Matic Kalamar

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

AVTOR: MATIC KALAMAR MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI

MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ IN DOC. MITJA ZORC

LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

KAZALO VSEBINE

1.0 2.0 3.0

4.0

5.0 6.0

8.0

7.0

9.0 10.0 11.0 12.0 13.0 14.0

15.0 16.0 17.0 18.0

POVZETEK/SUMMARY UVOD TEORETSKA IZHODIŠČA 3.1 RAZVOJ PISARN 3.2 KAKŠNA JE PRIHODNOST DELA V PISARNAH? PISARNA KOT STRUKTURA 4.1 ORGANIZACIJA PROSTORA GLEDE NA KONSTRUKCIJSKO IN PROGRAMSKO ZASNOVO 4.2 ORGANIZACIJA PISARNIŠKIH PROSTOROV GLEDE NA PROGRAM 4.3 OBLIKOVANJE NA PODLAGI ORGANIZACIJSKIH TIPOV 4.4 OBLIKOVANJE POSAMIČNEGA DELOVNEGA PROSTORA V ODNOSU DO CELOTE ENERGETSKA FUNKCIONALNOST VELIKIH PROSTOROV REFERENCE PISARNIŠKIH OBJEKTOV 6.1 PRENOVLJENO DVORIŠČE ČEŠKE TEHNIČNE UNIVERZE V PRAGI 6.2 STAVBA BIROJA CLAUS EN CAAN ARCHITECTEN 6.3 DOMUS TECHNICA: IMMMERGAS CENTER ZA DODATNO VIŠJE USPOSABLJANJE 6.4 POSLOVNI OBJEKT ASFINAG LOKACIJA OBJEKTA 8.1 PREDSTAVITEV LOKACIJE 8.2 ANALIZA LOKACIJE S POMOČJO OPN MOL 8.3 ANALIZA OKOLJSKIH VPLIVOV NA LOKACIJI 8.4 PRIKAZ OBSTOJEČEGA STANJA NA PARCELI 8.5 ZAKLJUČEK ANALIZE LOKACIJE PREDSTAVITEV UPORABNIKA OBJEKTA 7.1 PODJETJE ADRIA MEDIA 7.2 PROSTORSKA ORGANIZACIJA OBJEKTA 7.3 POSKUS OPTIMIZACIJE PROSTORA Z DELJENJEM DELOVNIH POSTAJ KONCEPT OBJEKTA POVZETEK DELOVNEGA PROCESA DO RAZVOJA KONCEPTA OPIS PROJEKTA IN TEHNIČNO POROČILO KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA OBJEKTA URBANISTIČNI NAČRTI OZIROMA SITUACIJA ARHITEKTURNI NAČRTI 14.1 TLORISI IN VIZUALIZACIJE NOTRANJOSTI 14.2 PREREZI IN VIZUALIZACIJE NOTRANJOSTI 14.3 FASADE IN VIZUALIZACIJA ZUNANJOSTI FASADNI PAS FOTOGRAFIJE MAKETE LITERATURA IN VIRI IZJAVA O AVTORSTVU

................3 ................4 ................5 ................5 ................6 ................7 ................7 ................8 ..............10 ..............11 ..............12 ..............13 ..............14 ..............15 ..............16 ..............17 ..............18 ..............18 ..............19 ..............20 ..............21 ..............21 ..............22 ..............22 ..............23 ..............24 ..............25 ..............27 ..............28 ..............31 ..............34 ..............39 ..............39 ..............51 ..............56 ..............62 ..............66 ..............69 ..............70

1.0 POVZETEK/SUMMARY

Naloga se spoprijema z oblikovanjem poslovnega objekta v Ljubljani, ob Dunajski ces!. Kot uporabnik je bilo izbrano založniško podjetje Adria Media.

V prvem pisnem delu je pojasnjena zgodovinska umes!tev pisarniškega objekta kot !pologije. Obravnavano je njeno mesto v družbi v prihodnos! in njene možne oblike. Analiziral sem različne možnos! prostorske organizacije glede na omejitve konstrukcije in potrebe uporabnika.

Drugi pisni del analizira podjetje Adria Media in prikaže organizacijsko strukturo objekta glede na njegove potrebe. Sledi analiza lokacije, ki je bila izbrana glede na prostorske potrebe podjetja in na njegovo javno podobo. Na koncu je razlaga koncepta stavbe z delovnimi skicami.

Grafični del naloge je opremljen s shematsko razlago konstrukcije, ki mu sledijo urbanis!čni načr! z razlago umes!tve stavbe v mestno tkivo.

Arhitekturni načr! so opremljeni s shemami, ki razlagajo koncepte posameznih delov projekta. Dodane so tudi vizualizacije. Fasadna pasova razkrivata izvedbene detajle stavbe.

KLJUČNE BESEDE: - pisarniška !pologija - javna podoba uporabnika - organizacijska struktura - razlaga konstrukcije - arhitekturni načr!

The assignment focuses on designing of an office building in Ljubljana.

A publishing company Adria Media was chosen as the user of the building.

In the first part of the theore!cal volume I put office typology in a historical context. I dealt with it’s posi!on in the society in the future and the forms it may take. I analyzed different ways of spa!al organizing according to the user and structure of the building.

In the second part of the theore!cal volume I analyzed the Adria Media company and tried to show the structure of it’s organiza!on. This is followed by the site analysis. The site was chosen according to the presenta!onal requirements of the company. The textual part is finished with ketches, that explain the concept of the proposed building.

The graphical part of the assignment is composed of construc!on principals visualiza!ons followed by urbanism plans. Architectural plans are equipped with schemes that explain the concept of each part of the project. Visualisa!ons are added to the plans. The facade cut details explain the ralisa!on details of the building.

KEY WORDS: - office typology - users public image - organisa!on structure - structure visualisa!on - architectural plans UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

3

2.0 UVOD

Pred začetkom dela na zadnjem projektu svojega študija, ki je pred vami, sem se odločil, da želim s tem delom dopolni# svoje znanje.

Izbral sem #pologijo, ki se mi je uspela tekom študija izmuzni# in gradbeni material, s katerim nisem imel dovolj izkušenj. Ta izdelek je najverjetneje moj zadnji eksperiment, ki ga ne omejujejo problemi trga ampak le moja lastna domiselnost.

Ko sem sprejel odločitev, da želim dela# na pisarniški #pologiji, sem se najprej vprašal, kakšna je prihodnost poslovnih prostorov. Ali bodo ob vse večji zmogljivos# medmrežne izmenjave podatkov # sploh še potrebni in če bodo, v kakšni obliki? Kako naj oblikujem poslovno stavbo, ki bo ustrezala sedanjim potrebam in bila sposobna prilagodi# se novim?

Najprej sem poiskal odgovor na prvo vprašanje. Odgovori iz večih virov so govorili v prid novih oblik pisarniških prostorov, ki nudijo več kot le delovno mizo. Pisarna mora bi# prostor osebne interakcije, ki se prilagaja potrebam uporabnikov, katerih navade se lahko spremenijo.

Odgovor na drugo vprašanje sem zaslu#l tekom oblikovanja koncepta in ga, upam, našel ob projek#ranju objekta. Najprej sem se seznanil z značajem in organizacijsko strukturo realnega podjetja. Na podlagi tega sem našel primerno lokacijo za stavbo. Sledilo je sistematsko iskanje op#malnih rešitev za vrsto zahtev, ki so se izoblikovale: od razmišljanj, skic, organizacijskih diagramov in delovnih maket do detajlnih načrtov in končne podobe stavbe.

Cilj je bil oblikova# objekt, ki se bo odzval na trenutne prostorske potrebe realnega podjetja v tem trenutku, a se bo obenem sposoben prilagodi# na spremembe v tem podjetju. Že danes del zaposlenih potrebuje ustvarjalne in fleksibilne prostore, medtem ko drugi najbolje funkcionirajo v klasičnih ureditvah. V prihodnje se lahko prostorske potrebe delovnih skupin še bolj razčlenijo.

V primeru, da podjetje zapus# objekt, ki je bil oblikovan posebej zanj, mora bi# le-ta sposoben spreje# nove vsebine in morda tudi drugačne #pologije. Menim, da je pomembno naj# ravnotežje med idealno stavbo za izbrano obstoječe podjetje in fleksibilnostjo objekta.

Končna podoba stavbe mora bi# oblikovana glede na karakter izbranega podjetja. Tudi lokacija je op#malno izbrana za reprezenta#vne potrebe podjetja, medtem ko naj konstrukcija stremi k univerzalnos# prostorov in fleksibilnos# etaž.

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

4

3.0 TEORETSKA IZHODIŠČA 3.1 RAZVOJ PISARN

Pisarniška •pologija, čeprav jo dojemamo kot samoumevno, cve• sorazmerno kratek čas grajene zgodovine. S tem seveda mislim na poslovne stavbe in prostore namenjene skupnemu neproizvodnemu delu večjih skupin ljudi na enem mestu. Nastanek prvih pisarniških tvorb bi verjetno lahko zasledovali vzporedno s formiranjem pisave, ampak tu ne gre za •pologijo. Gre predvsem za odločitev ljudi, da se sestanejo na določeni lokaciji, kjer svoje razprave zapišejo. Druga faza je pojav birokracije. Tu gre za organizirano skupino ljudi, ki svoje delo opravlja predvsem na terenu. Izoblikovani so bili tudi že prostori, ki bi jim lahko pripisali lastnos• današnjih pisarn. Bili so maloštevilni in vsekakor kot •pologija zanemarljivi. Eden zgodnjih primerov pisarniških ali bolje rečeno birokratskih stavb je današnja galerija Uffizi v Firencah.

Oblika pisarniške stavbe se je izoblikovala skozi stoletja, a je še vedno šlo skorajda vedno za državno-administra•vne funkcije, ki niso bile del vsakdanjega življenja. Potreba po združevanju velike skupine ljudi na enem mestu, ki obdeluje podatke, bi bila za obrtnike in celo manufakturne obrate pred 19. stoletjem nerazumljiva.

Za obdobje pred industrijsko revolucijo bi bila najbolj razumljiva primerjava s pisarno samostanski skriptorij. V skriptoriju je večja skupina menihov izdelovala, oziroma prepisovala knjige v skupnem prostoru ob istem času. Še vedno pa tu ni šlo za obdelavo informacij, ni šlo za skupinsko delo in končni produkt še najbolj ustreza definiciji tovarniškega produkta. Zbiranje, urejanje in razvozlavanje podatkov ter njihovo posredovanje ni bilo del vsakdanjega predindustrijskega sveta.

V času po industrijski revoluciji so se pojavili industrijski obra•, ki so morali združi• veliko število ljudi na enem mestu, kjer je vsak delavec opravljal le nekaj funkcij v celotnem sistemu. Pisarne niso takoj sledile temu vzorcu. V sredini 19. stoletja je večina informacijsko usmerjenih

foto: Rosalyn N. Williamson

vir št. 1

Današnja galerija Uffizi v Firencah je eden zgodnjih primerov združevanja posamičnih administra•vnih pisarn na enem mestu.

ak•vnos• potekala po principu »pisarna je tam, kjer si •«. Odvetniki so denimo posle opravljali na domovih strank ali v domačih pisarnah.

Danes razpoznavna •pologija velikih pisarniških stavb se je pojavila v drugi polovici 19. stoletja. Cene zemljišč v mestnih središčih so zrasle, tehnologija je omogočila gradnjo visokih stavb, predvsem pa se je pojavila potreba po združevanju vse številčnejših pisarniških delavcev na enem mestu. Kompleksnost nalog je rasla in to je zahtevalo drugačen način dela s podatki. Velike pisarne so omogočale razdelitev nalog po stopnjah na podoben način kot so bile deljene v tovarnah. V teh prostorih je bila nameščena vse kompleksnejša neprenosna oprema, ki so si jo zaposleni lahko delili. Razlogi za selitev v pisarne so se množili.

Telefon je ustvaril še dodatne razloge za združevanje na mestu, kjer je količina informacij največja. Izoblikovala se je transportna mreža, ki je napajala ta informacijska središča. Tovrstna informacijska središča še danes ostajajo aktualna.

Pisarne torej niso le stavbna forma, so socialna struktura, ki vsebuje večino delovno ak•vnih članov sodobne družbe. Pisarne kot socialna struktura so še vedno v porastu.

Povzeto po knjigi In detail work environments - skupina avtorjev, 2011 Kljub trenutnemu obsegu je lahko pisarna v smislu •pologije v današnji obliki le prehodna faza, le hipen fenomen, tranzicijska forma v ekonomski evoluciji. S temo obstoja pisarn v daljši prihodnos• se v svoji nalogi ne spoprijemam, saj me zanima prav pisarna kot fizična forma, kot okolje bivanja in dela. Vseeno pa mislim, da je scenarij izginotja pisarniške stavbe kot •pologije možen, zato pri načrtovanju objekta mislim tudi na njegovo možno rabo ne le ob menjavi uporabnikov oziroma podje•j, ampak tudi na prilagoditev stavbe na dobo po pisarniškem obdobju.

Z napredkom komunikacijske tehnologije v 21. stoletju komunikacijska središča ohranjajo svojo funkcijo, čeprav se je do neke mere že izgubila.

Danes komunikacijska struktura ni več centralis•čna ampak mrežna.

Določene informacije so dostopne povsod in zaradi tega je prišlo do pojava novih •pov delovnih prostorov, ki ne težijo več k združevanju velikega števila ljudi na enem mestu. Komunikacija in delo tako lahko potekata skorajda povsod, pisarna pa se seli nazaj v domove, kavarne, parke… Za zdaj je delež tovrstnih delavcev dokaj majhen. Večinoma gre za delo na domu nekaj dni na teden, ob tem pa zaposleni še vedno uporabljajo pisarniške prostore podje•j. Ti prostori se že in se še bodo spreminjali in bodo vedno pogosteje vključevali možnost dela izven pisarne, bodisi na terenu ali doma.

foto: David Shaffer

vir št 2

Stavba podjetja Johnson’s Wax je primer open-plan ureditve. Gre za tovarniški sistem deljenja dela, ki zahteva hitro komunikacijo in skupen prostor.

foto: Ateliers Jean Nouvel

vir št. 3

V prihodnos• je možen porast dela na domu, kar pomeni, da bodo pisarniške stavbe bodisi odvečne ali pa bodo sprejele drugačne programe.

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

5

3.2 KAKŠNA JE PRIHODNOST DELA V PISARNAH?

“Podjetje prihodnos" bo morda vodeno s strani menedžerjev, ki bodo le redko v fizični prisotnos" drug drugega. Podjetje sploh ne bo imelo naslova ali osrednje pisarne, le ekvivalent telefonske številke. Vsi podatki podjetja bodo shranjeni v naje"h spominskih bankah, ki bi bile lahko locirane kjerkoli na planetu… obsežne spominske strukture pod Arizonsko puščavo… ali kjerkoli je zemlja poceni in neuporabna za karkoli drugega.“

sklada. Nekatere raziskave kažejo celo na ponoven porast časa, ki ga zaposleni preživijo v pisarnah. To pomeni, da je pri tako imenovanih mobilnih delavcih, količina dela opravljenega doma upadla.

Razlogov za porast dela v pisarnah je več. En razlog je, da se vsa podjetja od velikih do najmanjših vse več ukvarjajo z obdelavo podatkov. To od njih zahteva sodobna informacijska, storitveno usmerjena družba.

Rezultat je večje število zaposlenih, ki delajo v pisarnah. Del tega dela se bo verjetno v prihodnos" še lahko preselil v domače pisarne a kljub vsemu trendi kažejo, da se bodo vsaj nekatera podjetja tudi v prihodnos" odločala za večje skupne delovne prostore. Ta podjetja so začela podrobneje opazova" proces izmenjave podatkov in idej med njihovimi zaposlenimi. Izkazalo se je, da pride do najučinkovitejše izmenjave znanja in posledično do op"malnih rešitev, ko ljudje delajo v istem prostoru. Za to je seveda potrebna stalna fizična prisotnost vseh zaposlenih na enem mestu. Sodobna pisarna je torej prostor dela in obenem prostor komunikacije. Komunikacija ne poteka le ob samem delu ampak tudi ob sproščanju, med odmori in hojo. Raziskave so celo pokazale, da v situacijah, ko se ljudje spros"jo in celo odmislijo statuse v podjetju, prihaja do najintenzivnejše izmenjave informacij. Podjetja, ki se zanašajo na inovacije in sodelovanje zaposlenih, zato pogosto nudijo na delovnem mestu vrsto dodatnih storitev, ki bi spodbudile to vrsto komunikacije. Intenzivnejša izmenjava informacij je glavni razlog, da ustvarjalna podjetja preferirajo delo v pisarni pred delom na domu.

Primer prakse vračanja zaposlenih v skupne delovne prostore je poteza Yahooja. Podjetje, ki je eden od pionirjev dela na domu in je razvijalec tehnologij, ki omogočajo mobilno delo, se je odločilo, da hoče svoje delavce spet na enem mestu. Dejstvo je, da se je podjetje znašlo v zaostanku za svojim največjim tekmecem in skuša naj" novo pot. Yahoo

hoče osebne s"ke med zaposlenimi, ker so " pomembni za osebna razmerja, izkušnje in za dojemanje podjetja kot celote. Način se na prvi pogled zdi arhaičen, a ima svojo vizijo, ki obljublja večjo povezanost zaposlenih. »Sodelovanje je pogoj za inovacije«, pravijo pri Yahooju. Želijo oblikova" delovno okolje, ki bo pritegnilo njihove zaposlene, jim nudilo potrebno zasebnost in predvsem vzpodbujalo sodelovanje.

Ozadje za potezo Yahooja je zamisel o skupnos" namesto skupka delcev.

Ne gre za nadzor delavcev ampak za njihovo spontano sodelovanje. To je verjetno tudi odgovor na začetno vprašanje. Prihodnost fizičnega delovnega okolja je v prvi vrs" osebni s"k in neomejena izmenjava mnenj in znanja. Pisarniški prostor mora zagotovi" op"malno sodelovanje zaposlenih, obenem pa ne sme zanemari" potrebe po mirnem prostoru za koncentrirano delo. V analizah posameznih "pov pisarn v naslednjem poglavju se zato osredotočam prav na ta dva faktorja: sodelovanje in osredotočenost (povezanost in izolacija).

vir št. 4

foto: foto: studio studio o+a o+a vir vir št. št. 55

foto: studio o+a vir št. 6

Googlovi serverji v Iowi so deloma uresničena napoved Arthurja C. Clarka o obstoju nefizičnih podje"j.

Spontani in sproščeni pogovori so pomemben način izmenjave informacij, zato podjetja skušajo ustvari" okolja, ki spodbujajo to vrsto komunikacije.

Glavno vodilo Facebookove pisarne v Pao Altu je, da so ljudje v prostorih kjer se dobro poču"jo najbolj produk"vni in bolje sodelujejo.

Ci"rano po knjigi Profiles of the future - Arthur C. Clarke, 1962 V svojem delu se osredotočam na fizični pisarniški prostor. Glavno vprašanje pred začetkom mojega dela na tej "pologiji je bilo: »Kakšna je prihodnost dela v pisarnah, v poslovnih objek"h?«. Ko sem prebral zgornji odlomek, sem se vprašal o smislu svojega dela. Delo avtorja se na prvi pogled zdi preroško in del se je zagotovo že uresničil. Ampak pisarne še vedno obstajajo, ljudje ne delajo v domači dnevni sobi ali na plaži.

Načeloma lahko danes opravljamo marsikatero delo od doma ali na terenu, ker nam to omogoča sodobna komunikacijska tehnologija.

Tak način dela je vide" zaradi ekonomskih razlogov najprimernejši.

Zmanjšajo se stroški dnevne migracije zaposlenih in stroški upravljanja velikih delovnih prostorov. Pridobimo tudi večjo fleksibilnost delovnika in več možnos" za preživljanje prostega časa.

Kakšni so torej razlogi za obstoj pisarniških objektov in poslovnih prostorov danes in v prihodnos"? Brez poglobljenega premisleka bi lahko dejali, da bodo poslovne stavbe in veliki pisarniški prostori izginjali in da bo vse več dela opravljenega doma. Dejanska slika se s tem ne

foto: Ma+hew Lynley

Povzeto po knjigi In detail work invironments - skupina avtorjev, 2011 in spletnih člankih: Coworking, Swarming, and the Agile Workplace, brez navedbe avtorja http://www.hermanmiller.com/research/research-summaries/ coworking-swarming-and-the-agile-workplace.html#source2 Total Recall – Back to the Office at Yahoo! - Andrea Wolf-Strike h+p://www.gensleron.com/work/2013/2/28/total-recall-back-to-theoffice-at-yahoo.html Like Bees to Honey: Yahoo! and the Future of Mobile Work - Jim Williamson http://www.gensleron.com/work/2013/2/26/like-bees-to-honeyyahoo-and-the-future-of-mobile-work.html

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

6

4.0 PISARNA KOT STRUKTURA 4.1 ORGANIZACIJA PROSTORA GLEDE NA KONSTRUKCIJSKO IN PROGRAMSKO ZASNOVO Modernis•čne oziroma sodobne stavbe lahko razdelimo na dva dela: začasni oziroma zamenljivi in trajni oziroma strukturni.

Do neke mere program oblikuje dimenzije in obliko objekta, ampak predme• oziroma orodja, ki jih uporablja, so zamenljivi. Primer so predelne stene med pisarnami in pisarniška oprema, ki so v nekem smislu scenografija prostora. Drugače pa je s trajnimi elemen• strukture, ovoja, inštalacij in ver•kalnih komunikacij.

V bistvu gre za pet osnovnih kategorij vsake moderne stavbe: KONSTRUKCIJA: to je najosnovnejši del objekta in najtežje spremenljiv. Sistem konstrukcije definira vsako spremembo programske ureditve.

OVOJ: ovoj šči• notranjost objekta pred zunanjimi vplivi in določa zunanje meje prostora, ki so dokaj nespremenljive.

CENTRALNO JEDRO

STRANSKO JEDRO

Glavna prednost centralno umeščenega jedra je enakomerna ovetljenost vseh delovnih prostorov, ki so razporejeni po obodu objekta. Sanitarije in ver•kalne komunikacije ne odvzemajo naravne svetlobe ostalim prostorom. To seveda pomeni, da stopnišče nikakor ne more posta• klasičen družaben prostor, kot to opazimo pri starejših stavbah (seveda razmeroma nizkih).

