Matej Delak by fa diploma

”If you run after history you will never reach it – only through manifesting the present can you make history talk.” Sverre Fehn Delak Matej / GRAD ŽUŽEMBERK - NOVO SREDIŠČE KRAJA, Idejni projekt prenove gradu z umestitvijo novih javnih vsebin / Univerza v ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mentor: doc Maruša Zorec / Leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2004, leto izdelave diplomskega dela: 2011

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

diplomant : Delak Matej

GRAD ŽUŽEMBERK - NOVO SREDIŠČE KRAJA Idejni projekt prenove gradu z umestitvijo novih javnih vsebin

Mentor: doc. Maruša Zorec Konzultant za konstrukcijo: asist Josip Konstantinović Konzultant ZVKD: Tomaž Golob, ZVKD Novo Mesto Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2004 Leto izdelave diplomskega dela: 2011 Delak Matej / GRAD ŽUŽEMBERK - NOVO SREDIŠČE KRAJA, Idejni projekt prenove gradu z umestitvijo novih javnih vsebin / Univerza v ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mentor: doc Maruša Zorec / Leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2004, leto izdelave diplomskega dela: 2011

KAZALO

1. Uvod 4 2. Cilj diplomske naloge 5 3.

Predstavitev širšega konteksta

3.1 Splošna opredelitev 6 3.2 Naravne danosti 7 3.3 Ustvarjene danosti 8 4.

Ožji kontekst in lokacija

4.1 Splošna opredelitev 10 4.2 Naravne danosti 11 4.3 Ustvarjene danosti 12 4.4 Zgodovinski razvoj kraja 14 4.5 Zgodovinski oris in razvoj gradu Žužemberk 15 4.6 Obnovitveni posegi na objektu od 1957 do 2011 17 4.7 Pogoji varovanja kulturne dediščine in izhodišča stroke 19 4.8 Lokacija 20 5.

Referenčni okvir

5.1 Izhodišča prenove historične dediščine v svetu 23 5.2 Učni primeri 24 6. Projekt 6.1 Koncept 27 6.2 Tehnično poročilo 32 6.3 Fotografije makete 35 7. Grafične priloge 38 Ureditvena situacija 1:1000 Tlorisi 1:250 Prerezi s fasadami 1:250 Fasadni pas 1:25 Prostorski prikazi 8. Zaključek 52 9. Viri in literatura 53

Delak Matej / GRAD ŽUŽEMBERK - NOVO SREDIŠČE KRAJA, Idejni projekt prenove gradu z umestitvijo novih javnih vsebin / Univerza v ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mentor: doc Maruša Zorec / Leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2004, leto izdelave diplomskega dela: 2011

1 UVOD

“Nad zeleno reko pečina in na pečini grad. Vsepovsod na njem zgodovina, rast, razcvet in propad.” Tone Pavček

grajska stavba nad Krko (foto: Matej Delak)

Večina mojih najstarejših spominov sega ravno v Žužemberk. Tam sem preživljal vsa poletja mojega otroštva in je še zdaj moj prostor za oddih od mestnega življenja. Ko preživiš nekje toliko časa lahko dobro spoznaš krajevne posebnosti in način življenja ter odkriješ probleme in potenciale, ki jih občasen obiskovalec morda niti ne opazi…

2 CILJ DIPLOMSKE NALOGE

Mogočen grad na vzpetini nad slapovi reke Krke je gotovo najpogostejša podoba povezana z Žužemberkom. Podoba gradu je globoko zasidrana pri lokalnem prebivalstvu, saj je bil celoten razvoj kraja pogojen z razvojem gradu. V času turških vpadov je vaščanom omogočal varnost in zavetje, kasneje je služil kot upravno središče. Z izselitvijo okrajnega sodišča konec 19. stoletja in hudih poškodbah druge svetovne vojne pa je grad igral zgolj še vlogo vizualne dominante v obliki ruševine. Kljub obnovitvenim posegom, trudu lokalnih društev in občasnih prireditvah grad še vedno nima določene stalne funkcije in programa... Namen naloge je prveriti smiselnost umestitve javnih vsebin v jegovo jedro na tak način, da bi služile lokalnim prebivalcem in in širši regiji.

Žužemberk Valvasor, J.V., 1679: Topographia Ducatus Carnioliae (Mladinska knjiga,1995)

3 ŠIRŠI KONTEKST Le seznanjenost z lokalnimi in širšimi značilnostimi lahko privede do kvalitetne in trajnostne rešitve, za kar je potrebno poznavanje širšega konteksta same lokacije. Kot širši okvir obravnavanega območja je predstavljeno zgornje porečje reke Krke, ki že od nekdaj služi kot “hrbtenica” tega prostora. Od časa prvih naseljencev oskrbuje prebivalce s svojo energijo, rodovitno zemljo, rudnimi bogastvi in smiselno povezuje prostor v celoto ...

trta nad Kotami (foto: Matej Delak)

Rojčev mlin v Žužemberku (vir: http://images.google.com)

plavž v Dvoru (foto: Matej Delak)

hudičev turn v Soteski (foto: Matej Delak)

3.1 Splošna opredelitev Jugovzhodna regijia Slovenije združuje 19 občin.

V njej biva okoli 140.000 prebivalcev in je po površini največja regija v Sloveniji. Sodi pod upravno enoto Novo Mesto, ki je tudi upravno, kulturno, izobraževalno in gospodarsko središče regije. Razvoj regije v veliki meri omogoča industrija (avtomobilska, farmacevtska ... ), zgoščena v okolici Novega Mesta. Povprečna starost prebivalcev je pod slovenskim povprečjem in sodi med regije z nižjo stopnjo brezposelnosti. Občina Žužemberk leži v centralnem delu regije. Na območju velikosti 164,3 km2 v 53 naseljih biva okoli 4.500 ljudi. Je središče Suhe krajine, pokrajine ki sega od Muljave do sv.Petra, Brezove Rebri in Dobrniča. Narava je Suho krajino bogato obdarila z gozdovi, izjemnim podzemnim svetom in z reko Krko. Je ena izmed najbolj kraških pokrajin v Sloveniji, zato je površje zelo razgibano in polno planot, uval, vrtač in podzemnih jam.

jugovzhodna regija

Naravna dediščina

3.2 Naravne danosti

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je pod zaščito in evaluirano kot naravna vrednota celotna poteza reke Krke. Manjša območja se pojavijo še v bližini Dobrniča ter ob Mirni Peči. Večje površine na območju spadajo tudi pod okrilje Nature 2000. Med njimi je celoten Podšumberški hrib, izvir potoka Globočec, obrečni pas pri Šmihelu in večje območje nad Stražo. Pod posebnim varovalnim režimom je celotno območje kočevskega gozda (na karti označen temno sivo).

karta naravnih danosti M: 1:100.000 (vir: ARSO)

Relief in vodotoki Glavno potezo v prostoru tvori struga reke Krke. Ta je v zgornjem toku kanjonskega tipa s strmimi bregovi in redko dostopno sotesko, ravno v Žužemberku pa se dolina Krke razširi s tipičnimi obrečnimi travniki - lokami. Zaradi poroznih kraških tal ima Krka majhno število pritokov, saj večino vode črpa iz podtalnice. Izjeme so Globočec pri Zagradcu in potoka Radešica in Sušica v bližini Dolenjskih toplic. Pokrajina je gričevnatega tipa, brez višjih višinskih tvorb. Najvišji hribi v območju se nahajajo na nadmorski višini med petsto in šesto metri.

reliefna karta z vodotoki M: 1:100.000 (vir: ARSO)

Urbanizacija

3.3 Ustvarjene danosti

Prvi znani prebivalci so bili Iliri, ki so jim v 4. stoletju pr.n.š. zagospodarili Kelti. Leta 8 so Dolenjsko zavzeli Rimljani in jo vključili v provinco Panonijo. Za Rimljani prevzamejo oblast Vzhodni Goti in nato Langobardi, ki so leta 568 odšli v Italijo. Za tem so območje začeli naseljevati slovenci, kateri so najprej ustvarili naselja neposredno ob Krki (Šmihel, Žužemberk, Dvor ...), kasneje se je začela kolonizacija višje-ležečih predelov doline Krke. Strateške pozicije so bile namenjene objektom pomembnejšega programa (gradovi, cerkve, utrdbe ...). V 18. stoletju, ko je bilo železarstvo na vrhuncu je dolina Krke videla najvišjo rast prebivalstva, že stoletje kasneje pa z zaprtjem železarne na Dvoru množične migracije iskanja dela. Večina naselij na območju še vedno ohranja tipično vaško strukturo, razen večjih krajev (Žužemberk, Dvor, Straža) pri katerih je v krajevnih jedrih opazna meščanska večetažna tipologija gradnje. morfologija pozidave M: 1:100.000 (vir: ARSO)

