Urška Kalčič by fa diploma

Diplomantka: Urška Kalčič IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Mentor: doc. dr. Alenka Fikfak Konzultat za konstrukcijo: dr. Tomaž Slak Konzultat za tehnologijo: doc. dr. Sašo Medved Leto vpisa: 2006 Leto izdelave diplomskega dela: 2014

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

Prijateljem in družini.

Janiju.

Mentorici.

KAZALO VSEBINE

Kazalo vsebine

1.5.1. Razlaga pojmov samooskrbnoti ter samozadostnosti

Kazalo slik

1.5.1.1 Samozadostni sistemi

1.5.2 Referenčni primeri – Biosfera 2

kazalo shem, tabel, grafov

Povzetek/Abstract

Predgovor

Uvod

2.0 RAZISKAVE IN ŠTUDIJE (koncept zasnove samozadostnega sistema) 2.1 TIP TEHNOLOGIJE ZA PRIDOBIVANJE ENERGIJE 2.2 ANALIZA NARAVNIH DANOSTI V SLOVENIJI, KI SO RELEVANTNE ZA PRIDOBIVANJE ZELENE ENERGIJE 2.3 ZASNOVA IN PREVERJANJE SMISELNOSTI POSAMEZNIH SISTEMOV SAMO-

1.0 TEORETSKA IZHODIŠČA

1.1.1 Kroženje snovi na zemlji - v ekosistemu se energija pretaka, snov pa kroži 1.1.2 Osnovne zakonitosti življenjskih sistemov 1.1.3 Izmenjava učinkov med sistemi 1.1.4 Povzetek poglavja 1.1.4.1 Kibernetski model regulacije okolja (planiranje prostora) 1.1.4.2 Sistem upravljanja okolja s pomočjo prostorskega modela

2.3.2 Sistem za ravnanje z vodo 2.3.2.1 Zbiranje deževnice

2.3.2.2 Sive in črne vode

2.3.2.3 Ogrevanje vode

2.3.3 Sistem za ravnanje z zrakom

2.3.3.1 Hlajenje

2.3.4 Sistem za ravnanje z odpadki 2.3.4.1 Cikel reciklaže surovin 2.3.4.2 Odpadki v laboratoriju

1.2 TRENUTNA SITUACIJA V GLOBALNEM POMENU, ZAKAJ POTREBA PO SPREMEMBI?

2.4 ARHITEKTURA LABORATORIJEV

1.2.1 aktualni ekološki problemi

2.4.1 Poraba energije

1.3 VPELJAVA UMETNEGA (ČLOVEŠKEGA) SISTEMA V GEOSFERO

2.4.2 Programske zahteve (SONARAVNOST, TRAJNOSTNI RAZVOJ)

55 57 59

ZADOSTNOSTI (na izbrani lokaciji ob Bohinjskem jezeru) 2.3.1 Energetski sistem

1.1 NARAVNI PROCESI GEOSFERE

2.4.3 Zmanjševanje onesnaženja 2.4.4 Zagotavljanje potreb po samozadostnosti

61 63 63 63 63 65 65 67 67 67 69 69 69 69

1.3.1 Definicija trajnosti/trajnostnosti, trajnostnega razvoja/napredka ter sonaravnosti

1.3.1.1 Trajnost

1.3.1.2 Sonaravnost

1.3.1.3 Napredek/razvoj

3.1 GORENJSKA

1.3.2 Komponente trajnostno sonaravnega napredka

1.3.2.1 Okoljska trajnost kot smernica trajnostno sonaravnega napredka

3.2 BOHINJ

1.3.2.2 Gospodarska trajnost/sonaravnost in naravni kapital

1.3.2.3 Socialna družbena trajnost/sonaravnost in primerna kvaliteta življenja za vse v okviru zmogljivosti

okolja

3.0 PREDSTAVITEV ŠIRŠEGA OBMOČJA

3.2.1 Zgodovina

3.2.2 Naravna dediščina

3.2.3 Kulturna dediščina

3.2.4 Bohinjska arhitektura

1.3.3 Povzetek pojma trajnosti/sonaravnosti

1.4. S ČIM NAPREJ? Z ZNANOSTJO IN TEHNOLOGIJO KOT ORODJE

3.2.7 Dejavnosti v Bohinju

1.4.1 Vpliv tehnologije na razvoj družbe

3.3 TRIGLAVSKI NARODNI PARK

1.4.2 Vpliv izobraževanja na razvoj družbe – pomen ekološkega osveščanja v primarni in sekundarni

3.3.1 Splošni opis

3.2.5 Turizem v Bohinju 3.2.6 Turizem v Bohinju danes

socializaciji za trajnostno sonaravni napredek

3.3.2 Zgodovina 3.3.3 Naloga TNP

1.5 KAKO NAPREJ? APLIKACIJA FUNKCIONIRANJA GEOSFERE NA TRAJNOSTNO SONARAVNI NAPREDEK

3.3.4 Zakonodaja 3.3.5 Stavbarstvo v TNP

77 79

81 81 81 81 83 83

5.10 Materiali

5.11 Zasnova fasadnega ovoja

137

3.4 BOHINJSKO JEZERO

5.12 Zasnova zelene strehe

139

3.4.1 Splošni opis

5.13 Referenca zelene strehe (fasadnega ovoja in notranje zasnove)

141

3.4.2 Analize okolice Bohinjskega jezera

5.14 Zasnova širše ureditve

145

3.5 RAZVOJ TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH

5.15 Zasnova ožje zunanje ureditve

145

5.15.1 Prometna ureditev

145

5.15.2 Sprehajalne poti

145

5.15.3 Zelene površine

145

5.15.4 Programska zasnova

151

5.16 Tehnično poročilo

151

3.6 UMEŠČANJE OBJEKTOV V ZAVAROVANA OBMOČJA

93 4.0 PREDSTAVITEV OŽJEGA OBMOČJA 95 4.1 PREDSTAVITEV OBMOČJA OBRAVNAVE

4.2 HOSTEL POD VOGLOM

4.2.1 Stavbna oznaka 4.2.2 Hostel pod voglom danes 4.2.3 Izpis iz registra nepremične kulturne dediščine

97 99 99

4.2.4 Pravni režimi varstva kulturne dediščine pri prenovah

101

4.3 OVREDNOTENJE OBRAVNAVANEGA OBMOČJA

103

4.4 SHEME - OVREDNOTENJE PROSTORA

103

4.4.1 Shema polno - prazno

103

4.4.2 Shema programa

103

4.4.3 Shema dominant

103

4.4.4 Shema naravnih danosti

103

4.4.5 Zaznavna shema

103

4.4.6 Sinteza

105

4.5 OMEJITVE PROSTORA

105

4.5.1 Opredelitev projekta glede na določila zakona

105

4.5.2 Sprememba rabe

107

4.5.2.1 Raba v območju posega

107

4.5.2.2 Sprememba rabe v območju posega

109

4.6 ANALIZA POGLEDOV IZ OBMOČJA OBDELAVE

5.0 PROJEKTNA REŠITEV

5.2 Koncept oblikovne zasnove 5.3 Programska zasnova 5.4 Funkcionalna zasnova 5.5 Zasnova ambientov

151

5.16.2 Dostopnost za gibalno ovirane

153

5.17 Zasnova konstrukcije

155 6.0 GRAFIČNE PRILOGE 6.1 ARHITEKTURNI NAČRTI 6.1.1Situacija 6.1.2 Prerez skozi situacijo 6.1.3 Tloris kleti 6.1.4 Tloris pritličja 6.1.5 Tloris 1. nadstropja 6.1.6 Prerez A-A 6.1.7 Prerez B-B 6.1.8 Prerez C-C 6.1.9 Prerez D-D 6.1.10 S fasada 6.1.11 V fasada 6.1.12 Z fasada 6.1.13 J fasada 6.1.14 Fasadni pas 1

111

5.1 Koncept umestitve v prostor

5.16.1 Zasnova požarne varnosti

6.1.15 Fasadni pas 2 6.1.16 Fasadni pas 3

113

6.2 VIZUALIZACIJE

117

6.2.1 Vizualizacije zunanjosti

119

6.2.2 Vizualizacije notranjost

131

5.7 Referenca notranje zasnove laboratorija (in izobraževalnega centra)

133

5.8 Koncept prenove hotela pod Voglom

133

5.9 Referenčni primer arhitekturne prenove z dodatkom novega

135

161 163 165 167 169 171 173 175 177 179 181 183 185 187 189 189 191

7.0 ZAKLJUČEK

129

5.6 Zasnova laboratorija

157 159

195

121 123

157

197 7.1 IZJAVA O AVTORSTVU

199

7.2 ZAKLJUČEK

201

7.3 VIRI IN LITERATURA

201

7.3.1 Knjige

201

7.3.2 Revije

201

7.3.3 Spletne strani

201 201

3.3.7 TNP in turizem

143

3.3.6 Kemtijstvo

KAZALO SLIK SLIKA1_ POGLED NA ZEMLJO IZ LUNE (Vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:First_View_of_Earth_from_Moon.jpg)

regionalna razvojna agencija za Koroško, d.o.o, Geološki zavod Slovenije)

SLIKA 2_ RIŽEVA POLJA NA KITAJSKEM (Vir: National Geographic wallpapers)

SLIKA 41_ DELEŽ GOZDA PO KATASTARSKIH OBČINAH LETA 2006 Vir: Gozdovi Slovenije, Gozdnatost Slovenije po katastrskih občinah, 2006, Ljubljana, Zavod za gozdove Slevenije)

SLIKA 3_ GRAND CANYON (Vir: National Geographic wallpapers)

SLIKA 42_ POTENCIALNO PRIMERNA OBMOČJA ZA GRADNJO

SLIKA 4_ PRESAHNJENA COLORADO RIVER (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

VETRNIH ELEKTRAREN (Vir: http://e-prihodnost.si/si/novice/potencialno-primerna-obmocja-za-gradnjo-vetrnih-ellektrarn-v-sloveniji/)

SLIKA 5_ PREKOMEREN RIBOLOV (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 43_ GLAVNE REKE (Vir: http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/vode/nuv/2_glavne_reke_in_jezera.jpg)

SLIKA 6_ PREKOMERNO IZKORIŠČANJE RUDNIKOV (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 44_ POVPREČNO TRAJANJE SONČNEGA OBSEVANJA- POLETJE 1971-2000 (Vir: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/)

SLIKA 7_ LOS ANGELES (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 45_ SISTEM SPTE PRED VGRADNJO (Vir:http://www.slideshare.net/RadoIrgl/soproizvodnja-toplote-in-elektrike-na-lesno-biomaso-volter)

SLIKA 8_ INTENZIVNO GOJENJE MONOKULTUR (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 46_ TRANSPORT SEKANCEV IN UPLINJEVALEC (Vir:http://www.slideshare.net/RadoIrgl/soproizvodnja-toplote-in-elektrike-na-lesno-biomaso-volter)

SLIKA 9_ VODNI TRANSPORT (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 47_ HLAJENJE LESNEGA PLINA IN ČIŠČENJE (Vir:http://www.slideshare.net/RadoIrgl/soproizvodnja-toplote-in-elektrike-na-lesno-biomaso-volter)

slika 10_ INTENZIVNA GOVEDOREJA (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 48_ MOTOR SPTE (Vir:http://www.slideshare.net/RadoIrgl/soproizvodnja-toplote-in-elektrike-na-lesno-biomaso-volter)

SLIKA 11_ AMERIŠKA PREDMESTJA (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 49_ NAMIZNI AVTOKLAV (Vir: http://brnskll.com/shares/statim/)

SLIKA 12_ EROZIJA ZARADI SEKANJA GOZDOV (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 50_ NAMIZNI AVTOKLAV (Vir: http://market.mikro-polo.si/vsi-izdelki/izdelek.aspx/)i782986

SLIKA 13_ ČRPANJE FOSILNIH GORIV (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 51_ POGLED NA BOHINJSKO DOLINO (Vir: osebni arhiv)

SLIKA 14_ SVETLOBNO ONESNAŽENJE (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 52_ SKUPINA STOGOV V VASI STUDOR (Vir: Anja Jakša, 2014 Idejna zasnova revitalizacije kompleksa hotela Pod Voglom v Bohinju, Diplomsko delo, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 30)

SLIKA 15_ GOJENJE SADJA IN ZELENJAVE V ŠPANIJI (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 53_ OPLENOVA HIŠA (Vir: Anja Jakša, 2014 Idejna zasnova revitalizacije kompleksa hotela Pod Voglom v Bohinju, Diplomsko delo, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 30)

SLIKA 16_ GRADBENIŠTVO V SAVDSKI ARABIJI (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 54_ GRADBENI MATERIAL, KAMEN IN LES(Vir: Anja Jakša, 2014 Idejna zasnova revitalizacije kompleksa hotela Pod Voglom v Bohinju, Diplomsko delo, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 30)

SLIKA 17_ AVTOBOBILI (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 18_ VODNI TRANSORT (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 19_ RIBOLOV (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 20_ IZČRPAVANJE FOSILNIH ZALOG VODE V ZDA (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 21_ PREKOMERNO IZKORIŠČANJE RUDNIKOV - UNIČEVANJE HABITATOV (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 22_ IZČRPAVANJE FOSILNIH ZALOG VODE V ZDA (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 23_ IZČRPAVANJE FOSILNIH ZALOG VODE V ZDA (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 24_ PRESAHNJENA COLORADO RIVER (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 25_ IZČRPAVANJE FOSILNIH ZALOG VODE V ZDA (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 26_ BOJ ZA VODO V POSAHARSKI AFRIKI (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 27_ SEKANJE PRAGOZDA (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 28_ RUDNIK (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 29_ PREKOMERNO IZKORIŠČANJE RUDNIKOV - UNIČEVANJE HABITATOV (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 30_ RIBOLOV (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