Ta •p organizacije najbolj ustreza klasičnim pisarniškim strukturam s posamičnimi ali skupinskimi prostori, ki so razporejeni po obodu objekta. Učinkovitost komunikacije je omejena s pozicijo jedra, ki je močna vizualna ovira v prostoru. Prednost je enakomerna dostopnost do izhodov (tudi v primeru požara). Skupni prostori in čajne kuhinje so v središču vsega dogajanja in zelo učinkovito služijo nenadejani komunikaciji med delovnim časom.

Z umikom jedra ob obod objekta največ pridobi osrednji delovni prostor, ki je maksimalno fleksibilen. Pri razmeroma majhnih objek•h so nosilni stebri lahko pomaknjeni ob fasadni pas.

Glavna slabost tovrstne izvedbe je izguba naravne svetlobe v delovnih prostorih ob stranici, kjer stoji jedro. Prednost te izvedbe je seveda skorajda neomejena fleksibilnost in odličen pregled nad celotnim prostorom.

Ta •p organizacije zelo ustreza sodobnim delovnim strukturam, ki uprabljajo princip open plan pisarn. Če je hitra komunikacija med zaposlenimi pogoj za učinkovito delo, je ta ureditev najprimernejša.

Dodatna slabost je neenakomerna dostopnost do jedra, kar lahko oteži varno evakuacijo iz objekta.

KOMUNIKACIJA: kar se •če vizualne komunikacije med ljudmi osrednje jedro predstavlja oviro. Prostor postane širok hodnik, ki se vije okoli sanitarij in ver•kalnih komunikacij v središču.

KOMUNIKACIJA: vizualna komunikacija je lahko neomejena. Vsi zaposleni v eni etaži so del istega prostora, saj jih prostor ne deli na različne skupine.

DOSTOP: umes•tev je s tega stališča op•malna, saj jedro poleg ver•kalne komunikacije in zasilnih izhodov navadno nudi tudi prostore za raznorazne čajne kuhinje in družabne prostore, ki so tako umeščeni v samo vozlišče prostora.

DOSTOP: pozicija zasilnih izhodov in ver•kalnih komunikacij ni op•malna, saj le-te niso enako dostopne za vse uporabnike. Enako velja za družabne prostore. V posameznih primerih umik tovrstnih prosotrov lahko pomeni odstranitev motečega vira hrupa na rob delovnega prostora.

TIP ORGANIZACIJE: centralna umes•tev jedra najbolj ustreza •pologiji posamičnih in skupinskih pisarn. Te imajo enakovredne pogoje, medtem ko jih manjša stopnja povezljivos• ne prizadane, saj je v svoji osnovi ne potrebujejo veliko.

TIP ORGANIZACIJE: stranska umes•tev jedra utreza predvsem •pologiji open plan sistemov, ki izkoriščajo intenzivno komunikacijo med zaposlenimi na delovnem mestu.

INŠTALACIJE: ponavadi prebijajo nosilno medetažno ploščo, ki je del strukture, zato so spremembe zahtevne.

VERTIKALNE KOMUNIKACIJE: zanje velja podobno kot za inštalacije.

OPREMA: oprema prostora, ki se neposredno odziva na potrebe programa.

Zaseda prostor, ki ostane, ko so izpolnjeni pogoji prvih š•rih kategorij.

Povzeto po knjigi Frame and generic space - Bernard Leupen, 2006 V nadaljevanju sem se osredotočil na jedro objekta.

Pri zasnovi primernega prostora za obravnavano skupino uporabnikov je potrebno upošteva• omejitve, ki jih postavljajo trajni oziroma strukturni deli stavbe. Pri omejitvah le-te sem se omejil na velikost objekta, katerega stranice ne presegajo 25 metrov, kar je približna velikost objekta, ki pride v poštev za mojo nalogo.

Pri tej velikos• prenos obtežbe ne preprečuje velikih razponov in ne zahteva dodatnih stebrov in sten v prostoru. Načeloma zadoščajo podpore na obodu objekta. Konstrukcijski element, ki ga je treba upošteva• kot omejitev, pa je jedro (ponavadi jedro vsebuje tudi inštalacijske vode in ver•kalane komunikacije). Glede na velikost objekta sem se osredotočil na dve možnos• vmeščanja jedra: centralno in stransko. Obe možnos• imata svoje prednos• in slabos•, ki so odvisne od •pa uporabnika. V nadaljevanju sem obravnaval oba •pa umeščanja glede na tri kategorije: dostop, komunikacija in •p organizacije.

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

7

4.2 ORGANIZACIJA PISARNIŠKIH PROSTOROV GLEDE NA PROGRAM

Vsaka ak•vnost za svoje delovanje potrebuje ustrezen prostor, zato izoblikuje organizacijo prostora, ki ji najbolj ustreza. Za primerjavo lahko pogledamo samostanske redove, ki so prispevali model življenja in dela v skupnos•. Samostanski kompleksi se razlikujejo glede na obnašanje reda. Red, ki je usmerjen k •šini in izolaciji, je izoblikoval posamične celice za življenje in delo. Spet drugi, v skupno delovanje usmerjeni redovi, so razvijali prostore za skupno delo in življenje.

Podoben vzorec (če ne upoštevamo finančnih razlogov) lahko opazimo pri prostorski ureditvi pisarn. Odvetniške firme najpogosteje uporabljajo sistem posamičnih pisarn, saj gre za delo posameznika z zaupnimi podatki svoje stranke. Medtem pa ustvarjalna podjetja, ki se zanašajo na delo skupin, preferirajo skupne prostore, kjer je komunikacija med zaposlenimi najenostavnejša. V prostorih večine podje•j gre za določene kombinacije obeh •pov prostora, a je ena navadno izrazitejša.

Vrsta dela torej določa prostorsko ureditev ali rečeno drugače: oblika sledi funkciji.

CELIČNA PISARNA: dobra s stališča zasebnos• in potrebe po zaupnos• in miselne zahtevnos• dela (ena do tri osebe na prostor - prostorsko potratna) OPEN PLAN: ustvarja učinkovito okolje za delo, ki temelji na hitrem pretoku informacij (ena delovna postaja na zaposlenega prostorsko učinkovita)

CELIČNA PISARNA

OPEN-PLAN

To je najbolj tradicionalna oblika pisarne. Prostori za enega ali dva delavca so razporejeni vzdolžno ob hodniku, ki je v sredini stavbe in običajno osvetljen le z umetno razsvetljavo. Težava se pojavi pri umeščanju servisnih prostorov, ki ne potrebujejo naravne svetlobe, a morajo bi• zaradi organizacije tlorisa postavljeni ob zunanjo steno z okni. Tudi brez tega gre za prostorsko potratno obliko organizacije, kar se skuša omeji• z deljenjem pisarne med (ponavadi) dva zaposlena. Prostorska reorganizacija tovrstnega prostorskega sistema je lahko zelo draga in zamudna, zato so podjetja v takih prostorih pogosto nefleksibilna.

Prednost celične pisarne je seveda možnost izolacije in poglobljenega dela. Ta •p je značilen za akademska okolja in vrste dela, ki se zanašajo na posameznike in obdelujejo zaupne podatke. Nenazadnje pa je ta •p pisarne povezan tudi z izkazovanje višjega statusa v organizaciji podjetja in je skorajda brez izjeme uporabljan s strani menedžmenta.

Open-plan je oblika pisarne, ki se je razvila v dvajsetem stoletju, ko je gradbena tehnologija omogočila velike razpone.

Gre za ekonomsko najbolj racionalno obliko izrabe prostora, ki pa ima resne težave. Število ljudi v enem prostoru je pogosto enostavno preveliko. Stopnje hrupa so velikokrat previsoke za delo, ki zahteva zbranost, zaposleni ču•jo pomanjkanje zasebnos• in so v splošnem nezadovoljni z atmosfero v tovrstnih prostorih. Ta oblika je primerna za ru•nsko delo, ki potrebuje komunikacijo med zaposlenimi, a ne zahteva visoke stopnje zbranos• (npr. klicni centri). Težave se pojavijo, ko se za to obliko podjetja odločijo zaradi ekonomskih razlogov in ne zaradi njene ustreznos• za delo, ki ga opravljajo zaposleni.

Ta •p prostora je zelo fleksibilen za spremembe v organizaciji dela, za hitro reorganizacijo zaposlenih, kar dobro izkoriščajo podjetja, ki so se prisiljena hitro prilagaja• vedno novim zahtevam na trgu.

+ zasebnost, iden•fikacija s prostorom + naravna osvetljenost in prezračevanje - slabi s•ki in komunikacija med zaposlenimi - velika poraba prostora

+ spontani s•ki, intenzivna komunikacija + dobra izkoriščenost prostora in nizka cena upravljanja + visoka fleksibilnost prostora in hitra prilagoditev na spremembe organizacije - ni prostora za umik in osebnega prostora - ni iden•fikacije s prostorom- zvočne motnje in umetna osvetljava

COMBI OFFICE: nudi prednos• obeh zgornjih •pov pisarn (vsak zaposleni ima svoje delovno mesto in še dodatne prostore - prostorsko zelo potratna) BUSSINES CLUB: ustreza mobilni delovni sili, ki dela tudi na terenu ali od doma (delovne prostore si zaposleni delijo - prostorsko zelo učinkovita)

Vsak prostorski •p ustreza določeni vrs• dela in lahko op•mizira delovanje podjetja. Napačno izbrana prostorska ureditev lahko podjetje drago stane, saj se ob delu tako pojavijo motnje komunikacije in zbranos•. Potrebno je določi• česa zaposleni za učinkovito delo potrebujejo več, to je ali sodelovanja ali osredotočenos•.

V nekaterih primerih je op•malno kombiniranje različnih •pov. Pri kombinaciji različnih prostorskih •pov se pojavijo mul•-prostorski koncep• pisarn, ki ustvarjajo uporabne kompromise med vrsto možnos•.

Vsaka od sledečih pe•h prostorskih ureditev ima še veliko možnos• za prilagajanje na posamično vrsto dela, ki ga opravlja podjetje, zato nikakor niso mišljene kot končne sheme.

V pomoč mi je bil članek A Typology of Organiza•onal Forms for Offices, Staniek Be•na in Claus, DETAIL 9/2011

ZNAČAJ PROSTORA: zasebnost (izolirane enote, ki omogočajo tudi močno navezanost na prostor)

ZNAČAJ PROSTORA: odprtost (zaposleni si delijo is• prostor in imajo zelo malo zasebnos•)

KOMUNIKACIJSKA MREŽA: komunikacija ni intenzivna (zaposleni so večino časa med seboj izolirani)

KOMUNIKACIJSKA MREŽA: intenzivna komunikacija (stalen s•k med zaposlenimi poveča izmenjavo informacij)

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

8

SKUPINSKE PISARNE

COMBI-OFFICE (KOMBINIRANA PISARNA)

BUSINESS CLUB: FLEKSIBILNA PISARNA

S podobnimi težavami, kot jih imajo open plan pisarne, se soočajo tudi skupinske pisarne, ki z zmanjšanjem števila ljudi v enem prostoru skušajo omeji• težave kot so prekomeren hrup in nezmožnost posameznika, da izbira delovne pogoje, ki mu najbolj ustrezajo. Izboljšani so pogoji osvetlitve z naravnimi viri, saj je globina prostora manjša. Težava je, da se s tem osebje precej drama•čno razdeli v posamezne skupine, ki zelo dobro komunicirajo navznoter, manj učinkovito pa navzven z drugimi skupinami.

Skupinske pisarne so ustrezne denimo za skupine, ki delajo na istem projektu in za to potrebujejo neprestano medsebojno komunikacijo (razvojne skupine, ustvarjalna podjetja…).

Ta vrsta organizacije pisarniškega prostora se je razvila v Skandinavskih državah konec 70. let. Kot pove že ime, gre za kombinacijo open-plan organizacije in osebnih pisarn.

Pisarne so razporejene ob zunanjih fasadah, zato nudijo naravno svetlobo in poglede v zunanjost. Stena pro• notranjos• je steklena in omogoča poglede v skupne prostore, katerim dovaja naravno svetlobo.

Te pisarne omogočajo skoncentrirano delo v •šini, v pogojih, ki ustrezajo posamezniku, ki pa ostaja vizualno povezan s skupnostjo sodelavcev.

Osrednji del stavbe nudi skupne prostore, ki spodbujajo komunikacijo.

Gre za kombinacijo skupinskih delovnih prostorov (open-plan sistem v malem) in dopolnilnih storitev (knjižnice, kavni ko•čki…).

Reorganizacija tovrstnih pisarn je dokaj enostavna, saj gre za montažne konstrukcije. Njihova glavna težava je velika poraba prostora. Vsak zaposleni ima na voljo dve mes• za svoje delo, kar seveda poveča porabo prostora in finančnih sredstev. Ravno finančna obremenitev, ki jo ta •p pisarniških prostorov predstavlja, je razlog, da je dokaj razširjen le v boga•h Nordijskih državah.

Ta •p pisarniškega prostora je v bistvu nadaljevanje razvoja kombinirane pisarne, kjer je še več skupnih prostorov in obenem manj zasebnos•.

Pisarna nudi vrsto različnih prostorov za delo. Na voljo so prostori za sestanke, hitra srečanja, druženje, sproščanje in za intenzivno zbrano delo. Nabor različnih prostorov je odvisen od potreb in vizije podjetja.

Prostori se lahko posamično spreminjajo ali po potrebi ukinjajo in uvajajo novi. Zaposleni nimajo »svojega« delovnega prostora ampak si primerno delovno mesto izberejo glede na naloge, ki jih v nekem trenutku opravljajo. Gre za tako imenovane »tuchdown-e«, deljene delovne prostore. Taki prostori so primerni za mobilno delovno silo, ki pisarno uporablja le kot postajo in veliko dela opravi na terenu ali doma.

Tovrstni primeri prihajajo predvsem iz visoko tehnoloških podje•j z visoko izobraženo delovno silo in iz podje•j z zelo mobilno strukturo zaposlenih. Business club je morda •p pisarne, ki bo vse bolj ustrezal današnjemu mobilnemu in informacijsko dostopnemu svetu.

+ spontani s•ki, intenzivna komunikacija + dobra osvetljenost in prezračevanje + povezano skupno delo manjših skupin - zvočne motnje - podjetje lahko razpade na medsebojno nepovezane skupine

+ zasebnost, iden•fikacija s prostorom + naravna osvetljenost in prezračevanje + spontani s•ki, intenzivna komunikacija - velika poraba prostora in drago upravljanje

+ izbira •pa prostora glede na trenutne potrebe + dobra izraba prostora + spontani s•ki, intenzivna komunikacija - ni osebnega teritorija in navezanos• na prostor - omejeno na specifične delovne vzorce - ob neprevidnem načrtovanju pride do prezasedenos• območij

ZNAČAJ PROSTORA: ekipno vzdušje (prostor nudi prednos• open-plana določeni manjši skupini ljudi)

ZNAČAJ PROSTORA: transparentnost (prostor združuje možnos• zasebnega dela in stalne vizualne povezanos• med zaposlenimi)

ZNAČAJ PROSTORA: začasnost (zaposleni nima svojega delovnega prostora ampak si ga deli z drugimi oziroma lahko izbere najustreznejšega)

KOMUNIKACIJSKA MREŽA: intenzivna znotraj skupine (poslabša se komunikacija med pripadniki različnih skupin)

KOMUNIKACIJSKA MREŽA: precej intenzivna (zaradi steklenih pregrad se izmenjava informacij med zaposlenimi nekoliko zmanjša)

KOMUNIKACIJSKA MREŽA: nestalna (obstaja več podprostorov, ki služijo različnim vrstam dela: delu v skupini ali samostojno delo)

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

9

4.3 OBLIKOVANJE NA PODLAGI ORGANIZACIJSKIH TIPOV

V svojem magisterskem delu se ukvarjam z načrtovanjem objekta za znano že izoblikovano podjetje. Vprašanje, ki sem si ga zastavil pred začetkom oblikovanja, je bilo: kateri so faktorji, ki najbolj vplivajo na končno formo poslovne stavbe?

HIERARHIČNA ORGANIZACIJA

MREŽNA (SODOBNA) ORGANIZACIJA

Hierarhično urejene organizacije imajo tako imenovano visoko strukturo.

To pomeni, da ima podjetje veliko vodstvenega kadra. Razpon nadzora je ozek in omogoča pogosta napredovanja. Komunikacija poteka počasi in sledi verigam ukazov. Taka podjetja se počasi odzivajo na spremembe.

Sodobne organizacije so ploske. To pomeni, da imajo malo hierarhičnih stopenj. Komunikacija je hitra in poteka neregulirano glede na status, kar dela podjetna s takim poslovnim sistemom zelo odzivna na spremembe.

Zaradi širokega razpona nadzora morajo bi• naloge delegirane. Vsak zaposleni ima zato večjo odgovornost in mora sprejema• lastne odločitve.

(struktura osebja v visoki organizaciji)

(struktura osebja v ploski organizaciji)

Tovrstne organizacije so praviloma centralizirane. Večina odločitev je sprejeta s strani najvišjega menedžmenta in potem posredovana navzdol po hierarhični lestvi.

Menedžment je obsežen in stalno delegira naloge. Komunikacijsko vozlišče (oranžno) je ob vodstvenih prostorih, kjer potekajo sestanki zaposlenih z menedžmentom.

Gre za decentraliziran sistem z delegiranjem odgovornos•. Menedžment sprejema le največje odločitve in predvsem skrbi za vizijo podjetja.

Zaposleni sprejemajo več lastnih odločitev in več sodelujejo med seboj. Sestanki potekajo sprotno in niso strogo delegirani s strani menedžmenta.

- univerzalnost: Večina poslovnih stavb je zasnovanih na generičen način, ki lahko sprejme mnoge različne prostorske ureditve. Prostori se tako lažje tržijo in prinašajo hitrejše dobičke. Tudi ko je stavba načrtovana za specifično organizacijo, je največkrat zasnovana na način, da lahko po morebitni selitvi podjetja ostane profitabilna (oddaja v najem drugim podjetjem).

- vizualna prezentacija podjetja: Stavba je lahko simbol uspešnos• podjetja, kaže njegove vrednote ali izraža le želje lastnika podjetja, ki zahteva določeno formo. Zgradba ima tako simbolno funkcijo in s formo sledi predvsem idealom, ne pa potrebam organizacije.

- splošni podatki o uporabi: Oblika dela, število zaposlenih, orodja potrebna za delo…

- organizacijska struktura podjetja: Organizacija podjetja je odraz poteka dela, deljenja nalog in stopnje sodelovanja med zaposlenimi. Je notranja struktura podjetja, ki je vzpostavljena za željeno delovanje. Prostor, ki ustreza določenemu sistemu dela podjetja, lahko izboljša njegovo delovanje. V primeru neprimernega prostora se lahko pojavijo težave v komunikaciji in zbranos•. Določene strukture zahtevajo specifične prostore, zato napačna prostorska organizacija škoduje delovanju organizacije.

Pri načrtovanju stavbe sem se odločil, da raziščem to temo bolj podrobno, ker lahko prispeva h kvalite• zasnove. Moje osnovno spoznanje je, da se organizacije delijo na hierarhične (centralne) in mrežne oziroma sodobne (acentralne z manj izrazito hierarhijo). Gre za grobo delitev, ki se ne ukvarja z mnogimi vmesnimi stopnjami in služi kot osnova za raziskovanje odnosov v podjetju. Odgovarja pa na moja prva vprašanja ob snovanju poslovnega prostora: - kje bodo potekala srečanja in ali bodo spontana (ali so potrebne sejne sobe ali predavalnice za posvetovanje med zaposlenimi); - kolikšen bo delež menedžerskih prostorov, kakšni bodo in kje (v svojem nadstropju, v ločenih pisarnah, v skupnem prostoru…); - na kateri stopnji se sprejemajo odločitve (če se sprejemajo v direktorjevi pisarni je manj potrebe po dodatnih prostorih za posvetovanja med zaposlenimi).

V pomoč mi je bil spletni članek Business Studies Notes For IGCSE http://igbusinesss.blogspot.fr/2011/04/chapter-ten-organisationalstructure.html

mendežment

menedžment

zaposleni

zaposleni

PROSTORSKE POTREBE:

PROSTORSKE POTREBE:

- en večji prostor za skupinske sestanke zbrane s strani menedžmenta - veliko prostora za menedžment, ki gos• pogoste sestanke z zaposlenimi v svojih pisarnah -pogosto so celične pisarne in male skupinske pisarne op•malna rešitev

- več prostorov za sodelovanje zaposlenih - prostor mora omogoča• hitro komunikacijo in preglednost - menedžment je vključen v enakovreden prostorski sistem (morda brez lastne pisarne)

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

10

4.4 OBLIKOVANJE POSAMIČNEGA DELOVNEGA PROSTORA V ODNOSU DO CELOTE

V tem poglavju obravnavam področje op•malnega oblikovanja prostora za človeka. Gre za široko področje ergonomije, ki ga obravnavam le s stališča delovnega mesta v pisarniških prostorih. Zanimajo me učinki primernega prostora in okolja za delo ter minimalne zahteve za učinkovito delo.

Podjetje mora najprej upošteva• pravila in predpise, ki jih zahteva zakonodaja države, v kateri je locirano podjetje. V Sloveniji to temo obravnava Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnos• in zdravja delavcev na delovnih mes•h (h•p://www.uradni-list.si/1/ content?id=22542). Tu so določbe in definicije pogosto zelo splošne.

Predpisujejo na primer, da mora bi• v delovnih prostorih vedno dovolj svežega zraka, da temperatura prostorov ustreza vrs• dela… Ta pravila so birokratska in redko v pomoč pri iskanju informacij pri načrtovanju prostora.

POSAMIČNO DELOVNO MESTO Delovno mesto mora bi• oblikovano glede na potrebe posameznika za učinkovito opravljanje dela. Če služba zahteva delo s papirji, zaposleni potrebuje večjo mizo oziroma delovno površino, kot če dela z računalnikom. Prav razvoj digitalne tehnologije zmanjšuje potrebo po velikih delovnih površinah. Nekatere prostorske rešitve že vključujejo le nekakšne male postaje za delo z računalnikom in z vključevanjem dela na domu.