V zadnjem času novejše zgodovine je opazna nova širitev naselij, ki pa zaradi pomanjkanja urbanističnih smernic poteka nekontrolirano in uničuje tipično krajevno identiteto. Strukture povezav Žužemberk je lociran ob križišču večjih regionalnih cest Ivančna Gorica-Novo Mesto in Trebnje-Kočevje. Najbližja kraja z železnico sta vzhodno Straža in severno Trebnje. Dostop do avtocestnega križa je mogoč preko Ivančne Gorice, Biča in Trebnjega. Občina razmišlja o razbremenitvi regionalne ceste skozi Žužemberk z obvozom, s katerim bi omejili tovorni promet skozi kraj, a so vsi projekti za enkrat še v idejni fazi. Področje je dobro prekrito z manjšimi cestami, ki povezujejo vasi medseboj in se vse pogosteje uporabljajo kot rekreativne kolesarske poti na regijskem nivoju. Reka Krka zaradi nizkega vodostaja in hitrega toka ni primerna za kakršen koli vodni promet razen rekreativnega.

karta prometnih povezav M: 1:100.000 (vir: ARSO)

Turistično območje Navkljub velikem turističnem potencialu se regija ni začela bolj intenzivno turistično razvijati do začetka devedestih let prejšnjega stoletja. Od takrat naprej se regija tudi v tej panogi naglo razvija. S pojavom turističnih kmetij se je pojavila možnost za ohranitev kmečkega življenja in s tem predstavitev ljudskih običajev, kulinarike in načina življenja širši javnosti. Vedno več programa je vezanega na Krko, saj reka omogoča množico aktivnosti (ribolov, veslanje, kopanje ...). Uredile so se kolesarske in sprehajalne poti, katere so vezane tudi na historično dediščino, saj vodijo po trasi stare rimske ceste ter mimo mnogih kulturnih spomenikov v okolici. Tudi Žužemberški grad se je začelo uporabljati mnoge prireditve, ki večkrat na leto pripeljejo v kraj večje število turistov in gledalcev. V samem Žužemberku je urejena športno-rekreativna cona na loki levega bregu Krke, kjer je znan vsakoletni turnir v odbojki na mivki.

turistične točke v območju M: 1:100.000 (vir: Slovenska turistična organizacija)

V širšem kontekstu nudi območje predvsem športno-rekreativne, nastanitvene in gostinske storitve.

Kulturna dediščina Celotno območje je izjemno bogato v svoji kulturni in industrijski dediščini. Regija ima najvišjo stopnjo gradov na kvadratni kilometer, saj je ravno topografija terena nudila izvrstne strateško-obrambne pozicije (Šumberk, Žužemberk, Soteska ...). Reka Krka je že od nekdaj bila “življenska žila” območja, zato je ob njej zgoščene največ industrijske dediščine. Stari mlini in žage se nahajajo skoraj ob vseh večjih rečnih kaskadah. Neposredno pod žužemberškim gradom so razvaline nekdanje papirnice, na Dvoru ostanki plavža s celotnim kompleksom železarne. Veliko je tudi sakralne dediščine z najstarejšo cerkvijo sv Miklavža na desnem bregu Žužemberka in obnovljeno cerkvijo sv Mohorja in Fortunata na dominantni lokaciji na hribu levega brega . Še vedno je vidna trasa stare rimske ceste s ponekod ohranjenimi konstrukcijskimi elementi.

karta kulturne dediščine M: 1:100.000 (vir: ZVKDS - interaktvina karta kulturne dediščine)

4 OŽJI KONTEKST

IN LOKACIJA

Žužemberk leži na sredini istoimenske občine na obeh bregovih reke Krke. V njem konstantno prebiva okoli 1200 ljudi.

4.1 Splošna opredelitev

Glavno jedro predstavlja trg pred grajskim poslopjem ob glavni cesti. Nanj je vezana večina javnih programov v kraju: gostilne, tgovine, občinska stavba ... Drugo jedro se v poletnem času ustvari ob obeh bregovih Krke , saj zaradi športnorekreacijskega programa postane območje za druženje lokalnega prebivalsta in velikega števila turistov. Nosilec identitete prostora grad, ki je zaradi svojih slikovitih vedut eden bolj prepoznanih gradov Slovenije. Poleg gradu so dominante v prostoru še obnovljena cerkev sv. Mohorja in Fortunata z župniščem na levem bregu ter cerkvi sv. Roka in sv. Miklavža na desnem. Močni višinski poudarek v prostoru je spomenik NOB na bližnjem hribu Cviblju. spomenik NOB (foto: Matej Delak)

cerkev sv. Mohorja in Fortunata (foto: Matej Delak)

grad s trgom (foto: Matej Delak)

4.2 Naravne danosti

ortofoto posnetek M 1:10.000 (vir: http://geopedia.si)

Glavna naravna poteza lokacije je reka Krka, ki izvira pri vasi Krka na višini 269 m nad morjem. Je druga najdaljša slovenska kraška reka, ki priteka z račenskega polja pod zemljo. Je pristna kraška voda, v kateri se ustvarja lehnjak (apnenec). Ravno pragovi lehnjaka so omogočali takšen razvoj mlinarstva na krki, saj so ljudje s pridom izkoristili naravne višinske razlike in padec vode za svoje mline in žage. Nedostopna soteska reke se ravno v Žužemberku razširi, kar omogoča večji stik ljudi z reko a hkrati poplavno nevarnost. Žužemberk je z vseh strani obdan z gozdom. Ta se na desnem bregu stika s kočevskim pragozdom. Med gozdno mejo in naseljem so kmetijsko urejene površine. Prevladujejo polja in živinoreja, med katero je v porasti konjereja. Na levem bregu Krke so južna pobočja zasejana s trto.

4.3 Ustvarjene danosti

morfološka analiza M 1:10.000

Morfologija Strnjena ulična pozidava okoli grajskega trga, predstavlja protiutež kmečki in pol kmečki pozidavi bregov. V že zgoščeno pozidavo na grajskem trgu, kot tudi v pozidavo na strmih bregovih se danes vrivajo novejši stanovanjski objekti. Opazno je mešanje in približevanje drugačnega sistema novogradenj, ki neorganizirano silijo iz, v začetku logično zasnovane prostorske slike. Opazen je kolaps med obstoječo in načrtovano novejšo pozidavo. Naselje se vedno hitreje širi. Stanovanjska pozidava, ki se je do začetka osemdesetih izvajala razmeroma kontrolirano in organizirano, se danes vedno bolj razrašča vsepovsod. Razraščanje naselja in njegova kompleksnost je danes na preizkušnji. Razlog za povečano povpraševanje po novogradnjah je izboljšava prometne infrastrukture, informacijski razvoj, dobra oskrba prebivalcev v domačem kraju ter želja po bivanju v naravi.

analiza izoblikovanih struktur M 1:10.000

Izoblikovane strukture Cestno omrežje je znotraj občine dobro razvito, saj je zaledje doline Krke povezano z relativno novimi cestami. Širše gledano pa je območje občine slabše dostopno in odmaknjeno od glavnih prometnih tokov, kar ovira celovit razvoj občine. Iz Ljubljane je dostopno po avtocesti, s katere se pri Ivančni Gorici odcepi regionalna cesta I. reda, ki vodi naprej proti Novemu mestu. Poteka po dolini Krke in predstavlja glavno prometno os skozi občino. Tako je tudi dostop do samega gradu dober. Velik problem pa predstavlja mirujoči promet v središu kraja, saj je glede na potrebe parkirnih prostorov premalo in trg, ki bo moral delovati kot odprt parter pred gradom postane ogromno parkirišče.

4.4 Zgodovinski razvoj kraja Današnje naselje se je razvilo ob gradu, po katerem je Žužemberk dobil tudi svoje ime. Ker so na bližnjem griču, imenovanem Einsenberg (današnja Zafara), kopali železovo rudo, so grad poimenovali Seinsenberg, domačini so to preoblikovali v Žužemberk. To je le ena izmed izpeljank imena.

