točnih podatkov je opis poškodbe moje predvidevanje

SEVEROVZHODNA FASADA

*op.: zaradi pomanjkanja točnih podatkov je opis poškodbe moje predvidevanje

SEVERNA FASADA

LAŽJE POŠKODBE:

TEŽJE POŠKODBE:

1 2 3 4 5 6

R D S P V

odpadanje/pokanje ometa in opleska agresivno zelenje neustrezne sanacije poškodovan/manjkajoč leseni opaž strešnega napušča luknje v kritini ostanki elektro, vodovodne in kanalizacijske napeljave

luknje/razpoke/odkrušeni deli zidov posledice neustreznih prezidav/dozidav močno uničeno/manjkajoče stavbno pohištvo sledi prizidkov in že odstranjenih prezidav posledica vlage (plesen, mah)

SKLOP SLIK 9: prikazi poškodb na severozahodni fasadi

4 S

S S

10 m

S D

4 R

S 5

2 D

SEVEROZAHODNA FASADA

LAŽJE POŠKODBE:

TEŽJE POŠKODBE:

1 2 3 4 5 6

R D S P V

odpadanje/pokanje ometa in opleska agresivno zelenje neustrezne sanacije poškodovan leseni opaž strešnega napušča luknje v kritini ostanki elektro, vodovodne in kanalizacijske napeljave

luknje/razpoke/odkrušeni deli zidov posledice neustreznih prezidav/dozidav močno uničeno/manjkajoče stavbno pohištvo sledi prizidkov in že odstranjenih prezidav posledica vlage (plesen, mah)

SKLOP SLIK 10: prikazi poškodb na dvoriščnih fasadah

1 S

S R

1 S 3

1 V

10 m

S V

S 6

DVORIŠČNE FASADE

LAŽJE POŠKODBE:

TEŽJE POŠKODBE:

1 2 3 4 5 6

R D S P V

odpadanje/pokanje ometa in opleska agresivno zelenje neustrezne sanacije poškodovan leseni opaž strešnega napušča luknje v kritini ostanki elektro, vodovodne in kanalizacijske napeljave

luknje/razpoke/odkrušeni deli zidov posledice neustreznih prezidav/dozidav močno uničeno/manjkajoče stavbno pohištvo sledi prizidkov in že odstranjenih prezidav posledica vlage (plesen, mah)

4.2. PRISTOP K PRENOVI IN PREDLOG SANACIJE Zaradi dolgoletnega slabega vzdrževanja je gradu potrebno zagotoviti ustrezno trdnost in iz njega odstraniti vlago. TRDNOST STAVBE Osnovni principi za zagotovitev ustrezne odpornosti stavb so: 1. zagotovitev celovitosti delovanja zgradbe za prevzem potresnih sil (nosilni zidovi morajo biti ustrezno povezani, stropi moraj biti dovolj togi in ustrezno vpeti v zidove); 2. izboljšanje zasnove zgradbe (enakomerno razporejeni nosilni zidovi v obeh smereh, zadostna količina nosilnih zidov); 3. izboljšanje odpornosti zgradbe (injektiranje zidov, obokov, tazpok, armiranobetonskii ometi zidov, prefugiranje zidov) 4. izboljšanje nosilnosti temeljev in ureditev drugih detajlov (vir: Simončič, 2013, str.74)

1. Za povezovanje zidov obravnavane zgradbe sta primerni dve rešitvi: z jeklenimi horizontalnimi vezmi ali izvedbo sovprežne plošče. Ker se bo pri predlagani prenovi in umestitvi nove vsebine zamenjalo leseno ostrešje oz. se bo le to nadgradilo z jeklenimi okvirji, je primernejša rešitev v dani situaciji sovprežna plošča. Izvede se torej AB estrih (cca. 6cm) hkrati sidran v obstoječe lesene stropnike ter zid. Enako rešitev ojačitve stropov se uporabi tudi na obokanih stopovih, kjer se obstoječe nasutje odstrani in nadomesti z lahkim betonom, vse skupja pa prekrije AB plošča, sidrana v zidove. 2. Tlorisna zasnova ima obliko nepravilnega mnogokotnika. To pomeni zadostno količino zidov v vseh smereh. 3. Pri izvedbi sovprežne plošče pridejo na udar zidovi in jim moramo zato povečati mehankse lastnosti, saj trenutna malta ni dovolj močna. To izvedemo s sitematičnim injektiranjem v pore. Injekcijska/vezivna masa mora biti podobnega izvora kot prvotna, torej na bazi apna. 4. Pri raziskavi gradu in njegovih nosilnih elementov ugotovimo, da temeljenje ne predstavlja problema in ni ogroženo ali potrebno kakšnih posegov, saj grad stoji na živi skali. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prenova gradu Turn v prestižna stanovanja | Dea Grazer | prof. dr. Živa Deu | leto vpisa 2005 | Ljubljana 2015

VLAGA Velik problem pri prenovah starih zgradb predstavlja vlaga. Močno izrazit je ta problem tudi pri obravnavanem gradu. Osnovni principi pri reševanju odstranjevanju vlage so: 1. zmanjševanje količine vode, ki lahko pride v stik s stavbo oziroma njeno odvajanje proč, predno sploh pride do stavbe; 2. prerečitev pronicanja vlage iz tal v zidove s kemičnimi ali mehanskimi preprekami; 3. zagotovitev hitrega in neškodljivega izsuševanja preostankov vlage ter 4. preprečitev poškodb na notranjih površinah in opremi prostorov. (vir: Kolenc, 2013, str.85)