SLIKA 31_ BIOSFERA 2: PRIKAZ BIOMOV(Vir: http://b2science.org/)

SLIKA 32_ BIOSFERA 2: NOTRANJOST (Vir: http://b2science.org/)

SLIKA 33_ BIOSFERA 2: V IZGRADNJI (Vir: http://b2science.org/)

SLIKA 34_ BIOSFERA 2:NOTRANJOST (Vir: http://b2science.org/)

SLIKA 35_SONČNE CELICE (Vir: http://www.thecoolist.com/independent-at-home-six-systems-for-self-sufficient-living/)

SLIKA 36_ JEZ

(Vir: Arcadia-HaidvoglG-MoellHydropower-003-Koelnbreinsperre.jpg)

SLIKA 37_VETRNICE (Vir: http://www.google.si/search?q=vpliv-vetrne-elektrarne-na-okolje.jpg)

SLIKA 38_TRDA BIOMASA (Vir: http://thehungergames.wikia.com/wiki/File:New-forest05.jpg)

SLIKA 39_GEJZIR (Vir:http:/www.focus.si/ove/index.php?l1=vrste&l2=geotermalna)

SLIKA 40_ PORAZDELITEV TEMPERATUREV GLOBINI 1000 m (Vir: Lapajne Andrej, 2006, Geotermalni viri severne in severovzhodne Slovenije, RRA Koroškare

SLIKA 56_ DOMAČIJA S POVEZANIMI STANOVANJSKIMI IN GOSPODARSKIMI PROSTORI V STUDORJU(Vir: Anja Jakša, 2014 Idejna zasnova revitalizacije kompleksa hotela Pod Voglom v

Bohinju, Diplomsko delo, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 30)

SLIKA 58_ KAMP ZLATOROG (Vir: http://www.gradtur.si/zima/slovenija/bohinj/hotel_villa_zlatorog.htm) SLIKA 59_ KAMP ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE SLIKA 60_ KAMP DANICA

(Vir: http://www.gradtur.si/zima/slovenija/bohinj/hotel_villa_zlatorog.htm)

78 78

(Vir: http://www.camp-danica.si/si/fotogalerija/fotogalerija_kamp_danica.html)

SLIKA 61_ HOTEL ZLATOROG (Vir: http://www.gradtur.si/zima/slovenija/bohinj/hotel_villa_zlatorog.htm)

SLIKA 62_ SKI HOTEL VOGEL

(Vir: http://www.hribi.net/slika.asp?pot=169142)

SLIKA 63_ HOTEL POD VOGLOM

(Vir: http://kraji.eu/slovenija/bohinj_hostel_pod_voglom_adrenalinski_park/slo)

SLIKA 64_ HOTEL BELLVUE (Vir: http://www.holidaycheck.com/hi/f1bc1152-b960-3b28-af16-88963a0b0125)

SLIKA 65_ HOTEL JEZERO

SLIKA 66_ HOTEL BOHINJ

(Vir: http://www.bohinj.si/alpinum/jezero/hotel_jezero_en.html)

(Vir: http://www.hotel-bohinj.com/sl/)

SLIKA 67_ APART HOTEL TRIGLAV

(Vir: http://accommodation-triglavski-narodni-park.centraleuropetravel.com/slovenia/4)

SLIKA 68_ CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI

(Vir: osebni arhiv)

78 78

SLIKA 69_ POGLED NA TRIGLAVSKI NARODNI PARK (Vir: http://www.blog.fabian-vendrig.eu/2011/09/oj-triglav-moj-dom/)

SLIKA 70_ TNP (Vir: http://www.oranzno-poletje.com/slo_04_naravne_znamenitosti.html)

SLIKA 71_ KOZOROG (Vir: http://www.bohinj.si/si/o_bohinju/spoznajte_bohinj/naravna_dediscina/zivalstvo)

SLIKA 72_ PLANIKA (Vir: http://www.bohinj.si/si/o_bohinju/spoznajte_bohinj/naravna_dediscina/rastlinstvo)

SLIKA 73_ REKA SOČA (Vir: http://www.stat.si/ObcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2010&id=10)

SLIKA 74_ ALJAŽEV STOLP (Vir: http://www.gore-ljudje.net/novosti/47827/)

SLIKA 75_ TRIGLAV Z DEBELE PEČI (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Triglav)

SLIKA 76_ KOZOLCI (Vir: http://www.bled.si/si/kaj-videti/naravne-znamenitosti/triglavski-narodni-park)

SLIKA 77_ CERKEV SV. JANEZA KRSTNIKA (Vir: http://kraji.eu/slovenija/bohinjsko_jezero/slo)

SLIKA 78_ RJAVI MEDVED (Vir: http://www.gore-ljudje.net/novosti/56384/)

SLIKA 79_ GORSKI VRHOVI V TNP-JU (Vir: http://www.bled.si/en/what-to-do/sightseeing/the-triglav-national-park/Information)

SLIKA 119_ INTERAKTIVNA STENA (Vir: http://www.cinemablography.org/minority-report.html)

126

SLIKA 120_ INTERAKTIVNA STENA (Vir: https://www.youtube.com/watch?v=A7kNJhPd-yM)

126

SLIKA 82_ ENDEMIČNI JULIJSKI MAK (Vir: http://www.gore-ljudje.net/novosti/68567/)

SLIKA 121_ REFERENCA ZA MODULARNO IN MOBILNO (Vir: http://www.hok.com/design/type/science-technology/king-abdullah-university-of-science-and-technology)

126

SLIKA 83_ SOČA (Vir: http://www.bovec.si/narava/reka_soca/)

SLIKA 122_ REFERENCA ZA LABORATORIJSKE PISARNE (Vir: http://www.hok.com/design/type/science-technology/king-abdullah-university-of-science-and-technology)

126

SLIKA 84_ POGLED NA BOHINJSKO JEZERO (Vir: osebni vir)

SLIKA 123_ REFERENCA ZANOTRANJOST LABORATORIJA (Vir: http://www.srgpartnership.com/projects/science-technology/uc-riverside-hssb/)

126

SLIKA 85_ POGLED NA CERKEV SV. JANEZA KRSTNIKA (Vir slike: http://www. Bohinjsko_jezero_Oberkrain_Slowenien_20092009_88)

SLIKA 124_ REFERENCA ZA NOTRANJOST LABORATORIJA (Vir: http://openbuildings.com/buildings/ecosciences-precinct-profile-40185/media#!buildings-media/10)

126

SLIKA 86_ POGLED NA BOHINJSKO JEZERO (Vir: http://www.biathlon-pokljuka.com/BIATHLON_POKLJUKA_SI,,o_pokljuki,predstavitev.htm)

SLIKA 125_ REFERENCA ZA SEJNO SOBO/PISARNE/ADMINISTRACIJSKI DEL (Vir: http://www.archdaily.com/355917/faculty-of-cellular-and-genetic-biology-

SLIKA 87_ HOSTEL POD VOGLOM (Vir: Anja Jakša, 2014 Idejna zasnova revitalizacije kompleksa hotela Pod Voglom v Bohinju, Diplomsko delo, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 41)

hector-fernandez-elorza/)

SLIKA 88_ HOSTEL POD VOGLOM (Vir: Anja Jakša, 2014 Idejna zasnova revitalizacije kompleksa hotela Pod Voglom v Bohinju, Diplomsko delo, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 41)

SLIKA 126_ REFERENCA ZA SEJNO SOBO (Vir: http://www.archdaily.com/355917/faculty-of-cellular-and-genetic-biology-hector-fernandez-elorza/)

130

SLIKA 89_ HOSTEL POD VOGLOM (Vir: Anja Jakša, 2014 Idejna zasnova revitalizacije kompleksa hotela Pod Voglom v Bohinju, Diplomsko delo, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 41)

SLIKA 127_ REFERENCA ZA SEJNO SOBO (zunaji izgled) (Vir: http://www.archdaily.com/355917/faculty-of-cellular-and-genetic-biology-hector-fernandez-elorza/)

130

SLIKA 90_ HOSTEL POD VOGLOM (Vir: Anja Jakša, 2014 Idejna zasnova revitalizacije kompleksa hotela Pod Voglom v Bohinju, Diplomsko delo, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 41)

SLIKA 128_ REFERENCA ZA LINIJSKO ZASNOVANE PISARNE (Vir: http://www.archdaily.com/355917/faculty-of-cellular-and-genetic-biology-hector-fernandez-elorza/)

130

SLIKA 91_ HOSTEL POD VOGLOM (Vir: Anja Jakša, 2014 Idejna zasnova revitalizacije kompleksa hotela Pod Voglom v Bohinju, Diplomsko delo, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 41)

SLIKA 129_ REFERENCA ZA KOMBINACIJO STARE Z NOVO STRUKTURO (Vir: http://www.archdaily.com/340876/hotel-wiesergut-gogl-architekten/)

132

SLIKA 92_ POGLED NA CERKEV SV. DUHA (Vir: osebni arhiv)

SLIKA 130_ REFERENCA ZA KOMBINACIJO STARE Z NOVO STRUKTURO (Vir: http://www.archdaily.com/340876/hotel-wiesergut-gogl-architekten/)

132

SLIKA 93_CERKEV

100

SLIKA 131_ REFERENCA ZA KOMBINACIJO STARE Z NOVO STRUKTURO (Vir: http://www.archdaily.com/340876/hotel-wiesergut-gogl-architekten/)

132

100

SLIKA 132_ REFERENCA ZA KOMBINACIJO STARE Z NOVO STRUKTURO (Vir: http://www.archdaily.com/340876/hotel-wiesergut-gogl-architekten/)

132

SLIKA 96_ SHRAMBA (Vir: osebni arhiv)

100

SLIKA 133_ REFERENCA ZA KOMBINACIJO STARE Z NOVO STRUKTURO (Vir: http://www.archdaily.com/340876/hotel-wiesergut-gogl-architekten/)

132

SLIKA 97_ DEPANDANSA (Vir: osebni arhiv)

100

SLIKA 144_TRAVA

134

SLIKA 98_ STARA

100

SLIKA 145_

100

SLIKA 146_ OPAŽEN

SV. DUH (Vir: osebni arhiv)

SLIKA 94_ ADRENALINSKI

PARK (Vir: osebni arhiv)

BOHINJSKA KMETIJA (Vir: osebni arhiv)

SLIKA 99_ HOSTEL

POD VOGLOM (Vir: osebni arhiv)

SLIKA 100_ PRIZIDEK

HOSTLA POD VOGLOM (Vir: osebni arhiv)

(Vir: osebni arhiv)

MATERIAL CERODIT (Vir: Marko Likon, 2009, Bacom, Projekt pretvorbe biorazgradljivih muljev v gradbene kompozite materiale z vmešavanjem alkalnih odpadkov in pepela)

100

SLIKA 147_ STEKLO

SLIKA 101_TLORIS

OBMOČJA (Vir: https://www.google.com/maps/preview)

100

SLIKA 148_ LES

SLIKA 102_TLORIS

OBMOČJA

BETON(Vir: osebni arhiv)

134 134

(Vir: http://www.greenoptimistic.com/2013/09/09/window-glass-getting-smarter-cheaper/)

134 134

(Vir: http://www.cgtextures.com/)

108

SLIKA 149_ GUMASTA

SLIKA 103_ POGLED NA CERKEV SV. DUH(Vir: osebni arhiv)

126

SLIKA 150_ POGLED IZ UKANCA

SLIKA 104_ POGLED NA JASO (Vir: osebni arhiv)

126

SLIKA 151_ POGLED IZ STARE FUŽINE

SLIKA 105_ POGLED ZAHODNI DEL JEZERA (Vir: osebni arhiv)

126

SLIKA 152_ POGLED IZ PRŠIVCA

SLIKA 106_ POGLED NA SEVERNI DEL JEZERA (Vir: osebni arhiv)

126

SLIKA 153_ POGLED IZ VOGARJA (Vir: http://jostgantar.com/prodajna-galerija/bohinj-z-vogarja/)

138

SLIKA 107_ POGLED NA JUŽNI DEL JEZERA (Vir: osebni arhiv)

126

SLIKA 154_ POGLED IZ VOGLA

138

SLIKA 108_ INTERAKTIVNA STENA (Vir: http://www.cinemablography.org/minority-report.html)

126

SLIKA 155_ POGLED IZ PEČA

SLIKA 109_ INTERAKTIVNA STENA (Vir: https://www.youtube.com/watch?v=A7kNJhPd-yM)

126

SLIKA 156_ POGLED IZ BLIŽNJEGA VRHA

SLIKA 110_ INTERAKTIVNA STENA (Vir: https://www.youtube.com/watch?v=A7kNJhPd-yM)

126

SLIKA 157_ REFERENCA ZA FASADO (Vir: http://toyboxbychristina.wordpress.com/2011/12/28/therme-vals/)

140

SLIKA 111_ INTERAKTIVNA STENA (Vir: https://www.youtube.com/watch?v=A7kNJhPd-yM)

126

SLIKA 158_ REFERENCA ZA IGRANJE S SVETLOBO(Vir: http://toyboxbychristina.wordpress.com/2011/12/28/therme-vals/)

140

SLIKA 112_ INTERAKTIVNA STENA (Vir: https://www.youtube.com/watch?v=A7kNJhPd-yM)

126

SLIKA 159_ REFERENCA ZA ZELENO STREHO(Vir: http://toyboxbychristina.wordpress.com/2011/12/28/therme-vals/)

140

SLIKA 113_ INTERAKTIVNA STENA (Vir: https://www.youtube.com/watch?v=A7kNJhPd-yM)