Evropski standardi predpisujejo minimalne dimenzije pisarniškega pohištva in prostorov ob njih. Vključujejo tudi možnost po višini prilagodljivih miz, ki omogočajo izmenično delo v sede in v stoječem položaju.

Podjetju, ki je vložilo veliko sredstev v izobraževanje svojega kadra, je v interesu, da so delavci zdravi in da jim delovni prostori omogočajo kakovostno delo. V tem primeru gre za načrtovanje op•malnega okolja za učinkovito delo na nivoju organizacije celotnega podjetja in tudi posamičnega delovnega mesta.

ZASNOVA DELOVNEGA PROSTORA SPLOŠNI PODATKI

OBLIKOVANJE POSAMIČNEGA PROSTORA

ORGANIZACIJSKI KONCEPT

To je zelo splošna shema, ki mi je bila v pomoč pri raziskovanju izbrane •pologije. Gre za to, da določena vrsta dela zahteva specifično delovno mesto in prostorsko organizacijo.

Velikost delovnega mesta seveda omejuje velikost prostora. Delovno mesto je včasih potrebno zmanjša• ali pa poveča• stavbo oziroma prostor podjetja. Gre za iskanje op•malnega kompromisa v določeni situaciji.

Minimalne dimenzije delovnega prostora za dela, ki ne zahtevajo velike delovne površin (npr. klicni centri).

Minimalne dimenzije delovne površine za pisarniško ali projektno delo.

Op•malna rešitev je miza, ki omogoča izmenično delo v stoje in sede.

shema hierarhične ureditve prostorov za srečanja

shema mrežne ureditve prostorov za srečanja

- akus•ka: Hrup je pogosto naveden kot glavna motnja pri delu v skupinskih pisarnah. Moteč je predvsem pri intelektualnem delu, ki zahteva višjo stopnjo zbranos•.

Osnovna rešitev je izboljšanje akus•ke (uporaba materialov, ki absorbirajo zvočno valovanje in vgradnja posebnih absorbcijskih plošč pod stropom). Možno pa je motnje hrupa omeji• s primerno organizacijo prostora in ločevanjem delavcev glede na njihovo potrebo po zbranos• pri delu. Op•malna rešitev so pisarne, ki nudijo dodatne prostore, v katere se lahko umaknejo zaposleni, ko pri delu potrebujejo •šino in zbranost. V primeru business cluba pa si vsak zaposleni izbere prostor, ki ga potrebuje glede na nalogo, ki jo v nekem trenutku opravlja.

KONCEPT ORGANIZACIJE ločevanje delavcev

Organizacija prostora zajema oblikovanje con in območij v stavbi (območje pisarn, komunikacijske zone, sanitarije…) in oblikovanje same pisarniške cone (velikost in razporeditev delovnih površin).

SPLOŠNI PODATKI V sklopu ergonomičnega in funkcionalnega oblikovanja prostora je potrebno pridobi• osnovne podatke o strukturi podjetja: - vrste nalog, ki jih bodo opravljali zaposleni - število zaposlenih - organiziranost dela podjetja (skupine, oddelki…)

- struktura podjetja (hierarhična ali sodobna oz. mrežna) - orodja, ki jih bodo uporabljali zaposleni - demografija zaposlenih (starost, spol, oviranost…)

- organizacija prostora: Naj• je treba prostorsko ureditev, ki bo najbolje ustrezala poteku dela v pisarnah, prostor pa bo nudil dobro orientacijo in pogoje za delo ter potrebno stopnjo zasebnos•.

Treba je oblikova• primerne prostore za srečanja in jih primerno pozicionira• glede na to kakšna je struktura podjetja (v hierarhični strukturi bo sejna soba blizu direktorjeve pisarne, v mrežni pa bo morda vsaka skupina enkrat gos•la druge skupine v svojih prostorih).

Pri načrtovanju pisarne gre za upoštevanje več faktorjev:

dodatni prostori

izbira prostora

- osvetljava: Osvetljava me zanima le v okviru organizacije prostora. Zahteve so jasne, to je, da naj bodo območja bivanja in dela v prostor postavljena tako, da maksimalno izkoris•jo dnevno svetlobo. Ostali prostori naj bodo pomaknjeni pro• jedru stavbe in osvetljeni z umetnimi viri svetlobe. Z ergonomskega stališča je zahtev veliko. Op•malna rešitev je kombinacija umetne in naravne svetlobe.

Naravna osvetljenost prostora, ki jo dopolnjujejo namizne luči ali druga sredstva, ki omogočajo prilagajanje osvetlitve osebnim potrebam.

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

11

5.0 ENERGETSKA FUNKCIONALNOST VELIKIH PROSTOROV Osredotočil sem se na tri največje porabnike energije v povprečnih poslovnih stavbah: uravnavanje temperature, prezračevanje in osvetljava. Po sta#s#čnih podatkih največ energije porabijo stavbe z globokimi prostori, ki zahtevajo umetno prezračevanje in osvetlitev.

Primerna oblika in globina stavbe omogoča naravno prezračevanje in naravno osvetlitev. S tem se zmanjša poraba energije in se preprečijo vzroki za simptome bolnih stavb.

Težave navedenih treh porabnikov se pogosto skuša reši# z velikim notranjim volumnom. Najsi gre za atrij, velike skupne prostore ali povezovalne komunikacijske odpr#ne, vsi # prostori so lahko velika energetska obremenitev za objekt namesto doprinos k varčnos#.

Vprašanje je, kako uporabo velikih prostorov utemelji# s stališča energetske varčnos# kljub temu, da so pogosto predvsem arhitekturna oziroma oblikovna odločitev.

Poraba primarne energije (kWh/m2).

Gre za porabo energije pred pretvorbo v uporabno energijo in bolje odraža končno ceno. vir: BRESCU

PROSTOR KOT PREZRAČEVALNI SISTEM

PROSTOR KOT TOPLA GREDA (ATRIJ)

Večetažni prostori so lahko uporabljeni kot volumen za ustvarjanje termalnega vzgona. Topel zrak iz priležnih prostorov se dviga pro# najvišji točki, medtem ko se v stavbo črpa svež zrak iz okolice. Jašek ob primerni širini ali postavitvi ob stekleno steno omogoča tudi dodatno osvetlitev.

Glavna težava uporabe termalnega vzgona za poganjanje naravne ven#lacije je v tem, da je najbolj učinkovit v mrzlih obdobjih, ko je razlika med zunanjo in notranjo temperaturo največja. To je obdobje, ko je potreba po veliki izmejavi zraka najmanjša. V poletnem času je stavbo mogoče ohladi# čez noč in hlad “shrani#” v konstrukciji. Konstrukcijski material mora bi# sposoben shrani# toploto oziroma hlad čim bolje in ga oddaja# tekom dneva.

Ko govorimo o prostoru kot topli gredi, gre v večini primerov za zastekljene atrije. Zastekljeni atriji sami po sebi niso energetsko varčni, zato je treba sledi# nekaterim pogojem: - zastekljen atrij ali steklena struktura ne sme izniči# prednos#, ki jih nudi odprto dvorišče oziroma klasični fasadni ovoj - ne sme se zmanjša# osvetljenost prostorov (senčenje, ki je v uporabi pole#, ne sme ovira# dnevne svetlobe pozimi) - zagotovljen mora bi# svež zrak (atrijski prostori lahko nudijo dober sistem naravnega zračenja, če so zasnovani pravilno) - prepreči# je treba pregrevanje v poletnem času (senčenje naj bo prilagodljivo na naravne razmere; klima#zirani veliki prostori so velik porabnik energije) Atrij tu deluje kot topla greda in neogrevan prostor, ki pa ima še vedno višjo temperaturo kot je zunanja. Uporablja se predvsem kot prostor občasne uporabe in ne prostor za bivanje in delo. Gre v bistvu za tamponsko cono med stavbo in zunanjostjo.

500 400

osvetljava

300 200

0

osvetljava ven#lacija

ven#lacija hlajenje

ogrevanje

ogrevanje

NARAVNO

MEHANSKO

Graf prikazuje povprečno porabo primarne energije glede na način prezračevanja. Levi stolpec predstavlja stavbo, ki omogoča naravno prezračevanje in osvetljavo. Desni stolpec opisuje porabo energije pri globokih prostorih.

23 °C

27 °C

23 °C

17 °C

Prva shema prikazuje izmenjavo zraka podnevi, ko so zunanje temperature višje od notranjih. V času, ko je ven#lacija najbolj potrebna, je le ta najmanjša. Druga shema prikazuje stanje ponoči oziroma v času, ko je zunanja temperatura nižja od notranje.

Če so tovrstni prostori namenjeni delu, jih je treba pozimi ogreva#.

Op#malna je uporaba talnega lokaliziranega gretja. Nikakor ni primerno ogrevanje celotnega volumna. Ogrevanje pa v poslovnih prostorih ni vedno največji porabnik energije, zato lahko prednos# naravne osvetljenos# in zračenja utemeljita uporabo ogrevanih velikih prostorov, če # v sončnih zimskih dneh delujejo kot topla greda. Atriji lahko zmanjšajo porabo energije s toplotnimi sončnimi pribitki in z različnimi modeli prezračevanja (v grafu).

Poraba energije za ogrevanje pri stavbah z različnimi načini izrabe atrija za prezaračevanje (MWhr). vir: EEA

160

120 80

40

primer prostora iz levega stolpca

primer prostora iz desnega stolpca

foto: Hubert Kang vir št. 7

foto: cloudfx

vir št. 8

0

V jaške, ki ustvarjajo termični vzgon, je treba (če je možno) toploto dovaja# čim nižje. Z višino se veča vzgon in povečuje učinkovitost naravnega prezračevanja.

A

B

C

D

E

A - brez atrija: ni sončnih pribitkov, zračenje porabi veliko energije B - neodvisno zračenje: sevalne toplotne izgube so manjše C - predgretje svežega zraka v atriju: primerno za sončno močne obsevane lokacije D - izločanje slabega zraka v atrij: atrij se ogreva in omogoča naravno vzgonsko ven#lacijo E - recirkulacija: v atrij se nadzorovano spušča svež zrak, ki se ogreje preden pride do delovnih prostorov

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

12

6.0 REFERENCE PISARNIŠKIH OBJEKTOV

STAVBA BIROJA CLAUS EN CAAN ARCHITECTEN Claus en Caan Architecten, 2007, Amsterdam, Nizozemska

Refence, ki jih predstavljam, sem izbral na podlagi njihovih ureditvenih posebnos! in arhitekturnih kvalitet.

Vsak primer predstavlja eno od !pičnih prostorskih ureditev pisarniškega prostora. Vsak objekt je namenjen svojemu specifičnemu uporabniku. Želel sem poiska! in analizira! prostore, ki bi bili primerni za podjetje za katero bo oblikovana stavba v mojem projektu.

Vse predtavljene refernece so iz različnih evropskih držav.

Navdušila me je preprostost osnovne mreže in sistem razčlenitve enega samega podjetja na več etaž. Oboje sem skušal uporabi! v svojem magisterskem delu.

foto: Chris!an Richters

vir št. 9

PRENOVLJENO DVORIŠČE ČEŠKE TEHNIČNE UNIVERZE V PRAGI Vyšehrad Atelier, 2008, Praga, Češka Organizacija prostora je navdihnila ureditev redakcijskih oddelkov v mojem projektu.

foto: Filip Šlapal vir št. 10

DOMUS TECHNICA: IMMMERGAS CENTER ZA DODATNO VIŠJE USPOSABLJANJE Io$ + Pavarani Archite$, 2010, Brescello, Italija Projekt je močno vplival na izvedbo južne fasade mojega projekta in na organizacijo pisarn okoli skupnega prostora.

foto: Roland Halbe

vir št. 11

foto: Günther We%

vir št. 12

POSLOVNI OBJEKT ASFINAG Peter Lorenz Ateliers, 2011, Innsbruck, Avstrija Ta stavba je vplivala na zasnovo vzhodne in zahodne fasade in na oblikovanje pisarn za upravo, finance in ostale klasične pisarniške oddelke.

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

13

6.2 STAVBA BIROJA CLAUS EN CAAN ARCHITECTEN ORIENTACIJA PROSTOROV Vsi prostori so odpirajo v okolico skozi velika okna in nudijo poglede na morje. Večina oken je na severno-vzhodni fasadi objekta.

SITUACIJA objekt je del stavbnega otoka v nastajanju

Claus en Caan Architecten, 2007, Amsterdam, Nizozemska

Arhitekturna pisarna se je odločila zgradi" svoje nove prostore na umetnem polotoku Ijburg v Amsterdamu. Biro je zasnoval tudi urbanis"čno zasnovo območja na tem polotoku.

Stavba je zasnovana ver"kalno, kjer se delovni prostori povezujejo preko stopnišč in dvigal. Pritličje je namenjeno gos"nski dejavnos". V naslednjih treh etažah so delovni prostori zaposlenih. Peto nadstropje je namenjeno sestankom in prostorom vodij biroja.

Glede na zasnovo stavba verjetno najbolj ustreza manjši hierarhično usmerjeni organizaciji. Skupine so razdeljene po nadstropjih, kar pomeni, da je komunikacija med skupinami otežena. Ta razdrobljenost bi lahko postala problema"čna, če bi podjetje na neki stopnji potrebovalo večjo povezanost oddelkov. Oddelki se lahko povezujejo le preko neprijetnega zaprtega stopnišča in dvigala. Če je stopnišče prijetno, lahko vzpodbudi komunikacijo ali samo postane družabni prostor, a v tem primeru ni tako.

Stavba nedvomno ustreza potrebam tega biroja, vendar njena zasnova ne omogoča večjih strukturnih sprememb v organizaciji podjetja. Prav tako je njena specifična oblika primerna le za majhen delež podje"j.

5. NADSTROPJE zasebni prostori (stanovanje)

RAZDELITEV PROSTOROV Glavna lastnost objekta je, da so prostori razdeljeni ver"kalno. Komunikacija med zaposlenimi je zato lahko okrnjena.

4. NADSTROPJE prostori za sestanke in prostori vodstva

ZNAČAJ PROSTORA Tipične etaže nudijo le malo zasebnega prostora za delo, ki je omejen na lastno delovno mizo. Ker so sobe razmeroma majhne, hrup ne bi smel bi" problem za koncentracijo pri delu. V 4. nadstropju nudijo pisarne nekoliko več zasebnos".

TIPIČNA ETAŽA tri etaže so namenjene delovnim prostorom

SHEMA OSEBNIH KONTAKTOV Koncept stavbe je tak, da so s"ki znotraj ene etaže gos", vendar pa ver"kalna razčlenjenost preprečuje boljšo povezanost skupin.

PRITLIČJE javno pritličje in ločen vhod v poslovne prostore

foto: Chris"an Richters

vir št. 9

foto: Chris"an Richters

vir št. 9

foto: Chris"an Richters

vir št. 9

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

14

6.1 PRENOVLJENO DVORIŠČE ČEŠKE TEHNIČNE UNIVERZE V PRAGI ORIENTACIJA PROSTOROV Prostor se koncentrira navznoter. Naravna svetloba prihaja skozi strešna okna.

Vyšehrad Atelier, 2008, Praga, Češka

Prostor je del kompleksa Praške tehnične univerze in ne služi poslovnim namenom. Kljub temu, da ne gre za pisarno, pa je zanimiv primer prostorske organizacije, ki bi bila lahko ustrezna za določena podjetja.

Nekdanji atrij se je šola odločila pokri" in tako pridobi" nove študijske prostore. V pritličju je prostor povsem brez ovir in omogoča skrajno odprte in fleksibilne ureditve za delo v skupinah. Prostore posameznih skupin definira le pohištvo (omarice in stojala). Velikos" teh podprostorov se določa po potrebi. Zgornja etaža ima obodni notranji balkon, s katerega se dostopa do sob za posamično, bolj osredotočeno delo. Sobe so obešene pod strop prostora in dajejo občutek umika.

Prostor je primeren tako za študijske namene, kakor tudi za mrežno organizirana podjetja, kjer zaposleni potrebujejo veliko medsebojne komunikacije in občasno "šino za zbrano delo. Tak prostor omogoča veliko fleksibilnost za preureditve, težava pa je (po lastni izkušnji prostora) stalen hrup, ki je lahko moteč pri miselnem delu.

SITUACIJA kampus Češke Tehniške Univerze Praga RAZDELITEV PROSTOROV Podprostori se v tem skrajno fleksibilnem prostoru izoblikujejo spro", po potrebi posamezne delovne skupine.

1. NADSTROPJE obodni notranji balkon in sobe za umik

PRITLIČJE fleksibilen prostor za delo v skupinah

foto: Filip Šlapal vir št. 10

foto: Filip Šlapal vir št. 10

ZNAČAJ PROSTORA Pritličje je za miselno samostojno delo neprimerno. Kompenzacija so male sobice pod stropom, ki omogočajo začasen umik.

SHEMA OSEBNIH KONTAKTOV V osnovi gre za koncept “open-plan” pisarne, ki omogoča najintenzivnejšo in najhitrejšo medsebojno komunikacijo

foto: Filip Šlapal vir št. 10

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

15

6.3 DOMUS TECHNICA: IMMMERGAS CENTER ZA DODATNO VIŠJE USPOSABLJANJE

ORIENTACIJA PROSTOROV Gre za centralno kompozicijo prostorov, kjer se vse sobe (sicer dokaj zaprte) odpirajo v avlo z glavno sobo.

Io! + Pavarani Archite!, 2010, Brescello, Italija

Gre za stavbo energetskega podjetja, ki postavljena ob njihovih proizvodnih in raziskovalnih objek"h v Brescellu v Italiji.

Ne gre za poslovno stavbo, je pa vseeno zanimiv primer združevanja dela posameznih skupin v centralno postavljeni sobi. V tem primeru gre za poučevanje o novih tehnologijah energetske proizvodnje.

Stavba je zasnovana kot učni primer uporabe teh tehnologij. Tehnološko in pomensko srce objekta je soba v avli, ki služi kot primer uporabe v laboratorijih pridobljenega znanja. Vsak laboratorij ima svoj program, vsi pa se do"kajo delujočih eksponatov v centralni sobici. V zgornjem nadstropju je kavarna z izhodom na teraso na zeleni strehi. Spodnje nadstropje je namenjeno delu, zgornje pa oddihu in neformalnemu druženju.

Zasnova bi ustrezala tudi manjšemu podjetju s posameznimi skupinami, ki jih druži is" cilj. Osrednja soba je lahko prostor za srečevanja, ki krepijo iden"fikacijo posameznika s podjetjem, obenem pa prostor predstavlja obiskovalcem in strankam delo podjetja.

SITUACIJA industrijsko območje

RAZDELITEV PROSTOROV Središče stavbe predstavlja temo dela v ostalih prostorih. Prostori so postavljeni okoli te jedrne sobe.

ZNAČAJ PROSTORA Posamezne sobe ob robu zagotavljajo predvsem zasebnost skupine in ne toliko posameznika. Zasebnos" v osrednji sobici ni.

Tudi zgornja etaža je namenjena predvsem druženju.

1. NADSTROPJE kavarna in jedilnica ter terasa na strehi

SHEMA OSEBNIH KONTAKTOV Koncept stavbe je tak, da so delovni s"ki znotraj ene sobe pogos". S"ke med skupinami pa vzpodbuja avla z osrednjo sobo.

PRITLIČJE š"rje laboratoriji in osrednja soba z eksponatom v avli

foto: Roland Halbe

vir št. 11

foto: Richard Gooding

vir št. 11

foto: Roland Halbe

vir št. 11

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

16

6.4 POSLOVNI OBJEKT ASFINAG ORIENTACIJA PROSTOROV Vse pisarne se odpirajo v skupen osrednji prostor stavbe. Obenem je omogočen tudi pogled v okolico objekta.

Peter Lorenz Ateliers, 2011, Innsbruck, Avstrija

Stavba je bila zgrajena za Avstrijsko državno cestninsko družbo. Objekt stoji v Innsbrucku v Avstriji na eminentni lokaciji ob historičnem parku.

Stavba je bila torej načrtovana za določeno podjetje, ki deluje na birokratski način. Temu delovanju primerno gre za zasnovo malih zasebnih pisarn in pisarn za tri osebe, ki pa jim je dodana vmesna dostopno-družabna “combi office” $pologija. Combi office združuje prednos$ hitrega pretoka informacij “open office” $pologije in celičnih pisarn z visoko stopnjo zasebnos$.

Vmesna cona ustvarja zračen večnivojski prostor za druženje, ki dobiva naravno svetlobo skozi steklene stene posamičnih pisarn.

Sejne sobe so umeščene ob glavno stopnišče. Svetlo in prijetno stopnišče tako postane tudi prostor za druženja ter pripomore k boljši komunikaciji med etažami.

SITUACIJA Objekt je postavljen v okolje starih mestnih vil.

RAZDELITEV PROSTOROV Gre za preprosto delitev na posamične pisarne, ki jim je dodan skupen prostor za druženje na širokem hodniku.

PREREZ Večetažni prostor povezuje nadstropja v celoto.

ZNAČAJ PROSTORA Pisarne nudijo mirno okolje za delo, ki zahteva zbranost in s$mula$vno atmosfero skupinskih prostorov z manjšo stopnjo zasebnos$.

TIPIČNA ETAŽA tri etaže so namenjene delovnim prostorom

SHEMA OSEBNIH KONTAKTOV Stavba združuje mirno okolje za delo in območje skupinskih prostorov s hitrim pretokom informacij.

PRITLIČJE vhodna avla in delovni prostori

foto: Günther We%

vir št. 12

foto: Günther We%

vir št. 12

foto: Günther We%

vir št. 12

foto: Günther We%

vir št. 12

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

17

8.0 LOKACIJA OBJEKTA 8.1 PREDSTAVITEV LOKACIJE

Podjetje ima poslovne prostore že več let v Ljubljani, zato je tudi nov objekt postavljen v prestolnico.

Ljubljana je zelo ustrezna lokacija ne samo zaradi svoje družbene vloge v Sloveniji, ampak je tudi v križišču vseh prometnih po". Narava dela v podjetju zahteva določeno stopnjo mobilnos" in odzivnos".