V gradu za odpravo prekomerne vlage izvedemo nasledjne ukrepe: ureditev meteorne kanalizacije (nameščanje žlebov, ureditev ponikanja...), ureditev dranaž v stiku zidu in zemljine, izvedba horizontalne hidroizolacije pod tlakom v pritličju in kletnih prostorih, uporaba posebnih sušilnih ometov (paropropustni apneni omet) ter hidrofobno injektiranje izpostavljenih delov zidov (v kombinaciji s hidrofobno kemijsko bariero). TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLATIVNOST Zaradi velike debeline obstoječih zidov, toplotna izolativnost ne predstavlja problemov, bo pa potrebno dodatno zvočno izolirati predvsem medetažne plošče. UREDITEV STREHE Obstoječo konstrukcijsko zasnovo ostrešja predstavljajo trapezna vešala, ki predstavljajo problem zaradi oviranega gibanja v podstrehi. Volumen in oblika večsegmentne dvokapnice z različnimi nakloni se ohrani, vendar se obstoječo ostrešje odstrani in zamenja z novim, ki je podkrepljeno z jeklenimi okvirji IPE 400. Ti hkrati nosijo medetažo v mansardi in nudijo ležišča kapnim in sredinskim legam. Vgradi se več strešnih oken in streho prekrije s kritino bobrovec. 57

"Da lahko umetnost pravilno cenimo, mora ustrezati sodobnemu 탑ivljenju." (Okakura Kakuzo)

5. Arhitekturna in programska zasnova

KONCEPT: STANOVANJA KOMUNIKACIJE SKUPNI IN SERVISNI PROSTORI VERTIKALE KOMUNIKACIJE

KLET

PRITLIČJE

1. MANSARDA

2. MANSARDA

NADSTROPJE

PROGRAM:

20 m

STANOVANJE ŠT. 1 4-sobno z ločeno kuhinjo in jedilnico

199,46 m2

STANOVANJE ŠT. 2 5-sobno

220,86 m2

STANOVANJE ŠT. 3 3-sobno z ločeno kuhinjo in jedilnico

185,21 m2

STANOVANJE ŠT. 4 4-sobno

337,33 m2

STANOVANJE ŠT. 5 5-sobno

359,06 m2

skupno stanovanja:

1301,92 m2

SKUPNI PROSTORI SERVISNI PROSTORI KOMUNIKACIJA

282,89 m2 91,73 m2 284,63 m2

POKRITO PARKIRIŠČE

416,12 m2

ATRIJ/DVORIŠČE

160,53 m2

skupno dodatni program:

1235,90 m2

SKUPAJ

3773,72 m2

PROGRAMSKA ZASNOVA 60

5.1. PREDSTAVITEV PREDLOGA NOVE VSEBINE KAKŠNA JE VSEBINA IN ZAKAJ? Domnevno najstarejšemu gradu v Šaleški dolini je potrebno za njegovo oživitev podeliti takšno vsebino, da se mu povrne vsa njegova nekdanja veličina. Gradovi in graščine so bile prvotno namenjene bivanju višjega sloja prebivalcev. Iz strateškega in obrambnega vidika so se gradovi gradili na težje dostopnih lokacijah, kar so največkrat predstavljali višji hribi z neverjentim razgledom. Takšne danosti ima tudi grad Turn, ki leži na skalnatem griču, po severni strani obdan z gozdovi ter čudovitim razgledom proti jugu na Škalsko in Velenjsko jezero. Odlična lokacija z razgledi in mirnim zavetjem narave, bližina mestnega centra, zgodovinska in umetniška vrednost zgradbe vse to so razlogi, da se v gradu ponovno razvijejo stanovanja, namenjena ljudem, ki želijo višjo kakovost svojega bivanja.

KRITERIJI ZA VREDNOTENJE NEPREMIČNIN SKLOP SLIK 11: pogledi na grad

Prostorski prikaz

"Sama kvadratura stanovanja oz. hiše za določanje katergorije/standarda ni bistvena, je pa pomemben kriterij. Katergorijo/standarda ne določa število kvadratnih metrov, temveč lokacija predvsem pa kakovost izbranih materialov in opreme ter kakovost njihove vgradnje. Dovršena arhitekturna zasnova objekta in kakovostna izvedba posameznih elementov lahko navkljub uporabi elementov, materialov in izdelkov iz nižjih kategorij sorazmerno dvigne standard objekta in s tem njegovo vrednost." "Kategorija LUKSUZ: Nepremičnine, ki zagotavljajo izjemno visoko udobje in kvaliteto bivanja predvsem v smislu bogate funkcionalne zasnove z večjimi prostori in z več posebnimi prostori ter objekti kot na primer sprejemnica, sobe za goste in služinčad, sauna, fitnes, pokrit bazen, pristave, ..... Sem sodijo tudi nepremičnine, ki imajo arhitekturno umetniško vrednost in obenem seveda zagotavljajo najvišjo kvaliteto bivanja. Izbrani in uporabljeni so samo najkvalitetnejših materiali in oprema. Le 5 od 15 kriterijev lahko ustreza najmanj nadstandardni kategoriji, medtem ko mora ostalih 10 pogojev ustrezati luksuzni kategoriji."

OBSEG VSEBINE IN NJENA UMESTITEV V OBJEKT V grad Turn sem torej umestila prestižne stanovanjske enote, ki naj bi po omenjenih kriterijih vsebovale več in večje prostore, kot tudi dodatne prostore, ki izboljšajo kvaliteto bivanja. Glede na dani prostor in kvadraturo obstoječega gradu, sem zasnovala 5 stanovanjskih enot s skupnimi prostori: skupna večnamenska soba, vhodna avla z nabiralniki, fitnes, letna kuhinja, savna z jacuzzijem, skupni kletni prostori za hrambo, kolesarnica, zasebni grajski park s teraso in otroškim igriščem ter pokrito varovano parkirišče. Seveda so v objektu tudi servisni prostori: kotlovnica, prostor za čistilko in hišnika, nadzorna soba, namenjena varovanju objekta in vse potrebne horizontalne ter vertikalne komunikacije, vključno z novim hidravličnim, panoramskim dvigalom. Ker so obstoječa stopnišča čisto dotrajana ter za izbrano vsebino poddimenzionirana in neustrezna, sem jih odstranila ter oblikovala novo v severnem traktu poslopja. Tukaj so prostori najtemnejši, najmanjši ter hladni, zato najbolj primerni za novo stopnišče ter novo panoramsko dvigalo. Ohrani in obnovi se le zunanje stopnišče, ki vodi iz pritličja v nadstropje. Okolica gradu se uredi v dveh delih. Zahodno od mostovža se uredi zasebni grajski park, oblikovan sodobno, s pogledom na krajinski park. Vzhodno od mostovža se uredijo pokrite ter varovane parkirne površine. Glede na dani prostor jih bo v zasnovi 10: dve veliki (2,8 x 6 m) parkirni mesti na stanovanjsko enoto. Dodani sta tudi dve parkirni mesti za motorna kolesa. Zaradi kriterija prestiža sem izven pokritega parkirišča, ob dovozni cesti, oblikovala še 10 dodatnih parkirnih mest z zemeljskim prekritjem.