126

SLIKA 160_ REFERENCA: UMIRITEV POGLEDOV V NARAVI(Vir: http://toyboxbychristina.wordpress.com/2011/12/28/therme-vals/)

140

SLIKA 114_ INTERAKTIVNA STENA (Vir: https://www.youtube.com/watch?v=tMB6HZ_bZK0)

126

SLIKA 161_ REFERENCA ZA ZELENO STREHO(Vir: http://toyboxbychristina.wordpress.com/2011/12/28/therme-vals/)

140

SLIKA 115_ INTERAKTIVNA STENA (Vir: http://www.cinemablography.org/minority-report.html)

128

SLIKA 162_ TLORIS PRITLIČJA(Vir: http://toyboxbychristina.wordpress.com/2011/12/28/therme-vals/)

140

SLIKA 116_ INTERAKTIVNA STENA (Vir: https://www.youtube.com/watch?v=A7kNJhPd-yM)

128

SLIKA 163_ REFERENCA ZA ZUNANJO UREDITEV (Vir: http://www.archdaily.com/170888/harrington-grove-country-club-hassell)

147

SLIKA 117_ INTERAKTIVNA STENA (Vir: https://www.youtube.com/watch?v=tMB6HZ_bZK0)

128

SLIKA 164_ REFERENCA ZA ZUNANJO UREDITEV (Vir: http://www.archdaily.com/170888/harrington-grove-country-club-hassell)

147

SLIKA 118_ INTERAKTIVNA STENA (Vir: https://www.youtube.com/watch?v=A7kNJhPd-yM)

128

SLIKA 165_ REFERENCA ZA ZUNANJO UREDITEV (Vir: http://www.pinterest.compin)

147

SLIKA 166_ REFERENCA ZA ZUNANJO UREDITEV (Vir: http://edwinames.wix.com/edwin-ames-architect)

147

SLIKA 167_ REFERENCA ZA ZUNANJO UREDITEV (Vir: http://blog.modernkaribou.ca/architecture/)

147

SLIKA 168_ REFERENCA ZA ZUNANJO UREDITEV (Vir: https://brandfolder.com/shannonjean)

147

(Vir: https://www.google.com/maps/preview)

TALNA OBLOGA (Vir: http://www.nora.com/us/products/flooring/) (Vir: http://www.panoramio.com/photo/47894839) (Vir: http://kraji.eu/slovenija/bohinjsko_jezero/slo)

(Vir: http://www.gorje.si/atrakcija/40)

(Vir: http://www.kam.si/963_vogel-v-oa-eh-ne-smua-arke.html)

(Vir: http://jostgantar.com/category/nocna-fotografija/page/) (Vir: http://www2.arnes.si/~ojmbohbistrkr/bohb/07_08/mirjam_bohinj/naravne.htm)

134 138 138 138

138 138

SLIKA 81_ RIS (Vir: http://www.gore-ljudje.net/novosti/56384/)

SLIKA 80_ ALPSKI SVIZEC (Vir: http://www.bohinj.si/si/o_bohinju/spoznajte_bohinj/naravna_dediscina/zivalstvo)

KAZALO SHEM, TABEL, GRAFOV

KAZALO GRAFOV SHEMA 5_ KIBERNETSKI MODEL REGULACIJE OKOLJA (PLANIRANJE PROSTORA) (Vir: Darko likar, 2009,

GRAF 1_ RABA VODE Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=20

Arhitekturni postinformacijski sistem, Koncepti poseganja v prostor, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ad Pirum)

GRAF 2_ SESTAVA RABE VODE PO DEJAVNOSTIH V SLOVENIJI LETA 2004 IN EVROPI LETA 2002

SHEMA 6_ ZASNOVA TRAJNOSTNO SONARAVNEGA NAPREDKA (Povzeto po: Dušan Plut, 2005, Teoretična in

vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani)

SHEMA 7_ KROŽENJE VODE (Vir: http://www.ekosola.sihttp://www.modrijan.si)

SHEMA 8_ KROŽENJE SNOVI IN PREHAJANJE ENERGIJE (Vir: http://www.ekosola.si)

SHEMA 9 _ SHEMATSKI PRIKAZ MOLEKULARNE SESTAVE VODE, ETIL ALKOHOLA, ESTRA

(Vir: http://users.esnm.si/profesor/pintaric/Razno/Predstavitev_HTML_2010/Spletna_Nina_Maja_Katja/stran5.html,

Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=20

GRAF 3_ SESTAVA RABE VODE PO DEJAVNOSTIH V SLOVENIJI LETA 2004 IN EVROPI LETA 2002 Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=20

GRAF 4_ KEMIJSKO STANJE POVRŠINSKIH VODOTOKOV : http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=25 GRAF 5_ VSEBNOST VSOTE PESTICIDOV V PITNI VODI V LETU 2011 GRAF 6_ POVPREČNE LETNE VSEBNOSTI AMONIJA V REKAH Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=410 GRAF 7_ KOLIČINA NASTALIH ODPADKOV V SLOVENIJI Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=403 GRAF 8_ SKUPNA KOLIČINA NASTALIH ODPADKOV V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z BDP Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=403

http://www.hamsnetwork.org/metabolism/

http://glossary.periodni.com/dictionary.php?en=petroleum+ether)

SHEMA 10_ KONCEPT OD ZIBELKE DO ZIBELKE (ODPADEK JE HRANA) (Vir: http://www.sportinterface.com/

sustainable-sport-societal-developments/training-cradle-to-cradle/)

GRAF 9_ KOLIČINA ODPADKOV UVOŽENIH V IN IZVOŽENIH IZ SLOVENIJE Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=345

SHEMA 11_ NOVA PARADIGMA OBLIKOVANJA IN IZVAJANJA NAČEL (SO)NARAVNO

GRAF 10 _ PRIKAZ PORABE KONVENCIONALNIH VIROV ENERGIJE TER PRIKAZ

PORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V PRIHODNOSTI (Vir: http://www.via-azul.eu/images/lbst-alternative-world-energy-outlook-2006.jpg)

UČINKOVITEGA OBLIKOVANJA KONCEPT OD ZIBELKE DO ZIBELKE (Vir: http://gijsbertkoren.wordpress.

GRAF 11 _ NARAŠČANJE SVETOVNEGA PREBIVALSTVA (Vir: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4317)

com/2009/04/03/cradle-to-cradle/)

GRAF 12 _ LETNA PORABA ENERGIJE ZA POVPREČNO POSLOVNO STAVBO

SHEMA 12_ KONCEPT OD ZIBELKE DO ZIBELKE (ODPADEK JE HRANA) (Vir: http://www.architekten24.de/)

SHEMA 13_ SHEMATIČNI PRIKAZ SAMOOČIŠČENJA V NARAVI IN BIOLOŠKEGA ČIŠČENJA

V ČISTILNI NAPRAVI (Vir: Roš Milenko, 2005, Sistemi čiščenja s problematiko odpadnega blata, Vodni dnevi 2005, Zbornik referatov,

(Vir: KlingStubbins: Sustainable Design of Research Laboratories. 2010)

GRAF 13_ LETNA PORABA ENERGIJE ZA POVPREČNO LABORATORIJSKO STAVBO (Vir: KlingStubbins: Sustainable Design of Research Laboratories. 2010)

GRAF 14_ PRIKAZUJE UČINEK TEHNOLOGIJ PREDELAVE BIORAZGRADLJIVIH MULJEV NA ZMANJŠANJE KOLIČINE EMISIJ TOPLOGRED-

Portorož)

135

NIH PLINOV (Vir: Likon Marko, 2009, Bacom, Projekt pretvorbe biorazgradljivih muljev v gradbene kompozite materiale z vmešavanjem alkalnih odpadkov in pepela)

SHEMA 14_ KROŽENJE SNOVI

SHEMA15_ PREPLET IN SOUČINKOVANJE ZUNANJIH TER NOTRANJIH DEJAVNIKOV (Povzeto po:

Frančič Matevž, 2005, Vidiki samozadostnosti, raziskovalna postaja na Antarktiki, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani)

KAZALO TABEL TABELA 1_ PRIMERJAVA ČLOVEŠKIH SISTEMOV Z BAZIČNIMI OKOLJSKO TRAJNOSTJO

(Povzeto po: Dušan Plut, 2005, Teoretična in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani)

TABELA 2_ KEMIJSKO FIZIKALNI TER BIO REGENERATIVNI PROCESI (Povzeto po: Frančič Matevž, 2005, Vidiki samozadostnosti, raziskovalna postaja na

Antarktiki, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani)

TABELA 3_ ZNATNI PORABNIKI ENERGIJE MED LABORATORIJSKO OPREMO V KEMIJSKIH IN BIOLOŠKIH LABOR TORIJIH

(V PADAJOČEM ZAPOREDJU Z NAJVEČJIMI PORABNIKI NA VRHU SEZNAMA) (Vir: Lisa Hopkinson in dr.: Energy Consumption of University Labora-

KAZALO SHEM SHEMA 1_ PRETOK INFORMACIJ O ENERGIJI IN SNOVI MED ČLOVEKOVIMI DEJAVNOSTMI IN OKOLJEM (Vir: Darko likar,

SHEMA 16_ POGOJI ZA SAMOZADOSTNOST

SHEMA 17_ BIOMOV V BIOSFERI 2 (Povzeto po: http://sl.wikipedia.org/wiki/Biosfera_(objekt)

SHEMA 18_ ZASNOVA POSAMEZNIH SISTEMOV SAMOZADOSTNOSTI

SHEMA 19_ POSTOPEKA KOGENERACIJE ELEKTRIČNE ENERGIJE IN TOPLOTE IZ LESNE BIOMASE (SPTE)

SHEMA 20_ SISTEMA RAVNANJA Z VODO

SHEMA 21_ POSTOPEK PRIDOBIVANJA PITNE VODE IZ DEŽEVNICE (Vir: http://www.raindropsavers.com/)

SHEMA 22_ HLADILNEGA SISTEMA STAVBE

SHEMA 23_ STROJNA OPREMA ZA HLAJENJE IN PREDPRIPRAVO ZRAKA(Vir:http://energydesignresources.com/

resources/e-news/e-news-71-evaporative-cooling-saving-energy-in-more-ways-than-ever.aspx)

SHEMA 24_ SISTEMA RAVNANJA Z ODPADKI

SHEMA 25_ POTEKA DEZINFEKCIJE V AVTOKLAVU (Vir: http://ciencias-ambientales-uah.wikispaces.com/file/view/07-

02_autoclave_1 jpg/51002167/07-02_autoclave_1.jpg)

2009, Arhitekturni postinfor macijski sistem, Koncepti poseganja v prostor, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ad Pirum)

SHEMA 26_ PREREZ TIPIČNE LABORATORIJSKE DELOVNE POVRŠINE(Vir: Watch D.: Building Type Basics for

SHEMA 3_ KROŽENJE SNOVI (Vir: http://lab.fs.uni-lj.si/kes/energije_in_okolje/eo-predavanje-04.pdf)

Research Laboratories. 2001)

SHEMA 4_ KROŽENJE SNOVI (Povzeto po: Vester, Frederic, 1991, Kriza prenaseljenih območij, O razvijanju ekosistemskega razmišljanja, Državna založba Slovenije)

SHEMA 27_ PREREZ TIPIČNEGA LABORATORIJSKEGA MODULA (Vir: Watch D.: Building Type Basics for Research

SHEMA 2_ PRETOK ENERGIJE (Povzeto po: Davorin Tome, Al Vrezec, 2010, Ekologija, Evolucija, biotska pestrost in ekologija, Biologija v gimnaziji, DZS)

68 68

presspharmaonline.com/20090831/2009083151.jpg)

SHEMA 63_ ETAŽE OBJEKTOV

119

SHEMA 64_ gibanje ljudi_ POT DO KAVARNE

120

SHEMA 65_ gibanje ljudi_ POT DO UČNEGA LABORATORIJA

120

SHEMA 29_ OZNAČENIH PRENOČIŠČ V OKOLICI BOHINJSKEGA JEZERA

SHEMA 66_ gibanje ljudi_ VHODI/ PREHODI (pritličje)

120

SHEMA 30_ TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA IN KRAJEV V NJEM (Vir: http://www.tnp.si/)

SHEMA 67_ gibanje ljudi_ VHODI/ PREHODI (klet)

120

SHEMA 31_ POLNO PRAZNO (Vir: http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=bohinj)

102

SHEMA 68_ VHODI V OBJEKT

121

SHEMA 32_ PROGRAMA

102

SHEMA 69_ REFERENCA: INTERAKTIVNA STENA NA ZADNJI STENI V PREDAVALNICI

126

SHEMA 33_ OBSTOJEČE PONUDBE

102

SHEMA 70 _HOTEL IN PRIPADAJOČI OBJEKTI

132

SHEMA 34_ DOMINANT

102

SHEMA 71_OVREDNOTENJE OBJEKTOV

132

SHEMA 35_ NARAVNIH DANOSTI (Vir: http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=bohinj)

102

SHEMA 72 _“OČIŠČENO” OBMOČJE

132 132 135

SHEMA 36_

ZAZNAVNA SHEMA

103

SHEMA 73_NOVA UREDITEV

SHEMA 37_ PROBLEMATIKE PROSTORA

103

SHEMA 74_ PRIKAZUJE NASTANEK BIO-RAZGRADLJIVIH BLAT NA ČISTILNI NAPRAVI IN UMESTITEV TEHNOLOGIJE

SHEMA 38_ OBSTOJEČA RABA PROSTORA (Vir: http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=bohinj)

106

BACOM (Vir: Likon Marko, 2009, Bacom, Projekt pretvorbe biorazgradljivih muljev v gradbene kompozite materiale z vmešavanjem alkalnih odpadkov in

SHEMA 39_ PREDLOG NOVE RABE PROSTORA

106

pepela)

SHEMA 40_

OVREDNOTENJE OBMOČJA

112

SHEMA 75_ Z FASADA - IZOBRAŽEVALNI OBJEKT

136

SHEMA 41_

KAM Z NOVO ARHITEKTURO?