Lokacija ob Dunajski ces" blizu avtocestnega obroča je idealna rešitev za potrebe podjetja.

Sama lokacija predstavlja določen pres"ž in vključenost v urbano tkivo mesta, medtem ko njena bližina avtoces" omogoča dobre regionalne povezave.

Ob Dunajski ces" je nekaj objektov, ki z mestotvornega pogleda tja preprosto ne sodijo.

Za parcelo objekta sem izbral dve parceli "k ob vpadnici v mesto. Na teh dveh parcelah stojita prostostoječi enodružinski hiši.

Zanimiva je tudi pozicija sama, saj parcela stoji ob križišču Dunajske ceste in Turnerjeve ulice. Novozgrajeni objekt bo tako vogalen in bo dodatno izoblikoval prostor vpadnice. Obenem pa je vogalna pozicija nekoliko pres"žne narave, kar bi koris"lo prepoznavnos" podjetja. Stavba naj bi postala prepoznavni simbol organizacije in ne le prostor za delo.

foto: Urbinfo vir št. 13

foto: Urbinfo vir št. 13

foto: Urbinfo vir št. 13

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

18

8.2 ANALIZA LOKACIJE S POMOČJO OPN MOL

Namenska raba prostora na območju izbranega zemljišča predvideva centralne dejavnos". Poslovna stavba ustreza tem kriterijem. Kot "p objekta je predvidena visoka prostostoječa zgradba (višina do 25 m, faktor zazidanos" 50%).

Del parcele je namenjen novi trasi Turnerjeve ulice.

Na tem delu gradnja stavbe ni mogoča, možna pa je ureditev javne ploščadi.

OPN določa tudi gradbeno mejo ob Dunajski ces" s katero skuša oblikova" ulični profil.

gradbena meja

predlagani objekt

gradbena meja

2

1-pogl. z Dunajske c. pro" jugu: OBLIKOVANJE VOGALA

2

foto: lastni arhiv

predlagani objekt

predlagani objekt obstoječa objekta

gradbena linija

3 1

foto: Urbinfo vir št. 13

NAMESKA RABA PROSTORA (OPN MOL - izvedbeni del)

3 2-pogl. z Dunajske c. pro" severu: OBLIKOVANJE ULICE

1

foto: Urbinfo vir št. 13

OBSTOJEČE STANJE OBMOČJA DUNAJSKE CESTE

foto: lastni arhiv

predlagani objekt

foto: Urbinfo vir št. 13

RAZVOJ OBMOČJA DUNAJSKE CESTE (po OPN MOL)

3-pogl. s Kadilnikove ul. pro" zahodu: OBLIKOVANJE ULICE (pred stavbo bo morda nekoč potekala nova trasa ceste Turnerjeve ulice)

foto: lastni arhiv

PROSTORSKA SINTEZA OBSTOJEČEGA IN BODOČEGA STANJA PROSTORA

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

19

8.3 ANALIZA OKOLJSKIH VPLIVOV NA LOKACIJI

HRUP:

OSONČENOST:

POGLEDI:

Hrup je lahko pri delu, ki zahteva zbranost nadvse moteč. Hrup, ki izvira iz dela samega lahko blažimo, medtem ko zunanjega skušamo odbi#, oziroma ga omeji#. V tem primeru gre za hrup prometa, ki je enakomeren in stalen. Kljub temu stalen hrup, ko smo mu izpostavljeni dalj časa, povzroča razdraženost in znižuje koncentracijo.

V pisarniških prostorih je direktna sončna svetloba lahko zelo moteča.

Večina delavcev uporablja računalnike, pri katerih je bleščanje še dodatno moteče.

Toplotni pribitki v zimskem času so seveda dobrodošli, ampak še vedno mora bi# svetloba razpršena.

Lokacija ne nudi izjemnih vedut, ki bi vplivale na zasnovo objekta. Najlepši poglede nudi pro# severu in jugo-vzhodu.

Pri iskanju primernih pogledov v okolico bo pri načrtovanju objekta šlo predvsem za iskanje globine. pogled 1: pogled vzdolž kadilnikove ulice

Najvišja stopnja hrupa je na vzhodni strani lokacije #k ob Dunajski ces# (shematsko prikazano z rdečimi linijami). Na vzhodni stranici bodočega objekta je potrebna zvočna zaščita.

Težava direktne sončne svetlobe na delovnih površinah je največja na vzhodni in zahodni strani. Na jugu se svetlobo lažje razprši in omeji prodiranje v notranjost. Tu se lahko izkoris#jo toplotni pribitki.

pogled 2 in 3: pogled vzdolž vpadnice (na jugu je potrebno pazi# na bleščanje in pregrevanje v objektu) pogled 4: pogled pro# nizko pozidanemu zahodu

foto: Urbinfo vir št. 13

foto: Urbinfo vir št. 13

foto: Urbinfo vir št. 13

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

20

8.4 PRIKAZ OBSTOJEČEGA STANJA NA PARCELI

8.5 ZAKLJUČEK ANALIZE LOKACIJE

Gre za dve parceli s prostostoječima enodružinskima hišama. Ena od hiš je bila preoblikovana v poslovni objekt. Gre za objekta, ki sta programsko in oblikovno popolnoma neprimerna, saj stojita ob glavni osi Ljubljane.

Trenutno stanje na lokaciji je nedvomno anomalija, ki nobenemu od uporabnikov ne nudi primernih življenjskih ali delovnih pogojev.

Moj sklep potrjuje tudi razvojni načrt MOL, ki predvideva celovito prenovo območja.

-pogled 1 (pogled pro# Dunajski ces# s Turnerjeve ulice): Že na prvi pogled je jasno, da gre za anomalijo v prostoru, ki čaka na spremembo. Visoki objek# v okolici nakazujejo smer razvoja lokacije.

pogled 1

foto: osebni arhiv

-pogled 2 (pogled na vrt s Turnerjeve ulice): Ponovno gre za nenavadno situacijo, kjer je #k ob glavni mestni vpadnici zaseben vrt. V ozadju vidimo poslovni prizidek sosednje hiše.

-pogled 3 (pogled na parkirišče): Znova se kažejo nesorazmerja v višini in #pologiji gradnje.

pogled 2

Predlagani objekt bi v prostor prinesel ustrezen program in bi tvoril rob Dunajske ceste. Obenem bi stavba tudi oblikovala vogal na s#čišču vpadnice in Turnerjeve ceste (po zgledu stavbe Dunajski vogal na drugi strani ceste).

Prostor pred objektom (pod horizontalno prekinjeno črto) je v razvojnih načr#h občine predviden za novo traso ceste Turnerjeve ulice. Na tem mestu gradnja ni dovoljena, možna pa je ureditev manjšega trga ali parka (znova po zgledu Dunajskega vogala).

foto: osebni arhiv

Predlagani objekt

pogled 3

foto: osebni arhiv

foto: Urbinfo vir št. 13

foto: Urbinfo vir št. 13

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

21

7.0 PREDSTAVITEV UPORABNIKA OBJEKTA 7.1 ZALOŽNIŠKA HIŠA ADRIA MEDIA Adria Media Ljubljana, založništvo in trženje, d.o.o.

Bleiweisova cesta 30 1000 Ljubljana Slovenija

ELLE

Lastnik in predsednik uprave: Tomaž Drozg

Še ena revija, ki ima močno medijsko podobo in s svojo grafiko prispeva k celovi" podobi podjetja.

Člani vodstva: Špela Gutnik, direktorica marke"nga in prodaje Alenka Sušnik, direktorica oglasnega trženja Meta Kač, uredniška direktorica Dušan Lukič, direktor poslovnih medijev Adria Media Ljubljana je uveljavljena založniška hiša z dolgoletno tradicijo. Z rednim izdajanjem revij domačih in tujih blagovnih znamk se uvršča v vrh slovenskih revijalnih založnikov.

Na Slovenskem trgu je podjetje prisotno z raznovrstnim naborom revij, ki imajo običajno zelo različne karakterje. Ker so ravno revije "s" del podjetja, ki oblikuje njegovo javno podobo in notranjo strukturo podjetja, je primerno, da predstavim najprepoznavnejše.

Vir vseh citatov in fotografij je spletna stran podjetja Adria Media h%p://www.adriamedia.si/blagovne-znamke/revije/ PLAYBOY “Playboy je vse, kar moške zabava. Hedonis" spremljajo zanimive članke o hrani, športnih avtomobilih, predolgih jahtah in potovanjih po vsem svetu. In kajpada ženskah. Domačih in tujih, razgaljenih in čudovi"h. Kot je čudovito življenje.”

Gre za revijo s svetovnim pedigrejem, ki verjetno najmočneje zaznamuje javno podobo podjetja.

Princip skrivanja za tančicami sem skušal posnema" z izvedbo fasadnega ovoja objekta.

COSMOPOLITAN “Cosmopolitan je priročnik za življenje, v katerem bralke in bralci najdejo najnovejše trende in vsebine, iz katerih črpajo navdih za življenje.

Brez dlake na jeziku spregovori o najbolj kočljivih vidikih medsebojnih odnosov...”

Poznana revija, ki ima močno medijsko podobo.

Kljub temu da gre za žensko revijo, pa so prisotni podobni elemen" razgaljanja kot v Playboju (tudi tekstovno).

“Je revija o življenjskem slogu, s poudarkom na modi. Ustvarja in živi trende, hkra" pa bralcem ponuja sveže sezonske ideje s področja mode.”

AVTO MAGAZIN “Je obvezno branje za avtomobilske frike, poznavalce in nedeljske voznike.”

Ta revija morda predstavlja tehnični pro"pol ostalim ampak vseeno vsebuje elemente pres"ža avtmobilskega sveta. Za občasen razkaz jeklenih konjičkov se najde prostor na ploščadi pred objektom.

Kljub temu, da izdelki posameznih redakcij oblikujejo podobo podjetja, so redakcije le del celotnega kolek"va. Pred začetkom načrtovanja objekta in iskanja primerne lokacije sem moral najprej spozna" uporabnika v celo". Z lastnikom podjetja sem govoril o viziji podjetja.

Kadrovska direktorica mi je predstavila strukturo podjetja in potek dela.

Ogledal sem si obstoječe delovne prostore in govoril z zaposlenimi o trenutnih prostorskih pomanjkljivos"h ter njihovih pogledih na op"malno delovno okolje.

Lastnik podjetja mi je zelo jasno razložil, da je podjetje karakterno razdeljeno na dva dela, ki se smeta meša". Prvi je upravni in finančni del, ki ima urejene delovne navade in standardne urnike. Drugi del, ki ga predstavljajo redakcije in fotografija, pa je umetniške narave. Delovni urnik ustvarjalnega dela podjetja je zelo neurejen in je vezan na dneve izdaj revij. Po mnenju mojega sogovornika je dela med seboj najbolje fizično loči" in tako prepreči" trenja in motnje pri delu zaradi drugačnih delovnih navad.

Ker predvsem ustvarjalni del kolek"va pogosto dela izven standardnih delovnih ur, potrebuje tudi prostore za počitek in predvsem druženje.

Menim, da mora bi" karakter pisarn redakcij bolj sproščen in dinamičen, medtem ko upravni del potrebuje urejenost in funkcionalnost.

STORY “Revija Story je zaupnica slavnih. Znani in uspešni Slovenci ji zaupajo svoje vesele in pretresljive življenjske zgodbe, delijo svoje vzpone in padce ter razkrivajo načrte za prihodnost.”

Ena od revij podjetja s tabloidno vsebino, ki predstavljajo pomemben del celotne podobe.

Poleg najbolj prepoznavnih so pod okriljem Adria Medie še ostale manj izpostavljene revije in mul"medijske vsebine: Ak"vni (sezonska priloga večih revij), Kako deluje, Lea, Lisa, Čarovnija okusa, Moje stanovanje, Moj lepi vrt, Nepozabna zgodovina, Nova in Sensa.

Podjetje bi za op"malno delovanje potrebovalo ne samo zadostne prostore, ampak tudi stavbo, ki bi predstavljala njegovo mesto v družbi.

Gre za podjetje, ki prodaja podobe in se stalno pojavlja v javnos" prek svojih "skanih in digitalnih medijev. Njihova stavba bi morala bi" podoba podjetja v prostoru. Stavba ne le kot skupek pisarn, ampak iden"teta.

Pogovor s kadrovsko direktorico podjetja mi je ponudil bolj podroben pogled v strukturo podjetja. Izvedel sem, da nekatere revije nastajajo v podjetju, medtem ko so druge v bistvu le prevedene. Moja sogovornica mi je razložila delovanje redakcij in njihove povezave. Posredovala mi je tudi število zaposlenih po posameznih oddelkih. Dobil sem dovolj informacij za izdelavo prvih shem strukture podjetja in določitev približnih tlorisnih površinih bodoče stavbe.

Po pogovoru mi je kadrovska direktorica pokazala vse prostore podjetja. Pomagala mi je razume", da je pripadnost posamičnemu oddelku oziroma redakciji pomemben del delovanja organizacije.

Redakcija Playboya ima morda drugačne navade kot denimo redakcija Story in to prispeva h kvalite" in diverzite" kolek"va. Enak pogled na organizacijo imajo tudi zaposleni, ki delajo v pisarnah v katerih je le po ena redakcija. Skupna pisarna je prostor njihove ekipe in je faktor iden"fikacije s skupino. Ta del organizacije je potrebno v novem objektu ohrani", četudi morda v malo manj togi obliki.

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

22

7.2 PROSTORSKA ORGANIZACIJA OBJEKTA

SODOBNA OZ. MREŽNA ORGANIZACIJA

KLASIČNA OZ. HIERARHIČNA ORGANIZACIJA

(REDAKCIJE, FOTOGRAFIJA, TISK...)

(FINANCE, UPRAVA, DISTRIBUCIJA, TRŽENJE...)

5. NADSTROPJE

SKLADIŠČE, SERVISNI PROSTORI, PROSTORI ZA INŠTALACIJE, TEHNIČNI PROSTORI

200 M2

250 M2

Po pridobitvi osnovnih podatkov sem izdelal nekaj shem organizacije dela, ki so mi pomagale razume" delovanje podjetja. Skušal sem poiska" op"malne povezave med posameznimi oddelki in jih glede na prostor, ki ga potrebujejo, umes"" v realni prostor. Stavba je tako izoblikovana na modelu organizacije dela v tem podjetju.

Sheme so mi pokazale, kako se posamezni uredniški oddelki povezujejo med seboj, kako sodelujejo z oddelki za lektoriranje, "sk in fotografijo.

Zanimalo me je, kakšen je s"k med upravo, financami, oddelkom za trženje in uredništvi.

Prepričal sem se, da podjetje potrebuje dva "pa pisarn. Sproščeni sistem skupinskih pisarn za uredništva oziroma za ustvarjalni del podjetja in stroge celične pisarne za upravo, finance ter trženje. Nekatera uredništva so se prav tako izkazala za bolj kompa"bilna kot ostala.

PRIPRAVA NA TISK 14+1 DOGITALNA OBDELAVA FOTOGRAFIJ

TRŽ.

PRO.

DIS.

IT

90 M2

20 M2

20 M2

10 M2

KAD.

FIN.

UPR.

10 M2 50 M2 50 M2

4. NADSTROPJE CELIČNE PISARNE 300 M2

REDAKCIJE 250 M2

3. NADSTROPJE OPEN PLAN UREDITEV 300 M2

Ta diagram prikazuje različno organiziranost oddelkov v podjetju, za katerega se pripravlja projekt. Finance, uprava in distribucija so organizirani v klasičnem hierarhičnem sistemu. Pri redakcijah gre za sodobnejšo mrežno povezanost.

To pomeni, da oddelki potrebujejo različne "pe pisarn. Klasična celična ureditev ustreza prvi skupini, medtem ko druga skupina potrebuje več ustvarjalega naboja in nepredvidljivos".

Tudi delovni časi se med skupinama razlikujejo. Prva skupina deluje po urejenem delovnem času (npr. od 8h do 16h). Druga skupina ima bolj neurejen delovni urnik, ki je odvisen predvsem od dnevov izdaj revij. Oddelka tako morata bi" fizično ločena, saj v nasprotnem primeru lahko pride do trenj.

TISK

FOTO.

D.O.F.

LEKT.

100 M2

20 M2

60 M2

30 M2

2. NADSTROPJE CELIČNE PISARNE

STUDIO 60 M2

300 M2

REDAKCIJE 200 M2

1. NADSTROPJE OPEN PLAN UREDITEV 300 M2

9 FOTOGRAFIJA

AVTOMAGAZIN

KAD. SL.

4+1

1

PLAYBOY

5

5+1

DIR. EDICIJ

STORY MULTIMEDIJA

3+1

1

10 LEKTORIRANJE 6

LISA 2

IT 2

FINANCE 5+1

TISK, D.O.F., FOTGRAFIJA, LEKTORIRANJE:

500 M2

300 M2

AVLA, RECEPCIJA, SEJNA SOBA, SKUPNI PROSTORI 120 M2

KOLESARNICA 80 M2

UPRAVA

PROMOCIJA

PRITLIČJE 300 M2

3

3+1

LEA in NOVA

REDAKCIJE:

5+1 DISTRIBUCIJA

ELLE 4+1

COSMOPOLITAN

3

TRŽENJE 12+1

TRŽENJE, FINANCE, DISTR., PROM., KAD., IT, UPRAVA:

KLET

9+1 300 M2 KURILNICA, SKLADIŠČE

GARAŽA

50 M2

300 M2

350 M2

RECEPCIJA 2

Diagram prikazuje povezanost posameznih oddelkov. Razdalje med mehurčki prikazujejo delovno in programsko povezanost. Velikost mehurčkov ponazarja velikost oddelka v podjetju (številke pod imenom oddelka predstavljajo število zaposlenih na oddelku).

Na prvi pogled je jasno, da je redakcijski oddelek srce podjetja. Povezuje se tako z oddelki za "sk in fotografijo (oddelki, ki služijo redakcijam) kot tudi z upravnimi in finančnimi oddelki.

SERVISNI PROSTORI:

GARAŽA

250 M2

300 M2

S pomočjo števila zaposlenih in standardno priporočeno površino prostora na osebo sem dobil približne ocene potrebnih površin.

Upošteval sem tudi obvezne servisne prostore in garažo.

S temi prvimi ocenami sem lahko sestavil zadnji diagram, ki združi vse ostale diagrame in jih postavi v omejitve, ki jih postavlja velikost izbrane parcele.

Ta shema je končni rezultat organizacije dela in je oblikovala strukturo objekta. Omejitev na 300 kvadratnim metrov na etažo je določila velikost parcele in urbanis"čne smernice na lokaciji.

Gre za prikaz vseh nadstropij s kvadraturami okoli 300 kvadratnih metrov. Posamezni programi so umeščeni tako, da so določeni oddelki najbolje možno povezani (uredništva), medtem ko so drugi bolj izolirani (npr. finance). Debeline črnih linij prikazujejo povezovanje med oddelki (med uredništvi so povezave nepredvidljive zato so povezave prikazane kot oblak). Tisk, fotografija itd., so postavljeni med dve nadstropji uredništev in tako hitro dostopni vsem redakcijam.

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

23

7.3 POSKUS OPTIMIZACIJE PROSTORA Z DELJENJEM DELOVNIH POSTAJ

CELOTNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH

Še zadnji poskus op!mizacije dela in s tem prostora pa ni bil uspešen.

Hotel sem preveri!, če bi lahko več ljudi uporabljalo is! delovni prostor, saj delajo ob različnih časih. Pridobitek je v tem sistemu minimalen in ne odtehta vrednos! občutka, ki ga zaposlenemu daje njegov lasten ko!ček v podjetju.

Ideja je temeljila na tem, da nekatere revije izhajajo mesečno, druge tedensko, zato so njihovi dnevi izdaj revij razpršeni čez ves teden.

Prva pomanjkljivost je, da več kot pol podjetja dela ob rednih urah vsak delovni dan (oddelek za !sk, finance, upravo...). Ostanejo torej le še uredništva, kjer bi več delavcev lahko uporabljalo is! delovni prostor.

Po grafu, ki sem ga izdelal glede na dneve izdajanja revij, se izkaže, da so pridobitve minimalne.

Skupno število zaposlenih v redakcijah je 49. Največ odsotnih na delovnem mestu je 18. Najmanjše število odsotnih v redakcijah je 8.

Upošteva! moramo seveda le zadnje število.

Glede na to, da gre za podjetje z več kot sto zaposlenimi, bi bil pridobitek pri potencialnem deljenju delovnih postaj premajhen. V končnem projektu je tako na vsakega zaposlenega predvideno eno delovno mesto z delovno površino.

lisa story avtomagazin lea, nova playboy elle cosmopolitan

mul!medija: delajo redno vsak dan

Stolpci prikazujejo predvideno povprečno prisotnost na delovnem mestu. Prisotnot v redakcijah je pred izdajami večja in pade prve dni po izdaji.

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

24

9.0 KONCEPT OBJEKTA Glavna ideja objekta je, da je konstrukcijsko jedro prosojno (skeletno) in služi kot avla in prezračevalni prostor. Pisarniški prostori niso obremenjeni s konstrukcijskimi elemen" in se lahko kar najbolj prilagodijo potrebam uporabnikov.

KONSTRUKCIJA: Stransko skeletno jedro, ki zavetruje objekt. Sistem omogoča izvedbo medetažne konstrukcije, ki v notranjos" nima konstrukcijskim elementov. Skeletnost in prosojnost jedra pisarnam zagotavlja naravno svetlobo z vseh strani.

OVOJ: Ovoj služi objektu kot element zaščite. Različne plas" selek"vno šči"jo pred zunanjimi vplivi tako, da ne izničijo ugodnih dejavnikov (natančneje pojasnjeno v poglavju 14.3 FASADE IN VIZUALIZACIJE ZUNANJOSTI).

Ovoj deluje kot tančica, ki v obrisih razkriva notranjost.

Skeletno jedro je najkompleksnejši del konstrukcije, ki omogoča osvetljenost stavbe z vseh strani, njeno prezračevanje in hlajenje ter nenazadnje ustvarja impresiven notranji prostor.