Med drugo svetovno vojno je bil Žužemberk 22-krat bombardiran, porušili so župnišče, župnijsko cerkev, kaplanijo, sodišče, usnjarno, grad in veliko hiš.

Med obema vojnama je obstojala v Žužemberku svečarska in lectarska obrt, ki je slovela po vsej Dolenjski. Voščene sveče so izdelovali brez strojev. Poleg tega je bilo v Kdaj je dobil trške pravice, ni natančno znano, najverjetneje pa v 14. stoletju, saj kraju več mlinarjev, mizarjev, kovačev, krojačev, pekov, gostilničarjev in trgovcev. Zelo se leta 1399 v menjalni pogodbi za župnijo Dobrnič in Tržič omenja že kot trg je bilo razvito tudi kulturno in športno gibanje. Žužemberk. Za nastanek trga je bilo pomembno, da je stal na križišču cest, trden grad Med II. svetovno vojno je bila v gradu italijanska in kasneje tudi domobranska pospa je nudil tržanom potrebno varstvo in zaščito. Trg je imel pravico do prirejanja sejtojanka. Grad je bil večkrat napaden, največji udarec pa mu zadajo zavezniška bommov, svojo voljeno samoupravo in sodstvo. Tržani so bili predvsem obrtniki ali manjši bandiranja Žužemberka februarja 1945. kmetje. Po drugi svetovni vojni, ki je tem krajem povzročila ogromno gorja, je bil v Leta 1591 je požar popolnoma uničil trg in grad, leta 1625 pa je polovica prebivalcev Žužemberku sedež občine do leta 1961, ko se večji del ozemlja takratne občine umrla za kugo. priključi Občini Novo mesto. Leta 1663 je Žužemberk dobil tudi svojo smodnišnico. Izdelovanje smodnika v Žužemberku pa je prenehalo, ko je bila ustanovljena državna smodnišnica v Kamniku.

Od leta 1.1. 1999 je Žužemberk ponovno sedež istoimenske občine.

Leta 1670 je v požaru znova pogorelo pol trga, zato so v 18. stoletju v zemljiški pogodbi uvedli določilo, da se mora postavljati zidane hiše. Leta 1712 so v trgu uvedli poštno postajališče, leta 1774 pa je bila vpeljana ljudska šola. V Žužemberku je obstojal tudi ceh strojarjev, ki ga je odobrila cesarica Marija Terezija leta 1775. Njegovih 17 članov je izdelovalo podplate in irhovino, ki se je uporabljala za hlače, predpasnike, vinske mehove in vreče za žito. V cerkvi Sv. Jožefa na trgu v Žužemberku so imeli združeni usnjarji svoj oltar. Žužemberk s svojo bogato obrtno dejavnostjo in papirnico, ki je bila ena izmed treh najstarejših na Slovenskem (prvič se omenja leta 1712, preurejena iz grajskega mlina), leta 1919 je bila predelana v usnjarno, fužine v Zagradcu, a še posebej železolivarna na Dvoru so predstavljali živahno gospodarsko dejavnost v zgornje-krški dolini. Ob lehnjakovih pragovih na reki Krki so bili postavljeni mnogi mlini in žage. Leta 1794 so zgradili cesto od vasi Zafara do trga in naprej v Prapreče. Ta cesta je bila pomembna za razvoj levega dela trga, kjer je v smeri proti Praprečam pogojevala nov način zazidave – strnjena, mestnega tipa. Tudi železarstvo doseže svoj višek in propad v 19. stoletju. Ko je dolina ostala še brez železnice, ki je bila tu projektirana, so bili kraji ob Krki obsojeni na počasno hiranje.

franciscejski kataster Žužemberka

4.5 Zgodovinski oris Grad Žužemberk je ne glede na to, da je danes razvalina, lep primer raščene grajske

in razvoj gradu

arhitekture od 13. do 18. stoletja s poudarjeno višinsko dominanto po koncu druge svetovne vojne zrušenega osrednjega stolpa in renesančnim obzidnim obročem z vencem stolpov in bastij. Dokler je bilo še ohranjeno v osnovi srednjeveško grajsko jedro, je stavbna zasnova poudarjala kopičenje stavbnih mas, ki so se stikale v slokem poznoromanskem stolpu. Pri gradnji gradu so se morali stavbeniki tako v dobi romanike kot pri vseh kasnejših dozidavah prilagajati terenu, ki je padal od trga proti strmi prepadni steni. Najstarejšo stavbno fazo gradu datiramo v čas 1. polovice 13. stol., ko so na kamniti terasi tik ob robu strme stene zgradili dvonadstropni romanski palacij z manjšim dvoriščem, ki ga je na severni strani varoval visok obrambni zid. Grad je bil proti trgu tudi ustrezno zavarovan z obrambnim jarkom. Predvidevamo, da so konec 13. stoletja v sklopu 2. romanske stavbne faze ob vzhodnem obrambnem zidu dozidali nov palacij ter na severni obrambni zid prislonili višinsko poudarjen stolp. Grad je tako dobil tloris črke »L«, s pozidavo novega trakta pa se je nekoliko zmanjšal obseg notranjega dvorišča. Iz obeh romanskih faz je ohranjenih precej zidov, ki kažejo za tisti čas značilno gradnjo izhorizontalno plastenihkamnitih kvadrov, ohranilo pa se je tudi kar nekaj romanskih lin. V 15. stoletju so ob zahodnem obodnem zidu zgradili nov stanovanjski trakt, katerega obodni zidovi so se ohranili do danes, nekoč prostrano dvorišče pa se je omejilo zgolj na svetlobni jašek za dovod svetlobe v prostore gradu, na njem pa se je ohranila tudi cisterna za vodo. Večji gradbeni posegi v gradu so se izvršili po letu 1538, ko ga je cesar Ferdinand prodal bratoma Juriju in Volfu Engelbertu Auerspergoma. Tedaj so zgradili zunanje renesančno obzidje z obrambnimi stolpi, v grajskem jedru pa nova stanovanjska trakta med vzhodnim obodnim zidom srednjeveškega jedra in stolpom št. 7 ter severnim obrambnim zidom in novim renesančnim dvoriščem. Tu so skopali nov obrambni jarek ter prestavili vhod v grajsko jedro v omenjeni vzhodni renesančni stanovanjski trakt. Obrambni jarek so skopali tudi ob zunanjem renesančnem obzidju in ga na zunanji strani dodatno utrdili z zidom. Severovzhodno od gradu so v sklopu zunanjega zidu obrambnega jarka sezidali dodatni obrambni stolp. Po požaru leta 1591, ko je skupaj s trgom pogorel tudi grad, so slednjega prezidali v poznorenesančno rezidenco. Tedaj so na zahodni strani dvorišča zgradili gospodarsko poslopje, verjetno kaščo, od katerega se je ohranila le klet, za eno nadstropje so povišali obzidje in stolpe ter sezidali arkadne hodnike. V času baroka v 18. stoletju so zazidali arkadne loke v drugem nadstropju, zunanji obrambni jarek so delno zasuli in spremenili v terasast vrt, odstranili so zunanji severovzhodni stolp ter uredili grajski park na severovzhodnem robu trga.