112

SHEMA 76_ ŠTUDIJE VPADA SONČNIH ŽARKOV V NOTRANJOST OBJEKTOV Z KLASIČNO OBLIKOVANIM

137

SHEMA 42_

RUŠITVE

113

OKNOM

SHEMA 43_

OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE V OSPREDJU

114

SHEMA 77_ ŠTUDIJE VPADA SONČNIH ŽARKOV V NOTRANJOST OBJEKTOV Z PREOBLIKOVANIM OKNOM ZA

SHEMA 44_

RAZDELITEV NA FRAGMENTE

114

VEČJI IZKORISTEK VPADA SONČNIH ŽARKOV

SHEMA 45_

ROTACIJA

114

SHEMA 78_ OZNAČBA POGLEDOV

138

SHEMA 46_

JAVNO - ZASEBNO

114

SHEMA 78_ ZASNOVA ŠIRŠE UREDITVE

142

SHEMA 47_

POMIK OBJEKTOV

137

115

SHEMA 79_ PROGRAMA OŽJE ZUNANJE UREDITVE

144

116

SHEMA 80_ ZASNOVA PROMETNE UREDITVE

145

SHEMA 49_ DOLGE LAMELE

116

SHEMA 81_ ZELENIH POVRŠIN IN SPREHAJALNIH POTI

145

SHEMA 50_ RAZGIBAN RITEM OBJEKTOV IN NJEGOVIH ČELNIH FASAD

116

SHEMA 82_ ZASNOVE SPREHAJALNIH POTI

145

SHEMA 51_ SUHA POVEZAVA MED OBJEKTOMA

116

SHEMA 83_ PROGRAMSKE ZASNOVE OŽJE ZUNANJE UREDITVE

146

SHEMA 52_ RAMPA

117

SHEMA 84 _ PROGRAMSKE ZASNOVE OŽJE ZUNANJE

148

SHEMA 53_ KONZOLA

117

UREDITVE (PREREZ A-A SKOZI SITUACIJO)

SHEMA 54_ KONCEPTNE RAZPOREDITVE PROSTOROV

118

SHEMA 85_ IZHODOV POŽARNE VARNOSTI V KLETI

150

SHEMA SHEMA 55__ JAVNO ZASEBNO: KLET

118

SHEMA 86_ IZHODOV POŽARNE VARNOSTI V PRITLIČJU

150

SHEMA 56_ JAVNO ZASEBNO: PRITLIČJE

118

SHEMA 87_ IZHODOV POŽARNE VARNOSTI V 1. NADSTROPJU

150

SHEMA 57_ JAVNO ZASEBNO: 1. NADSTROPJE

118

SHEMA 89_ OZNAČEVANJA OBJEKTOV

151

SHEMA 58_ PROGRAMA: KLET

118

SHEMA 90_ RAZSTAVLJENA KONSTRUKCIJA OBJEKTOV C, D, E

152

SHEMA 59_ PROGRAMA: PRITLIČJE

118

SHEMA 91_ OZNAČEVANJA OBJEKTOV

153

SHEMA 60_ PROGRAMA: 1. NADSTROPJE

118

SHEMA 61_ OZNAČENI OBJEKTI

119

SHEMA 62_ JAVNO ZASEBNO

119

SHEMA 48_ FRAGMENTIRANA

ZASNOVA

SHEMA 28_ LABORATORIJSKA OPREMA: PRINCIP DELOVANJA VAV DIGESTORIJA (Variable Air Volume) (Vir: http://wwwex-

Laboratories. 2001)

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKO NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

Diplomska naloga raziskuje problem pritiskov na planet, ki so nastali zaradi povečanja prebivalstva, povečane

The thesis investigates the problem of pressures on the planet, which arose due to the increase in population,

porabe energije in drugih naravnih virov. Kot rešitev se je izkazal napredek prilagojen in prijazen planetu. Eden

increased consumption of energy and other natural resources. Progress that is friendly to the Earth proved a the

izmed pristopov je posnemanje naravnih ciklov Biosfere, tako imenovanih biokibernetskih zakonov, ki jih je opisal

solution. One of the approaches is imitating the natural cycles of the biosphere so-called biocybernetics laws

Frederic Vester. Gre za posnemanje antropogenih procesov po naravnih ciklih. Ena izmed osnovnih zakonitosti

described by Frederic Vester. It is an imitation of anthropogenic processes on natural cycles. One of the basic

je kroženje snovi brez odpadkov. Sodoben izraz omenjeno zakonitost imenuje C2C “Cradle to Cradle”, od

laws of the circulation of substances without waste. The modern term referred to the principles of by C2C - cradle-

zibelke do zibelke, cikel kroženja snovi, kjer odpadek predstavlja hrano. Na projekt se aplicira z zasnovo

to-cradle cycle of circulation of substances, which represents waste as food. A project is applied by the design

samozadostnosti na lokalni in regionalni ravni, kjer je vsaka komponenta samozadostnosti vključena v snovni krog

of self-sufficiency at the local and regional level, where each component of self-sufficiency included in the basic

od zibelke do zibelke.

circle from cradle to cradle.

Nekateri samozadostni sistemi so na izbrani lokaciji ob Bohinjskem jezeru smiselni lokalno, nekateri pa so bolj

Some systems are placed at the location of the lake Bohinj locally, but some function more rationally and organically

racionalni ter ekološki, če se jih vključi v regionalne sisteme, kot je npr: javno kanalizacijsko omrežje.

if they are included in the regional systems, such as: public sewerage system.

Območje obravnave ob Bohinjskem jezeru ima velik potencial, ki pa ni v celoti izkoriščen. Z umeščanjem novih

The area in question beside the lake has great potential, but has not been fully exploited. By placing new facilities

objektov se območje “oživi”, ter z zastavljenim programom pomaga ohranjati in osveščati o naravnih danostih

in the area »comes alive«, and the intended program helps maintain and raise awareness about the natural

okolice.

features of the surrounding area.

Glavna naloga moje diplomske naloge je ta, da se z novimi posegi ne bi zmanjšal krajinski potencial Bohinjskega

The main task of my thesis is that the new interventions would not reduce the landscape potential of the lake. With

jezera. Z uspešnim usklajevanjem potreb turizma, upoštevanjem zahtev okolja ter načel trajnostnega razvoja, je

the successful coordination of the needs of tourism, taking into account the requirements of the environment and

mogoče nemoteče umeščati nove gradnje in tako ohraniti vse kvalitete prostora ne da bi s tem vplivati na ekosistem

sustainable development principles the new buildings can be placed unubtrusivly, maintaining all the qualities of

jezera in p odobo o kolja.

space without thereby affect the ecosystem of the lake and the image of the environment.

ključne besede:

keywords:

pritiski na planet, izobraževanje, napredek v znanosti, Bohinjsko jezero

pressures on the planet, education, advances in science, Lake Bohinj

ABSTRACT

0. POVZETEK

SLIKA1_ POGLED NA ZEMLJO IZ LUNE (Vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:First_View_of_Earth_from_Moon.jpg)

Man is a singular creature; He has a set of gifts which make him unique among the animals So that unlike them, he is not a figure in the landscape He is the shaper of the landscape

[Jacob Bronowski]

televizijske prenose. Živjo v svoji lepi pravljični hišici, tuširajo se z vročo vodo, privoščijo si jutranjo kavo ter se z avtom odpeljejo v službo. Nihče se ne obremenjuje z izvorom vseh teh dobrin in potrebne energije za izdelavo in transport. Globalno segrevanje, krčenje gozdov, onesnaževanje voda z masivnimi izlivi nafte iz tankerjev in naftnih ploščadi, so razosebljeni problemi, ki jih težko in zelo neradi povezujemo z lastno odgovornostjo. Krivci so tovarne, korporacije in velika mesta. Takšno je mišljenje večine in takšnega mišljenja se je potrebno otresti ter situacije postaviti v osebno razmerje z dejanskimi krivci; nami vsemi. Nihče se namreč ne zaveda, da je vsak izmed nas kriv in odgovoren za nastalo situacijo. Vsak, ki si ob prenovi stanovanja kupi mizo iz mahagonija ter ima na terasi teak, nosi isto odgovornost in jo na nivo korporativnosti samo prelaga. Vsaka kaplja je pomembna, drugače brez nje ne bi bilo ocena. Vsak posameznik šteje, saj je tvorni člen kompleksne družbene množice, ki podpira sisteme in narekuje trende. Včasih se vprašam, kako je mogoče, da nas je človeška nespamet pripeljala tako daleč? Tak vrednostni sistem je zgodovinsko in posledično globoko zakoreninjen v temelje sodobne družbe in dušo vsakega posameznika. Reševanja oziroma izboljšanja situacije se je treba lotiti postopoma. Prvi korak je ozaveščanje glede problematike, ljudi je potrebno izobraziti. Vsakemu posamezniku je potrebno problem pripeljati do njegovega praga hiše, mu razložiti, da je pomemben člen verige in da lahko s preprostimi ukrepi ogromno doprinese k prijaznejšemu odnosu do narave. Čaka nas dolga pot, vendar verjamem, da je s ciljno usmerjenimi ukrepi mogoče obuditi zavest ljudi. Potrebno bi bilo čim več člankov, oddaj ter promoviranja, da bi informacije sploh prišle do ljudi. Tudi moja diploma naj bi bila tvorni delček sprememb, ki bi peljale do revalorizacije prioritet in odnosa do našega okolja. Mogoče je res, da je idealistična, eksperimentalna in morda celo sproža več vprašanj kot pa na njih odgovarja. Vendar pa, vsak ki prisluhne sporočilu diplome, jo prelista in če se zaradi nje vpraša, ''kaj pa če je vse res?'', in se zamisli nad svojim odnosom do narave, je moj cilj dosežen.

"What we know is a drop, what we don't know is an ocean." (Isaac Newton)

Večina slovencev ter prebivalstvo zahodnjaške kulture teži k uresničevanju bivanjskih idealov proklamiranih skozi agresivne

0. PREDGOVOR

SLIKA 2_ RIŽEVA POLJA NA KITAJSKEM (Vir: National Geographic wallpapers)

(Vir: National Geographic wallpapers)

Vulkani in prameni dima iz osrčja zemlje pričajo o tem, kakšna je bila prvotna zemljina atmosfera. Njeno ozračje ni imelo kisika, nasičeno je bilo z vodno paro in ogljikovim dioksidom. Zaradi ravno pravšnje oddaljenosti od sonca je zemlja lahko obdržala vodo v tekoči obliki. Para se je kondenzirala, padla na zemljo in pojavile so se reke. Preoblikovale so površje. Reke so tekle k najnižjim krajem in tako so se izoblikovali oceani. Rudnine v oceanih so se postopoma topile in sladka voda je postajala slana. Nemirno premikanje in kroženje vseh snovi na Zemlji je privedlo do podobe narave, ki jo opazujemo še danes. Nepredstavljivo je, da so zapleteni naravni procesi iz zvezdnega praha ustvarili naš planet. Narava je dejansko starejša od formacije planeta, saj delci izhajajo iz pradavnine, neskončne pradavnine. Za človeško percepcijo nepredstavljivo, naš čas se meri v minutah, urah, tednih; Zemljina pa v milijonih in milijardah let. Vprašanje je, kaj je povzročilo nastanek živega. Vrelci pričajo o primitivnih oblikah življenja, Arhejah in modro zelenih bakterijah. Samo slednje so se bile sposobne obrniti proti soncu in uloviti njegovo energijo. So prednice vseh rastlinskih vrst. Spremenile so atmosfero našega planeta, ga očistile ogljika in ga pretvorile v druge oblike. Oceane so napolnile s kisikom in ga očistile železa. Pred 2.2 milijardami let se je kisik preko difuzije sprostil v ozračje. Sedaj je lahko nastalo drugačno življenje. Življenje je prešlo iz vode na kopno. Nastala je prst in mikroorganizmi v njej. Iz vodnih bitij so se razvila še kopenska, tekom evolucije se je razvilo nepreštevno raznolikih vrst. Tako je evolucija skozi milijone let oblikovala živahnost in pestrost živega planeta. Nastalo je popolno ravnovesje med živimi bitji. Nobena vrsta ni bila odveč ali škodljiva. Vsaka ima še danes v verigi svojo vlogo in prispeva k harmoničnem delovanju Zemlje. Pred 200.000 leti se v Afriki pojavi misleči človek, Homo sapiens. Najvišja stopnja inteligence v tedanjem okolju. Naseli se povsod in osvoji vsa ozemlja, tudi tista, ki mu ne omogočajo optimalnega preživetja, ter s tem pričenja zmagovati nad naravo in jo oblikovati po svojih potrebah. Njegovo prvo orodje je bilo sila preprosto. Iz narave si je sprva vzel, le kar so zahtevale njegove primarne potrebe. Vsaka zaklana žival je bila spoštovana in vsak njen del je bil izkoriščen do zadnjega dela. Tudi kosti, iz katerih si je že znal izdelati prvo piščal. Edina skrb mu je bila nahraniti sebe in družino, preživeti v burnih vremenskih razmerah ter se braniti pred plenilci. V svojem razvoju je človek naredil korak naprej s odkritjem ognja ter kasneje z pričetkom kmetovanja. Tehnološki in znanstveni razvoj pomeni nekakšno rdečo nit vse od neolita s pričetkom kmetovanja, pa do industrijske revolucije, ki je prinesla mnogo novih izumov in spoznanj. Sposobnost mišljenja je človeštvo popeljalo do razvoja in višjega standarda življenja. Razvoj

Naš planet je bil na začetku samo sončeva meglica, kjer so se atomi, večinoma vodika in helija, združevali v prašni oblak.