Ker se z novo vsebino grad zapira javnosti, je kolegica Katja Centrih v svoji diplomski nalogi "Prilagoditev grajske posesti Turn kulturno-turistični dejavnosti" predstavila preureditev in razširitev oskrbnikove hiše v muzej gradov Šaleške doline. V najvišji etaži muzeja je zasnovala stalno razstavo, ki predstavlja grad Turn, njegovo zgodivino, zapise in zgodbe, povezane z njim, ter vse predmete, najdene na gradu. Hkrati pa razstava vsebuje celoten potek prenove gradu. 61

5.2. REFERENCA 1 KRISPERJEVA HIŠA - STANOVANJA NA MESTNEM TRGU (vir: http://www.krisperjevahisa.si/sl-si/opis-projekta; http://www.ofis-a.si)

AVTORJI: OFIS arhitekti d.o.o. (Rok Oman, Špela Videčnik) INVESTITOR: DZS d.d. IZVAJALEC: TIMI KRŠKO gradbeništvo d.o.o. LETO PRENOVE: 2012 NASLOV: Stritarjeva ulica 3, 1000 Ljubljana Projekt prenove Krisperjeve hiše, ki stoji v starem mestnem jedru, nasproti mestne hiše, je zajemal združitev treh baročnih stavb s skupnim dvoriščem v celoto z dvanajstimi stanovanji. Starost posameznih združenih stavb je različna, najstarejša je bila zgrajena v 16. stoletju. Rekonstrukcija in sprememba namembnosti v stanovanjski objekt je bila izvedena v skladu z zahtevami spomeniškega varstva. Med prenovo so bili odkriti stari kamniti oboki, stebri in plošče, ki so bili vključeni kot sestavni deli interierjev. Medtem ko so celotno zunanjo fasado le rekonstruirali v prvotno stanje, so notranje dvorišče pod nadzorom ZVKD Ljubljana revitalizirali in ustrezno prilagodili novim vsebinskim potrebam.

SKLOP SLIK 12: različni pogeldi objekta in grafični prikaz zasnove

Nosilni kamniti in opečni zidovi so bili injektirani, v vseh etažah so bile izvedene nove razbremenilne armiranobetonske plošče, nove preklade in novi nosilci. Celotna strešna konstrukcija prve in druge mansarde je bila izvedena na novo iz jeklenih profilov. V celoti sta bili zamenjani strešna kritina in izolacija. Dodali so hidravlično dvigalo. V pritličju se nahaja trgovski lokal, v prvem nadstropju v osemdesetih letih prenovljeni poslovni prostori, v zgornjih etažah skupno z dvema mansardama pa leži dvanajst prestižnih stanovanj. Zastekljeno in pokrito notranje dvorišče ima vlogo komunikacijskega jedra, preko katerega se osvetljujejo in zračijo na dvorišče orientirani deli stanovanj.

5.3. REFERENCA 2 GRAŠČINA DUPLJE AVTORJI: družina Mauser INVESTITOR: DZS d.d. LETO PRENOVE: 1985 NASLOV: Spodnje Duplje, št. 36 Prve omembe Dupljanske graščine segajo v 13. stoletje, ko je bila prebivališče vitezov. V njej so skozi čas prebivale razne plemiške družine, med katerimi njimi velja omeniti Antona Franceta Posarellija. Ta je za časa svojega bivanja graščino obnovil in naročil baročno poslikavo fasade, ki je danes obnovljena. Po njegovi smrti je graščina prišla najprej v meščanske roke, po požaru v začetku 19. stoletja pa je postala običajna kmetija. Leta 1976 jo je v razpadajočem stanju kupila družina Mauser, ki je stavbo obnovila po zgodovinskih virih in ji delno povrnila nekdanji izgled. Graščini primerno so uredili tudi vrt, ki je ga odbaja visoka živa meja. V notranjosti so jo Mauserjevu uredili v duhu preteklih stoletij ter en del spremenili v galerijo, drugega pa v manjši muzej, kjer je predstavljen stalni prikaz zgodovine graščine. Leta 1985 je bila stavba razglašena za zgodovinski in kulturni spomenik. (povzeto po: Mauser, 2010 in Stopar, 1986)

SKLOP SLIK 13: pogledi graščine

Pred prenovo so obširno raziskali zgodovino objekta, napravili sondiranje in pregledali ves ohranjeni opis opreme ter razporeditve prostorov. Na podlagi ugotovljenega so se odločili grad oživiti v baročni podobi, a ne izvirno, saj bi rekonstrukcija presegala potrebe naročnika in vsebine prostora. Prenovitvena dela so obsegala rušenje in vnovično postavitev jugovzhodnega dela nadstropja, zamenjavo dotrajanega ostrešja, izgradnjo frčad in novega stolpa na sredini strehe. Nosilna konstrukcij v požaru neuničenega dela nadstropja ter pritličja, je bila tako stabilna, da ni potrebovala dodatnih ojačitev zidov ali medetažne plošče. Zato je bila sanacija usmerjena predvsem v izdelavo inštalacijskega omrežja, obnovitev ometov ter popravilo in delno rekonstrukcijo tlakov in stavbnega pohištva. (povzeto po: Deu, 2011)