Žužemberk Valvasor, J.V., 1679 (vir: Topographia Ducatus Carnioliae, Mladinska knjiga,1995)

upodobitev iz sredine 19. stoletja (vir: http://www.zuzemberk.si)

začetek 15. stoletja (vir: Suhokranjski zbornik 2003, Žužemberk 2003)

osrednji stolp pred 2. SV (vir: http://www.kamra.si)

prva polovica 13. stoletja (vir: Suhokranjski zbornik 2003, Žužemberk 2003) druga polovica 13. stoletja (vir: Suhokranjski zbornik 2003, Žužemberk 2003)

Počasni propad gradu Žužemberk je povezan s selitvijo Viljema I. kneza Auersperga in njegove družine v dvorec Soteska leta 1793. Kot je razvidno iz franciscejskega katastra, so bili l. 1825 v gradu prazni vsi prostori v srednjeveškem jedru, renesančnem vzhodnem traktu in v zahodnem traktu. Auerspergi so sicer ostali lastniki gradu v Žužemberku vse do nacionalizacije, ki jo je izvedla druga Jugoslavija po koncu druge svetovne vojne, vendar je bil grad ves čas bolj ali manj prazen in zapuščen. Stanje gradu se je še poslabšalo konec 19. stoletja, predvsem zaradi davkov, ki so Auersperge ovirali vsaj pri minimalnem vzdrževanju gradu, kot tudi izselitevdržavnih uradov, ki so bili krajši čas najemniki več prostorov v gradu, v novo poslopje na trgu. Tik pred prvo svetovno vojno so lastniki gradu zaradi davka na strehe dali razkriti zahodni trakt s kaščo, razkrili in razdrli pa so tudi arkadne hodnike in stebre odpeljali in deponirali v pritličnih prostorih soteškega gradu. Kot zanimivost lahko omenimo, da je spomeniška služba takoj po koncu druge svetovne vojne pričela z reševanjem kvalitetnih kamnitih arhitekturnih detajlov iz med vojno požganih in zrušenih gradov v dolini reke Krke ter jih po načrtih arhitekta Marjana Mušiča vgrajevala v nove urbanistične in arhitekturne rešitve v povojni obnovi Novega mesta, npr. v spomeniški kompleks Na vratih, v Študijsko knjižnico, v stavbo nekdanje zavarovalnice DOZ na Glavnem trgu 24 in na vrtu Dolenjskega muzeja. Tu so bili dolgo časa deponirani tudi preostali kamniti kosi, danes pa jih hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto na zelenici ob gradu Grm v Novem mestu. Mnogi kamnoseško obdelani detajli izvirajo tako iz gradu Žužemberk kot iz ruševin dvorca Soteska.

grad s papirnico pred 2. SV (vir: http://www.kamra.si)

Iz dokumentacije, ki jo hrani INDOK center na Ministrstvu za kulturo, je mogoče razbrati, da je po koncu prve svetovne vojne knez Karl Auersperg zaradi posredovanja krajanov in spomeniškega urada, ki so se zavedali pomena gradu za kraj, dal izvesti najnujnejša vzdrževalna dela v gradu. Na novo so s skodlami pokrili romanski stolp ter izvedli najnujnejša vzdrževalna dela na strehah. Po odvzemu gozdov s strani uprave Dravske banovine l. 1934 pa je bil grad dokončno prepuščen propadu. Zrušila se je streha nad severnim zgodnjerenesančnim traktom ob romanskem stolpu. Pred drugo svetovno vojno so razkrili renesančni vzhodni trakt in s tem uničili renesančno slavnostno poslikavo s stenskimi slikami, podrli arkadni hodnik na vzhodni strani dvorišča, razkrili streho nad romanskim palacijem in poznosrednjeveškim zahodnim traktom in odstranili renesančno obodno steno med grajskim jedrom in dvoriščem. Pokriti so ostali le obrambni stolpi in osrednji romanski stolp. Med drugo svetovno vojno je bil grad med hudimi boji za Žužemberkzelo poškodovan. Zaradi letalskega bombardiranja in partizanskega topovskega obstreljevanja – v gradu je bila namreč domobranska postojanka – sta bili zrušeni južna in zahodna stena romanskega stolpa, pogorele so še preostale strehe v gradu, močno je bilo načeto tudi obodno zidovje na zahodni in severni strani. Tedaj je pogorelo tudi mogočno poslopje papirnice pod gradom. Leta 1948 se je zrušil na kamion, poln strešne opeke, še preostanek romanskega stolpa, okoliški prebivalci pa so grajske ruševine pričeli izrabljati za gradbeni material. Leta 1956 so na trgu odstranili več med vojno porušenih hiš, po nepotrebnem pa tudi cerkev sv. Jakoba ter na njihovem mestu uredili zelenici, vmes pa speljali novo regionalno cesto. Ne glede na nove prometne zahteve je bila s tem dejanjem za vselej okrnjena originalna urbanistična zasnova trga, ki je na svoji severovzhodni strani v celoti izgubil svoj stavbni plašč.

bombardiranje Žužemberka (vir: http://images.google.com)

sredina 17. stoletja (vir: Suhokranjski zbornik 2003, Žužemberk 2003)

ruševine po vojni (vir: http://www.kamra.si)

sredina 16. stoletja (vir: Suhokranjski zbornik 2003, Žužemberk 2003)

4.6 Obnovitveni posegi Spomeniška služba je pričela s celovito obravnavo gradu leta 1957.

na objektu

Definirala je osnovni konservatorski pristop obnove in valorizirala njegovo vlogo v prostoru. Grad je označila kot sestavni in obenem prevladujoč moment v veduti naselja ter njegov osrednji simbol. Zato je bila služba mnenja, da je podoba gradu kot razvaline v naselju nesprejemljiva in da je potrebno zaradi vedutnih vrednot ohraniti razgibano grajsko silhueto. Sklenjeno je bilo, da se stolpe in obodno zidovje obnovi in nadkrije s strehami, skromno ohranjeno stavbno substanco grajskega jedra pa se sanira in prezentira kot razvalino. Tedaj je bila izražena tudi ideja, da se prostor nad kletjo pozida za potrebe gostišča, kar pa kasneje ni bilo realizirano. Arhitekt Vlasto Kopač je poskrbel za grafično dokumentiranje grajskih razvalin, ko je izrisal dvoriščne fasade gradu. Leta 1961 je Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana izdelal celovit posnetek gradu v merilu 1 : 100, ki vsebuje tlorise, fasade in značilne prereze. Najprej so sanirali notranji valj stolpa št. 1 ter izdelali načrt rekonstrukcije zunanjega konzolnega hodnika. Sočasno je potekalo čiščenje ruševin na grajskem dvorišču. Žal ni bilo sredstev, da bi tako odkrite zidove sočasno tudi zidarsko sanirali. Po daljšem premoru so se pod vodstvom arhitektke Špelke Valentinčič-Jurkovič sanacijski posegi nadaljevali v letu 1969, ko sta bila na stolpu št. 1 zgrajena streha in konzolni hodnik. Fasado stolpa so ometali, niso pa uspeli rekonstruirati štukaturnega okrasja. Pri rekonstrukciji stolpa so se naslanjali na predvojno fotografsko dokumentacijo. Sledilo je utrjevanje obodnega zidovja proti trgu, in sicer stavbno fazo iz 17. stoletja, čeprav so razmišljali tudi o rekonstrukciji prvotne faze iz 16. stoletja, kar pa bi zahtevalo znižanje severne fronte za etažo in prezentacijo v 17. stoletju zazidanih strelnih lin. Na koncu so se odločili za stavbno fazo iz 17. stoletja, ko je grad doživel tudi zadnji večji stavbni poseg. V okviru obnovitvenih prizadevanj so uspeli ometati le zunanjo fasado severne stene »G« in jo okrasiti s štukaturno dekoracijo, ki je bila izdelana po ohranjenih fragmentih. Okrasje so izdelali strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo SRS pod vodstvom kiparja Franceta Kokalja. Novi strehi sta dobila tudi stolpa 2 in 3 po načinu in detajlih, ki so jih uporabili pri obnovi stolpa 1. Sledil je daljši premor zaradi pomanjkanja denarja.

posnetki ruševin Ivana Komelja (vir: Suhokranjski zbornik 1997, Žužemberk 1997)

Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo je do začetka 80-ih let, ko je strokovno skrb nad kulturno dediščino na Dolenjskem, v Beli krajini in v delu Posavja prevzel Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, izvedel interventno zaščito stolpa št. 7. Zaradi porušitve dvoriščne stene so delno sanirali ostenje, ga povezali z železobetonsko vezjo in prekrili s streho. Na dvoriščni strani so namesto rekonstrukcije kamnitega obodnega zidu valja izdelali železobetonski podporni steber, ki nosi pozidano armiranobetonsko vez.

začetki sanacije ruševin (vir: http://www.kamra.si)