0. UVOD

SLIKA 3_ GRAND CANYON (Vir: National Geographic wallpapers)

Instead of controlling the environment For the benefit of the population Perhaps it’s time we controlled the population To allow the survival of the environment

[David Attenborough]

Nova doba industrializacije pomeni prelomnico v zgodovini, ko je vlogo človeških rok prevzel stroj. Prva industrijska revolucija

sistemi, ki bodo ohranjali in nadgrajevali naravne ter trajnostne principe.

je povzročila povečanje potreb po energiji. Druga revolucija pa pomeni prevojno točko v zgodovini, kajti parni stroj je bil

Samo v frakciji odstotka Zemljinega obstoja se je usoda naravnih ciklov spremenila. Porušila se veličastna samoregulacija

nadomeščen z motorjem z notranjim izgorevanjem. Namesto premoga je glavno vlogo prevzela nafta. Na jugu ZDA je se je

Zemlje. Človek je v zadnjih 150 letih popolnoma spremenil njene utečene naravne procese. Izgubil je stik s prvotnostjo in

razvilo plantažno gospodarstvo in tako povzročilo enega izmed največjih črnih madežev v človeški zgodovini – suženjstvo.

igubilo se je spoštovanje narave. Sodobna družba temelji na izkoriščanju naravnih danosti ne glede na posledice, ki jih to

Trgovina, bančništvo, industrija so doživeli popolni razcvet. Prišlo je do združevanja v truste ter koncerne in nastanka kartelov,

pusti za sabo. Narava se uničuje s posegi v neokrnjene ekosisteme za lastno korist in zaradi pohlepa po bogastvu. Nadutost

kar je pripeljalo do najagresivnejše oblike gospodarstva – monopola in liberalnega kapitalizma. Razcvet je doživela naftna,

človeka in prepričanje o neomejenosti regulacijskih sposobnosti narave in neskončnost njenih rezerv, je pripeljala do končne

avtomobilska industrija in kovinska industrija. Tudi v medicini je prišlo do novih spoznanj, ki so povzročila manjšo smrtnost,

postaje.

rodnost pa je ostala ista. Prišlo je do porasta prebivalstva ter čedalje številčnejšega preseljevanja v mesta. Naravni sistem je kar naenkrat dobil družbo. V kompleksi sistem našega okolja smo brezskrbno posegali in ga nevede spreminjali z vstavljanjem umetnih sistemov, kot so ceste, tovarne, elektrarne, kmetijske zadruge, naselja, umetna jezera in še bi lahko naštevali. Ob začetku mešanja biosfere in umetnih sistemov se nihče ni obremenjeval o medsebojnih učinkih. Sistemi so bili grobo vstavljeni v ekosistem, brez razumevanja njegovega delovanja in njegove notranje sinergije. Verjeli smo, da so tudi vstavljeni umetni sistemi zmožni samostojnega preživetja. Uravnavanje med njima je bilo podvrženo avtomatizaciji, ekosistem pa seveda teh obremenitev ni vzdržal. Od prvega šolskega dneva se otroci učijo o sistemih, nikdar oziroma redkokdaj pa se seznanjajo z njihovimi recipročnimi učinki. Vsak umeten sistem je vstavljen v mrežo individualno. Če bi se zgledovalo po naravi, bi se ljudje zavedali dejstva, da so edini principi uspešnega in dolgoročnega delovanja v preprostih načelih. Ravnovesju, spoštovanju in enakopravnosti. Redko kateri umetni sistem temelji na teh pojmih, saj je podvržen predvsem doseganju najboljših učinkov, ki so merljivi le skozi finančne perspektive. Kljub kratkoročnem vtisu, da so sistemi uspešni, na daljši rok opažamo, da sinergije med njimi ni in da vsak sistem deluje nadvladujoče ali parazitsko nad drugim. Če ni bilo predvidene sistemske in medsistemske simbioze, se tudi sama po sebi ne more ustvariti. Stare ekonomske in politične strukture še vedno sledijo izživetim ideologijam, ki prav vse nosijo v sebi nekakšne «...izme«. Te ideologije so v svoji najbolj radikalnih manifestacijah zaznamovale zgodovino. Nastopil je čas, da se zapišejo v knjigo

>>Narava ne gradi strojev, lokomotiv, železnic, telegrafov, predilnih strojev in tako dalje. To so stvaritve človeške industrije, naravnih materialov, transformiranih v orodje družbe za nadvlado narave, ali družbene participacije v naravi. So orodja človeških možganov, narejene s človeško roko: utelešenje moči znanja.<< (Presad Rajena, 1974, Science and tehnology: Imapct on Society, Social Scientist) Naj bodo ljudje še tako inteligentna bitja, proti naravi nimajo nikakršne moči. Pozabljajo, da ima narava močen naraven samoizravnalen sistem. Dejanja človeštva imajo zrcalni učinek. Narava vedno teži k ravnovesju, nagiba se k stabilnosti, občutljiva je na motnje, soodvisna je navzven in navznoter. Je unikatna in neponovljiva. Morda narava ni čuteče bitje, vendar je poznavanje globalne situacije pripeljalo do zaključka, da se vse vrača, in vse se slej ko prej plača. Človeška dejanja imajo posledice in uničevanja narave se mora nekje povrniti. Človeštvo je zašlo v začaran krog. Sčasoma se je nova vse bolj agresivna družba izkazala za sovražno ter čisto nič prijateljsko in narava je posledično začela kazati svoje zobe. Kako rešiti nastalo situacijo? Namesto, da se razmišlja kako prelisičiti naravo, bi bilo bolje s spremembami začeti pri nas samih. Izhajajoč iz izkušenj se žal človek spremeni šele ob drastičnih udarcih. Človeška nadutost je že kaznovana, posledice pa bodo le še hujše. Narava je mogočna in se ji ne da upreti. Edini način je, da jo začneš spoštovati in delovati z njo in ne proti njej.

>>Žal smo ljudje shizofrena bitja, Gaja pa je kot stara dama, ki mora živeti pod isto streho s kopico odraščajočih, razbijaških najstnikov; jezi se in če se ne bodo umirili, jih bo vsak čas vrgla na cesto.<< (Lovelock James, 2007, Gaja se maščuje, O pregrevanju Zemlje in usodi človeštva, Založba Ciceron)

človeške zgodovine in v praksi potonejo v pozabo. Kot pravi slovenski pregovor: »največ se naučiš iz svojih lastnih napak«.

“Jake, naša Velika mati se ne postavlja na nikogaršnjo stran. Samo ščiti ravnovesje življenja.” Neytiri v filmu Avatar

Čas je da gre človeštvo evolutivno naprej in da nastopijo vladavino novi sistemi, nove oblike organiziranosti in nov vrednostni

0. tehnologije in znanosti je močno vplival na razvoj človeške družbe, moralni pogled na svet, način življenja ter na gospodarstvo.

1.2.1 Aktualni ekološki problemi 1.3 VPELJAVA UMETNEGA (ČLOVEŠKEGA) SISTEMA V GEOSFERO (SONARAVNOST, TRAJNOSTNI RAZVOJ)

1.3.1 Definicija trajnosti/trajnostnosti, trajnostnega razvoja/napredka ter sonaravnosti 1.3.1.1 Trajnost 1.3.1.2 Sonaravnost 1.3.1.3 Napredek/razvoj 1.3.2 Komponente trajnostno sonaravnega napredka 1.3.2.1 Okoljska trajnost kot smernica trajnostno sonaravnega napredka 1.3.2.2 Gospodarska trajnost/sonaravnost in naravni kapital 1.3.2.3 Socialna družbena trajnost/sonaravnost in primerna kvaliteta življenja za vse v okviru zmogljivosti okolja 1.3.3 Povzetek trajnosti/sonaravnosti 1.4 S ČIM NAPREJ? Z ZNANOSTJO IN TEHNOLOGIJO KOT ORODJE.

1.4.1 Vpliv tehnologije na razvoj družbe 1.4.2 Vpliv izobraževanja na razvoj družbe – pomen ekološkega osveščanja v primarni in sekundarni socializaciji za trajnostno sonaravni napredek 1.5 KAKO NAPREJ? APLIKACIJA FUNKCIONIRANJA GEOSFERE NA TRAJNOSTNO SONARAVNI NAPREDEK

1.5.1. Razlaga pojmov samooskrbnoti ter samozadostnosti 1.5.1.1 Samozadostni sistemi 1.5.2 Referenčni primeri – Biosfera 2

1.1 NARAVNI PROCESI GEOSFERE

1. 1.0 TEORETSKA IZHODIŠČA

SHEMA 2_ PRETOK ENERGIJE (Povzeto po: Davorin Tome, Al Vrezec, 2010, Ekologija, Evolucija, biotska pestrost in ekologija, Biologija v gimnaziji, DZS)

>>Proces biogeokemičnega kroženja snovi začnejo razkrojevalci, ki razgradijo: _ odpadke (NH3, CO 2 , žveplov sulfid H 2 S) v _ prehodne snovi, ki so nestabilne in škodljive (… nitriti NO 2 ) ter _ dokončno v stabilne, hranilne snovi (… nitrate NO 3 ), ki so na voljo rastlinam. Rastlinojedci ne morejo črpati hranilnih snovi neposredno iz okolja ! << (Vir: http://lab.fs.uni-lj.si/kes/energije_in_okolje/eopredavanje-04.pdf)

SHEMA 1_ PRETOK INFORMACIJ O ENERGIJI IN SNOVI MED

ČLOVEKOVIMI DEJAVNOSTMI IN OKOLJEM (Vir: Darko likar, 2009, Arhitekturni postinformacijski sistem, Koncepti poseganja v prostor, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ad Pirum)

SHEMA 3_ KROŽENJE SNOVI (Vir: http://lab.fs.uni-lj.si/kes/energije_in_okolje/eopredavanje-04.pdf)

vsako leto ustvarijo 200 milijard ton ogljika in organskih snovi ter obenem izdelajo 100 milijard ton kisika. V kloroplastih izdelajo 8000 milijard MWh sončne energije. Rastline proizvedejo ogromno količino energije in snovi. Tako naravni sistem deluje z 98% učinkovitostjo. Nima težav s surovinami, energijo, brezposelnostjo ali odpadki. Za vsak odpadni element obstajajo organizmi, ki ta odpadek predelajo v uporabno surovino. 1.1.1 KROŽENJE SNOVI NA ZEMLJI - V ekosistemu se energija pretaka, snov pa kroži. V biološkem smislu je človek kot živo bitje odprt sistem: s svojim okoljem izmenjuje snovi. Živi v zaprtem zemljinem sistemu, ki mu pravimo biosfera. Ta je v smislu izmenjave materije zaprt sistem in odprt v energetskem smislu. Na zemljo energija prihaja v obliki sončne energije. Nekaj se jo odbije nazaj v vesolje, nekaj pa jo ostane na Zemlji. Rastline, primarni proizvajalci hrane, vezano energijo s pomočjo fotosinteze shranjujejo v bogato organsko snov, ki jo sekundarni proizvajalci uporabijo za svojo hrano. Ko energija v telesu opravi svoje delo, se iz telesa izloči kot toplota v okolje in nazaj v vesolje. Vsak kvant energije pride iz vesolja in je v živih organizmih prisoten le nekaj časa, po opravljenem ciklu pa se vrne nazaj v vesolje. Iz tega razloga pravimo, da se energije skozi ekosisteme pretaka. Snov v ekosistemih kroži, saj se vedno znova vrača v organizme. Proizvajalci rabijo za proizvodnjo organskih molekul anorgansko snov. Te dobijo iz zemlje. V osnovi sta to predvsem ogljikov dioksid ter voda. Potrošniki za pridobitev energije pretvorijo organske snovi nazaj v CO2 ter H2O. Te se ponovno vrnejo v okolico, kjer jih čaka nov proizvajalec, da jih vgradi v svoje telo. Količina snovi na zemlji je vedno enaka, vendar se konstantno premika. Pretaka se med štirimi zbiralniki, biosfero, hidrosfero, atmosfero ter litosfero, se pravi med organskimi snovmi, med vodo, med zemljinim ozračjem ter zemljino skorjo. Pri kroženju sodelujejo trije različni procesi: biološki, fizikalni in kemijski. Takšni so na primer cikli kroženja kisika, ogljika, fosforja, dušika ter žvepla. Sodelovanje tako obstaja med biocenozo in biotopom, organizmom in okoljem. To je prvi pogoj za dinamično ravnovesje, ki se samo uravnava. To ravnotežje se ohranja kljub zunanjim motnjam in nihanjem, ter celo dopušča metamorfoze. Naravni sistem se kljub motnjam sam ohranja, ker se podreja osnovnim zakonitostim življenjskih sistemov. 1.1.2 OSNOVNE ZAKONITOSTI ŽIVLJENJSKIH SISTEMOV Vprašati se moramo, kakšnim zakonitostim sledi narava, da deluje tako učinkovito? Vester jih je poiskal in jih primerjal z biokibernetiko. Beseda je izpeljanka iz grškega izraza za »krmarja«, ki v tem primeru pomeni krmarjenje ekosistemov. Ti bi

Edini sistem, ki v 4 milijardah let ni propadel je biološki. Pri ''podjetju'', ki obstaja že tako dolgo, se je vredno učiti. Rastline

1. 1.1 NARAVNI PROCESI GEOSFERE

SHEMA 4_ KROŽENJE SNOVI

(Povzeto po: Vester, Frederic, 1991, Kriza prenaseljenih območij, O razvijanju ekosistemskega razmišljanja, Državna založba Slovenije)

imajo vgrajene ‘’notranje receptorje’’, ki pomagajo vzdrževati ravnovesje in harmonijo med vsemi živimi in neživimi elementi

komponentami. Z raziskovanjem samega sistema ter razmerja med njimi lahko razumemo obnašanje sistema kot celote. Šele

narave.

ko v določenem območju/regijo razumemo tudi medsebojne učinke, je lahko ugotoviti kritične točke posegov ter pravilno ukrepanje in poseganje v določen ekosistem.