KOMUNIKACIJE IN KOMUNIKACIJSKE MREŽE: Zaradi dimenzij parcele so zaposleni razporejeni v š"ri pisarniške etaže. V posamezni etaži so nameščeni sorodni programi, ki z manj sorodnimi komunicirajo preko ver"kalnih komunikacij.

Tovrstna delitev prepreči trenja nekompa"bilnih oddelkov in obenem dodatno poveže sorodne skupine. Ker je objekt razmeroma majhen, do odtujitev oddelkov ne bi smelo pri".

Prosojna južna fasada prepušča svetlobo tudi ponoči, ko s sencami orisuje strukturo notranjos".

Ustvarja mikaven učinek skrivnostnos", ki jo opazimo tudi v nekaterih revijah podjetja.

ZNAČAJ PROSTORA IN PRIMERNA OPREMA: Ta shema je odziv na predhodnjo. Etaže, kjer je komunikacija manj intenzivna in kjer zaposleni potrebujejo več zasebnos", so urejene v posamične in skupinske pisarne. Bolj impulzivna delovna okolja (redakcije) potrebujejo bolj sproščeno razmejevanje prostorov, ki le okvirno definira posamezna območja.

Struktura omogoča, da se sanitarna jedra prilagodijo ureditvi posamezne etaže. V delovni make" sem to ponazoril z zamaknjenimi jedri različnih oblik.

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

25

Shematski prerez prikazuje aplikacijo organizacijske sheme na objekt. Konstrukcija omogoča ureditev več #pov pisarniških okolij, ki jih potrebujejo oddelki podjetja. Z oranžno barvo so označene etaže s klasično celično ureditvijo, medtem ko rumena barva ozačuje odprto-prostorski koncept ureditve.

Konstrukcija objekta, kjer je jedro skeletno, omogoča prosto oblikovanje servisnih jeder v etažah. Tako so jedra del prostorske ureditve, ki najbolj ustreza določenemu oddelku.

Celične pisarne imajo poudarjeno strogost, medtem ko je open plan prostor še bolj pretočen.

Jedro objekta je torej prosojno oziroma skeletno. Prostornina tega volumna je tako izkoriščena za sistem naravnega prezračevanja. Jedro stoji na južni fasadi objekta, kjer jo segreva sonce. Naravni vzgon omogoča prezračevanje celotnega objekta. Gre za princip dimnika, kjer se vroč zrak dviga in v notranjost vleče svež in hladnejši zrak.

Sistem učinkuje najbolje, ko so temperaturne razlike velike.

Ker se z višino se veča vzgon in se povečuje učinkovitost naravnega prezračevanja, je zadnja etaža objekta namenjena skladiščenju, ki ne potrebuje enake količine svežega zraka kot prostori z zaposlenimi. Tako se poveča učinkovitost prezračevalnega sistema.

Konstrukcijsko je objekt z izjemo jedra zelo preprost, saj gre le za velike plošče, ki jih podpirajo stebri.

Glavna prednost prosojnega jedra, ki je obenem tudi nekakšen atrij, je osvetljenost objekta z vseh strani. Poleg tega pozicija atrija oziroma jedra na jugu preprečuje pregrevanje pisarn, saj se vroč zrak naravno odvaja.

Sanitarije niso omejene na pozicijo jedra, ampak se lahko prilagajajo tlorisu posamične etaže.

SHEMA PREČNEGA PREREZA: razporeditve različnih programov po etažah.

SHEMA VZDOLŽNEGA PREREZA: prikaz prezračevanja in odvajanja vročega zraka iz objekta ob črpanju svežega zraka v delovne prostore (rumene poščice: segret zrak, bele puščice: onesnažen zrak, modre puščice: svež zrak).

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

26

10.0 POVZETEK DELOVNEGA PROCESA DO RAZVOJA KONCEPTA

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

27

11.0 OPIS PROJEKTA IN TEHNIČNO POROČILO

SPLOŠNI OPIS: Tehnično poročilo obravnava poslovni objekt v Ljubljani. Stavba stoji na vogalu križišča Dunajske ceste in Turnerjeve ulice. V urbanis•čnem smislu je stavba del predvidene linije poslovnih objektov ob vpadnici.

Stavba stoji na š•rih parcelah, ki so bile za izvedbo projekta združene v eno. Obstoječa situacija na zemljišču je •pološko neustrezna. Na dveh parcelah stoji po ena enodružinska hiša. Glede na to, da gre za glavno vpadnico državne prestolnice, ki ima velik razvojni potencial, je takšen •p gradnje nevzdržen. Projekt namesto hiš predlaga srednje visok poslovni objekt, ki definira križišče Dunajske ceste in Turnerjeve ulice in nadaljuje že delno začrtano bodočo linijo razvoja tega odseka vpadnice.

Vzhodna stranica načrtovanega objekta stoji ob Dunajski ces• in je z njo vzporedna. V pritličju je stavba na tej strani maksimalno odprta oziroma prosojna in omogoča komunikacijo s pločnikom. V višjih etažah je izvedena dvojna fasada z ver•kalnimi senčili. Severna stranica je v celo• izvedena v steklu in se obrača na mali gozdiček skrajnem severu parcele. Zahodna stran objekta je nad pritličjem opremljena z ver•kalnimi senčili. Ta stran stavbe je namenjena predsem servisnim dejavnos•m, saj je najmanj izpostavljena. Tu stoji komunalni otok in klančina z dovozom v garažo. Južna stranica stavbe je najatrak•vnejši del objekta. Fasada je izvedena v tehnologiji profilnih stekel, za katerimi se izrisuje struktura objekta. Pred južno fasado je ploščad z zelenim otokom in pe•mi prezenta•vnimi parkirišči. Ploščad je del parcele, kjer je predvidena nova trasa Turnerjeve ulice zato tu gradnja objektov ni mogoča.

LOKACIJA IN DOSTOPNOST:

Intervencijski dostopnost do objekta je omogočen z vseh strani objekta: vzdolž Dunajske ceste, preko ploščadi na jugu objekta in preko ploščadi na severu objekta. Na zahodni stani objekta je naravnost speljana dovozna pot široka 3,5 m.

ODMIKI OD SOSEDNJIH OBJEKTOV: Objekt stoji samostojno ob drugi samostoječi nižji stavbi in enodružinskih hišah ter mestni vpadnici.

-na vzhodu je od najbližje stavbe oddaljen 42 m (vmes je Dunajska c.)

-na jugu meji na ploščad in Turnerjevo ulico; najbližjim objekt je oddaljen 29 m -na zahodu je od najbližje enodružinske hiše oddaljen 15 m, -na severu je najbližji objekt pošta, ki je oddaljena 16 m ODMIKI OBRAVNAVANEGA OBJEKTA OD PARCELNIH MEJ: -vzhodna stran: oddaljenost objekta do parcelne meje (218) 1,5 m -južna stran: oddaljenost objekta do parcelne meje (220) 13,6 m -zahodna stran: oddaljenost objekta do parcelne meje (221) 6,0 m -severna stran: oddaljenost objekta do parcelne meje (218) 9,7 m VHODI (DOSTOPI) V OBJEKT: Glavni vhod v stavbo je ob pločniku vzdolž Dunajske ceste. Na severni strani objekta je vhod v kolesarnico. Na jugu je občasni vhod, ki služi občasnim dogodkom na južni ploščadi pred objektom. Uvoz v garažo je s Turnerjeve ulice. Klančina do uvoza v garažo je speljana vzdolž zahodne stranice objekta (tudi uvoz v garažo je izveden na zahodni stranici).

ORIENTACIJA OBJEKTA: Objekt izpostavljene orientacije. Odziva se predvsem na dejstvo, da stoji na vogalu križišča in tako nagovarja tako vpadnico in ulico, ki se sekata pred njim.

Na jugu meji na ploščad pred Turnerjevo ulico. Vzhodno od stavbe teče Dunajska cesta, medtem ko na severu meji na manjši zeleni prostor in stavbo pošte. Na zahodu objekta je naselje enodružinskih hiš.

NAMEN: Gre za poslovni objekt, ki je oblikovan za potrebe založniškega podjetja Adria Media.

VSEBINA : V stavbi so pisarniški prostori, avla s skupnimi prostori, garaža in skladišče ter vrt na strehi.

foto: Urbinfo vir št. 13

Objekt se nahaja v Ljubljani, v četrtni skupnos• Bežigrad. Stoji na parcelah št. 218, 219, 220 in 221. Meje načrtovanega objekta so označene s črnim kvadratom.

ZASEDENOST IN KAPACITETA: Predvideno število uporabnikov je 120 (z manjšimi odstopanji). V primeru posebnih dogodkov na ploščadi pred objektom je lahko število ljudi v pritličju večje kot običajno. V tem primeru se uporabi tudi občasni vhod na južni stranici.

OBLIKOVNA ZASNOVA: Gre za preprost kubus, ki se na vsaki stranici drugače odziva na okolico.

Glavni volumen je ovit v več slojev, ki imajo različne stopnje prosojnos•.

KOMUNIKACIJE: V objektu so v vseh etažah z izjemo strehe na voljo tako stopnice kot dvigalo. Dostop na streho zagotavljajo ločene stopnice.

NAPELJAVE IN NAPRAVE: -elektroinštalacije: za razsvetljavo in moč so prilagojene namembnos• prostorov. Razvod in kabelske inštalacije je izveden pod tlaki.

-vodovod in kanalizacija: objekt ima zagotovljen priključek na vodovodno in kanalizacijsko omrežje.

-ogrevanje: v celotnem objektu je izveden sistem talnega gretja z izjemo podzemne garaže, pritličja in skladišča. Kotlovnica je v kle•.

-prezračevanje: vsi bivalni prostori so prezračevani naravno skozi okna. Atrij oziroma jedro na južni stranici objekta služi kot ver•kalni prezračenalnik skozi katerega se dviga onesnažen in vroč zrak iz pisarn.

Svež zrak v pisarne prihaja skozi okna. Poleg naravnega prezračevanja je izvedeno tudi cetralno mehansko prezračevanje (prezračevalna centrala je izvedena v petem nadstropju). Sanitarije imajo ločeno prezračevanje z vsrkom zraka.

-dvigalo: v objektu se nahaja dvigalo dimenzij 220 / 140 cm.

STRUKTURALNA ZASNOVA: Nosilna konstrukcija: -temelji: AB pasovni, (800 mm) -talna plošča: nosilni sloj: armirano betonska plošča (150 mm) -medetažna plošča in strešna plošča: sistem kovinskih gred (IPE 600) in Hi-Bond trapezna pločevina z nali•m betonom (130 mm) -zunanje stene: skeletna konstrukcija; kovinski stebri (HEB 300) Nenosilna konstrukcija: -predelne stene: suho-montažne, debelina 10 cm, mavčne plošče z vmesnim izolacijskim polnilom.

-predelne stene iz profilnih stekel: so pritrjena na standardna vodila proizvajalca in zagotavljajo delno zakritost redakcijskih oddelkov.

-strop: obešeni Armstrong perforiran kovinski akus•čni strop (konstrukcija: 50 mm, paneli: 19 mm.

-kri•na: sistem ravne strehe z naklonom 1% s hidroizolacijo nad termoizolacijo in gramoz za obtežbo in zaščito.

-stopnišče: izvedeno v jeklu; jekleni profili, ki so pritrjeni na primarno strukturo jedra nosijo pro• zdrsavanju obdelano pločevino.

Zavarovanje pred padcem zagotavljajo ver•kalne lamele z razmaki 10 cm. Ob stopnišču so izvedena vodila na višini 1m.

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

28

OBLOGE IN OBDELAVE: Tla v garaži (klet): - finalni tlak: epoksidni premaz (2 mm) - izravnalni sloj: mikroarmiran betonski estrih (100 mm) - vezni sloj: cementni obrizg (1 mm) Tla v kurilnici in večnamenskem skladišču (klet): - finalni tlak: keramične ploščice (7 mm) - izravnalni sloj: mikroarmiran betonski estrih (100 mm) - vezni sloj: cementni obrizg (1 mm) Tla v avli (pritličje): - finalna obloga: svetlosiv epoksi samorazlivni tlak (2 mm) - izravnalni sloj: mikroarmirani betonski estrih (100 mm) - ločilni sloj: PE folija (0,15 mm) - toplotna izolacija: ekstrudiran polis$ren (50 mm) Tla v sejni sobi (pritličje): - finalni tlak: sinte$čna preproga - I$son (3 mm) - mikroarmirani betonski estrih (100 mm) - ločilni sloj: PE folija (0,15 mm) - toplotna izolacija: ekstrudiran polis$ren (50 mm) Tla v garderobi in sanitarijah (pritličje): - finalni tlak: keramične ploščice (7 mm) - mikroarmirani betonski estrih (100 mm) - ločilni sloj: PE folija (0,15 mm) - toplotna izolacija: ekstrudiran polis$ren (50 mm)

Tla v sanitarijah in v tehničnem prostoru v nadstropjih: - finalni tlak: keramične ploščice (7 mm) - izravnalni sloj: mikroarmirani betonski estrih s talnim gretjem (70 mm) - akus$čna izolacija (za udarni zvok): ekspandirani polipropilen (2 mm) Stene v kle$: konstrukcijski beton z zašćčitnim premazom Stene v sanitarijah: - finalna obloga: keramične ploščice (7 mm) Obloga stranic parapetov: - finalna obloga: dvojna mavčna plošča (5 mm) Streha: - lesene terase in lesena obloga po notranjem obodu parapeta Fasade: - jug: zunanja in notranja finalna obloga: motno profilno steklo Kopilit (7 mm) z vmesno transparentno izolacijo iz steklenih vlaken (50 mm) - sever: enokrilno okno: odpiranje navznoter (del oken se ne odpira), kaljeno steklo, izola$vno, podkonstrukcija pritrjena na jeklene kotnike - vzhod: Trimo panel obojestransko obdan s pločevino (170 mm), horizontalna pločevinasta senčila, pro$hrupna zaščita: steklena zavesa (kaljeno steklo). Fasada ima nosilno konstrukcijo iz jeklenih profilov: pritrditev je izvedena na nosilce IPE 600 preko termalne prekinitve (Schock element).

- zahod: izvedba je iden$čna kot na vzhodu, le da tu ni steklene zavese

Tla na hodnikih, skupnih prostorih v nadstropjih, fotostudiju in skladišču: - finalna obloga: svetlosiv epoksi samorazlivni tlak (2 mm) - mikroarmirani betonski estrih s talnim gretjem (70 mm) - akus$čna izolacija (za udarni zvok): ekspandirani polipropilen (2 mm) Tla v pisarnah redakcij: - finalni tlak: sinte$čna preproga - I$son (3 mm) - izravnalni sloj: mikroarmirani betonski estrih s talnim gretjem (70 mm) - akus$čna izolacija (za udarni zvok): ekspandirani polipropilen (2 mm) Tla v pisarnah 2. in 4. nadstropja (uprava, finance, lektoriranje...): - finalni tlak: parket, jesen, 8 mm - izravnalni sloj: mikroarmirani betonski estrih s talnim gretjem (70 mm) - akus$čna izolacija (za udarni zvok): ekspandirani polipropilen (2 mm)

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

29

POVRŠINE:

2. NADSTROPJE:

skupna bruto etažna površina: 2642.15 m2

2N01_fotografski oddelek: 25.55 m2 2N02_digitalna obdelava fotografij: 66.60 m2 2N03_oddelek DTP: 92.55 m2 2N04_pisarna print managerja: 11.45 m2 2N05_oddelek za lektoriranje: 41.30 m2 2N06_u•lity: 1.75 m2 2N07_sanitarije: 15.60 m2 2N08_komunikacijske in družabne površine 59.10 m2 2N09_stopnišče v jedru: 23.55 m2 bruto etažna površina: 356.10 m2, neto etažna površina: 337.35 m2

skupna neto etažna površina: 2474.60 m2

površina parcele: 1410 m2 površina strehe: 448.45 m2 skupna površina zunanjih površin (uporabnih): 868.55 m2

3. NADSTROPJE:

KLET: K01_garaža: 317.15 m2 K02_začasno spravilo odpadkov, večnamensko skladišče: 24.45 m2 K03_kotlovnica: 24.45 m2 K04_stopnišče: 24.45 m2 bruto etažna površina: 427.90 m2, neto etažna površina: 390.35 m2 PRITLIČJE: P01_sejna soba in prostor za druženje in obedovanje: 39.15 m2 P02_kolesarnica: 52.25 m2 P03_recepcija: 17.65 m2 P04_garderoba: 21.25 m2 P05_kopalnica: 3.50 m2 P06_avla, skupni prostori in komunikacijske površine: 183.70 m2 P07_stopnišče: 24.55 m2 P08_nedostopno območje skeletnega jedra:58.00 m2 bruto etažna površina: 434.25 m2, neto etažna površina: 395.10 m2 1. NADSTROPJE: 1N01_redakcija revije playboy: 38.50 m2 1N02_pisarna urednika revije playboy: 10.35 m2 1N03_pisarna urednika revije avtomagazin: 7.45 m2 1N04_redakcija revije avtomagazin: 41.00 m2 1N05_redakcija mul•medija:48.25 m2 1N06_fotografski studio: 48.75 m2 1N07_garderoba: 7.70 m2 1N08_komunikacijske in družabne površine 121.10 m2 1N09_stopnišče v jedru: 23.55 m2 bruto etažna površina: 356.10 m2, neto etažna površina: 336.35 m

3N01_redakcija revije elle: 29.00 m2 3N02_pisarna urednice elle: 10.15 m2 3N03_pisarna uredniške dir. vseh edicij: 11.10 m2 3N04_redakcija revije story: 16.45 m2 3N05_pisarna urednic revij strory, lea in nova: 11.10 m2 3N06_redakcija revij lea in nova: 33.30 m2 3N07_redakcija revije cosmopolitan: 48.35 m2 3N08_pisarna urednice cosmopolitan:11.75 m2 3N09_WC:2.95 m2 3N10_komunikacijske in družabne površine ter redakciji lisa in sensa 129.25 m2 3N11_stopnišče v jedru:23.55 m2 bruto etažna površina: 356.10 m2, neto etažna površina: 336.50 m2

5. NADSTROPJE: 5N01_skladišče lea: 15.85 m2 5N02_skladišče story: 15.85 m2 5N03_skladišče nova: 15.85 m2 5N04_skladišče lisa: 15.85 m2 5N05_skladišče avtomagazin: 15.85 m2 5N06_skladišče trženja in financ: 15.85 m2 5N07_skladišče prodaje in distribucije: 15.85 m2 5N08_skladišče kadrovske službe in uprave: 19.95 m2 5N09_skladišče moje stanovanje: 12.80 m2 5N10_skladišče čarovnija okusa: 12.80 m2 5N11_skladišče cosmoplolitan: 12.80 m2 5N12_skladišče elle: 12.80 m2 5N13_skladišče playboy: 12.80 m2 5N14_stopnišče za streho: 5.95 m2 5N15_tehnični prostor: 27.70 m2 5N16_komunikacijske površine: 90.50 m2 5N17_stopnišče v jedru: 23.55 m2 bruto etažna površina: 356.10 m2, neto etažna površina: 342.85 m2 TERASE NA STREHI IN TEHNIČNI PROSTOR: S01_tehnični prostor za terase: 11.55 m2 T01_izhodna ploščad: 4.00 m2 T02_vzhodna ploščad: 16.00 m2 T03_čajna ploščad: 4.00 m2 T04_kopalna ploščad: 25.00 m2 T05_ploščad pod pergolo:16.00 m2 skupna površina teras: 65.00 m2

4. NADSTROPJE:

STREHA:

4N01_kadrovski oddelek: 15.40 m2 4N02_oddelek za prodajo, promocijo, naročnine in distribucijo: 33.25 m2 4N03_pisarna direktorja prodaje in marke•nga: 11.45 m2 4N04_pisarna direktorja trženja: 8.70 m2 4N05_oddelek za trženje: 62.20 m2 4N06_finančni oddelek: 26.50 m2 4N07_pisarna finančnega direktorja: 11.45 m 4N08_pisarna finančnega svetovalca: 10.35 m2 4N09_oddelek IT: 10.35 m2 4N10_pisarna lastnika podjetja: 19.95 m2 4N11_sanitarije: 15.60 m2 4N12_komunikacijske in družabne površine ter tajništvo uprave: 84.90 m2 4N13_stopnišče v jedru: 23.55 m2 bruto etažna površina: 356.10 m2, neto etažna površina: 336.10 m2

s prodcem prekita streha: 324.10 m2 trapezna pločevina: 127.75 m2 ostale površine: 39.80 m2 skupna površina: 448.45 m2 opomba: terase in cvetlični lonci so vštete v prodnate površine ZUNANJIE POVRŠINE: Z01_sprednja ploščad: 332.40 m2 Z02_zeleni otok: 41.60 m2 Z03_zadnja ploščad: 75.40 m2 Z04_vmesno območje med stavbo in pločnikom: 30.30 m2 Z05_komunalni otok: 6.75 m2 Z06_dovoz v garažo: 120.60 m2 Z07_mala zelenica: 23.85 m2 Z08_velika zelenica z gozdičkom: 237.65 m2

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

30

12.0 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA OBJEKTA BETONSKA ZASNOVA KLETI

SIDRANJE JEKLENE KONSTRUKCIJE

PRENOS OBTEŽBE

Vkopani del objekta je izveden v armiranem betonu. Zaradi velikega razpona bi bila masivna AB plošča predebela, zato je vezana v brano.

Horizontalne obremenitve zemljine na kletne stene prevzemajo nanje pravokotne stene in plošča vezana v brano.

Jeklena konstrukcija je sidrana v 30 cm debele armirano betonske kletne stene. Jekleni stebri (HEB 300) imajo navarjen jeklen čevelj preko katerega so privijačeni na vbetonirano sidro. Jekleni sidrni vložki so vstavljeni v opaž in zali! skupaj s temeljem, ki je v tem primeru tudi stena kle!.

Sidranje preprečuje horizontalne pomike, dvigovanje konstrukcije in prenaša osne sile s stebra na temelj.

Glavnina koristne obtežbe se prenaša prek horizontalnih prostoležečih nosilcev (IPN 600) na stebre (HEB 300) in nato na temelje. Grede so položene na stebre in nanje dodatno privijačene (del grede nad in pod stebrom je ojačan).