20 m

SMER EVAKUACIJE IZHOD V SILI PREDVIDENO ZBIRNO MESTO EVAKUACIJE KOTLOVNICA/TOPLOTNA POSTAJA SOBA ZA NADZOR 64

5.5. POŽARNA VARNOST PRAVILNIK o požarnem redu Uradni list RS, št. 52/07 z dne 12. 6. 2007 2. člen (obveznost izdelave požarnega reda, požarnega načrta in načrta evakuacije) (1) Lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov in lastniki ali uporabniki poslovnih oziroma industrijskih objektov, v katerih izvajajo dejavnosti skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: objekti) morajo izdelati požarni red za objekte, določene s predpisi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov na področju 1 Stavbe, razen: eno in dvostanovanjskih stavb iz podrazreda 11100 in 11210; stavb žičnih naprav, javnih telefonskih govorilnic, svetilnikov in drugih signalizacijskih stavb iz podrazreda 12410; kolesarnic iz podrazreda 12420; glasbenih paviljonov iz podrazreda 12610; nestanovanjskih kmetijskih stavb iz razreda 1271, ki niso namenjene izvajanju registrirane dejavnosti kmetijstva, lova ali gozdarstva, skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti, oziroma nestanovanjskih kmetijskih stavb iz razreda 1271 na kmetijskem gospodarstvu – kmetiji, kot jih določajo predpisi o kmetijstvu, katerih skupna površina ne presega 300 m²; kapel iz podrazreda 12721; kulturnih spomenikov iz podrazreda 12730; nadstrešnic za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javnih sanitarij in podobno iz podrazreda 12740.

5.4. STAVBNE INŠTALACIJE Objekt se priključuje na obstoječo komunalno infrastrukturo - plinovod, vodovod, elektriko, TK omrežje in kanalizacijo. Ogrevanje je zagotovljeno s priklopom na plinovodno omrežje. Kotlovnica in centralni klimat se nahajata v pritličju ob notranji strani zunanjega stopnišča. Vsa stanovanja se ogrevajo s stenskimi konvektorji. Kopalnice in sanitarije se ogrevajo z lestvenimi radiatorji. V vsakem stanovanju je toplotna podpostaja za uravnavanje dotoka tople in hladne vode. Vsaka stanovanjska enota ima ločene števce za toplotno energijo. Vsi sanitarni prostori, razen dveh, imajo okna, ki služijo prezračevanju. V pritličnem stanovanju sta v stranišču in prostoru utility za prezračevanje nameščena ventilatorja. Kuhinje se prezračujejo skozi nape z oglenim filtrom. Shrambe v pritličju se po potrebi prezračujejo prek ventilatorja, lahko pa tudi skozi okna. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prenova gradu Turn v prestižna stanovanja | Dea Grazer | prof. dr. Živa Deu | leto vpisa 2005 | Ljubljana 2015

(2) Požarni načrt in načrt evakuacije se morata izdelati za objekte iz prejšnjega odstavka, v katerih obstaja najmanj srednja požarna ogroženost po predpisih o ugotavljanju ocene požarne ogroženosti oziroma za objekte, v katerih je hkrati lahko več kot 100 ljudi. Požarni načrt se mora izdelati tudi za objekte, ki so opremljeni s sončno elektrarno, povezano na javno električno omrežje. Po pravilniku o požarnem redu požarnega reda, požarnega načrta in načrta evakuacija za prenovljene objkte, ki spadajo pod spomeniško varstvo, ni potrebno izdelati. Kljub temu zasnova projekta poskuša upoštevati napisane usmeritve: - pri vseh dodanih in zamenjanih delih konstrukcije se uporabijo negorljivi ali težko gorljivi materiali, - nevarnosti širjenja požara na okoliške objekte ni (najbližji je oddaljen več kot 20 m), - jeklena konstrukcija ostrešja dvokapnice je ustrezno zaščitena s požarno odpornim premazom - v objekt je vgrajen sistem aktivnega odkrivanja in javljanja požara ter sprinklerski sistem gašenja. V vseh etažah pa so tudi notranji zidni hidranti in gasilniki - vrata v objektu so protipožarna. 65

"Kdor ljubi stare hiše, nikoli ne ljubi zaman." (Isabele La Howe Content)

6. Graﬁčni prikazi

50 m

SITUACIJA 68

1. Primer krajno parkiranega avtomobila 160

280 280

R 3,350 R 5,850

280 290 280 290

600

3 4

650

obračevalni polmer osebnega vozila 600

01 PREDVERJE kamnite skrli, 17m2

02 KLETNE SHRAMBE kamnite skrli, 57m2 03 PROSTOR ZA ČISTILKO IN HIŠNIKA kamnite skrli, 9m2 04 POKRITO PARKIRIŠČE Z ZASEBNIM VHODOM asfalt, 263m2 05 VRTNA LOPA kamnite skrli, 19m2 06 SHRAMBA kamnite skrli, 11m2 07 LETNA KUHINJA kamnite skrli, 48m2

2. Primer obračanja avtomobila (primer zasedenih parkirnih mest)

08 SKUPNI PROSTOR S STRANIŠČEM kamnite skrli, 36m2

160

280

09 TERASA leseni pod, 48m2

280 280

MINIMALNE ZAHTEVE

290 280 290

600

3 5

· · · ·

4 650 600

število PM za večstanovnajsko stavbo= 2PM/stanovanje velikost PM= 2,5 x 5,00 m (pri steni 2,6 x 5,0m) višina parkirnega objekta= 2,2 m širina dovozne poti: pri 2,3 m širokem PM → 6,5 m pri 2,5 m širokem PM → 5,5 m

· zunanji obračalni polmer osebnega vozila= 5,85 m *priporočen minimalni polmer obračalnega polmera stanovanjsko rabo= 6,0 m

POTREBE PROJEKTA · · · ·

10 11 12 13 14

(po Neufertu)

število PM za večstanovnajsko stavbo= 3PM/stanovanje velikost PM= 2,8 x 6,00 m (pri steni 3,0 x 6,0m) višina parkirnega objekta= 2,7 m širina dovozne poti= 6,5 m

OTROŠKA IGRALA PESKOVNIK PLEZALA VODNJAK RIBNIK

TLORIS ZUNANJE UREDITVE

B A

234 251 35 365 400 35

-4,28

-4,28 365 400

299 35

565

262 35

560

120

525

400

595

383 500

35 865 900

560 525

634

-4,28

04 35

09 120

2.66

-4,28

153

565

365 400

-4,18

544

-4,28

-7,28

700

01 PREDVERJE kamnite skrli, 17m2 02 KLETNE SHRAMBE kamnite skrli, 57m2 03 PROSTOR ZA ČISTILKO IN HIŠNIKA kamnite skrli, 9m2