Vsak sistem je sposoben samouravnavanja, kadar so tega sposobni njegovi podsistemi. To so ekosistemi in njegovi podsistemi,

Pri predhodnem raziskovanju ekosistemov pred posegi, se težko predvidi odzivnost na spremembe. Bolj kot je ekosistem

človeško telo z njegovimi podsistemi – organi, vsak organ s podsistemi vse do nivoja celice. Tako kot ruska babuška. Osnovna

raznovrsten in kompleksen, težje je predvideti njegovo odzivnost. Nekateri se odzovejo hitro, nekateri s časovnim zamikom,

biokibernetska pravila veljajo od najmanjših pa vse do največjih enot.

nekateri s predhodnimi opozorili, pri nekaterih, pa kar naenkrat pride do katastrofalnih posledic brez opozoril.

Naravni sistemi delujejo v skladu z osmimi zakonitostmi. Nekatere so preproste, kot je reciklaža ter teženje k ravnotežju,

Vester ugotavlja, da ko spoznavamo posamezne dele kakega sistema, še nismo veliko dosegli. Vedeti moramo, kakšna je

nekatere pa so bolj kompleksne. Naj navedem samo nekaj primerov teh zakonitosti.

izmenjava učinkov med posameznimi deli, pri tem pa ni pomembno samo to, KAJ je s čim povezano, temveč tudi KAKO.

Najpomembnejša je prva zakonitost. To je negativna povratna vezava, v stopenjskih regulacijskih zankah. Regulacijska zanka je sklenjen krog/cikel informacij, ki se s povratnim delovanjem sam uravnava. Cikel se nadzoruje in uravnava sam. Preprost

Poznamo sila preproste, enostavne medsebojne povezave: linearna ter nelinearna razmerja. Bolj kompleksni so povezave z

primer je gibanje neke populacije. Če se ta poveča, je večja potreba po hrani, okolje je ne zagotovi zadosti in zaradi

učinki: z mejo nasičenosti, učinki z povratno povezavo in učinki z časovnim zamikom.

pomanjkanja hrane se populacija ponovno zmanjša. Ta zakonitost je osnova za vse stabilne cikle, ker imajo samostojno voden sistem. Za človeške sisteme bi bilo zelo pomembno strategijo posnemati po negativnem povratnem učinku. Negativna

_ LINEARNA RAZMERJA:

povratna vezava skrbi za stabilnost kljub motnjam in prekoračenju mejnih vrednosti.

_ NELINEARNA RAZMERJA:

Pomembna zakonitost je tudi načelo recikliranja, izkoriščanje ter ponovno vključevanje odpadnih proizvodov v življenjski obtok. Narava s svojimi proizvodi ravna zelo varčno. Nič se ne proizvede, ne da bi za proizvod obstajal vzporedni encim, ki je v

Enostavna nelinearna razmerja

Razmerja višjega reda

_ UČINKI Z MEJNO VREDNOSTJO IN PRAGOM (MEJO NASIČENOSTI)

Učinki s povratno vezavo (negativno ter pozitivno)

stanju razgraditi ta proizvod. Narava za ta proces razgradnje uporabi enako energije, kot za proizvodnjo. Pomembno je tudi

Učinki s časovnim zamikom

načelo simbioze, skupno življenje organizmov z obojestransko koristjo. Simbiozo poznamo v celotnem spektru velikosti. Od

(Povzeto po: Vester, Frederic, 1991, Kriza prenaseljenih območij, O razvijanju ekosistemskega razmišljanja, Državna založba Slovenije)

simbioze nosorogovih ptic do simbioze rastlin s fotosintezo in živalskim dihanjem. Ob kompleksnih človeških sistemih bi prišlo do večje učinkovitosti ob bolj tesnem simbiotskem sodelovanju z obstoječimi sistemi. Eden izmed pozitivnih učinkov bi bila

1.1.4 POVZETEK POGLAVJA 1.0 OKOLJE

manjša poraba energije ter skrajšane transportne poti. Omenimo naj še zakonitost neodvisne funkcije od kvantitativne rasti.

Potrebno je izdelati nekakšen zemljevid realnega sveta, ki ne kaže samo kje je kaj, temveč tudi, kaj na kaj medsebojno vpliva.

Nagibanje sistema k ravnotežju je nezdružljivo s kontinuirano rastjo tega sistema. Odvisnost od rasti je nesmiselni pritisk, ker

Vedeti se mora, kako močni so vplivi, kakšen je časovni zamik in kje se lahko podobne vplive povežemo v skupno celoto. Ne

preprečuje evolucijo, razcvet, fleksibilnost in prilagoditev ter s tem ogroža preživetje.

sme ostati na eni sami ravni opazovanja, na enem samem področju ali na istem ekosistemu, temveč je potrebno vzpostaviti

V teh zakonitostih se skrivajo principi in načela za uspešno prihodnost v načrtovanju ekonomije ter vsesplošno blaginjo

medsebojna prečna razmerja. Stvari so ločene po strokah, razmerja, ki jih povezujejo, pa so zanemarjena zaradi takih ali

človeštva. Te pomagajo pri odločanju sistema, ki bo sposoben dolgoročno preživeti.

drugačnih razlogov. Potrebno je obiti te ovire in se napakam izogniti z razumevanjem mrežne prepletenosti, ki pokriva vsa področja. V veliko pomoč je simulacijski model, kjer se poskušajo odkriti najvažnejši medsebojni učinki. Dobljene rezultate v

1.1.3 IZMENJAVA UČINKOV MED SISTEMI

praksi bi bilo potrebno aplicirati na obstoječe sisteme. Model pripomore k razvijanju modela občutljivosti. Ta je kompleksen sistem, s študijami in modeli, ki narekujejo sonaravno ravnanje ter način razmišljanja.

Treba je tudi razumeti, da se vsak kompleksen sistem obnaša popolnoma drugače, kot bi pričakovali iz opazovanja

(Povzeto po: Vester, Frederic, 1991, Kriza prenaseljenih območij, O razvijanju ekosistemskega razmišljanja, Državna založba Slovenije)

njegovega podsistema. Poleg osnovnih zakonitosti je potrebno razumeti še soodvisnost ter razmerja med sistemi in njegovimi

1. lahko bili zgled človeškemu načrtovanju in umeščanju umetnih sistemov, po principih naravnega ravnovesja. Naravni ekosistemi

v trajno sožitje med človekom in okoljem. Smisel tega modela je v zgodnjem odkrivanju škodljivih motenj, sprememb ter pravočasnem preprečevanju škode. Zgodnja naravna opozorila kot so na primer suša ali poplave ter socialokulturna kot je nezadovoljstvo, je potrebno jemati skrajno resno. Potrebno je takoj odpraviti vzroke, ki so ta opozorila povzročili. Če je kibernetski model regulacije okolja pravilno zasnovan, mora dovolj zgodaj opozoriti na napake, ki se jih lahko pravočasno popravi. (Povzeto po: Darko likar, 2009, arhitekturni postinformacijski sistem, Koncepti poseganja v prostor, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ad Pirum)

1.1.4.2 SISTEM UPRAVLJANJA OKOLJA S POMOČJO PROSTORSKEGA MODELA

Sistem upravljanja okolja s pomočjo prostorskega modela je lahko kibernetsko zaprt le, če so vanj enakovredno vključene ekološke in družbene zakonitosti. Tudi v primeru, ko je sistem odprt, mora biti vir vodilne količine naravna in socialno - kulturna komponenta. Zaprt sistem pomeni upoštevanje povratnih informacij iz učinkov, ki nastajajo znotraj kibernetske zanke, odprt sistem pa vnos zunanjih referenčnih informacij v sam sistem regulacije. SHEMA 5_ KIBERNETSKI MODEL REGULACIJE OKOLJA (PLANIRANJE PROSTORA) (Vir: Darko likar, 2009, Arhitekturni postinformacijski sistem, Koncepti poseganja v prostor, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ad Pirum)

(Povzeto po: Darko Likar, 2009, arhitekturni postinformacijski sistem, Koncepti poseganja v prostor, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ad Pirum)

Bistvo prikazenega modela je proces dimenzioniranja postopnih izboljšav, zaustavitev škodljivih procesov ter preusmerjanje

1. 1.1.4.1 KIBERNETSKI MODEL REGULACIJE OKOLJA (PLANIRANJE PROSTORA) (SHEMA 5)

SLIKA 4

SLIKA 7

SLIKA 8 SLIKA 24

SLIKA 5

SLIKA 6

SLIKA 10 SLIKA 11

SLIKA 9 SLIKA 12 SLIKA 14

SLIKA 15

SLIKA 25

SLIKA 23

SLIKA 21

SLIKA 20 SLIKA 28

SLIKA 26

SLIKA 22

SLIKA 27

SLIKA 29

SLIKA 19 SLIKA 30

SLIKA 18

SLIKA 17

SLIKA 13

SLIKA 16

so to hitre in korenite spremembe, se jim nekatere vrste znajo prilagoditi. Obrambni mehanizem jih je oblikoval tako, da se pravočasno umaknejo ali pa uravnavajo število populacije glede na situacijo. Vsa živa bitja s svojem bivanjem povzročajo spremembe na okolje. Že z dihanjem in fotosintezo vplivajo na razmerje plinov v določenem ekosistemu. Zato na spremembe na zemlji ne vplivajo samo neživi, temveč tudi živi dejavniki. Vsa živa bitja so sposobna se prilagoditi na določene spremembe in se prilagoditi novim razmeram. Če pa so te spremembe prehude in preveč drastične, čaka vrsto neizogibno izumrtje na tem območje. Občasno izumiranje vrst, zaradi naravnih katastrof, je popolnoma naravni proces. Danes pa se soočamo s situacijo, ko vrste izumirajo nekaj stokrat hitreje kot so izumirale do sedaj. Krivec za to je človek, ki v okolju povzroča antropogene spremembe. Razvoj tehnologije je privedel tako daleč, da ima lahko že posameznik velik vpliv na okolje. Ker pa je ljudi čedalje več, je tudi vpliv na okolje čedalje večji. Antropogene spremembe so tako nagle, da se jim vrste ne morejo prilagoditi. (Povzeto po: Davorin Tome, Al Vrezec, 2010, Ekologija, Evolucija, biotska pestrost in ekologija, Biologija v gimnaziji, DZS)

Človeška civilizacija je postala organizem, ki se širi čez cel svet. Je podsistem, ki je zadnjih 200 let izgubil stik z življenjem, ki je v sožitju z biosfero. Odločitve so slonele na dobičku in hitremu vzponu. Človeški podsistem je to pripeljalo v krizo. Vester ugotavlja, da to ne pomeni le trenutne ekonomske, gospodarske in okoljske krizo, temveč vprašanje preživetja človeške civilizacije.

LEGENDA SLIK SLIKA 4_ PRESAHNJENA COLORADO RIVER (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 5_ PREKOMEREN RIBOLOV (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 6_ PREKOMERNO IZKORIŠČANJE RUDNIKOV (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 7_ LOS ANGELES (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 8_ INTENZIVNO GOJENJE MONOKULTUR (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 9_ VODNI TRANSPORT (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) slika 10_ INTENZIVNA GOVEDOREJA (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 11_ AMERIŠKA PREDMESTJA (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 12_ EROZIJA ZARADI SEKANJA GOZDOV (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 13_ ČRPANJE FOSILNIH GORIV (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 14_ SVETLOBNO ONESNAŽENJE (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 15_ GOJENJE SADJA IN ZELENJAVE V ŠPANIJI (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 16_ GRADBENIŠTVO V SAVDSKI ARABIJI (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 17_ AVTOBOBILI (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 18_ VODNI TRANSORT (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 19_ RIBOLOV (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 20_ IZČRPAVANJE FOSILNIH ZALOG VODE V ZDA (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 21_ PREKOMERNO IZKORIŠČANJE RUDNIKOV - UNIČEVANJE HABITATOV (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 22_ IZČRPAVANJE FOSILNIH ZALOG VODE V ZDA (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 23_ IZČRPAVANJE FOSILNIH ZALOG VODE V ZDA (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 24_ PRESAHNJENA COLORADO RIVER (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 25_ IZČRPAVANJE FOSILNIH ZALOG VODE V ZDA (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 26_ BOJ ZA VODO V POSAHARSKI AFRIKI (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 27_ SEKANJE PRAGOZDA (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 28_ RUDNIK (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 29_ PREKOMERNO IZKORIŠČANJE RUDNIKOV - UNIČEVANJE HABITATOV (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009) SLIKA 30_ RIBOLOV (Vir: Dokumentarni film HOME, 2009)

1.2.1 AKTUALNI EKOLOŠKI PROBLEMI Kriza je globalna, z eksplozijo prebivalstva, upadanjem surovin in zastrupljanjem okolja. Za vse omenjene katastrofe je bil kriv napačen pristop k načrtovanju ter sam vzpostavljen sistem. Posledice so še kako vidne. Prišlo je do ekoloških problemov. Zadnjih 50 let se stanje vidno slabša. Najbolj očitno je propadanje gozdov. V svetovnem merilu se gozdovi krčijo, vsako leto bolj. Največ gozdov izgine v Južni Ameriki, kar 4.3 milijona hektarjev, v Afriki 4 milijone. Gozd ima pomembno vlogo, saj predstavlja pljuča sveta in varuje pred erozijo, zadržuje plazove ter varuje pred poplavami. Sicer je res, da je odstotek gozdnatih površin v Sloveniji čedalje večji, vendar je opazno propadanje določenih vrst zaradi kislega dežja. Eden takih primerov je redčenje kostanjev v okolici Zasavja. Problem nastaja tudi v stanjšanju plasti ozona v ozračju zaradi prevelike onesnaženosti ozračja. Povzročitelji so klorofluoroogljikovodiki ali freoni. Že leta 1982 so znanstveniki ugotovili, da se je ozonska luknja nad Antarktiko razširila nad površino, ki je bila dvakrat večja, kot je ozemlje ZDA. Zato so se leta 1985 začele iniciative za omejevanje uničenja ozona. Zadnja leta

Spremembe v okolju se lahko zgodijo nepričakovano. To so lahko poplave, požar ali izbruh vulkana. Kljub temu, da

1. 1.2 TRENUTNA SITUACIJA V GLOBALNEM POMENU, ZAKAJ SPLOH POTREBA PO SPREMEMBI?