Grede IPN 600 so v srednji tretjini razpona perforirane (premer perforacije je 100 mm). Perforacije dovoljujejo razvod inštalacijskih vodov, ki tako ne povečajo debeline stropov.

AK

stike gred in +/- 0.00 m

AB plošča 150 mm brana 550 mm

steber (HEB 300)

glavni nosilec (IPN 600)

navarjen jeklen čevelj jekleni sidrni vložki

ojačan del nosilca, ki je privijačen na steber steber (HEB 300)

- 3.15 m

Plošča vezana v brano:

M 1:50

Sidranje stebra: detail

navarjen jeklen čevelj jekleni sidrni vložki S!k glavnega nosilca s stebrom: detail M 1:50

AK M 1:50

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

31

SKELETNO JEDRO OBJEKTA

ZAVETROVANJE GLAVNIH NOSILCEV

PREPREČITEV TORZIJE

Posebnost konstrukcijske zasnove je skeletno kovinsko jedro. Gre za škatlasto konstrukcijo, ki je diagonalno zavetrovana s kabli.

Ta togi del stavbe preprečuje premike objekta v primeru močnih horizontalnih obremenitev.

Grede in stebri so členkasto spojeni (privijačeni) in zavetrovani po diagonali z jeklenimi kabli.

Uklon glavnih horizontalnih nosilcev preprečujejo medetažne plošče.

Uporabljena je Hi-Bond trapezna pločevina (višina 75 mm) z 50 do 70 mm debelo plastjo litega betona. Ker gre za sovprežno konstrukcijo, plošča prevzame tudi del tlakov glavne grede.

Ker je jedro postavljeno izrazito na rob objekta, lahko ob večjih horizontalnih obremenitvah pride do torzije.

Diagonali na hrbtni strani objekta preprečujeta zasuk stavbe v primeru potresa ali močnega vetra.

PISARNE nosilec (HEB 300)

+ 7.40 m

vijačen spoj stebrov in gred steber (HEB 300) kabli privijačeni na stike gred in stebrov

Osnovna celica jedra: detail

nosilec (HEB 300)

liti beton z armaturo Hi-Bond trapezna pločevina navarjeni jekleni zatiči nosilec (IPN 600)

M 1:50

Izvedba medetažnih plošč: detail

steber (HEB 300) kabli privijačeni na stike gred in stebrov

M 1:50

PISARNE Zavetrovanje na hrbtni strani objekta: detail

M 1:50

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

32

vertikalno in horizontalno diagonalno in gredami (HEB 300) skeletno konstrukcijsko jedro objekta

steber (HEB 300): stoji na h. nosilcu (IPN 600),

jekleni kabli, ki zavetrujejo konstrukcijo jedra so pritrjeni na stik stebra (HEB 300) in grede (HEB 300)

(IPN 600)

glavni horizontalni kovinski nosilec (IPN 600): nosilec je postavljen na steber (HEB 300) in je greda (HEB 300)

saj na njih stojijo stebri

greda (HEB 300)

steber (HEB 300) (IPN 600) steber (HEB 300)

ki je sidran v AB steno z jeklenimi sidrnimi

VIZUALIZACIJA KONSTRUKCIJE

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

33

13.0 URBANISTIČNI NAČRTI OZIROMA SITUACIJA

Merili : 1:1000 in 1:500 - SITUACIJA 1:1000 Ta načrt prikazuje širšo okolico, ki vpliva na samo pozicijo novega objekta. Glavni dejavniki so zazidalne meja oziroma linije. Zazidalno mejo določa Občinski prostorski načrt Občine Ljubljana, medtem ko sem na južni strani zazidalno linijo določil glede na objekt na nasprotni strani Dunaske ceste. Objekta skupaj definirata križišče in poudarjata stranski ulici.

OPN mol pred objektom predvideva tudi novo traso ulice, zato na tem območju gradnja ni mogoča.

Označena sta tudi obstoječi enodružinski hiši na mestu načrtovanega objekta.

SITUACIJA 1:500 Načrt definira parcelne meje in oddaljenost objekta od le-teh. Prikazane so dimenzije objekta in ozelenjenost parcele.

Faktor zazidanos• je 34 %, kar je manj od 50 %, ki jih dopušča prostorski načrt.

SITUACIJSKA PREREZA 1:500 Prikaz višine okoliških objektov in naklonov terena.

POGLED NA STAVBO VZDOLŽ DUNAJSKE CESTE Vizualizacija načrtovane stavbe, ki definira vogal križišča Dunajske ceste in Turnerjeve ulice.

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

34

P+1

P+1

SMERNICE:

P+1

P+2

-gradbena linija oziroma meja od Dunajski cesti definira pozicijo vzhodnega roba novega objekta.

P+1

Gradbena linija oziroma meja

P+1 P+1

P+1

P+1

DUNAJSKA CESTA

P+1

-predvidena nova trasa Turnerjeve ulice ne gradnje novih objektov na

P+11 P+1 P+1

objektov je omejena na 25 m, kar pomeni, da bo novega objekta podobna kot

P+1

P+1

-nadaljevanje gradbene linije ob Kadilnikovi ulici oziroma linije, ki jo stavba Dunajski vogal.

P+1

P+1 objekt 1 P+1

P+1 + 25.0 m

+/- 0.0 m

NOVI OBJEKT P+5

+ 22.0 m

DUNAJSKI VOGAL P+6

P+2

P+1 Nadaljevanje gradbene linije KADILNIKOVA ULICA

Turnerjeve ulice P+1 objekt 2

TURNERJEVA ULICA

P+1

P+1

P+1

P+1

P+1

P+1 P+2

DUNAJSKA CESTA

Gradbena linija oziroma meja

P+1

P+1 P+0 P+1 P+1

P+0

P+0

P+0

P+11

SITUACIJA P+11

MERILO 1:1000

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

35

2

P+1

P+1

P+1 +10.0 m

OPN MOL:

osrednja dejavnosti ustreza pogojem).

P+1

-predpisan tip objekta je visoka stavba (objekt ustreza pogojem)

P+1

P+1

centralnih program

-FZ-faktor zazidanosti ne sme 50% (FZ na parceli kjer stoji objekt je 32%, kar ustreza pogoju).

P+11

-FZP-faktor zelenih za nestanovanjske stavbe mora biti najmanj 20% (FZP na parceli kjer stoji objekt je 21%, kar ustreza pogoju).

P+1 Parcelna meja DUNAJSKA CESTA

9,7

9,7

P+1

1

Vhod v kolesarnico 6,6

1,4

- 3.2 m

stavb: ob Dunajski cesti do 25 m objekta je 25 m in tako ustreza danemu

1

pogoju).

+/- 0.0 m +/- 0.0 m 19,6

+ 22.0 m

+9.5 m

DUNAJSKI VOGAL P+6

P+1 Glavni vhod 1,6

1,7

6

P+1

22,9

5,1

13,6

13,6

dogodke Komunalni prostor

KADILNIKOVA ULICA +/- 0.0 m

P+1

30

TURNERJEVA ULICA

P+1

Zeleni otok

P+1

P+1

P+2

P+1

+12.0 m

2

SITUACIJA

P+0

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

DR.

P+0

MERILO 1:500

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

36

4,2

4,4

24

NOVI OBJEKT

15,8

18,5

3

DUNAJSKA CESTA DUNAJSKIM VOGALOM

+25.0 m +24.0 m +22.0 m

PISARNE

+12.0 m PISARNE

+9.0 m

+9.5 m PISARNE

PISARNE

+/- 0.0 m

AVLA

+/- 0.0 m

- 3.2 m

TURNERJEVA ULICA

13,9

3

19,6

9,7

NOVI OBJEKT

6,5

Dovoz sosednjega objekta

10,8

NOVIM OBJEKTOM

+24.0 m

PISARNE

+12.0 m PISARNE

+10.0 m +8.0 m

PISARNE

+7.0 m

PISARNE

+/- 0.00 m

AVLA

-1.6 m

PREREZ 1-1 PREREZ 2-2 MERILO 1:500

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

37

pogled pro! severu vzdolž Dunajske ceste

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

38

14.0 ARHITEKTURNI NAČRTI 14.1 TLORISI IN VIZUALIZACIJE NOTRANJOSTI Merilo : 1:100 AVTOMAGAZIN

MULTIMEDIJA

PLAYBOY

-KLETNA ETAŽA Klet je namenjena predvsem za parkirišče. Del pod jedrom je namenjen stopnišču, kotlovnici in večnamenskemu skladišču. Dovoz je izveden ob zahodnem robu objekta, kjer je zemljina na najnižji ko#.

Je edini del konstrukcije, ki je v izveden v armiranem betonu.

FOTO STUDIO

UREDITVENA SHEMA 1. NADSTROPJA

PRIPRAVA NA TISK

-PRVO NADSTROPJE Prostori redakcij Playboya, Avtomagazina in Mul#medije ter foto studia zahtevajo dinamično delovno okolje. Ker so spontani s#ki med ljudmi v ustvarjalnih poklicih zaželjeni, je prostor oblikovan pretočno. Izjema so foto studio in pisarni urednikov.

LEKTORIRANJE

DOGITALNA OBDELAVA FOTOGRAFIJ

FOTOGRAFIJA

UREDITVENA SHEMA 2. NADSTROPJA

LEA in NOVA

STORY

LISA

SENSA

1

ELLE

UREDITVENA SHEMA 3. NADSTROPJA

DIR.

TRŽENJE

FINANCE

DIR. DIR.

DIR.

TAJNIŠTVO

IT

PROMOCIJA IN LASTNIK

DISTRIBUCIJA

-DRUGO NADSTROPJE Tu so nastanjene strukture, ki tesno sodelujejo z redakcijami v prvem in drugem nadstropju. Gre za vrste del, ki zahtevajo predvsem zbrano delo in ne toliko ustvarjalnos# in spontanos#. Tem oblikam dela najbolj ustrezajo skupinske pisarne.

-TRETJE NADSTROPJE Ta etaža je namenjena izključno redakcijam (Elle, Story, Nova, Lea, Cosmopolitan...). Prostorske potrebe so enake kot v prvem nadstropju.

Redakcije, ki so si vsebinsko ali drugače blizu, so druga ob drugi.

COSMOPOLITAN

DIR. EDICIJ

-PRITLIČJE Glavna funkcija pritličja je seveda prehod iz ulice v pisarne. Iz tega razloga prostor ni v celo# ogrevan oziroma klima#ziran. Toplotne inštalacije so namenjene le recepciji, sejni sobi in sanitarijam, ki se lahko zaprejo pred bolj izpostavljenimi prostori avle, kolesarnice in večnamenskega prostora.

KADROV. SL.

UREDITVENA SHEMA 4. NADSTROPJA

-ČETRTO NADSTROPJE V tem nadstropju so strukture, ki potrebujejo posamične in skupne pisarne. Gre za klasično celično ureditev pisarn.

-PETO NADSTROPJE Zadnja etaža je namenjena skladiščem in ven#lacijski centrali. Ta prostor je najbolj izpostavljen zunanjim vplivom in najmanj primeren za delo.

-STREHA Na ravni strehi je urejen vrt s tematskimi ploščadmi in nizkim zelenjem v drevesnih kori#h.

-VIZUALIZACIJE NOTRANJOSTI Prikaz skupnih prostorov in ovoja sejne sobe v pritličju ter tretjega nadstropja s prostori redakcij.

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

39

4

1K

7

2K

A

1

C 317.15 m2 (siv ksilolitni tlak)

5

K03_kotlovnica: 4,81

3,5

2,5

2,5

2,5

2,5

2,5

2,5

3,4

5

24.45 m2 (siv ksilolitni tlak)

427.90 m2

390.35 m2

BK siv ksilolitni tlak

asfalt

317.15 m2

- 3.30 m

- 3.15 m

15,3

22,2 11,1

11,1 5,55

5,55

5,55

5

5,3

5,55

C

19

C AK 2,05

2,2

3

1,4

2,5

2,5

2,5

2,5

2,4 1,2

5

B

5,55

1,55

0,3

5,15

2,5

2,5

1

1,95

1,6

1,61

5

3,2

dvigalo

0,3

1,55

5,55

B

B

LEGENDA GRADIV:

jeklo 2,08 10 11 12 13 14 15 16 17 18

K03_KOTLOVNICA

armirani beton 1,6

1,55

18x18.5/26 0,2

3,4

3,4

3,7

7

6

5

4 3

2 1 7,1

- 3.20 m

1,6

7,1

8

teren

24.45 m2 - 3.15 m

- 3.20 m 9

toplotna izolacija

siv ksilolitni tlak 24.45 m2

24.45 m2

predelne stene 7,1

A

TLORIS KLETI

A

MERILO 1:100

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

C. DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

40

meja parcele

DUNAJSKA CESTA

4,57

9,72

8,29

Z08_VELIKA ZELENICA metlan beton 75.40 m2 237.65 m2

A

- 0.05 m

23,93 22,86

0,33

1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

0,55

1,2

1,2

1,3

1,2

1,3

1,18

1,22

1,2

1,3

1,2

0,33 0,18

0,51

3,39

5,76

P01_sejna soba in prostor za

1,99 1,69

11,42

1,13 1,09

1,13

0,3

VHOD V KOLESARNICO

39.15 m2 (preproga)

mali bar

4,41

P02_kolesarnica: 52.25 m2 (svetlosiv epoksidni tlak) 1,53

P03_recepcija: 17.65 m2 (preproga) P04_garderoba:

1,53

P05_kopalnica:

P02_KOLESARNICA (35 koles)

P06_avla, skupni prostori in

svetlosiv epoksidni samorazlivni tlak 52.25 m2

1,53

2,82

183.70 m2 (svetlosiv epoksidni tlak)

24.55 m2 (svetlosiv epoksidni tlak na nivoju avle in kovina na stopnicah)

P01_SEJNA SOBA IN PROSTOR ZA

preproga 17.65 m2

preproga 39.15 m2

C

19,62

P05_KOPALNICA 3,71

3.50 m2

3,96

1,53

+/- 0.00 m

434.25 m2

395.10 m2

+/- 0.00 m

- 3.30 m 1

19,11

P03_RECEPCIJA 1

C

asfalt 120.60 m2

15

stena s prezentacijsko grafiko

1,53

15,3

9,1

1,53

skeletnega jedra: 58.00 m2 (svetlosiv epoksidni tlak)

P04_GARDEROBA 1,2

temnosiv epoksidni tlak 21.25 m2

0

2,05

1,4

2,2

3

1,53

4,6

Z07_MALA ZELENICA

3,09

1,3

5,2

4,79

dvigalo

1

P06_AVLA, SKUPNI PROSTORI

1,43

1,2

1,33

TABELA ZUNANJIH 23.85 m2

GLAVNI VHOD

asfalt

svetlosiv epoksidni samorazlivni tlak 183.70 m2

B

332.40 m2 (metlan beton) Z02_zeleni otok: 41.60 m2 (pran beton)

1,4

B

1,33

1,61

+/- 0.00 m

- 0.05 m

0,3

75.40 m2 (pran beton)

2,08

asfalt)

SKELETNEGA JEDRA (JEKLENE DIAGONALE) svetlosiv epoksidni samorazlivni tlak 23.55 m2

9

8

7

6

5

4 3

2 1

1,5

- 1.48 m +/- 0.00 m

Z05_komunalni otok: 6.75 m2 (asfalt)

MED STAVBO 4,13

svetlosiv epoksidni samorazlivni tlak 23.55 m2

3,4

0,2

3,4

18x18.5/26

Z04_VMESNO

3,7

10 11 12 13 14 15 16 17 18

1,6

1,55

120.60 m2 (asfalt)

in asfalt

Z07_mala zelenica: 23.85 m2

+/- 0.00 m 0,54

20x18.5/26

0,94

Z08_velika zelenica z

1,48 1,16

237.65 m2

0,13

0,3

1,16

asfalt

3,7

3,7

3,7

3,7

3,7

3,7

22,2 0,3

3,4

0,3

3,4

0,3

3,4

0,3

3,4

0,3

3,4

0,3

3,4

0,3

metlan beton 332.40 m2

PARKIRIRNA MESTA

2,5

16,73

2,5

13,5

2,5

- 0.05 m

A

2,5

22,77

Z02_ZELENI OTOK

4,35

pran beton 41.60 m2

Z05_ KOMUNALNI OTOK

- 0.05 m

LEGENDA GRADIV: 2,5

asfalt 6.75 m2

jeklo

- 0.25 m 0,3

3,2

1,65

0,27

23,09

4,58

toplotna izolacija profilna stekla

meja parcele

predelne stene

2,79

svetlobnih signalov, ki urejajo promet

TURNERJEVA ULICA

MERILO 1:100

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

41

2

3

4

5

6

A

1

7

23,93 0,51

22,86 1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

0,55 1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

0,33

1N05_REDAKCIJA MULTIMEDIJA

preproga 7.45 m2 + 3.70 m

preproga 41.00 m2

svetlosiv epoksidni samorazlivni tlak 48.25 m2

1N01_redakcija revije playboy: 38.50 m2 (preproga) 1N02_pisarna urednika revije playboy: 10.35 m2 (temnosiv epoksidni tlak) 1N03_pisarna urednika revije avtomagazin: 7.45 m2 (temnosiv epoksidni tlak)

1,53

1,53

4,72

1,53

3,5

1,53

1N04_REDAKCIJA AVTOMAGAZIN

2,46

1N03_PISARNA UREDNIKA AVTOMAGAZINA

1,53

0,3

C

0,46

0,18

0,33

1,53

1N04_redakcija revije avtomagazin: 41.00 m2 (preproga)

1,53

svetlosiv epoksidni samorazlivni tlak 121.10 m2

1N06_fotografski studio: 48.75 m2 (temnosiv epoksidni tlak) 1N07_garderoba:

1,53

preproga 10.35 m2 + 3.70 m

1,53

1N08_KOMUNIKACIJSKE IN

2,95

1N02_PISARNA UREDNIKA PLAYBOYA

1N05_redakcija multimedija: 48.25 m2 (svetlosiv epoksidni tlak)

+ 3.70 m

1,53

23.55 m2 (industrijska

19,62

C 4,45

8,8

0,3

0,18

dvigalo

2,69

1,3

1,48

1,53

0,9

1

1,53

1,53

2,2

3

+ 3.70 m

336.35 m2

1,53

1,4

2

7.70 m2

preproga 38.50 m2

356.10 m2

1N07_GARDEROBA

2,05

1N01_REDAKCIJA PLAYBOY

1,9

1,53

6,45

1,53

0,3

1,53

+ 3.70 m

C

121.10 m2 (svetlosiv epoksidni tlak)

19,83

temnosiv epoksidni samorazlivni tlak 48.75 m2

15

1N06_FOTOGRAFSKI STUDIO

1N08_komunikacijske in

1,53

studijsko ozadje

15,3

5,69

1,53

3,49

B

1,2

B

LEGENDA GRADIV:

2,34 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

toplotna izolacija

20x18.5/26

6

5

4

3

2 1

4,23

3,4

predelne stene

1,53

7

3,7

0,2 8

+ 3.70 m

1,5

3,2

+ 1.85 m

1,53

profilna stekla 23.55 m2

10 9

jeklo

3,41 1,5

1,2

1,53

0,3

B

0,13

0,3

A 3,7

3,7

3,7

3,7

3,7

3,7

22,2 0,3

3,4

0,3

0,56

3,4

0,3

3,4

0,3

3,4

0,3

3,4

22,77

3,4

0,3 0,6

23,93

TLORIS PRVEGA NADSTROPJA MERILO 1:100

A UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

0,3

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

42

2

3

4

5

6

A

1

7

23,93 0,51

22,86 1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

0,55 1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

0,33

2N01_fotografski oddelek: 25.55 m2 (parket) 2N02_digitalna obdelava fotografij: 66.60 m2 (parket)

1,53

3,27

1,53

parket 11.45 m2 + 7.40 m

1,53

2N04_PISARNA PRINT MANAGERJA

0,46

C

0,3

0,18

0,33

1,53

2N03_oddelek DTP: 92.55 m2 (svetlosiv epoksidni tlak)

12,09

3,5

2N05_ODDELEK ZA LEKTORIRANJE

svetlosiv epoksidni samorazlivni tlak 92.55 m2 + 7.40 m

parket 41.30 m2 + 7.40 m

2N05_oddelek za lektoriranje: 41.30 m2 (parket) 2N06_utility: 1,53

2N03_ODDELEK DTP (priprava na tisk)

2N07_sanitarije:

1,53

10,9

6,11

1,53

7,66

1,53

2N04_pisarna print managerja: 11.45 m2 (parket)

1,53

2N08_komunikacijske in

1,53

59.10 m2 (svetlosiv epoksidni tlak)

1,1

1.75 m2 1,9 + 7.40 m

2,4 3,6 0,8

2,34

1,53

15

C

2,86

337.35 m2

1,6 1,53

2,05

2N07_SANITARIJE 1,7

3

1,53

1,4

15.60 m2

dvigalo 1,53

2,2

+ 7.40 m

1,2

1

1,53

0,93

2N01_FOTOGRAFSKI ODDELEK

kuhinja

4,18

parket 25.55 m2

1,53

356.10 m2

1,53

1,1

1,13

6,11

2N06_UTILITY

19,62

0,57

parket 66.60 m2 + 7.40 m

11,78

C

svetlosiv epoksidni samorazlivni tlak 59.10 m2 + 7.40 m

19,83

1,4

2N02_DIGITALNA OBDELAVA FOTOGRAFIJ

1,53

15,3

23.55 m2 (industrijska

2N08_KOMUNIKACIJSKE IN

1,49

1,53

+ 7.40 m

B

1,2

B

LEGENDA GRADIV:

2,34 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

toplotna izolacija

20x18.5/26

6

5

4

3

2 1

4,23

3,4

predelne stene

1,53

7

3,7

0,2 8

+ 7.40 m

1,5

3,2

+ 5.55 m

1,53

profilna stekla 23.55 m2

10 9

jeklo

3,41 1,5

1,2

1,53

0,3

B

0,13

0,3

A 3,7

3,7

3,7

3,7

3,7

3,7

22,2 0,3

3,4

0,3

0,56

3,4

0,3

3,4

0,3

3,4

0,3

3,4

22,77

3,4

0,3 0,6

23,93

TLORIS DRUGEGA NADSTROPJA MERILO 1:100

A UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

0,3

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

43

2

3

4

5

6

A

1

7

23,93 0,51

22,86 1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

0,55 1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

0,33

3N06_REDAKCIJA REVIJ LEA IN NOVA

preproga 10.75 m2

preproga 33.30 m2 4,48

5,34

3N01_redakcija revije elle: 29.00 m2 (preproga) 3N02_pisarna urednice elle: 10.15 m2 (temnosiv epoksidni tlak)

8,29

vseh edicij: 11.10 m2 (temnosiv epoksidni tlak)

1,53

4,65

1,53

+ 11.10 m

4,81

+ 11.10 m

REDAKCIJA SENSA

3,29

3,5

REDAKCIJA LISA

1,53

3N05_PISARNA UREDNIC REVIJ STORY, LEA IN NOVA

preproga 16.45 m2

2,45

3N04_REDAKCIJA REVIJE STORY

1,53

0,3

C

0,46

0,18

0,33

1,53

3N04_redakcija revije story: 16.45 m2 (preproga)

+ 11.1 m

1,53

svetlosiv epoksidni samorazlivni tlak 129.25 m2 1,53

3N08_pisarna urednice cosmopolitan: 11.75 m2 (temnosiv epoksidni tlak)

6,45

3,29

4,61

1,1

3,29

1,53

15

2,66

preproga 3

3N01_REDAKCIJA REVIJE ELLE preproga 29.00 m2

1,53

356.10 m2

dvigalo

336.50 m2 1,53

2,2

3N09_WC

23.55 m2 (industrijska

1,53

1,4

+ 11.10 m

redakciji lisa in sensa 129.25 m2 (svetlosiv epoksidni tlak)

1,53

2,05 + 11.10 m

3N10_komunikacijske in

19,83

C

preproga 11.75 m2 + 11.10 m

19,62

2,95

+ 11.10 m

3N08_PISARNA UREDNICE REVIJE COSMOPOLITAN

1,53

preproga 10.15 m2 + 11.10 m

preproga 48.35 m2

3N09_WC:

1,53

3N07_REDAKCIJA REVIJE COSMOPOLITAN

4,8

3N02_PISARNA UREDNICE REVIJE ELLE

15,3

4,48

3,5

C

3N07_redakcija revije cosmopolitan: 48.35 m2 (preproga)

REDAKCIJI LISA IN SENSA

2,95

+ 11.10 m

1,53

3N10_KOMUNIKACIJSKE IN

DIREKTORICE VSEH EDICIJ preproga 10.35 m2

3N06_redakcija revij lea in nova: 33.30 m2 (preproga)

1,53

2,95

1,53

3N05_pisarna urednic revij strory, lea in nova: 11.10 m2 (temnosiv epoksidni tlak)

1,48

1,53

1

1,53

1,2

4,18

B

B

1,2

4,18

2.95 m2

LEGENDA GRADIV:

2,34 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

toplotna izolacija

20x18.5/26

6

5

4

3

2 1

4,23

3,4

predelne stene

1,53

7

3,7

0,2 8

+ 11.10 m

1,5

3,2

+ 9.25 m

1,53

profilna stekla 23.55 m2

10 9

jeklo

3,41 1,5

1,2

1,53

0,3

B

0,13

0,3

A 3,7

3,7

3,7

3,7

3,7

3,7

22,2 0,3

3,4

0,3

0,56

3,4

0,3

3,4

0,3

3,4

0,3

3,4

22,77

3,4

0,3 0,6

23,93

TLORIS TRETJEGA NADSTROPJA MERILO 1:100

A UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

0,3

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

44

2

3

4

5

6

A

1

7

23,93 0,51

22,86 1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

0,55 1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

0,33

4,69

11

3,5

3,9

+ 14.80 m

4N07_PISARNA parket 26.50 m2

DIREKTORJA parket 11.45 m2

+ 14.80 m

4N03_pisarna direktorja prodaje in marketinga: 11.45 m2 (parket)

+ 14.80 m

4N08_PISARNA

parket 10.35 m2

26.50 m2 (parket) 1,53

2,95

+ 14.80 m

direktorja: 11.45 m2 (parket)

1,53

parket 9.95 m2

62.20 m2 (parket)

1,53

SVETOVALCA

4N03_PISARNA DIREKTORJA PRODAJE IN MARKETINGA

8.70 m2 (parket)

1,53

5,72

+ 14.80 m

1,53

4N05_ODDELEK parket 62.20 m2

parket 8.70 m2

4N02_oddelek za prodajo, distribucijo: 33.25 m2 (parket)

1,53

4N04_PISARNA DIREKTORJA

4N01_kadrovski oddelek: 15.40 m2 (parket)

1,53

2,41

1,53

0,3

C

0,46

0,18

0,33

3,85

+ 14.80 m

svetovalca: 10.35 m2 (parket)

1,53

4N12_KOMUNIKACIJSKE IN

4N09_oddelek IT: 10.35 m2 (parket)

1,53

2,41 3,34

svetlosiv epoksidni samorazlivni tlak

2,4

3,35

3,75

3,5

0,3

1,53

1,1

19,62

0,57 1,4

3,6 0,8

1,6

23.55 m2 (industrijska

UPRAVE 1,53

2,05

4N11_SANITARIJE 3

4N10_PISARNA LASTNIKA PODJETJA

356.10 m2 1,53

parket 19.95 m2 + 14.80 m

1

1,49

1,53

4N01_KADROVSKI ODDELEK

B

+ 14.80 m

1,2

B

336.10 m2

1,53

0,8

1,2

dvigalo

5,7

0,9

2,2

+ 14.80 m

2,66

1,53

1,4

0,9

15.60 m2

parket 15.40 m2

uprave: 84.90 m2 (svetlosiv epoksidni tlak)

4N12_komunikacijske in

1,13

5,8

4,48

0,3

1,53

15

C

+ 14.80 m

4N11_sanitarije:

1,53

+ 14.80 m

1,53

parket 33.25 m2

parket 10.35 m2

19,83

2,95

4N09_ ODDELEK IT + 14.80 m

C

4N10_pisarna lastnika podjetja: 19.95 m2 (parket)

84.90 m2 15,3

4N02_ODDELEK ZA PRODAJO, PROMOCIJO,

LEGENDA GRADIV:

2,34 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

toplotna izolacija

20x18.5/26

6

5

4

3

2 1

4,23

3,4

predelne stene

1,53

7

3,7

0,2 8

+ 14.8 m

1,5

3,2

+ 12.95 m

1,53

profilna stekla 23.55 m2

10 9

jeklo

3,41 1,5

1,2

1,53

0,3

B

0,13

0,3

A 3,7

3,7

3,7

3,7

3,7

3,7

22,2 0,3

3,4

0,3

0,56

3,4

0,3

3,4

0,3

3,4

0,3

3,4

22,77

3,4

0,3 0,6

23,93

NADSTROPJA MERILO 1:100

A UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

0,3

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

45

2

4

3

5

7

6

A

1

23,93 0,51

22,86 1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

0,55

1,2

1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

0,33

15.85 m2 (temnosiv epoksidni tlak)

1,53

15.85 m2 (temnosiv epoksidni tlak)

1,21

0,3

C

0,46

0,18

0,33

15.85 m2 (temnosiv epoksidni tlak) 15.85 m2

1,53

1,21

2,6

MOJE STANOVANJE

19.95 m2

2,6

distribucije: 15.85 m2 (temnosiv epoksidni tlak)

3,42

1,53

2,6

12.80 m2

1,53

15.85 m2

financ: 15.85 m2 (temnosiv epoksidni tlak)

1,21

KADROVSKE

15.85 m2 (temnosiv epoksidni tlak)

1,21

15.85 m2

PRODAJE IN DISTRIBUCIJE

2,6

6,1 2,6

15.85 m2

15.85 m2 (temnosiv epoksidni tlak)

1,53

1,21

2,6

12.80 m2

16

7,05

1,39

15 13

1,53

12 11 10

1,4 3

1,21

9

6

1

5 4

1,21

1,2

12.80 m2 (temnosiv epoksidni tlak)

12.80 m2 (temnosiv epoksidni tlak)

12.80 m2 2,6

2,2

2,6

3,69

7

dvigalo 18x22/25

3,1

8 15.85 m2

12.80 m2 (temnosiv epoksidni tlak)

1,21

14 2,05

ventilacijska centrala

1,53

1,21

5,05

3

1,53

1,39

2,6

2,6

6,22

17

+ 18.50 m

okusa: 12.80 m2 (temnosiv epoksidni tlak) 1,53

12.80 m2

18 15.85 m2

C

stanovanje: 12.80 m2 (temnosiv epoksidni tlak)

19,83

5.95 m2

19,62

(dostop do strehe)

27.70 m2

1,21

PROSTOR

15

12.80 m2 15,3

C

19.95 m2 (temnosiv epoksidni tlak)

1,21

COSMOPOLITAN

2,6

1,39

2,6

15.85 m2

2

0,46

B

+ 18.50 m

23.55 m2 (industrijska

3,41

356.10 m2

1,5

2,34 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

342.85 m2

7

6

5

4 3

2 1

4,23

3,4

+ 18.50 m

LEGENDA GRADIV:

jeklo 1,53

8

3,7

0,2

+ 16.65 m

1,5

3,2

23.55 m2

1,53

20x18.5/26

10 9

90.50 m2 (temnosiv epoksidni tlak)

1,53

0,3

B 1,2

1,53

1,48

1,49

1,48

B

temnosiv epoksidni tlak 90.50 m2

1,21

1

toplotna izolacija

0,3

A

0,13

profilna stekla

3,7

3,7

3,7

3,7

3,7

3,7

predelne stene

22,2 0,3

3,4

0,3

0,56

3,4

0,3

3,4

0,3

3,4

0,3

3,4

22,77

3,4

0,3 0,6

23,93

TLORIS PETEGA NADSTROPJA MERILO 1:100

A UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

0,3

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

46

2

3

4

5

6

A

1

7

23,93 0,51

22,86 1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

0,55 1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

1,2

1,3

1,2

0,33

1,53

PROSTORA:

1,21

0,3

C

0,46

0,18

0,33

1,21

1,53

11.55 m2

4.00 m2 (deske)

drevesno korito

4.00 m2 (deske) 7,75

drevesno korito

25.00 m2

25.00 m2

T02_VZHODNA

+ 22.50 m

16.00 m2 (deske)

1,21

16.00 m2

T01_IZHODNA

25.00 m2 (deske)

1,53

T04_KOPALNA

1,21

+ 22.50 m

1,53

1,21

16.00 m2 (deske)

1,53

+ 22.50 m

65.00 m2

1,21

4.00 m2 + 22.50 m

1,53

15 1,21

15,3

odvodna cev

C

18

PROSTOR ZA TERASE

17

+ 22.42 m

16

11.55 m2

1,53

RAVNA STREHA gramoz/prodec

izhod

19,83

1,07

1,21

C

19,62

+ 22.45 m 3,56

15 1,21

14 13 11

2,6

1,53

12

5,4 10,78

5,7

10

3

1,21

9 8 7

3

1,53

4

1

B

0,46

B

1,53 1,53

4,23

3,7

3,4

0,3

B

4,6

1,53

2 1 1,21

1,2

5

1,53

18x22/25

16.00 m2 + 22.50 m

drevesno korito

6

dvigala

1,21

POD PERGOLO

0,13

0,3

A 3,7

3,7

3,7

3,7

3,7

3,7

22,2 0,3

3,4

0,3

0,56

3,4

0,3

3,4

0,3

3,4

0,3

3,4

22,77

3,4

0,3 0,6

23,93

TLORIS TERAS

MERILO 1:100

A UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO

0,3

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

47

2

3

4

5

6

A

1

7

23,93 22,92

0,52

0,55

C

0,55

0,48

STREHE: s prodcem prekita streha: 324.10 m2

127.75 m2

39.80 m2

drevesno korito

drevesno korito

7,63

naklon: 1%

7,14

448.45 m2

4.00 m2

25.00 m2 16.00 m2

odvodna cev

4.00 m2 0,19

izhod

RAVNA STREHA gramoz/prodec

C 19,62

C

0,55

10,83

5,17

5,75

7,13

5,79

+ 22.42 m

0,55

naklon: 1% naklon: 3% drevesno korito 29.60 m2 16.00 m2

1,05

+ 25.00 m

B

B odtok

odtok

B

4,6

4,6

naklon: 3%

102.55 m2

+ 23.95 m

A

0,48

22,92

0,52

TLORIS STREHE

23,93

A

MERILO 1:100

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

48

skupni prostori s sejno sobo v pritličju

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

49

tretje nadstropje z redakcijskimi oddelki

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

50

14.2 PREREZI IN VIZUALIZACIJE NOTRANJOSTI

skladišče

Merilo : 1:100

pisarne atrij

pisarne pisarne pisarne avla

Objekt je v osnovi razdeljen na dva dela: prehodni in uporabni. Prehodni deli (atrij, avla, skladišče...) služijo predvsem kot servisni prostori delom, kjer se ljudje zadržujejo dalj časa in kjer tudi delajo. Prehodni prostori učinkujejo kot blažilniki spreminjanja temperature tekom dneva ali kot dejavniki prezračevanja.

Uporabni, se pravi pisarniški del, je v bistvu vstavljen v primarni ovoj od katerega je ločen s svojim lastnim ovojem.

-PREREZ A-A Ta prerez najbolje opiše konstrukcijski koncept objekta. Na levi strani je skeletno jedro s stopniščem, ki predstavlja drobno merilo stavbe. Na drugi strani je veliko merilo s 15 metrskim razponom, ki služi pisarniškim in drugim prostorom.

-PREREZ B-B Gre za prerez skozi skeletno jedro, ki najbolje prikaže strukturo tega togega celično zasnovanega elementa.

Jasno je prikazana tudi izvedba stopnišča. Za diagonalami so vidne okenske odpr#ne, ki omogočajo naravno ven#lacijo z izkoriščanjem termičnega vzgona v jedru.

-PREREZ C-C Zadnji prerez prikazuje izvedbo prenosa obtežbe nad prostori pisarn.

Vidna je tudi izvedba in umes#tev dvigala in inštalacijskega jaška.

-VIZUALIZACIJE NOTRANJOSTI Prikaz strukture skeletnega jedra in pogled v eno izmed etaž.

V vročem delu leta se najprej segrejejo prehodni prostori. Temperatura prehodnega prostora se tekom dneva viša, a tudi odvaja skozi ven#lacijske odpr#ne v atrij. Uporabni del se nikoli ne segreva neposredno, saj ga pred zunanjimi vplivi šči# vmesna cona. Is# princip velja tudi za hladni del leta, ko se vmesni prostor ohlaja hitreje.

Naravni vzgon v vročem delu leta poskrbi, da se čez noč, ko je temperatura zunaj nižja kot v notranjos#, pisarniški del temeljito prezrači in ohladi.

Betonske plošče v pisarnah del hladu zadržijo in ga čez dan oddajajo v prostor.

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

51

19,66 4,5

1,23

5,7

7,61

3,7

0,61

15,3

A

B

C

+ 25.00 m

1,81

2,16

1,5

+ 24.00 m

odvodna cev

+ 22.40 m

0,3 3,4

3,4

3,7

6,31

0,3

+ 22.12 m

0,3 3,4

0,8

PISARNE

1,53

3,4

3,7

0,57

0,3

+ 18.50 m

0,3 3,4

0,8

24

24

PISARNE

1,53

3,4

3,7

1,37

0,3

+ 14.80 m

0,3 3,4

0,8

PISARNE

1,53

3,4

3,7

1,37

0,3

+ 11.10 m

0,3

nosilec (HEB 300)

liti beton z armaturo

steber (HEB 300)

nosilec (HEB 300)

LEGENDA GRADIV:

jeklo 1,37

0,3

+ 7.40 m

armirani beton beton

stike gred in stebrov

3,4

3,4

3,7

stebrov in gred

PISARNE

steber (HEB 300)

1,53

nosilec (IPN 600)

toplotna izolacija gramoz

stike gred in stebrov 0,8

utrjeno nasutje + 3.70 m

0,3

0,81

0,3

teren profilna stekla predelne stene

3,5

AVLA

steber (HEB 300)

AK - 0.05 m

2,86

steber (HEB 300) 3,5

3,32

glavni nosilec (IPN 600)

BK +/- 0.00 m

3,1

3,1

0,15

+/- 0.00 m

brana 550 mm

0,9

0,9

- 3.15 m

PREREZ A-A

MERILO 1:100

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

52

23,96 22,77 3,7

1

3,7

2

3,7

3,7

4

3

3,7

5

3,7

6

7

1,09 2,84

2,16

5,04

1,85

2,16

1,5 0,3 3,4

3,7

3,4

3,7

5,04

0,3

1,5

1,09

+ 24.00 m

1,85

0,3 1,85

0,3

+ 18.50 m

1,85 3,7

3,4

3,7

3,4

PISARNE

3,7

3,7

3,7

+ 16.65 m

1,85

0,3

0,3

3,7

+ 14.80 m

1,85 24

3,7

3,4

3,7

3,4

PISARNE

3,7

3,7

3,7

+ 12.95 m

1,85

0,3

27,32

0,3

3,7

+ 11.10 m

1,85 3,7

3,4

3,7

3,4

PISARNE

3,7

3,7

3,7

+ 9.25 m

+ 7.40 m 1,85

0,3

0,3

3,7

LEGENDA GRADIV:

jeklo armirani beton beton 1,85

toplotna izolacija

3,7

3,4

3,7

3,4

PISARNE

3,7

3,7

3,7

+ 5.55 m

gramoz utrjeno nasutje

0,3

1,85

teren profilna stekla predelne stene

0,25

0,25

0,3

3,7

+ 3.70 m

3,33

+/- 0.00 m

2,79

2,64

AVLA

3,32

3,5

3,7 3,5

3,32

+ 1.85 m

- 0.20 m

6,12

- 0.05 m

1,65

3,1

3,15 1,67

3,1

3,33

- 1.48 m

- 3.15 m

0,9

0,9

- 3.30 m

PREREZ B-B

MERILO 1:100

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

53

23,96 22,94 0,61

5,7

10,78

3,7

1

5,7

5,23

3,7

2

3,7

3,7

4

3

5,7

3,7

5

0,61 3,7

7

6

+ 25.00 m

+ 24.00 m

1,07

5,72

VRT NA STREHI

1,09

3,56

1,81

1,81

1,09

10,84

0,6

5,04

1,85

6,1 3,1

3,1

5,04

6,1

0,6

2,84

+ 22.40 m

1,85

0,22

0,6

1,85 3,7

3,1

2,07 3,1

PISARNE

1,85 1,85 24

PISARNE

3,1

2,2

PISARNE

3,7

0,22 3,7

3,1

2,07

0,6

+ 14.80 m

0,22 1,41

PISARNE

2,07

0,22 1,41

SANITARIJE

PISARNE

0,6

3,7

3,1

2,07

0,6

+ 18.50 m

1,85

0,22 1,41

0,6

1,85 3,7

LEGENDA GRADIV: 1,85

+ 7.40 m

0,22 1,41

SANITARIJE

0,6

0,22 1,41

PISARNE

0,6

3,7

3,1

2,07

0,6

+ 11.10 m

2,07

27,32

0,22 1,41

1,4

jeklo armirani beton

toplotna izolacija

3,7

PISARNE

1,85

2,07

PISARNE

3,1

3,7

3,1

2,07

beton

gramoz

0,18 1,41

1,85

teren profilna stekla predelne stene

1K

2,79

2,64

AVLA

GARDEROBA

2,89

AVLA

3,2

2,91

3,2

0,25

0,6

0,6

+ 3.70 m

0,25

0,18 1,41

utrjeno nasutje

2K +/- 0.00 m

- 0.20 m

3,1

3,31 1,65

3,1

6,12

- 0.05 m

0,9

0,9

- 3.15 m

PREREZ C-C

MERILO 1:100

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

54

jedro/atrij/prezračevalni volumen

pogled v eno izmed etaž

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

55

14.3 FASADE IN VIZUALIZACIJA ZUNANJOSTI Merilo : 1:100

JUŽNA FASADA: varovanje notranjos• pred direktnih sončnim sevanjem, v•s prosojnos• in delne zakritos•

-JUŽNA FASADA Gre za fasado, ki je prosojna in prekriva skeletno jedro, ki se na fasadi kaže le v obrisih. S svojo drugačnostjo nagovarja ploščad pred objektom in sporoča, da ob glavni vpadnici ob stavbi teče še ena ulica.

Izvedena je v sistemu U stekel s prozorno izolacijsko peno med posameznimi stekli. Fasada nudi samo delno izoliranost, zato so pisarniški prostori od jedra oziroma neke vrste atrija še dodatno izolirani.

-VZHODNA FASADA Ta fasada stoji naspro• Dunajske ceste. Ver•kalna senčila preprečujejo pregrevanje zaradi sončnega sevanja v jutranjih urah. Zaradi velike stopnje hrupa je ta fasada dvojna. Zunanja steklena zavesa pisarne šči• pred prekomernim hrupom vpadnice. Ta zavesa obenem sega preko bočne stranice jedra in s tem sporoča, da je glavna prostorska os prostora Dunajska cesta.

VZHODNA FASADA: varovanje notranjos• pred direktnih sončnim sevanjem dopoldan, varovanje pred hrupom iz Dunajske ceste

-SEVERNA FASADA Tu je objekt najbolj odprt in popolnoma izveden v steklu (izjema je zadnja etaža s skladiščem, ki je povsod izvedena v sistemu fasadnih panelov (sendvič paneli).

Gre za stranico, ki ni obremenjena s hrupom ali direktnim sončnih sevanjem, zato je lahko maksimalno prosojna. S tem postane pro•pol južni fasadi.

-ZAHODNA FASADA Ta fasada je izvedena v enakem principu kot vzhodna, le da nima steklene zavese, saj hrup tu ni problema•čen.

SEVERNA FASADA: maksimalna prosojnost, ki nudi poglede vzdolž vpadnice in dovaja v notranjost čim več svetlobe (na severni strani ni težave z bleščanjem sonca).