SKLOP SLIK 14: prostori kleti

04 POKRITO PARKIRIŠČE Z ZASEBNIM VHODOM asfalt, 263m2 05 VRTNA LOPA kamnite skrli, 19m2 06 SHRAMBA kamnite skrli, 11m2 07 LETNA KUHINJA kamnite skrli, 48m2 08 SKUPNI PROSTOR S STRANIŠČEM kamnite skrli, 36m2 09 TERASA leseni pod, 48m2 10 11 12 13 14

OTROŠKA IGRALA PESKOVNIK PLEZALA VODNJAK RIBNIK

OBSTOJEČE STANJE: RUŠITVE 72

TLORIS KLETI

172

5 38 340

68 6

20 2

10 20 0

2.0 01

02 0

5 73 1 3 1.5

20 10 20 0 10 7

14 10

15 8

-4,28 7

17 7

1 22

188

101 161

366 380

415

-4,28

4 28

300

-4,28

40 440

201

423

199

954

565

400

421

185

437

319

-4,28 597

100 140 100

987

104

137 350

1.20

-4,28

300

1.274

130 504

425

535 140

290

400

367

560

520

388

369

428

278

425

635

290 958

576

1.8

400

123

-4,28

435

100

240

SKLOP SLIK 15: prostori pritličja

01 PREDSOBA leseni pod, 13m2

09 KOTLOVNICA kamnite skrli, 14m2

02 WC marmor, 4m2

10 VHODNA AVLA S STOPNIŠČEM kamnite skrli, 44m2

03 UTILITY marmor, 5m2

11 MOSTOVŽ asfalt, 135m2

04 KUHINJA Z JEDILNICO leseni pod, 34m2

12 KOLESARNICA kamnite skrli, 16m2

05 DNEVNI PROSTOR leseni pod, 48m2

13 NADZORNA SOBA kamnite skrli, 16m2

06 GLAVNA SPALNICA S KOPALNICO leseni pod, 46m2

14 ARKADNI HODNIK kamnite skrli, 35m2

07 KABINET leseni pod, 11m2

15 SKUPNA SOBA leseni pod, 66m2

08 SOBA ZA GOSTE leseni pod, 38m2

16 STOPNIŠČE kamnite skrli, 32m2 17 SHRAMBA kamnite skrli, 5m2 18 SOBA ZA POČITEK leseni pod, 13m2 19 JACUZZI marmor, 14m2 20 SAVNA marmor, 12m2 21 ATRIJ 22 DVIGALO

OBSTOJEČE STANJE: RUŠITVE

TLORIS PRITLIČJA 74

144 100

805

111 310

167

90 280

115

25 569 105 239

185

220 914

+1,75

174

100

50 35

+0,80

153

230

10 8 38 5 35 99

14 266

0 10 5 42

517

0 35

148 5 25

90 17

335

380

304

230

115

587

549

±0,00

512

450

245

790 35 2

±0,00

530

565

185

465

406

688

270

115

274

2 312

-0,15

104

+0,05

672

+0,20

±0,00

326

182

517

105

151

1.80 625 7

100

+0,55

110

+0,50

165

195 5 215 19

300 239

112

34 695 0

580 87

1.22

262

+0,80

490

624

150 67

+0,40

647

+0,45

83 135

272

120 440

85 185

-0,75

616

810

104

466

771

987

828

101 720

±0,00

760

104

+0,40 35

1 140 32

1 31 7 54

1.2

85 75

1.1

5 25 5 83

±0,00

+1,45 4

18 33

+2,03

+0,85

9 13

1 42

125 761

+2,03

01 2.0 90

90 0 42

1.3

185

37 54

310

90 1

335

225

64 60

245 190

240

203

101

1.8

302

320

110

828

185

180

110 533

520 100 414

233

07 83

100

533 190

160

240

188 165

958

412 0 9

132

100 1.274

384

445 100

240

SKLOP SLIK 16: prostori nadstropja

01 PREDSOBA leseni pod, 19m2

11 SOBA leseni pod, 23m2

02 KOPALNICA marmor, 13m2

12 DNEVNI PROSTOR S PISARNO leseni pod, 51m2

03 UTILITY leseni pod, 4m2

13 JEDILNICA leseni pod, 13m2

04 GLAVNA SPALNICA S KOPALNICO leseni pod, 37m2

14 KUHINJA leseni pod, 28m2

05 SOBA leseni pod, 25m2

15 UTILITY leseni pod, 5m2

06 KUHINJA leseni pod, 24m2

16 PREDSOBA leseni pod, 11m2

07 DNEVNI PROSTOR Z JEDILNICO leseni pod, 49m2

17 KOPALNICA marmor, 13m2

08 PISARNA leseni pod, 11m2

18 GLAVNA SPALNICA S KOPALNICO leseni pod, 41m2

09 KOPALNICA marmor, 6m2

19 ARKADNI HODNIK kamnite skrli, 78m2

10 SOBA leseni pod, 32m2

20 FITNES ledeni pod, 35m2 21 SHRAMBA kamnite skrli, 48m2 22 STOPNIŠČE kamnite skrli, 48m2 23 ZUNANJE STOPNIŠČE kamnite skrli, 8m2 24 DVIGALO