Posegi na gradu so se nadaljevali v aprilu 1999 z zaščitnim arheološkim izkopavanjem v stolpu št. 4 in v kleti. Dela je za Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Novo mesto izvajal absolvent arheologije Benjamin Štular iz Radovljice. Sprva je bilo načrtovano, da delavci odstranijo le novejšo plast nad prvotno hodno površino pritličja, toda kmalu se je izkazalo, da je v stolpu zasuta klet. Tu so vrata, ki so nekoč povezovala klet stolpa z dvoriščem in so bila zazidana ob pozidavi vinske kleti in zahodnega trakta. Ohranila se je tudi peta kletnega oboka, zidana iz opeke, kamenja in lehnjaka. Z odkritjem apnenega estriha v severovzhodnem kotu stolpa se je lahko določil tudi prvotni talni nivo pritličja. Jeseni 2000 so se dela nadaljevala v kleti, kjer so delavci odbili popolnoma dotrajane omete in nato zidove injektirali s hidrofobno injekcijsko maso. Sledil je poseg v srednjeveški palacij, ki so ga s prezidavami od 16-18. stol. večkrat adaptirali in je današnji čas dočakal kot razvalina. V letu 2001 je sledila sanacija severne obodne stene »A«, ki je bila sezidana, podobno kot ostale obodne stene gradu, v dveh stavbnih fazah. Prva je renesančna iz časa razširitve gradu in zaobjema poleg pritličja še prvo nadstropje. V nadstropju so ohranjene strelne line in zazidani prsobrani. Prav tako je vidna linija zidnih vdolbin, v katere je bila sidrana konstrukcija lesenega obrambnega hodnika.

načrti obnove SV stolpa (vir: Suhokranjski zbornik 1997, Žužemberk 1997)

Arheološke raziskave so v jugozahodnem vogalu grajskega dvorišča ob vhodu v klet odkrile zasute zidove in manjši podzemni prostor, verjetno ječo. Z nadaljnjimi raziskavami smo ugotovili, da gre v bistvu za zasuti obrambni jarek ob severni fasadi ožjega grajskega jedra, ki je kot druga obrambna linija služil svojemu namenu tudi po izgradnji renesančnega grajskega obroča, sestavljenega iz obrambnih zidov in stolpov. Ker je sčasoma njegov obrambni pomen slabel, so ga na račun razširitve grajskega dvorišča dvakrat zožali, kar so dokazovali zasuti oporni zidovi. Po odstranitvi nasutja smo v jarku odkrili tudi zidan mostiček, ki z dvorišča vodi v grajsko jedro, in ruševine manjšega gospodarskega poslopja s kuriščem. Sledili sta sanacija zidanih opornih zidov in izgradnja manjšega montažnega platoja nad zahodnim delom jarka, ki povezuje dvorišče z grajsko kletjo. Leta 2006 so se dela nadaljevala v grajskem jedru s statično sanacijo in prezentacijo preostalih romanskih zidov, vključno s skromno ohranjenimi zidovi poznoromanskega stolpa, ter poznorenesančne vhodne avle s stopniščem. Leta 2008 je sledila statična sanacija in prezentacija stolpa št. 6 in stene »D«. Ker gre za stavbni sestavini, ki stojita na robu prepadne stene visoko nad reko Krko, je bila posebej zahtevna organizacija gradbišča s postavitvijo gradbenih odrov. Dela so obsegala pozidavo porušenih delov zidov, obnovo okenskih odprtin izgradnjo dvokapne strehe na steni »D«. Pri sanaciji romanskih zidov so delavci obnovili in prezentirali tudi več romanskih lin.

načrti obnove SV stolpa (vir: Suhokranjski zbornik 1997, Žužemberk 1997)

Z letom 2011 so se zaključila sanacijska dela na vseh stolpih in obzidju. Naslednji projekt ZVKD Novo Mesto je sondiranje in arheološke raziskave območja ob gradu predvsem grajskega jarka in trga.

načrti obnove SV stolpa (vir: Suhokranjski zbornik 1997, Žužemberk 1997)

Pred vsakim posegom na spomeniku je potrebno določiti konservatorski pristop k njegovi obnovi.

4.7 Usmeritve stroke

Le tako se lahko spomenik obravnava celostno z natančno določeno metodo njegove obnove in končne podobe. Pri tem je potrebno poznati kulturne, znanstvene, likovne, zgodovinske in arhitektonske značilnosti spomenika, njegov pomen v prostoru in času ter njegove ekonomske in funkcionalne zmožnosti.

arkadni hodnik ob vzhodni steni pred 2. SV (vir: http://www.kamra.si)

Osnovna načela obnove gradu Žužemberk izhajajo iz poznavanja njegove stavbne zgodovine, njegove vloge pri oblikovanju tlorisa naselja in trške vedute, kakor tudi iz poznavanja konservatorskega pristopa pri dosedanjih obnovitvenih delih na gradu. Konservatorska stroka se je že pri prvih povojnih obnovitvenih delih na gradu zavedala ne samo njegove spomeniške vrednosti kot take, temveč ga je označila kot simbol Žužemberka, brez katerega bi naselje izgubilo svojo zgodovinsko in urbanistično identiteto. Na tem spoznanju je bil sprejet temeljni konservatorski pristop, ki je narekoval, da je potrebno ohraniti in obnoviti gabarite renesančnega oboda in stolpov, medtem ko se srednjeveško jedro gradu in ostali zrušeni stanovanjski trakti konservirajo in ohranijo kot razvalina. Vsi dosedanji posegi na gradu, ki so se vršili po letu 1957, so bili usmerjeni predvsem v sanacijo razvalin ter v rekonstrukcijo gabaritov in zunanjosti obrambnih stolpov in obzidja. Resda so kmalu po začetku obnove razvalin začeli razmišljati tudi o ustreznih vsebinah (omenjan je bil muzej NOB), ki bi jih umestili v sanirane stolpe, ter o možnosti pozidave gostinskega objekta nad kletjo, toda tovrstne ideje se niso nikoli realizirale. Pri obnovi in prezentaciji grajskih razvalin je še posebej potrebno paziti na slogovno in časovno slojevitost tako arheoloških plasti kot stavbnih sestavin. Le-ta je pri ostalih objektih, v katerih se ponavadi vrši že določena namembnost, skrita v grajenih strukturah, tako da lahko opazimo le zadnje slogovne ali časovne posege na posameznih delih objekta ali njegovi celoti. Pri razvalinah pa je čitljivost tovrstnih sestavin izredno poudarjena in so tovrstni primeri vredni naše posebne obravnave. V nekoč določen namen zgrajeni objekti se tako prelevijo v tridimenzionalne učbenike, ki nas seznanjajo s svojim stavbnim razvojem, paleto vgrajenih materialov, bogastvom arhitekturnih detajlov in nekdanjimi gradbenimi tehnologijami. avtor sestavka: Tomaž Golob, ZVKD Novo Mesto

arkadni hodnik ob vzhodni steni po 2. SV (vir: http://www.kamra.si)

4.7 Lokacija

ruševine papirnice pod gradom (foto: Matej Delak)

grajska klet (foto: Matej Delak)

pogled na grad z desnega brega Krke (foto: Matej Delak)

baročne stopnice v palaciju (foto: Matej Delak)

sanirana južna stena (foto: Matej Delak)

pogled s trga(foto: Matej Delak)

dvojni obok in obstoječe stopnice (foto: Matej Delak)

prezidane stene v palaciju (foto: Matej Delak)

panorama grajskega dvorišča (foto: Matej Delak)

5 REFERENČNI OKVIR Ker je sanacija ruševin grajskega poslopja in obodnih zidov letos zaključena je aktualna tema o arhitekturnih posegih znotraj gradu v katere bi umestili nov program.

Pri projektiranju prenove objekta, ki je evidentiran kot kulturna dediščina oziroma spomenik je ključno dobro sodelovanje med arhitektom in konzervatorsko stroko. Tendence in želje ljudi ter pristopi k revitalizaciji gradu so lahko zelo različni. Zato 5.1 Izhodišča prenove historične mora vsebovati predviden poseg poleg utemeljene funkcionalne sheme jasno opredediščine deljen odnos do starega. Dilema med implantacijo sodobne arhitekture v staro tkivo ali rekonstrukcije obstoječega je rešljiva le s poglobljenim znanjem o objektu ter poznavanjem mednarodnih listin omenjenega področja. Predmet rekonstrukcije je ponovna vzpostavitev prvotnega stanja pred propadom spomenika in mora biti osnovana na zanesljivih in preverljivih slikovnih, pisnih ali materialnih virih. Vrši se lahko v obsegu dopolnevanja stavbne strukture in elementov, delne ali popolne rekonstrukcije.