Vsaka fasada objekta je drugačna, ker se odziva na specifične okoljske pogoje in jih skuša najbolje izkoris•• oziroma ublaži•.

-VIZUALIZACIJA OBJEKTA Pogled s Kadilnikove ceste preko Dunajskle ceste.

ZAHODNA FASADA: varovanje notranjos• pred direktnih sončnim sevanjem pozno popoldan

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

56

23,96 0,6

22,75

0,62

+ 24.00 m

+ 18.18 m

+ 14.48 m

+ 10.78 m

+ 7.08 m

dvojno U-steklo (motno) transparentna toplotna izolacija iz steklenih vlaken 50 mm med stekli

+ 3.38 m

pritrditveni element za stekla + 2.64 m

DUNAJSKA VPADNICA

+ 2.64 m

+ 1.60 m

+/- 0.00 m

+/- 0.00 m

- 0.05 m

MERILO 1:100

- 3.30 m

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

57

19,81 4,23

15,58

+ 24.00 m

+ 21.10 m

+ 19.25 m

+ 17.40 m

+ 15.55 m

+ 13.70 m

+ 11.85 m

+ 10.00 m

+ 8.15 m

+ 6.30 m

+ 4.45 m

+ 2.65 m

+ 2.65 m

+ 1.60 m

+/- 0.00 m

+/- 0.00 m

VZHODNA FASADA

MERILO 1:100

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

58

0,62 + 24.00 m

22,75

0,6

23,96

+ 18.50 m

+ 17.75 m

+ 14.80 m

+ 11.10 m

+ 7.40 m

+ 3.70 m

+ 2.64 m

- 0.20 m

- 0.05 m

+/- 0.00 m

SEVERNA FASADA

MERILO 1:100 - 1.95 m

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

59

19,81 + 24.00 m

15,58

4,23

+ 17.90 m

+ 15.60 m

+ 11.90 m

+ 8.20 m

+ 4.50 m

+ 2.65 m

+/- 0.00 m

ZAHODNA FASADA

MERILO 1:100 - 1.95 m

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

DR. - 3.30 m

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

60

pogled pro" zahodu vzdolž Kadilnikove ulice preko Dunajske ceste

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

61

15.0 FASADNI PAS

Merilo : 1:20 -FASADNI PAS 1 Gre za prikaz strukture skeletnega jedra in izvedbo južne fasade objekta.

Jasen je s"k horizontalnih nosilcev velikega razpona in nosilcev v jedru.

Vidna je izvedba temeljenja in kletne etaže ter sistema zračenja jedra.

-FASADNI PAS 2 Ta načrt prikazuje velike horizontalne nosilce IPE 600 v prerezu in s"k fasade z medetažno ploščo. Narisan je detajl parapeta in okna v pisarniških prostorih. Jasno je vidna izvedba vzhodne fasade in ekstenzivne zelene strehe stavbe.

-DETAJL V TLORISU Prikazana je izvedba jedra v tlorisu in njegov s"k s pisarniškimi prostori.

Jasno je vidna izvedba fasade jedra s profilnimi stekli in struktura vzhodne fasade z ver"kalnimi senčili.

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

62

A

B

0 2

5

10 m

FP1

snegolovci in sidranje panela parna zapora: AL-PE folija (0.1 mm) sekundarna toplotna izolacija: ekstrudiran polistiren (200 mm)

0,10

+ 24.00 m

+ 24.00 m

+ 23.90 m

0,14

kovinski kotnik za pritrditev stekel + 23.50 m

nasutje (finalni sloj): gramoz/prodec

zgornji pritrditveni el. za stekla stropa in fasade dvignjena cona v katero se dviga

lepenko zgoraj (200 mm) parna zapora: PE folija (0.15 mm)

kasneje skozi odprte lopute po potrebi odvede iz objekta

0,60

avtomatska loputa za uravnavanje

1,50

3,75

nalitim betonom (130 mm)

0,08

+ 22.42 m

toplotna izolacija: Trimo ognjevarni panel (80 mm) 0,07

0,20

0,15

0,20

toplotna izolacija: mineralna volna (200 mm) + 22.12 m

0,13

+ 22.00 m

0,30

+ 22.00 m

5,71

0,56

0,64

+ 21.70 m

enokrilno okno: odpiranje na kip, kaljeno steklo, izolativno, podkonstrukcija pritrjena na jeklene stebre HEB 300 (vertikalno)

3,50

2,25

3,40

3,57

okno: kaljeno steklo, izolativno, podkonstrukcija pritrjena na jeklene stebre HEB 300 (vertikalno)

finalna obloga: epoksi samorazlivni tlak (2 mm) mikroarmirani betonski estrih (70 mm) polipropilen (2 mm) z nalitim betonom (130 mm)

0,08

+ 18.50 m + 18.42 m 0,13

+ 18.30 m

+ 18.05 m

+ 18.00 m

toplotno izolacijska obloga

0,02

0,04

0,50

0,30

0,13

+ 18.18 m

0,10 0,13

0,06

sekundarna nosilna konstrukcija: kvadratne cevi

+ 17.64 m

finalna obloga: epoksi samorazlivni tlak (2 mm) mikroarmirani betonski estrih s talnim gretjem (70 mm) polipropilen (2 mm) z nalitim betonom (130 mm)

varovalne kovinske lamele +3.62 m 0,13

+ 3.50 m

0,30

0,13

+ 3.38 m + 3.25 m

0,10 0,13

0,08

+ 3.70 m

+ 3.20 m 0,50

stropnega sistema spodnji pritrditveni element za profilna stekla

nosilni profili stropa

0,04

pritrditveni element za stropne panele (clip on)

jekleni kabli, ki zavetrujejo konstrukcijo jedra so pritrjeni na stik stebra (HEB 300) in grede (HEB 300)

0,02

zgornji pritrditveni el. za stekla + 2.84 m

zunanja finalna obloga: motno profilno steklo Kopilit (7 mm)

glavni horizontalni kovinski nosilec (IPN 600) toplotna izolacija: Trimo ognjevarni panel (80 mm)

toplotna izolacija: transparentna izolacija iz steklenih vlaken (50 mm) zunanja finalna obloga: motno profilno steklo Kopilit (7 mm)

kovinski horizontalni nosilec (HEB 300)

0,05

0,30

3,40

0,30

2,84

3,50

3,25

0,07

3,65

kovinski steber HEB 300

(80 mm do 170 mm) utrjeno nasutje: komprimiran gramozni tampon (200 mm) zasutje: zasipni material spodnji pritrditveni el. za profilna stekla

finalna obloga: epoksi samorazlivni tlak (2 mm) mikroarmirani betonski estrih (100 mm) toplotna izolacija: ekstrudiran polistiren (50 mm)

+/- 0.00 m

+/- 0.00 m

0,13

- 0.15 m

- 0.30 m

0,15

0,16

0,15 0,15 0,15

0,24

0,20

0,17

0,08

betonski robnik

kovinski steber (HEB 300) podkonstrukcija za stropno oblogo

3,40

0,30

zasutje: zasipni material

2,69

0,30

2,95

0,12

finalni tlak: epoksidni premaz (2 mm) izravnalni sloj: mikroarmiran betonski estrih (100 mm)

filtracijska tkanina (PP filc) gramoz

hidroizolacija: bitumenska, enoslojna (5 mm) termoizolacija: ekstrudiran polistiren

vezni sloj: cementni obrizg (1 mm)

nosilna konstrukcija: AB stena (300 mm)

hidroizolacija: bitumenska, enoslojna (5 mm) utrjeno nasutje: komprimiran gramozni tampon (400 mm)

vrh temelja na stiku z AB steno je premazan s HI premazom (Hidrostop premaz)

- 3.40 m

- 3.40 m

- 4.30 m

- 4.30 m

0,15

- 3.25 m

0,10 0,15 0,10

- 3.15 m

FASADNI PAS 1

MERILO 1:20

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

63

7

6

0 2

5

10 m

FP1

+ 24.00 m

+ 24.00 m + 23.80 m

lesena podkonstrukcija: lesene letve (30 mm)

steber HEB 300 hrizontalni nosilec na katerega je

parna zapora: AL-PE folija (0.1 mm)

fasade

1,57

toplotna izolacija: mineralna volna (300 mm)

nasutje (finalni sloj): gramoz/prodec (60-90 mm)

kovinski kotnik

nalitim betonom (130 mm)

+ 22.12 m + 22.00 m

0,13

0,13

0,20

0,08

+ 22.42 m

2,83

parna zapora: PE folija (0.15 mm)

+ 22.00 m

1,84

3,57

3,50

6,07

+ 21.40 m

finalna obloga: epoksi samorazlivni tlak (2 mm) mikroarmirani betonski estrih (70 mm) polipropilen (2 mm) z nalitim betonom (130 mm)

kovinski kotnik Trimo panelom

+ 18.42 m 1,84

0,13

+ 18.30 m

0,22

0,04

0,50

0,10 0,13

0,08

+ 18.50 m

0,02

+ 17.70 m + 17.65 m

+ 17.64 m

+ 8.20 m

1,35

+7.32 m

1,84

0,13

+ 7.20 m

0,50 0,04

termalna prekinitev (Schock element) glavni horizontalni kovinski nosilec (IPN 600)

0,22

0,10 0,13

0,08

+ 7.40 m

0,02

+ 6.60 m + 6.54 m

+ 6.55 m

pritrditveni profili stropnega sistema nosilni profili stropa pritrditveni element za stropne panele (clip on)

1,84

3,57

pritrditev stekel na nosilni element

2,07

2,05

enokrilno okno: odpiranje navznoter (del oken se ne odpira), kaljeno steklo, izolativno, podkonstrukcija pritrjena na jeklene kotnike

jekleni L profil (nosilni element steklene zavese)

2,84

jekleni kotnik (okenska polica v isti ravnini kot okvir okna)

0,02

jekleni I profil (nosilni element parapeta)

toplotna izolacija: mineralna volna (270 mm)

0,30

+ 4.50 m

0,15

0,75

0,80

0,06

toplotna izolacija: mineralna volna (80 mm)

kovinski kotnik

1,35

+3.62 m

1,84

0,13

+ 3.50 m

0,04

0,19

0,50

0,10 0,13

0,08

+ 3.70 m

0,02

+ 2.90 m + 2.65 m

0,24

+ 2.84 m finalna obloga: epoksi samorazlivni tlak (2 mm) mikroarmirani betonski estrih s talnim gretjem (70 mm) polipropilen (2 mm)

nosilna kostrukcija fasade)

z nalitim betonom (130 mm)

nosilna kostrukcija fasade)

3,65

parna zapora (butilni trak)

termalna prekinitev (Schock element)

2,64

2,89 2,60

2,84

elementi proizvajalca vrat, ki nudijo toplotno izolativnost dvokrilna vrata: odpiranje navzven, kaljeno steklo, izolativno, podkonstrukcija pritrjena na jeklene kotnike

vizualni mejnik med stavbo in

parna zapora (butilni trak)

finalna obloga: epoksi samorazlivni tlak (2 mm) mikroarmirani betonski estrih (100 mm)

betonski robnik

toplotna izolacija: ekstrudiran polistiren (50 mm)

1,12

finalni tlak: asfalt (60 mm) utrditev terena: asfalt beton pod naklonom (140-80 mm) utrjeno nasutje: komprimiran gramozni tampon (300 mm) zasutje: zasipni material

1,47

+/- 0.00 m

+/- 0.00 m - 0.15 m 0,13

0,15 0,15 0,15

0,60

- 0.15 m

0,16

FASADNI PAS 2

MERILO 1:20

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

DR.

MAGISTRSKEGA DELA: 2014

64

jekleni kotnik (okenska polica v isti ravnini kot okvir okna)

0 2

5

10 m

enokrilno okno: odpiranje navznoter (del oken se ne odpira), kaljeno steklo, izolativno, podkonstrukcija pritrjena na jeklene kotnike

B

1,53

1,51

0,30

0,09 0,03

toplotna izolacija

okno: kaljeno steklo, izolativno, podkonstrukcija pritrjena na jeklene stebre HEB 300 (vertikalno)

D1

kovinski horizontalni nosilec (HEB 300) kovinski steber (HEB 300) jekleni kabli, ki zavetrujejo konstrukcijo jedra so pritrjeni na stik stebra (HEB 300) in horizontalnega nosilca (HEB 300)

zunanja finalna obloga: motno profilno steklo Kopilit (7 mm) toplotna izolacija: transparentna izolacija iz steklenih vlaken (50 mm)

0,30

3,40

0,30

zunanja finalna obloga: motno profilno steklo Kopilit (7 mm)

0,60

0,05 0,07

0,43

0,18

1,53

3,70

zateznik za kable 3,40

1,51

kaljeno steklo (6 mm)

nosilna kostrukcija fasade) nosilna kostrukcija fasade)

0,26

kovinski steber (HEB 300)

0,07 0,30

jekleni kabel (kostrukcijski element jekleni kabli, ki zavetrujejo konstrukcijo jedra so pritrjeni na stik stebra (HEB 300) in horizontalnega nosilca (HEB 300)

A DETAJL

3,70

MERILO 1:20

3,40

0,30 0,26

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO

0,21

0,14

0,05

0,26

0,30

0,26

1,48

0,26

kovinski horizontalni nosilec (HEB 300)

jekleni L profil (nosilni element steklene zavese)

1,51

kovinski horizontalni nosilec (HEB 300)

0,16 0,16 0,16 0,16 0,16 0,16 0,16 0,17

0,26

pritrditev stekel na nosilni element

0,26

0,26

0,26 DR.

0,55 0,26

0,10

0,09

0,01 MAGISTRSKEGA DELA: 2014

65

16.0 FOTOGRAFIJE MAKETE

Maketa prikazuje strukturno zasnovo objekta: skeletno jedro in posamične etaže s poljubnimi tlorisi, ki so neodvisni od konstrukcije.

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

66

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

67

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

68

17.0 LITERATURA IN VIRI

MONOGRAFIJE:

PRISPEVKI V ELEKTRONSKIH PUBLIKACIJAH:

- CHRISTOPHER HENRY, 2011, WORK INVIRONMENTS / DETAIL. 1. izd. München: Birkhäuser GmbH - ALEXANDER REICHEL, 2007, BUILDING WITH STEEL / DETAIL. 1.izd. München: Birkhäuser GmbH - KENNETH FRAMPTON, 2007, MODERN ARCHITECTURE. 4. izd. London: Thames and Hudson - ILKA ČERPES IN MIHA DEŠMAN, 2007, O URBANIZMU. 1. izd. Ljubljana: Založba Kr•na - BERNARD LEUPEN, 2006 FRAME AND GENERIC SPACE. 1. izd. Ro•erdam: 010 Publishers

- Coworking, Swarming, and the Agile Workplace. (2011), Herman Miller; (ci•rano 16.11.2013); Naslov: h•p://www.hermanmiller.com/research/research-summaries/coworking-swarming-and-the-agile-workplace html#source2 - Like Bees to Honey: Yahoo! and the Future of Mobile Work. (2013), (online), GenslerOn; (ci•rano 19.11.2013); Naslov: h•p://www.gensleron.com/work/2013/2/26/like-bees-to-honey-yahoo-and-the-future-of-mobilework.html - Total Recall – Back to the Office at Yahoo!. (2013), (online), GenslerOn; (ci•rano 19.11.2013); Naslov: h•p:// www.gensleron.com/work/2013/2/28/total-recall-back-to-the-office-at-yahoo.html - Chapter 10: Organisa•onal Structure. (2012), (online), Blogspot: Business Studies Notes For IGCSE; (ci•rano 21.11.2013); Naslov: - Types of organisa•on. (2012), (online), BBC GCSE Bitesize; (ci•rano 23.11.2013); Naslov: h•p://www.bbc. co.uk/schools/gcsebitesize/business/people/ictrev3.shtml - EN 527-1: main changes. (2011), (online), soyouknowbe•er; (ci•rano 24.11.2013); Naslov: h•p:// soyouknowbe•er.com/2011/08/22/en-527-1-main-changes/ - CK Office / Claus en Kaan Architecten. (2013), (online), Archdaily; (ci•rano 11.12.2013); Naslov: h•p://www. archdaily.com/447405/ck-office-claus-en-kaan-architecten/ - Asfinag Office Building / Peter Lorenz Ateliers. (2013), (online), Archdaily; (ci•rano 12.12.2013); Naslov: h•p:// www.archdaily.com/340752/asfinag-office-building-peter-lorenz-ateliers/ - Domus Technica: Immmergas Center for Advanced Training / Io$ + Pavarani Archite$. (2011), (online), Archdaily; (ci•rano 12.12.2013); Naslov: h•p://www.archdaily.com/154709/domus-technica-immmergascenter-for-advanced-training-io$-pavarani-archite$/ - Atrium D of the Faculty of Civil Engineering, Czech Technical University. (2008), (online), Višehrad Atelier; (ci•rano 15.12.2013); Naslov: h•p://www.vysehrad-atelier.cz/en/projects/atrium-d-of-the-faculty-of-civilengineering-czech-technical-university/#.VBAkExYXte5 - Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. (2014). (online). Slonep; (ci•rano 19.09.2014); Naslov: h•p://www.slonep.net/predpisi/zakonodaja/zakon-o-poslovnih-stavbah-in-poslovnih-prostorih - Architects: products (2014). (online). Schuco; (ci•rano 20.09.2014); Naslov: h•p://www.schueco.com/web/ us/architekten/facades/products?dd_material=0&dd_ausfuehrung=0&dd_produkte=15326372 - Thermal Break for Steel-to-Steel. (2014). (online). Schock; (ci•rano 20.09.2014); Naslov: h•p://www.schockus.com/en_us/solu•ons/steel-structures-191 - Tehnična dokumentacija. (2014). (online). Trimo; ci•rano 20.09.2014); Naslov: h•p://www.trimo.si/katalog-inpripomocki/tehnicna-dokumentacija/ - Steel cec•ons, profiles, plates and tubes dimensions, proper•es, technical specifica•ons. (2014). (online). b2bmetal; ci•rano 20.09.2014); Naslov: h•p://www.b2bmetal.eu/steel-cec•ons-plates-and-tubes-dimensions/ proper•es-technical-specifica•ons - Installa•on of U glass. (2014). (online). U-Glass technology; ci•rano 20.09.2014); Naslov: h•p://uglass.net/ installa•on-u-glass/ - Akus•čni stropi. (2014). (online). Armstrong; ci•rano 22.09.2014); Naslov: h•p://www.armstrong.si/ commclgeu/sl-si/ceilings/metal/_/N-1z141fa - Urbanscape – Celovita rešitev za zelene strehe. (2013). (online). Urbanscape; (ci•rano 22.09.2014); Naslov: h•p://www.urbanscape.si/si/solu•ons/urbanscape-%E2%80%93-celovita-re%C5%A1itev-za-zelene-strehe

ČLANKI MONOGRAFIJ: - MARTIN KLEIBRINK, 2011, The world of office work in flux - usage strategies and freedom of choice. V: WORK INVIRONMENTS / DETAIL. 1. izd. München: Birkhäuser GmbH; str. 11 - BURKHARD REMMERS, 2011, Office design and knowledge economy. V: WORK INVIRONMENTS / DETAIL. 1. izd.

München: Birkhäuser GmbH; str. 27 - SYLKE NEUMANN, 2011, Ergonomic workplace design. V: WORK INVIRONMENTS / DETAIL. 1. izd. München: Birkhäuser GmbH; str. 39_ - WINY MAAS, 2007, Metamesto/mesto podatkov. V: O URBANIZMU. 1. izd. Ljubljana: Založba Kr•na; str. 165

ČLANKI V SERIJSKI PUBLIKACIJI - REVIJI: - MARCUS GASSER, 2011, The Future of Office Building – Twelve Hypotheses. V: DETAIL 9/2011; str. 987 - BETTINA in CLAUS STANIEK, 2011, A Typology of Organiza•onal Forms for Offices. V: DETAIL 9/2011; str. 1008

VIRI FOTOGRAFIJ: - vir št. 1: h•ps://www.travelblog.org/Europe/Italy/Tuscany/Florence/blog-364562.html - vir št. 2: h•p://www.printcollec•on.com/products/johnson-wax-building-headquarters - vir št. 3: h•p://www.dezeen.com/2013/04/10/office-for-living-by-jean-nouvel/ - vir št. 4: h•p://www.codeproject.com/Ar•cles/645753/Challenges-and-solu•ons-Architecture-of-a-Modern - vir št. 5: h•p://retaildesignblog.net/2013/02/01/microso!-offices-by-oa-redmond-washington/ - vir št. 6: h•ps://www.pinterest.com/pin/312085449152458101/ - vir št. 7: h•p://www.archdaily.com/121004/hcma-vancouver-offices-hcma/ - vir št. 8: h•p://pieknyumysl.cloudfx.pl/wp/blogs/techfreak/ - vir št. 9: h•p://www.archdaily.com/340752/asfinag-office-building-peter-lorenz-ateliers/ - vir št. 10: h•p://www.vysehrad-atelier.cz/en/projects/atrium-d-of-the-faculty-of-civil-engineering-czechtechnical-university/#.VBAkExYXte5 - vir št. 11: h•p://www.archdaily.com/154709/domus-technica-immmergas-center-for-advanced-training-io$pavarani-archite$/ - vir št. 12: h•p://www.archdaily.com/340752/asfinag-office-building-peter-lorenz-ateliers/ - vir št. 13: h•ps://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

69

18.0 IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Ma"c Kalamar izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela z naslovom: Idejni projekt poslovnega objekta v Ljubljani, ki sem ga izdelal pod mentorstvom prof. Miloša Florijančiča in sem ga zagovarjal dne: 11.12. 2014

UNIVERZA V LJUBLJANI I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO I AVTOR: MATIC KALAMAR I MAGISTRSKO DELO: IDEJNI PROJEKT POSLOVNEGA OBJEKTA V LJUBLJANI I MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ I SOMENTORJA: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ, DOC. MITJA ZORC I LETO VPISA NA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO: 2007 I LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2014

70

Zahvaljujem se mentorju prof. Milošu Florijančiču, somentorjema doc. dr. Mateju Blenkušu in doc. Mitji Zorcu ter vsem ostalim, ki so mi pomagali ob izdelavi mojega magistrskega dela.