OBSTOJEČE STANJE: RUŠITVE 76

TLORIS NADSTROPJA

805

345

195 710

238

175 40

335

240

245 95 55

270

3 0 10 7 70

146

226

280

100

90 970

+4,55

+4,45

203

0 5

1.1

185 95

99 0 10 5 42 91

280

490

148 25

5 1.04

90 17

100

179

150

632

100 0

590

1.71

2 40

76 870 660

113

563

232

798 90

652 180

990

754

810

440 844

101

240

165 119 39 7

272

120 440

85 185

110

1.8

440

520

240

100

544 190

160

83 135

100 432

+3,30

220

120

180

110 0 45

123 670

407

233

+3,30

320

171

89 169

+3,40

553

574

20 101

185

+3,30

534

440

582

+3,30

244

+3,30

1.08

3,85

+3,85

481

380

+3,30

153

221

23 +3,30

226

335

280

508

140

280

+3,30

+3,37

+3,30

+3,85

485

+3,85

72 40

462

195 195 24 5

100

201

300

200

160

110

155

580

122

100

353

15 16

408

110

+3,85

.225

165

280

847 185

5 20

958

610

88 10

5 25 5 83

29 90

+3,30

110

10 8 25

150

698

194

1.0

+4,55

215 761

01 2.0 0 10

221

+3,97

+3,85

1.2

+4,55

3 22 03 2

+3,36

126 1 8

130

95 55

121

100 1.274

384

454 100

240

SKLOP SLIK 17: prostori podstrehe

01 VERTIKALNE KOMUNIKACIJE kamnite skrli, 59m2

12 KOPALNICA marmor, 17m2

02 UTILITY leseni pod, 6m2

13 DNEVNI WC marmor, 5m2

03 PREDSOBA leseni pod, 18m2

14 UTILITY leseni pod, 14m2

04 DNEVNI WC marmor, 6m2

15 SOBA leseni pod, 35m2

05 BIVALNI PROSTOR leseni pod, 113m2

16 SOBA leseni pod, 30m2

06 DELOVNI KOTIČEK leseni pod, 23m2

17 HODNIK leseni pod, 11m2

07 HODNIK leseni pod, 13m

18 BIVALNI PROSTOR leseni pod, 111m2

08 SOBA leseni pod, 27m2

19 DELOVNI KOTIČEK leseni pod, 21m2

09 SOBA leseni pod, 25m2

20 PREDSOBA leseni pod, 38m2

10 SOBA leseni pod, 39m2 11 KOPALNICA marmor, 20m2

OBSTOJEČE STANJE: RUŠITVE 78

TLORIS 1. MANSARDE

345

290

210

190 40

492

555 30

245 190

282

1 2

330

568

289

+7,70

55 1.3 937

175

101

34 7 2 3 12 124

1.360

60 365

4 10 0

+7,70 6

+7,70

2.0

172

761

+7,70

1.4

1.1

318

107

60 84

39 5

364 46

1.03 25

140

585

9 12

796

221 165

984

226

5 189

+7,31

160

195 195 161

9 38

7 1.80 60

234

517

425

4 1.35

179

12 12

223

226

709 640

560

569

345 60

495

235

60 258

165

330 60 440

55 215

330

1.8

590

520 60 11

220 295

958

693 80 4

862

135

852

+7,31

160

734 12

16 +7,31

310 628

60 0 45

380 60

250 12

184

194

325

525 410

185

+7,31 649

595

+7,57

826

196

399

+7,31

495

483

+7,57

228

207

1412

+7,31

445

254

+7,31

885

+7,31

160

152

940

3 39

+7,57

184

13 240

136

55 1.274

573 514

01 BRALNI KOTIČEK leseni pod, 51m2 02 GLAVNA SPALNICA S KOPALNICO leseni pod, 41m2 03 GLAVNA SPALNICA S KOPALNICO leseni pod, 50m2 04 BRALNI KOTIČEK leseni pod, 19m2 05 GALERIJA

SKLOP SLIK 18: prostori podstrehe

TLORIS 2. MANSARDE 80

40 3

+10,54 64

+10,54

329

339

1.6

509

100

714

324

716

239 134

+10,54

631

+10,54

685

713

330

670

424

409

345

600 975

305

Slika 25 : pogled na grad od zgoraj

OBSTOJEČE STANJE: RUŠITVE 82

TLORIS STREHE

1.589

50° +13,32

1.2

53°

1.3

57°

+14,40

55°

2.0

46°

638 +13,17

185

49°

+13,05

3 49

213

55°

1.14

57°

670

+6,57

44°

414

+14,10

1.85

35° 45°

+16,05

+14,38 35°

35°

47°

44°

404

46°

35° +14,70 174

44° +15,30

539

42°

1.8

42°

172

999

479

B 1.304

PREREZ A-A 84

59 59

560

960 845

70 12

169

1.303

788

55 48 55

15 +15,71 69

1.498

710

448

+14,33

316

+10,29

625

+10,54

+7,28

+7,31

+6,88

+3,30

2.017

+7,35

1.881

358

368

+7,70

+3,50

+3,85

+2,90

328

+2,70

365

+0,80

+0,40

+0,22 89

-0,15

341

381

-1,05

-0,75 -0,67

-4,46 -4,48 600 460 720

130

205 205 240

35 35

232

545

348

75 188 1.413

637 519

90 126

282

65 130

-7,28

PREREZ B-B 86

584

405

580 210

878

561 656

56 59 56 +14,60 72

401

55 55

334

+13,32

+7,45

+7,31

+7,01

+6,98

+4,24

269

+4,52

+3,30

+3,00

386 1.908

308

1.243 7

+7,70

316

+10,29

499

+10,54

300

+1,55 +0,85

+0,55

+0,85

+0,05 92 564 674

254

+0,00

35 55

238

-0,68

386

55 55

-4,30 25 25

140 140

65 70

553

200 195

85 123

542 474

škatlasto okno z dvojno zasteklitvijo rekonstruiran po vzoru ohranjenih obstoječih oken

klesan kamnit okvir vzidan v steno

sidro

OSB plošča

leseni opaž

grelna žica (0°C)

žleb

zaščitna mrežica

špirovec

kapna lega 20/20cm

kovisnka podkonstrukcija

distančne/pomožne letve 20/5cm

jekleni nosilec IPE 400

vmesna lega 20/20cm

obroba EDW

strešno okno

zaključna letev

kamnita notranja okenska polica

dilatacijski trak toplotne izolacije

pločevinasta obroba

drenažni žlebiček

slepi opaž, položen z zamikom

· kovinska podkonstrukcija 5cm · apneni omet 3cm · mavčno-kartonska plošča

· · · suhi estrih 3x 2,5cm · zvočna izolacija Gefficell · toplotna izolacija Z2 mehke lesenovlaknene plošče 12 cm apneni omet 3cm · armirani ·beton z jekleno vezjo in mozniki 7cm · toplotna izolacija URSA 6cm · obstoječi· AB leseni tramovi zid 42cm