RABA VODE GRAF 1_ RABA VODE

KAKOVOST VODE GRAF 4_ KEMIJSKO STANJE POVRŠINSKIH VODOTOKOV

RAVNANJE Z ODPADKI GRAF 7_ KOLIČINA NASTALIH ODPADKOV V SLOVENIJI

Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=20

Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=25

Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=403

GRAF 2_ SESTAVA RABE VODE PO DEJAVNOSTIH V SLO-

GRAF 5_ VSEBNOST VSOTE PESTICIDOV V PITNI VODI V

GRAF 8_ SKUPNA KOLIČINA NASTALIH ODPADKOV V SLO-

VENIJI LETA 2004 IN EVROPI LETA 2002

LETU 2011

VENIJI V PRIMERJAVI Z BDP

Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=20

GRAF 3_ SESTAVA RABE VODE PO DEJAVNOSTIH V SLO-

Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=515

GRAF 6_ POVPREČNE LETNE VSEBNOSTI AMONIJA V REKAH

VENIJI LETA 2004 IN EVROPI LETA 2002

Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=20

Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=403

GRAF 9_ KOLIČINA ODPADKOV UVOŽENIH V IN

IZVOŽENIH IZ SLOVENIJE

Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=410

Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=345

predvideti, kdaj se bo zgodila ekološka nesreča, kot na primer na Ptuju leta 2008, ko sona deponiji zgorele pnevmatike in v ozračje oddale neverjetno količino strupenih snovi. Poleg zraka lahko veliko onesnaženost identificiramo tudi v vodah. Onesnaženje povzročajo spuščanje strupenih in nerazgradljivih snovi. Druga vrsta onesnaženja je spuščanje gnojnice v podtalno vodo. Tu so še industrijske odplake, ki so najhujši onesnaževalci in gospodinjstva, ki onesnaževanju ogromno doprinesejo. Petnajst kopalnih kadi je potrebnih za očiščenje vode v katero se je razlila ena sama žlička olja. Prav tako kot so onesnažene sladke vode, je onesnaženo tudi morje. Največje smetišče na svetu lahko najdemo prav v sredini Tihega oceana z imenom Pacific Trash Vortex. Žal je tam skoraj več plastičnih vrečk kot pa planktona. Vetrovi ter morski tokovi so skozi vsa leta zbirali ob obalah smeti, večinoma plastiko ter jo končno zbrali na križišču morskih tokov. Smetišče je veliko kot celotna površina ZDA. Tudi puščave se iz leta v leto širijo. Večinoma zaradi ogromnih potreb človeka po hrani. Ljudje sekajo gozdove, da dobijo novo rodovitno področje za gojenje rastlin. Kmalu postane zemlja izropana rudninskih snovi, zemlja ne obrodi več in ljudje se preselijo na novo področje. Majhen odstotek k širjenju puščav doprinese tudi vetrna erozija. Statistični podatki kažejo, da se puščave na leto razširijo za 60.000 kvadratnih kilometrov, to je površina ki odgovarja skoraj trikratniku površine Slovenije.

preseženi vrednosti žveplovega dioksida, leta 2004 pa je presegla dovoljeno vrednost samo za en dan. Vseeno pa je težko

1. se je zmanjšalo škodljivih snovi ozonu za 80%. V Sloveniji se je kvaliteta zraka povečala. Raziskave iz leta 1992 poročajo o

življenje v prihodnosti bi se bilo smiselno približati naravnim zakonitostim (biokibernetika) ter jih v razvoj vključiti kot želene cilje. Z izboljšanjem blagostanja ljudi ter okolja se ukvarja pojem trajnost. Namen je ustvarjanje okolja, ki bo ljudem omogočilo zdravo in kreativno življenje. V nadaljevanju si poglejmo temelje pojma trajnosti, ter kako je nastal. 1.3.1 DEFINICIJA TRAJNOSTI/TRAJNOSTNOSTI, TRAJNOSTNEGA RAZVOJA/NAPREDKA TER

SONARAVNOSTI 1.3.1.1 Trajnost

gospodarska rast

Svetovna komisija za okolje in razvoj je leta 1987 v končnem poročilu “Our common future” največkrat uporabljeno a ohlapno

zasebni dobiček

definicijo opredelila ''Sustainable development'' kot obliko razvoja ali napredka, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti brez

širitev trga

ogrožanja zmogljivosti prihodnjih generacijam za zadovoljevanje njihovih potreb. Bell in Morse (Simon Bell, Stephen Morse,

zunanji stroški

Earthscan, 2008) upravičeno opozarjata, da se pojem sustainable development (SD) pogosto zamenjuje z sustainabillity (SU). Večji dobički, delovna mesta in dobrine so brez učinka, če so doseženi na račun SU. SD se večinoma osredotoča na ljudi, kakovost njihovega življenja ter kakovostjo okolja in ohranjanjem naravnih virov za prihodnje generacije. SD je torej niz dejavnosti, ki naj bi izboljšale razmere za človeštvo, vendar ne na račun degradacije okolja.

GOSPODARSKI RAZVOJ

OHRANJANJE

SKUPNOSTI

Evropska agencija za okolje ter Bell in Morse (Simon Bell, Stephen Morse, Earthscan, 2008) opredeljujejo SD kot povezovanje,

TRAJNOSTNO

pravičnost sodelovanje lokalno samozaupanje temeljne človekove pravice socialna odgovornost primerna tehnologija

soodvisnost in sožitje med sicer ločenimi polji gospodarstva, okolja in družbe. Lah (Lah,1995) predlaga za prevod SD trajnostni

SONARAVNI POJEM

nosilnost okolja GLOBOKA

trajnostni pridelek

EKOLOGOIJA

ohranjanje naravnih virov biotska raznovrstnost

sonaravni razvoj in ga definira kot »uravnotežen sonaravni razvoj, ki s tehnološkim napredkom in gospodarskim razvojem ohranja naravo in blaginjo prebivalstva ter je usklajen s strategijo trajnostnega razvoja, kar zagotavlja možnost za ugodne življenjske razmere tudi potomcem«. 3.1.2 sonaravnost Lah (1995) predlaga tudi uporabo pojma sonaraven, ki pomeni, da ohranja naravo, je uravnotežen z okoljem ter dolgoročno razvojno usklajen. Pojem trajnostnost je širši in večpomenski kot pojem sonaravnost. Ta se veže samo na načela varstva okolja in narave, se pravi na okoljsko trajnostnost. Je smernica za ohranjanje naravnega kapitala, naravi in okolju prilagojeno delovanje družbe.

SHEMA 6_ ZASNOVA TRAJNOSTNO SONARAVNEGA NAPREDKA (Povzeto po: Dušan Plut, 2005, Teoretična in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani)

Za koncept trajnosti/sonaravnosti je z vidika večplastno gospodarsko, okoljsko in socialno pojmovanega načela trajnostnosti, je smiselno uporabljati pojem trajnostni sonaravni razvoj – napredek (TSR). Pomeni trajno in hkrati izboljševanje materialne, okoljske in socialne kakovosti življenja v okviru nosilnosti okolja. Se pravi, da je TSR usmerjen v okoljsko, socialno in ekonomsko

Človek je z razvojem znanja in tehnologije začel posegati v ekosisteme, kar je imelo vpliv na celotno geosfero. Za kvalitetno

1. 1.3 VPELJAVA UMETNEGA (ČLOVEŠKEGA) SISTEMA V GEOSFERO (Sonaravnost, trajnostni razvoj)

SHEMA 7_ KROŽENJE VODE (Vir: http://www.ekosola.sihttp://www.modrijan.si)

SHEMA 8_ KROŽENJE SNOVI IN PREHAJANJE ENERGIJE (Vir: http://www.ekosola.si)

PRINCIP FUNKCINIRANJA EKOSISTEMOV

PRINCIP FUNKCINIRANJA UMETNEGA SISTEMA

Ekosistemi odstranjujejo odplake in se oskrbujejo z hranili z pomočjo

Človeški sistemi so zasnovani na enosmernem proizvodno-potrošniškem toku elementov;

reciklaže vseh elementov (ciklusi ogljika, dušika, kisika,…).

onesnaženje okolja, izčrpavanje naravnih virov.

Ekosistemi uporabljajo kot vir energije stalni priliv sončne energije, ki ne

Velika odvisnost človeških sistemov od neobnovljivih fosilnih goriv; ključni problem je povezava

onesnažuje in ne izčrpava.

porabe goriv in omejenih zmogljivosti biosfere za absorpcijo soproduktov zgorevanja goriv (onesnaževanje zraka,…).

Število populacije potrošnikov v ekosistemu se ohranja na način, ki

Narašča tako število svetovnega prebivalstva kot potrošnja na prebivalca. Nujna bi bila stabili-

preprečuje prekomerno rabo biomase.

zacija obeh procesov.

Ohranja se biotska raznovrstnost, najbolj stabilni so ekosistemi z največjo

Zaradi posegov človeka se spreminjajo habitati v smeri monokultur in prisotno je antropogeno

stopnjo bioraznovrstnosti.

izumiranje vrst.

TABELA 1_ PRIMERJAVA ČLOVEŠKIH SISTEMOV Z BAZIČNIMI OKOLJSKO TRAJNOSTJO (Povzeto po: Dušan Plut, 2005, Teoretična in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani)

za ekonomsko in socialno trajnostnost, saj sta ta dva sestavni del širšega sistema – geosfere. Pomembno je spoznanje, da to

okolja za ljudi.

ni končni cilj, ampak je celoten evolucijski proces iskanja ravnovesja med triado.

Oskrbni ekosistemi so podpirajoči ekosistemi življenja. Označujejo stalne interakcije med organizmi, populacijami, združbami

Osnovna definicija sonaravnega razvoja/napredka izhaja iz koncepta zdravega, kakovostnega okolja in ohranjanja

ter njihovim kemijskim in fizičnim okoljem. Te interakcije povzročajo številne ekološke vire in storitve, ki so ključni za ohranjanja

okoljskega kapitala, ki omogoča dolgoročen obstoj človeštva in drugih vrst.

človeške družbe. To so storitve okolja, kot so kroženje snovi in drugi naravni procesi, ki razvrednoteno okolje vračajo v

»Aplikativna definicija naravnega razvoja pa postavlja v ospredje težnjo k zmanjševanju antropogenih energetsko surovinskih

prvotno – kakovostno stanje. Načela in principe človeškega življenja je potrebno zasnovati s pomočjo preučevanja naravnih

tokov in drugih pritiskov na raven, ki ne presega regeneracijskih in nevtralizacijskih zmogljivosti okolja ter ohranja pokrajinsko

ekosistemov (Nebel in Wright 1998).

in biotsko raznovrstnost.« (Povzeto po: Dušan Plut, 2005, Teoretična in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani, stran 100)

Opustitev pridevnika sonaravni pri trajnostnem ekonomskem in socialnem razvoju pomeni tveganje izpostavitev okoljskega razvoja. Se pravi npr: BDP, reševanje revščine in brezposelnosti se dvigne/rešuje na račun zmanjševanja kakovosti bivalnega okolja, izčrpavanja naravnih virov, zmanjševanja biotske raznovrstnosti.