Museo di Castelvecchio, Carlo Scarpa (foto: Matej Delak)

Beneška listina, ki velja za eno najpomembnejših mednarodnih odločb na področju konservatorstva z začetka druge polovice dvajsetega stoletja, izpostavlja pojem avtentičnosti varovanega objekta. Rekonstrukcijo dovoljuje le pod pogojem, da je njena znanstvena osnova popolnoma nedvomljiva. “proces restavriranja je visoko specializiran poseg...Bazira na spoštovanju originalnega materiala in avtentični dokumentaciji. Z njim je potrebno prenehati na točki, kjer nastopijo ugibanja”. Neupoštevanje navedenih izhodišč pripelje do neveredostojne rekostrukcije, katere efekti pa delujejo ravno nasprotno. Nikakor ne pripomorejo k ponovni vzpostavitvi zgodovinske dimenzije objekta ampak k neberljivosti same strukture in degradaciji njenega izvornega pomena. V primeru žužemberškega gradu gradiva za avtentično rekonstrukcijo ni dovolj. Obstaja slikovni material, a je grad na njem že v fazi propada in s porušenimi stavbenimi elementi. Tudi zgodovinski opisi niso dovolj podrobni, da bi nudili dovolj natančen oris preteklega stanja. Zato je rešitev, katera bo na spoštljiv način tretirala obstoječe stanje in z njim vzpostavila harmoničen dialog bolj primerna. Intervencija mora zavzeti jasno stališče do obstoječega, berljiv odnos med starim in novim, predstavljati stavbne prvine gradu in povezati vse elemente v funkcionalno celoto.

Hedmark museum, Sverre Fehn (foto: Matej Delak)

5.2 Učni primeri

prenova Neues Museuma v Berlinu, David Chipperfield (foto: Matej Delak)

trgovina in pošta v Vremskem Britofu, skupina Kras (foto: Matej Delak)

ureditev gradu Hradčani, Jože Plečnik (foto: Matej Delak)

muzej Kolumba, Peter Zumthor (foto: Matej Delak)

prenova stolpa v Granadi, Antonio Jiménez Torrecillas (vir: http://images.google.com)

muzej filmskih igralcev v Divači, Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič, Tea Savelli (foto: Miran Kambič)

reminiscenca obzidja v Granadi, Isabel Nieto (vir: http://images.google.com)

San Telmo muzej v San Sebastianu, Nieto & Sobejano (vir: http//www.nietosobejano.com)

6 PROJEKT

konceptualna skica

Zgornje porečje reke Krke je že od nekdaj rdeča nit celotne regije. Zaradi vodne energije, strateške topografije pokrajine in bogastva z železovo rudo je območje posejano s kulturno in industrijsko dediščino. Zaradi večje višinske razlike, ki jo reka premaga v zgornjem toku, je Krka nudila ob kaskadah idealne pogoje za veliko število mlinov in žag. Ob vznožju grajskega hriba 6.1 Koncept stojijo ruševine nekdanje papirnice in usnjarne, na Dvoru ruševine starega plavža in opuščen kompleks železarne. V Podšumberku je na vrhu hriba ruševina prve rezidence Auspergov - grad Šumberk, v Soteski pa je ruševina njihovega zadnjega gradu. V širšem območju so arheološka najdišča ter trasa rimske ceste. Tu se začenja Kočevski Rog s svojo kočevarsko in NOB zapuščino. V območju se nahaja veliko sakralne dediščine, med njimi so bolj pomembne cerkev sv Miklavža in sv Mohorja in Fortunata v Žužemberku. Naravne danosti omogočajo mnoge pohodniške in kolesarske poti z dramatičnimi pogledi na reko in okoliške gozdove. Krka nudi izvrstne pogoje za mnoge športne in rekreacijske aktivnosti; od veslanja, ribolova … Žal pa je obstoječe stanje večine objektov zelo slabo. Dejavnosti so se zaradi več razlogov opustile, sredstev za obnovo in revitalizacijo pa ni. Trenutno je večina teh objektov obsojena na počasen propad. Smiselno je, da se pri prenovi in revitalizacij žužemberškega gradu, ki je že od nekdaj imel centralno vlogo v širšem območju umesti program, ki bi med vsemi prej naštetimi točkami interesa uspel vzpostaviti mrežo povezav in uvedel program celostne revitalizacije območja.

mreža programskih povezav točk kulturne dediščine zgornjega porečja Krke

Z umestitvijo Inštituta za ohranjanje naravne in kulturne dediščine v grad, ki deluje zunaj občinskih območij bi v širšemu kontekstu osmislil nov trajnosten program med seboj dopolnilnih funkcij umeščen v objekte kulturne dediščine. Program, vezan na značilnosti območja bi vseboval nove turistične vsebine (hostel, kmečki turizem, eko-kmetije, akomodacije višjega cenovnega razeda, …) izobraževalne (muzej na prostem, hiša eksperimentov, obšolski program …) in športno-rekreacijske. Tako se v širšem območju Krke vzpostavi mreža programskih povezav, ki se med seboj dopolnjujejo in postanejo nosilci strategije trajnostnega razvoja območja.

trg z gradom v 19. stoletju, grad še vedno del parterja z vsebino okrajnega sodišča, cesta trg obide

zračni posnetek trga s še stoječo cerkvijo Sv. Jakoba in cesto, ki trg obide in ohranja njegovo zaključeno celoto

današnje stanje, grad nepovezan s trgom, vse centralne funkcije ob trgu in cesti, cesta razdvoji trg

Prav vodilna vloga gradu skozi zgodovino je botrovala razvoju vaškega središča tik ob njem. A z izselitvijo okrajnega sodišča konec 19. stoletja in občutnimi poškodbami med drugo svetovno vojno je grad v okolju ostal le še kot ruševina, a kljub vsemu mogočna vizualna dominanta. Po obnovitvenih posegih se v njem sicer večkrat letno odvijajo obiskani družabni dogodki ( trški dnevi, veselice, občasne predstave … ) a grad še vedno nima stalnega programa in definirane funkcije. Grad, ki je že od svojega začetka najmočnejša dominanta v okolju mora ponovno postati dostopen vsem; tako krajanom kot drugim obiskovalcem!

Cilj projektne naloge je ponovno vzpostaviti grad kot del krajevnega središče v povezavi s trgom ob katerem so nanizani objekti s centralnimi funkcijami ( banka, občina, trgovine, gostilna …) Da bi grad ponovno zaživel in se spojil s parterjem trga je potrebno vanj vstaviti program, ki bo zagotavljal redno frekvenco obiska in pripomogel k dvigu življenskega standarda v Žužemberku.

z umestitvjo novih javnih vsebin se trg in grad znova povežeta z enovitim parterjem

Po preučitvi obstoječih programov javnega značaja in predlogih novih vsebin je postalo smiselno v grad umestiti občinsko knjižnico, mladinski kulturni center in večnamensko dvorano. V parterju grajskega dvorišča se omogoči letni oder za raznovrstne javne prireditve in občasna sejmska dejavnost . Ponovno postavljen centralni stolp je namenjen predstavitvi krajevne in grajske zgodovine, na vrhu pa razgledu.

shema širitve grajske stavbe - začetek 13. stoletja prvoten gabarit gradu

shema širitve grajske stavbe - konec 13. stoletja nadzidani zidovi v stolp

Stavba gradu je organska tvorba, ki se je spreminjala, rušila in gradila glede na aktualne časovne potrebe. Grad se je iz zgolj obrambne funkcije počasi prelevil v bivalno, kasneje pa upravno vlogo. Vsi razširitveni posegi so za takratno obstoječe stanje vedno pomenili nekaj novega. Spreminjali so se stavbni stili, napredovale tehnologije gradnje, spreminjala se je funkcija. Ti posegi so zdaj, ko je grad v stanju sanirane ruševine lepo vidni. Nova intervencija v gradu sledi kontinuiteti razvoja stavbe, saj jo razumem kot novo aktualno poglavje v zgodovini gradu. Je odraz trenutnega časa saj s svojim programom odgovarja na potrebe ljudi v kraju in širši okolici, hkrati pa grajske zgodovine in stavbnih prvin ne poskuša zakrivati ali jim konkurirati ampak z njo vzpostavi simbiotičen odnos.

shema širitve grajske stavbe - 16. stoletje dodano obzidje z novimi obrambnimi stolpi

shema širitve grajske stavbe - 17. stoletje arkadni hodnik ob S in V steni, grajska kašča ob Z steni

Smiselno je k prenovi pristopiti z materialom, ki je v prostoru avtohton, vendar sodobno obdelan in uporabljen. In ker je območje že od nekdaj povezano z železovo rudo izbira perforiranih kortenastih panelov nadaljuje zgodbo objekta z materialom. Nove masivne stene grajskega jedra se izvedejo v armiranem betonu iz lokalnega kamenja. Z dodatnim izpiranjem se doseže groba struktura površine, ki ob stiku z obstoječimi stenami nadaljuje zgodbo obstoječega v današnjem času.