· zaključna talna obloga, lesen pod 2,5cm · lepilo obogateno s polimeri · suhi estrih 3x 2,5cm · zvočna izolacija Gefficell toplotna izolacija URSA 12 cm zaključna·· mikroarmirani talna obloga, lesen pod 2,5cm betonski estrih 5cm · omet 2cm s polimeri lepilo obogateno · obstoječi leseni tramovi

· · · · · · mavčno-kartonska plošča

· opečna strešna kritina - klasični bobrovec · nosilna podkonstrukcija (strešne letve) 4 cm · prekinjena kontra letev - zračni sloj 4,5 cm · paroprepustna apneni omet 3cm sekundarna kritina 0,5 cm · toplotna izolacija (med špirovci) 20 cm toplotna· izolacija URSA 6cm 20 cm toplotna izolacija (pod špirovci) · parna ovira 0,5 cm AB zid 42cm · OBS plošča 2cm kovinska· kovinska podkonstrukcija 5cm podkonstrukcija 5cm · mavčno-kartonska apneni omet 3cm plošča (· jekleni nosilec IPE 400)

· opečna strešna kritina - klasični bobrovec · nosilna podkonstrukcija (strešne letve) 4 cm · prekinjena kontra letev - zračni sloj 4,5 cm · paroprepustna sekundarna kritina 0,5 cm · toplotna izolacija (med špirovci) 20 cm · toplotna izolacija (pod špirovci) 20 cm · parna ovira 0,5 cm · OBS plošča 2cm · kovinska podkonstrukcija 5cm · mavčno-kartonska plošča (· jekleni nosilec IPE 400)

podložni beton

drenažna cev Ø 15cm

kemijska hidrofobna bariera

poliestrski filc

gramozno nasutje

stena iz kamna in polnila injektirana pod kotom 45° s hidravličnim apnom

apneni omet

sidro

M 1:20

FASADNI PAS 89

dilatacijski trak toplotne izolacije

zaključna letev

cementna fuga zaključni sloj kot zaščita

· zaključna talna obloga, kamnite skrli 3cm · cementna malta · mikroarmirani betonski estrih 6cm · zaščitni sloj · toplotna izolacija STIRODUR 12 cm · hidroizolacija 0,5 cm · podložni beton 15 cm · nasutje · teren/živa skala

· zaključna talna obloga, lesen pod 2,5cm · suhi estrih 3x 2,5cm · zvočna izolacija Gefficell · toplotna izolacija mehke lesenovlaknene plošče 12 cm · armirani beton z jekleno vezjo in mozniki 7cm · poravnalni sloj, lahek beton · obstoječa kamnita konstrukcija hidrofobno injektirana s silikonsko emulzijo

· apneni omet 3cm · stena iz kamna in polnila navadno injektirana pod kotom 45° · apneni omet 2cm

S SV

OBSTOJEČE STANJE: RUŠITVE +16,06 +14,96

+8,75

+7,13

-3,95

-4,25

JUGOZAHODNA FASADA 90

S SV

OBSTOJEČE STANJE: RUŠITVE

+14,92 +14,35

+8,66

+8,67

-3,78 -4,28

S SV

OBSTOJEČE STANJE: RUŠITVE

+14,40 +13,29

+8,65

+8,52

+6,35 +5,64

+0,42

-3,51

SEVERNA FASADA 92

S SV

OBSTOJEČE STANJE: RUŠITVE +16,01

+13,29

+8,55

+8,70

+0,68

-4,28

S SV

OBSTOJEČE STANJE: RUŠITVE

+14,38

+14,45

+12,74

+8,71

+7,46 +6,49

-3,46 -4,28

SEVEROVZHODNA FASADA 94

S SV

JV OBSTOJEČE STANJE: RUŠITVE

7. Prostorski prikazi

eksterier

POGLED NA GRAD Z JUŽNE STRANI 97

eksterier

POGLED NA ZASEBNI GRAJSKI PARK 99

100

eksterier

POGLED NA GRAD S SEVEROVZHODA 101

102

eksterier

POGLED NA GRAD IN MUZEJ 103

104

eksterier

ATRIJ 105

106

interier

SKUPNI VEﾄ君AMENSKI PROSTOR 107

108

interier

DNEVNI PROSTOR 109

110

interier

KUHINJA 111

112

interier

SPALNICA 113

114

ZAHVALA

Vsi veste zakaj ste tukaj omenjeni. Brez vas in vaše pomoči diplome ne bi nikoli dokončala. Posebno zahvalo pa podarjam moji vztrajni in potrpežljivi družini, predragemu fantu ter seveda tebi Katja. Hvala vam.

mentorica prof. dr. Živa Deu Blaženka Čujež (Mestna občina Velenje) Avgust Tanšek Mateja Medved (Muzej Velenje) Urška Kerbavec (ZVKD Celje) Mateja Kavčič (Restavratorski center RS) Iztok Leskovar (Irma d.o.o) ekipa GDS Vladimir Avramovič Kaja Flis Radivoj Mohorič 115