Na mestu zrušenih stavbnih elementov grajske kašče in arkadnih hodnikov ob severni in vzhodni steni dvorišča se vstavi volumen, ki osmisli gabarit odprtega prostora in poveže prostore knjižnice, sejemskih stojnic in letnega odra z ogledno potjo v funkcionalno celoto. S svojo strukturo perforiranih kortenastih plošč obstoječih grajskih sten ne zakriva in jasno kaže razliko med starim in novim. Ko obiskovalec hodi po ogledni poti, vpeti med masivne kamnite stene in transparenten ovoj je priča igri sence in svetlobe, ki pronica skozi perforacije, pol zastrtim pogledom proti grajskem dvorišču in na mestu že obstoječih oken dramatičnim razgledom na okolico. Drugače je obravnavan poseg v starem grajskem jedru. Iz masivnih kamnitih temeljev ponovno zraste dominantna poteza centralnega stolpa, nadgradi se zid ob notranjem jarku, ki dobi zdaj zaključeno potezo vhoda preko mostovža. Tukaj so novi posegi izvedeni na masiven tektonski način. Izhajajo iz obstoječih ruševin sten, ter zaključujejo poteze palacija v smiselno celoto. V stolp je umeščena učna pot o zgodovini kraja in gradu in razgledno ploščadjo na vrhu. Med obstoječe stene palacija pa Inštitut za ohranjanje naravne in kulturne dediščine porečja Krke. Ker so stene dovolj visoke se mednje le vstavlja etažne plošče.

shema trenutnega stanja gradu - rekonstruirano obzidje in sanirane ruševine grajskega jedra

Med obstoječe stene grajskega jedra umeščen Inštitut za ohranjanje naravne in kulturne dediščine porečja Krke. Ohranjia se obstoječe stavbne prvine, saj se med grajske stene vstavi etažne plošče .

Na osnovi obstoječih zidov se nadzida steno ob grajskem jarku. Tako se osmisli vhodni portal v grajsko jedro preko obstoječega mostovža. Nadgradi se zidove sredinskega stolpa v katerega je umeščena učna pot o zgodovini kraja in grajske stavbe. Na vrhu je razgledna ploščad.

Na mestu zrušenih arkadnih hodnikov in grajske kašče je vstavljen volumen, ki osmisli parter grajskega dvorišča ter funkcionalno poveže novo knjižnico, sejemske prostore, oder in razgledno ploščad v enovito celoto. Zaradi svoje transparentne strukture obstoječih grajskih sten ne zakriva, ampak začrta jasno mejo med novo intervencijo in obstoječo stavbo. Objekt omogoča vrsto javnih prireditev, sejemsko dejavnost , kulturne prireditve ...

Večnamenska izraba parterja

koncerti, veselice

predstave, recitali, koncerti

letni kino

odprta ogledna pot

možnost nadkritja parterja

sejemska dejavnost

Programska shema

6.2 Tehnično poročilo

Celotna razporeditev in umestitev programa v grad je razdeljena v dva glavna sklopa. Volumen, ki obdaja grajsko dvorišče z odpiranjem in zastiranjem panelov omogoča večnamensko izrabo parterja. Letni oder v povezavi s pasom primarno namenjenem sejemski dejavnosti služi javnim prireditvam, koncertom, letnem kinu, ... Na mestu, kjer je nekoč stala kašča je umeščena občinska knjižnica v treh etažah, pod njo pa večnamenska dvorana v obstoječi grajski kleti. Med zunanjim obzidjem in gradom stoji mladinski kulturni center, nad njim pa v nivoju trga razgledna ploščad. Knjižnica in MKC sta oba povezana z dvorano, katero lahko dnevno uporablja mladina za svoje aktivnosti, ob posebnih priložnostih knjižnica za predavanja ali pa zunaji uporabniki. Vse programe povezuje razgledna pot znotraj kortenstega volumna, katera ima glavni vhod v grajskem stolpu ob glavnem vhodu. Zaradi svojih razširitev je primena za organizacijo občasnih dogodkov, razstav, forma vive... V staro grajsko jedro je umeščen Inštitut za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, dostopen po mostovžu preko notranjega jarka, ki se na parter naveže s klančino. V novem centralnem stolpu je učna pot o zgodovini kraja in grajske stavbe z razgledno ploščadjo na vrhu. programska shema

Vsi objekti so dostopni tudi osebam z gibalnimi motnjami, saj se vsi nivoju v gradu med seboj povezujejo s klančinami.

Konstrukcijska zasnova

shema konstrukcijske zasnove

shema perforirane kortenaste fasade

FASADA

INSTALACIJE

REKAPITULACIJA POVRŠIN:

Pri oblikovanju fasade novega volmuna, ki osmisli gabarit grajskega dvorišča je bilo glavno vodilo ustvariti občutek prosojnosti in vidne razlike med obstoječim obzidjem in novo membrano. Transparenca, katero omogočajo perforirani kotenasti paneli ima učinek tako znotraj kot zunaj objekta. Navzven jasno zariše razliko med obstoječim in novo intervencjo, v samem objektu pa ustvari igro svetlobe in sence, delno zamejenih pogledov proti notranjosti gradu in usmerjene poglede skozi obstoječe odprtine navzven.

Objekt se primarno napaja iz obstoječih komunalnih priključkov ( vodovod, elektrovod in kanalizacija).

PROSTORI KNJIŽNICE:

Uporabijo se 2 mm debele perforirane plošče kortena različnih širin višine 250cm. Montirane so na sekunadarno konstrukcijo jeklenih profilov, katera je vijačena na nosilne elemente. V pritličju in fasadi knjižnice so paneli vpeti na drsna vodila. Tako lahko v knjžnici z njimi uravnavamo količino svetlobe in služijo kot pasivna solarna zaščita. V pritličju pa se z odpiranjem in zapiranjem prilagajajo funkciji željenega dogodka. V primeru novega stolpa in nadzidave vhodne stene v grajsko jedro je sama konstrukcija intervencije izvedena v armiranem betonu. Kot granulat je uporabljen lokalen kamen. Z dodatnim izpiranjem je dobljena bolj grobareliefna struktura. Ker se stolp ne ogreva ni potrebe po temoizolaciji. Z uporabo enakega materiala, kot so stene iz katerih izhaja intervencija vendar na nov, sodoben način je jasna razlika med obstoječim in novim, vendar pa se ohranja tektonski občutek izvorne arhitekture.

Sekundarno je predvideno ogrevanje in hlajenje zraka centralnim klimatom pozicioniranim v kletni etaži ob večnamenski dvorani. Dovod svežega zraka do knjižnice, dvorane in inštituta je speljan po talnih kinetah v novih AB talnih ploščah. Zrak je prostor vpihan s talnimi konvektorji, srk slabega zraka pa v stenah. Ogrevanje za ostale dele intervencije ni predvideno, saj so odprti in pred zunanjimi elementi zaščiteni s streho. Proti pregrevanju knjižnice, ki je z večjimi steklenimi površinami edina temu izpostavljena služijo kortenasti fasadni paneli, s katerimi lahko okna zastiramo po potrebi. Knjižnica z obojestranskimi odprtinami omogoča tudi naravno prezračevanje, medtem ko so dvorana in prostori inštituta prisilno prezračevani. Poleg klimatov so v talnih kinetah tudi elektro razvodi (vključno s požarnim omrežjem), vodovod in kanalizacija, saj tako niso potrebne dodatne adaptacije obstoječega tkiva za inštalacijske jaške. Požarna varnost objekta je zagotovljena s sistemom javljanja požara, dimnega odvodnega sistema in avtomatskim gašenjem požara z vodnimi pršilci.

stik obstoječe ga kamnitega zidu z novim betonskim

uprava 43,20 m2 prostori za osebje 52,70 m2 soba za učenje 49,90 m2 otroški oddelek 76,00m2 čitalnica 60,00 m2 skupni prostori 497,30 m2 komunikacije 32,00 m2 sanitarije 20,80 m2 zunanja terasa 67,20 m2 INŠTITUT ZA OHRANJANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE POREČJA KRKE sejna soba 39,60 m2 čajna kuhinja in hodnik 51,30 m2 predavalnica 75,20 m2 sanitarije 18,60 m2 pisarna direktorja 29,60 m2 delovni prostori 92,40 m2 tajništvo 28,70 m2 MLADINSKI KULTURNI CENTER IN VEČNAMENSKA DVORANA prostori MKC 86,60 m2 dvorana 293,30 m2 sanitarije in depo 40,90 m2 PARTERNI PROSTORI sejemski prostor 48,10 m2 turistični info point 45,40 m2 oder 49,40 m2 garderobe 59,10 m2 tehnika 33,30 m2 skladišče tehnične opreme 38,80 m2 strojnica 13,80 m2 javne sanitarije 22,10 m2 razgledna pot 276,40 m2 STOLP pot in etažne površine

135,20 m2

6.3 Fotografije makete

7.0 Grafične priloge Ureditvena situacija 1:1000 Tloris pritličja - obstoječe 1:250 Tloris kleti

1:250

Tloris pritličja

1:250

Tloris nadstropja

1:250

Prerez s fasado A-A

1:250

Prerez s fasado B-B

1:250

Prerez s fasado C-C

1:250

Fasadni pas

1:25

Prostorski prikazi

Ureditvena situacija 1:1000 Delak Matej / GRAD ŽUŽEMBERK - NOVO SREDIŠČE KRAJA, Idejni projekt prenove gradu z umestitvijo novih javnih vsebin / Univerza v ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mentor: doc Maruša Zorec / Leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2004, leto izdelave diplomskega dela: 2011

Tloris pritličja - obstoječe stanje 1:250 Delak Matej / GRAD ŽUŽEMBERK - NOVO SREDIŠČE KRAJA, Idejni projekt prenove gradu z umestitvijo novih javnih vsebin / Univerza v ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mentor: doc Maruša Zorec / Leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2004, leto izdelave diplomskega dela: 2011

Tloris kleti 1:250 Delak Matej / GRAD ŽUŽEMBERK - NOVO SREDIŠČE KRAJA, Idejni projekt prenove gradu z umestitvijo novih javnih vsebin / Univerza v ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mentor: doc Maruša Zorec / Leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2004, leto izdelave diplomskega dela: 2011

Tloris pritličja 1:250 Delak Matej / GRAD ŽUŽEMBERK - NOVO SREDIŠČE KRAJA, Idejni projekt prenove gradu z umestitvijo novih javnih vsebin / Univerza v ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mentor: doc Maruša Zorec / Leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2004, leto izdelave diplomskega dela: 2011

Tloris nadstropja 1:250 Delak Matej / GRAD ŽUŽEMBERK - NOVO SREDIŠČE KRAJA, Idejni projekt prenove gradu z umestitvijo novih javnih vsebin / Univerza v ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mentor: doc Maruša Zorec / Leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2004, leto izdelave diplomskega dela: 2011

Prerez A-A s fasado 1:250 Delak Matej / GRAD ŽUŽEMBERK - NOVO SREDIŠČE KRAJA, Idejni projekt prenove gradu z umestitvijo novih javnih vsebin / Univerza v ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mentor: doc Maruša Zorec / Leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2004, leto izdelave diplomskega dela: 2011

Prerez B-B s fasado 1:250 Delak Matej / GRAD ŽUŽEMBERK - NOVO SREDIŠČE KRAJA, Idejni projekt prenove gradu z umestitvijo novih javnih vsebin / Univerza v ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mentor: doc Maruša Zorec / Leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2004, leto izdelave diplomskega dela: 2011

Prerez C-C s fasado 1:250 Delak Matej / GRAD ŽUŽEMBERK - NOVO SREDIŠČE KRAJA, Idejni projekt prenove gradu z umestitvijo novih javnih vsebin / Univerza v ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mentor: doc Maruša Zorec / Leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2004, leto izdelave diplomskega dela: 2011

Fasadni pas 1:25 Delak Matej / GRAD ŽUŽEMBERK - NOVO SREDIŠČE KRAJA, Idejni projekt prenove gradu z umestitvijo novih javnih vsebin / Univerza v ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mentor: doc Maruša Zorec / Leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2004, leto izdelave diplomskega dela: 2011

Pogled proti glavnem vhodu in knjižnici Delak Matej / GRAD ŽUŽEMBERK - NOVO SREDIŠČE KRAJA, Idejni projekt prenove gradu z umestitvijo novih javnih vsebin / Univerza v ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mentor: doc Maruša Zorec / Leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2004, leto izdelave diplomskega dela: 2011

Vhod razgledne poti, pogled proti odru Delak Matej / GRAD ŽUŽEMBERK - NOVO SREDIŠČE KRAJA, Idejni projekt prenove gradu z umestitvijo novih javnih vsebin / Univerza v ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mentor: doc Maruša Zorec / Leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2004, leto izdelave diplomskega dela: 2011

Vhod v knjižnico, nov osrednji stolp Delak Matej / GRAD ŽUŽEMBERK - NOVO SREDIŠČE KRAJA, Idejni projekt prenove gradu z umestitvijo novih javnih vsebin / Univerza v ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mentor: doc Maruša Zorec / Leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2004, leto izdelave diplomskega dela: 2011

V knjižnici

Razgled s terase knjižnice Delak Matej / GRAD ŽUŽEMBERK - NOVO SREDIŠČE KRAJA, Idejni projekt prenove gradu z umestitvijo novih javnih vsebin / Univerza v ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mentor: doc Maruša Zorec / Leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2004, leto izdelave diplomskega dela: 2011

Razgledna pot ob grajskem obzidju

8 Zaključek

“Boundaries are actually the main factor in space, just as the present, another boundary, is the main factor in time.” Eduardo Chillida

9 Viri in literatura

Komelj, Ivan, Srednjeveška grajska arhitektura na Dolenjskem. Stavbno zgodovinski oris, Zbornik za umetnostno zgodovino N.v. I, 1951, Ivan Stopar, Grad Žužemberk (Seisenberg), Žužemberski grad, Suhokranjski zbornik 1997, Žužemberk 1997 Špelka Valentinčič – Jurkovič, Obnova žužemberkskega gradu (Obnovitveni posegi v letih 1957 – 1980), Suhokranjski zbornik 1997, Žužemberk 1997 Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, Dolenjska, Porečje Krke, Prva knjiga, Ljubljana 2000, Tomaž Golob, Obnovitveni posegi na žužemberskem gradu v letih 1981 do 1999, Žužemberski grad, Suhokranjski zbornik 2000, Žužemberk 2000, Igor Sapač, Stavbni razvoj gradu Žužemberk, Žužemberski grad, Suhokranjski zbornik 2003, Žužemberk 2003, Fehn, Sverre, Opera completa, Electa, Milano, 1997 EL CROQUIS, David Chipperfield, Madrid , 2004

Spletni viri: Kamra (http://www.kamra.si) Agencija RS za okolje, Atlas okolja: http://www.nvatlas.si Geodetska uprava Republike Slovenije: http:// prostor.gov.si/iokno Občina Žužemberk: www.zuzemberk.si/ Register nepremične kulturne dediščine: http://giskds.situla.org Gradovi Slovenije http://www.gradovi.si www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/ dela/files/Dela_17/Zuzemberk www.zuzemberk.si/nacrtcone/ Prospekt_gosp_cone_zuzemberk.pdf http://sigov3.sigov.si/cgi-bin/htqlcgi/arhiv/enos_isk_kat.htm http://images.google.com

Zahvala Zahvaljujem se Maruši Zorec za mentorstvo, potrpljenje in širjenje obzorja med celotnim obdobjem študija! Hvala družini za vso podporo, Jerici za jeklene živce, vsem prijateljem za lepa študijska leta! Tomažu Golobu za strokovna izhodišča, Vladu Kostevcu za vse informacije lokalnega pomena in Josipu Konstantinoviću za kreativno konstrukcijsko rešitev. Posebna zahvala vsem, ki ste pomagali, da je diploma nastala tako kot je!