VIRI IN LITERATURA

VIRI SLIK

PUBLIKACIJE · Zbirka Šaleški razgledi 3, zbornik Škale. Titovo Velenje: Kulturni center Ivan Napotnik, 1989. · Velenje, razprave o zgodovini mesta in okolice. Velenje: Mestna občina, 1999. · Kos, D. Med gradom in mestom. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1994 · Kos, D. Vitez in grad: vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. Stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. · Jakič, I. Sto gradov na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba, 2001. · Ravnikar, T. Šaleška dolina med romaniko in barokom: katalog razstave. Velenje: Kulturni center Ivana Napotnika, Muzej, 1998 · Stopar, I. Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 4: Med Solčavskim in Kobanskim: občine Mozirje, Velenje, Slovenj Gradec, Ravne, Dravograd, Radlje, Maribor-Ruše. Ljubljana: Viharnik: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1993 · Poles R., Poles Š. Pozojeva grajska pot okoli Velenja. Velenje: Mestna občina, 2011 · Ravnikar, T. Po zvezdnih poteh: Savinjska in Šaleška dolina v visokem srednjem veku. Velenje: Muzej, 2007. · Ravnikar, T. Po poteh reformacije v Šaleški dolini. Velenje: Muzej, 2008. · Škalske zgodbe: zbornik. 1. izdaja. Škale: Revivas - društvo za promocijo in oživitev vasi, 2012. · Vischer, G. M., zbrala Stopar, I., Premzl, P. Topographia Ducatus Stiriae: izbor. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2006. · Kaiser, J. F., zbrala Stopar, I., Premzl, P. Litografirane podobe slovenještajerskih mest, trgov in dvorcev. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2006. · Orožen, I. Das Bisthum und die Diözese Lavant. Th. 5, Das Dekanat Schallthal. Graz: Selbstverl, 1884. · Kraška hiša: priročnik za prenovo. 1. ponatis. Komen: Občina, 2013. · Fister, P. Obnova in varstvo arhitekturne dediščine. Ljubljana: Partizanska knjiga, znanstveni tisk, 1979. · Deu, Ž. Najlepše slovenske prenovljene hiše. Ljubljana: Delo, 2011. · Neufert, E. Projektiranje v stavbarstvu: priročnik za projektante, izvajalce in študente. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2008. · Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin: Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo - prometno tehnični inštitut; 1991.

URADNI DOKUMENTI · Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), Uradni list RS, št. 16/2008 (https://www.uradni-list.si/1/content?id=84972). · Uradni vestnik MoV, št. 6/10 - UPB1, 27/10, 6/12, 9/13, 13/13, Ul RS št. 27/13 - DPN; )http://www.velenje.si/o-velenju/urejanjeprostora/prostorski-akti). · Pravilnik o konservatorskem načrtu; Uradni list RS, št. 66/2009 (https://www.uradni-list.si/1/content?id=93598) · Register nepremične kulturne dediščine (http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=4337) · Pravilnik o požarnem redu; Uradni list RS, št. 52/07 (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7259#)

ELEKTRONSKE PUBLIKACIJE http://www.geoprostor.net http://www.velenje.si/ http://www.sasa-ora.org/ http://www.rotaryklubvelenje.si/velenje_in_savinjsko_saleska_regi ja) http://revivas-skale.si/ http://www2.arnes.si/~aklanc4/slo102/konservatorski% 20nacrti.html http://www.siol.net/novice/junaki_za_jutri/2013/08/avgust_tanse k.aspx http://www.ravago.si/arhitekt_fibre_c.php http://divisare.com/details http://www.dedi.si/dediscina/320-grascina-v-dupljah http://www.gradovi.jesenice.net/duplje.html vir: http://www.krisperjevahisa.si/sl-si/opis-projekta http://www.ofis-a.si vir: http://www.peg-online.net/informativni-kriterij

· Slika 1: http://www.ossalek.si/images/velenje/velenje_s_helikopterja.jpg · Sliki 2 in 4: http://www.etno-muzej.si/sl/spletnezbirke/lokacije/velenje · Slika 3: http://www.delo.si/druzba/znanost/premogovnikvelenje-je-referencna-tocka-za-rudarsko-industrijo.html; Šaleška dolina s TEŠ in območjem RUdnika Velenje · Slika 5: http://www.velenje.si/o-velenju/predstavitev/zgodovina · Slika 6: http://velenje.info/nase-cudovito-mesto · Slika 7: Velenje, razprave o zgodovini mesta in okolice. Velenje: Mestna občina, 1999. · Slika 8: https://www.google.si/maps/place/3320+Velenje · Slika 9: Arhiv Republike Slovenije, http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=217704 · Sliki 10 in 11: Vischer, G. M. Topographia Ducatus Stiriae: izbor. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2006. · Slika 12: Arhiv ZVKD Celje · Slika 13: Grad Turn iz Reichertove serije “Einst und jetzt”, okoli leta 1864 · Slika 14: sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Turn_pri_Velenju · Slika 15: Kaiser, J. F. Litografirane podobe slovenještajerskih mest, trgov in dvorcev. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 1999 · Slike 16, 17, 19, 21: Muzej Velenje · Slika 18: osebni arhiv · Slika 20: Stopar, I. Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 4: Med Solčavskim in Kobanskim: občine Mozirje, Velenje, Slovenj Gradec, Ravne, Dravograd, Radlje, Maribor-Ruše. Ljubljana: Viharnik: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1993 · Slika 22: Ravnikar, T. Šaleška dolina med romaniko in barokom: katalog razstave. Velenje: Kulturni center Ivana Napotnika, Muzej, 1998 · Slika 23: Poles R., Poles Š. Pozojeva grajska pot okoli Velenja. Velenje: Mestna občina, 2011 · Slika 24: Stridsberg, G. Mojih pet življenj. Maribor: Obzorja, 1983 · Slika 25: T. Ravnikar, 1997(arhiv Muzej Velenje) · SKLOP SLIK 1: Muzej Velenje · SKLOP SLIK 2, 3, 4 in 5: osebni arhiv, ZVKD Celje · SKLOP SLIK 6-11 in 14-18: osebni arhiv, ZVKD Celje · SKLOP SLIK 12: http://www.krisperjevahisa.si/sl-si/opisprojekta; http://www.ofis-a.si · SKLOP SLIK 13: http://www.dedi.si/dediscina/320-grascina-vdupljah; http://www.gradovi.jesenice.net/duplje.html 116

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Dea Grazer izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela z naslovom "Prenova gradu Turn v prestižna stanovanja", ki sem ga izdelala pod mentorstvom prof. dr. Žive Deu in zagovarjala dne 30. 06. 2015 v Ljubljani. Dea Grazer Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prenova gradu Turn v prestižna stanovanja | Dea Grazer | prof. dr. Živa Deu | leto vpisa 2005 | Ljubljana 2015

118