»Naš cilj je ohraniti procese, ne pa stanja ekosistemov, ker so odprti sistemi. Varstvo okolja je učinkovito le v primeru, da v živi in neživi naravi ohrani biološko ravnovesje, človekove dejavnosti je potrebno uskladiti z naravnim okoljem in razumno uporabljati naravne vire (Macarol 2001). Posegi človeka v lokalne in planetarni ekosistem zmanjšujejo obseg ekosistemskih funkcij in s tem sposobnost obnavljanja virov in nevtralizacije, asimilacije antropogenih obremenitev. Posegi v oskrbne ekosisteme se povečujejo zaradi povečevanja števila prebivalstva in porabe naravnih virov, njihova sposobnost oskrbe človeštva pa se zmanjšuje. Z rabo zalog naravnih virov in prekomerno rabo obnovljivih naravnih virov se omogoča oskrba sedanje generacije, vendar na račun zmanjšanja naravnih virov prihodnjih generacij.« (Dušan Plut, 2005, Teoretična in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani, stran 71)

1.3.1.3 napredek/razvoj Pomembna je tudi uporaba besede napredek namesto razvoj. Beseda napredek je primernejša, kajti razvoj se enači s

Nosilnost okolja označuje maksimalno število osebkov na določen območju, ki jih še lahko oskrbuje, in ni ogrožene oskrbovanje

količinsko rastjo in s tem npr: dvig BDP-ja. Trajnostno sonaravni napredek pa pomeni kakovostno izboljšanje temeljnih sestavin,

teh osebkov še v prihodnosti. Populacija se lahko poveča, če se poveča nosilnost okolja. Poleg biofizikalnostne nosilnosti

brez ogrožanja okolja.

okolja, je treba upoštevati tudi sociološko, družbeno nosilnost okolja. Družbena nosilnost pomeni odnos prebivalstva do okolja, rabe naravnih virov in onesnaženost okolja. Koncept nosilnosti okolja postaja temeljen za razumevanje razmerja med ljudmi

1.3.2 KOMPONENTE TRAJNOSTNO SONARAVNEGA NAPREDKA

in okoljem. Maksimalna nosilnost planeta je kritična točka za obstoj planeta. Za človeka je to maksimalna stopnja porabe

1.3.2.1 OKOLJSKA TRAJNOST KOT SMERNICA TRAJNOSTNO SONARAVNEGA NAPREDKA

naravnih virov in proizvodnje odpadkov. Raven izčrpavanja naravnih virov ne sme biti večja od regeneracijskih sposobnosti ekosistema! Treba je tudi upoštevati, da človek s poenostavljanjem in vnosom umetnih sestavin zmanjšuje raznolikost in

Planetarni ekosistem je pomemben, kajti že omenjeno omogoča ljudem naravne dobrine:

fleksibilnost ekosistemov. Pojem nosilnost okolja je bil najprej mišljen do razmerja o trajnostnem pridelku. Teorija optimalnega

_ Omogoča oskrbo z energijo in surovinami

pridelka pomeni obseg pridelka, ki ga smemo pobirati, ne da bi ogrozili kasnejši pridelek.

_ Sprejema odpadke in emisije _ Opravlja ekosistemske storitve, ki so pomembne tudi za vse dejavnosti – regulacija klime, proizvodnja kisika,… _ Ponuja prostor za različne dejavnosti Planet nam ponuja vse sestavine narave. Sestavljen je iz kritičnega in nekritičnega naravnega kapitala. Nenadomestljiv je kritični naravni kapital, kajti to so obnovljivi in neobnovljivi viri ter zmogljivost sprejemanja odpadkov. Naravni kapital ne obsega samo potrošniških in proizvodnih virov, ampak tudi dobrine, ki jih ne moremo izraziti z denarjem. To so filtracija zraka, vode,

»Vse biološke vrste imajo sposobnost reprodukcije na stopnji, ki je višja od tiste, ki omogoča stabilizacijo populacije. Višja stopnja zmogljivosti označuje vse vrste in omogoča rast ali nadomeščanje populacije v obdobje naravnih nesreč. Zato lahko človek vsako leto odvzame določen delež dreves ali rib brez izčrpavanja gozda ali zmanjševanja ribje populacije. Uporaba določenega deleža je lahko neskončna, če je ta odvzem nad regeneracijsko zmogljivostjo populacije.« (Dušan Plut, 2005, Teoretična in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani, stran 74)

biodiverziteta,.. Zato uporabljamo širši pojem - okoljski kapital. Ekološko trajnost sestavljata oskrbni ekosistemi ter nosilnost

1. trajen napredek, izboljševanje blagostanja ljud i v okviru zmogljivosti okolja. Okoljska trajnostnost se obravnava kot predpogoj

pridelek začne padati, kritična točka je dosežena in populacija je že premajhna da bi se lahko obnovila. Izčrpavanje zalog neobnovljivih virov ter prekomerna raba obnovljivih virov okolja je pokazatelj netrajnostnega nesonaravnega razvoja okolja.

Ekonomska rast je omejena s hitrostjo obnavljanja naravnih virov in samočiščenja okolja. Ekonomskim procesom je torej

Primerjava človeških sistemov z bazičnimi okoljsko trajnostjo kaže na veliko neskladje. (Nebel in Wright, 1998).

potrebno postaviti meje, ki jih narekuje ohranjanje planeta; se pravi bi bilo potrebno postaviti zgornje meje izkoriščanja

(Povzeto po: Dušan Plut, 2005, Teoretična in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani)

naravnih virov ter zgornje meje onesnaževanja okolja. Sedanja svetovna ekonomska komisija je visoko entropijska, saj se le majhen del vnesene energije in materialov, dejansko pretvori v koristen končni proizvod. V gospodarstvu bi bila potrebna

Ekološki odtisi – “footprint” je zemlja, ki jo posameznik potrebuje za zadovoljevanje svojih potreb po hrani, vodi, življenjskem

radikalna sprememba industrijskega metabolizma, vključno s spremembo porabe in način proizvajanja energije. Postaviti bi

prostoru ter odpadki. Je merilo za kolikšen vpliv ima človek na okolje. Smernice OTS pravijo, da je za trajnostno sonaravni

bilo potrebno zgornje meje, ki jih postavlja planet sam.

razvoj ključen prehod k obnovljivim energetskim virom, visoka stopnja reciklaže, ohranjanje razmerja med naravnimi habitati

Kot že omenjeno, zadnjih 200 let gospodarstvo eksponentno narašča ter s tem tudi število prebivalcev. To je čas, ko je

in človekovim bivalnim prostorom, zmanjšanje uporabe okoljskega kapitala ter zmanjšanje obremenitve okolja, vsak za 4x v

človeška proizvodnja in poraba prerasla vse meje. To je čas bujne ekonomske rasti. Žal prihaja do polemik, kaj ekonomska

razvitih državah. Se pravi za trajnostno sonaravni razvoj je potrebno začeti naravne zakonitosti aplicirati na človeško družbeno

rast sploh pomeni. Opredeljena je kot rast bruto domačega proizvoda na prebivalca. Tako, da ekonomska rast pomeni čisto

dejavnost. Za dosego planetarnega trajnostnega sonaravnega razvoja je potrebno dvigniti materialne blaginje v državah v

nekaj drugega kot pa ekonomski razvoj. Rast se meri v količini, izključuje pa okolje ter kvaliteto proizvoda.

razvoju v okviru nosilnosti okolja. Tukaj nastane problem, saj je večina teh držav v tropskem ali puščavskem območju, kjer je

Entropijsko ekonomska razvojna paradigma pomeni izčrpavanje in razvrednotenje okolja, saj njen sistem temelji na enosmernem

okolje še toliko bolj občutljivo na nepremišljene posege.

linearnem toku proizvodnje. Če bi bil sistem zasnovan krožno, nebi prišlo do porabe/izrabe planetarnih surovin.

Kritične točke ter mejo zmogljivosti okolja je praktično nemogoče predvideti. Munro predlaga, da se jih določa glede na načela previdnosti.

Izključevanje okoljskih stroškov je pripeljalo do nizkih cen naravnih virov ter ekosistemskih storitev. Z višjimi cenami naravnih

Pri določanju OTS je torej potrebno poleg socialnih ekonomskih dejavnikov upoštevati tudi okoljske. Zanimivo je to, da kljub

virov ter obdavčenjem odlaganja različnih odpadkov, bi se spremenil odnos potrošnika do okolja. Zaščito okolja bi omogočali

največji pomembnosti okoljske nosilnosti, se v ospredje postavlja ekonomska, potem socialna, nazadnje pa še okoljska

zlasti ekonomski inštrumenti, kot so davki, sankcije ter dajatve. V prihodnosti je v ceno proizvoda poleg tradicionalno stroškov

dejavnost.

kapitala, dela, surovin in energije, vključiti še okoljske stroške. Gospodarstvo naj bi si dobilo naziv trajnostno/sonaravno, v primeru, da ohranja gospodarske priložnosti še v nedefinirano prihodnosti. Okoljski realizem opozarja, da tako veliko

»Če bo svetovno gospodarstvo kot podsistem planetarnega okolja širilo na enak način kot sedaj, bo v določenem trenutku kot rakasto tkivo uničilo naravne sisteme, ki ga omogočajo. Ekonomski kazalci (rast BDP)sveta kot celote so v zadnjih desetletjih pozitivni, okoljski (izčrpavanje naravnih virov, kakovost okolja) pa vse bolj negativni. Sedanji gospodarski sistem je zasvojen z količinsko rastjo, zanika posledice v okolju in ne upošteva omejitev oziroma nosilnosti naravnih sistemov (Brown in Mitchell 1998). Večina gospodarske rasti je še vedno pogojena s povečanjem porabe naravnih virov in storitev okolja (Radej 2001a).« (Dušan Plut, 2005, Teoretična in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani, stran 77 )

povečanje svetovnega gospodarstva, kot je zadnjih nekaj let, v prihodnje ne more funkcionirati, brez ekološkega kolapsa.

1.3.2.2 GOSPODARSKA TRAJNOST/SONARAVNOST IN NARAVNI KAPITAL

1. Netrajnostna raba naravnega kapitala se pojavi takrat, ko je ulov rib prevelik, da bi se ribe lahko reproducirale. Trajnostni

VSE V OKVIRU ZMOGLJIVOSTI OKOLJA

razvoju je prišlo do trendov spremenjenjih kazalcev napredka, osredotočenih na gospodarsko uspešnost, z vidika učinkovite rabe ter obremenjevanja okolja. Kazalci družbenega napredka merijo uspešnost na socialni varnosti ter družbeni enakosti.

Enostransko razumevanje BDP-ja je pripeljalo do razmišljanja, da se bo kvaliteta življenja avtomatično dvignila in sledila

Okoljski napredek, kakovost okolja in ohranjanje okoljskega kapitala pa merijo kazalci stanja, pritiskov in odzivov družbe na

ekonomski rasti. V drugi polovici 20. Stoletja je pričelo prihajati do vse večje množice ljudi, ki niso bili deležni povečanega

okoljske probleme.

materialnega standarda. Rast BDP se je večala, socialna neenakost ter izčrpavanje okolja pa se je povečevalo. BDP v povprečju še vedno raste, procent števila revnih ter socialne razlike pa naraščajo.

Trajnostno sonaravni napredek naj temelji na posnemanju naravnih zakonitosti, ne pa na ideji, da se je potrebno vrniti v

Socialna trajnost/sonaravnost pomeni socialno varnost in pravičnost za vse prebivalce, v širšem pa povečanje ali pa vsaj

preteklost ter načinu življenja naših prednikov, saj so živeli neudobno, v pomanjkanju ter z kratko življenjsko dobo.

ohranjanje kakovosti življenja za vse prebivalce v okviru zmogljivosti okolja. STS se meri z življenjsko dobo, zdravjem, prehranjevanjem, bivanjem, razdelitvijo dohodka ter glede na druge vidike socialnega in kulturnega življenja. STS se ne strinja s predpostavko, da lahko srečo ter zadovoljstvo dosežeš le z materialnimi sredstvi. Kvaliteta življenja ne vsebuje zgolj materialne in socialne varnosti, označuje širšo, družbeno pojmovanje trajnosti. Označuje koncept, ki vključuje tudi mir, srečo, enake možnosti, osebno zadovoljstvo (Seljak 2000).

»Prehod v družbo sonaravnosti, ni zasnovan na posnemanju preteklih civilizacij. Predstavlja nov civilizacijski izziv in model napredka, zasnovan na ideji o skrbništvu človeka do Zemlje, na temu primerni stalni rasti znanosti, tehnologiji in duhovnega razumevanja našega mesta v vesolju (Nebel in Wright 1998, 17).« (Dušan Plut, 2005, Teoretična in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani, stran 95)

(Povzeto po: Dušan Plut, 2005, Teoretična in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani, stran 90)

Trajnostno sonaravna družba je tista, ki se nadaljuje iz generacije v generacijo, brez izčrpavanja naravnih virov nad naravno zmogljivostjo njene regeneracije in absorpcije. To je družba, ki deluje v smeri varovanja surovin in energije, od katerih je

Kazalci socialne ogroženosti so stopnja revščine, socialno izključevanje ter brezposelnost, najkrutejši kazalec pa umiranje

odvisna. To je bogata družba, kajti revna je tista, ki preseže optimalno točko delovanja geosfere. Zasnovana je na rabi

ljudi zaradi lakote. Prekomerna potrošnja najbogatejših povzroča neenakost ter onemogočanje najrevnejšim slojem, da

obnovljivih virov, stabilnem številu prebivalstva ter ohranjanju življenju podpirajočih sistemov. Osnova je trajnostno sonaravno

bi zagotavljali svoje osnovne potrebe. Neenakost v dostopu do naravnega bogastva najrevnejšim prebivalcem vpliva na

gospodarstvo ter trajnostno sonaravna tehnologija. Slednja omogoča višji standard človeštva z majhnim vplivom na okolje.

netrajnostni/nesonaravni razvoj. Tako tisti, ki nimajo druge možnosti, se pravi najrevnejši, prekomerno izkoriščajo naravni

Skeptiki dvomijo združljivosti idej o povečanem gospodarskem napredku ter okoljski prijaznosti. Je res, da še ni večjih konkretnih

kapital, obenem pa se prekomerno izseljujejo v urbana območja, kjer so ekosistemi ranljivi.

primerov o obstoju trajnostno sonaravne industrije ter ekonomije. Popolno udejanjanje trajnostno sonaravnega napredka je navidezno samo cilj v prihodnosti, ideja, podobno kot želja po svobodi in enakosti vseh ljudi na planetu. Za približanje temu

1.3.3 POVZETEK TRAJNOSTI/SONARAVNOSTI

cilju se bodo bogate države morale osredotočiti na zmanjšanje porabe virov, saj so stabilizacijo prebivalstva že dosegle. Nasprotno je z državami v razvoju, kjer se bo moralo prebivalstvo stabilizirati ter povečati blagostanja na prebivalca.

Koncept trajnostnosti je z Agendo 21 postal vodnik svetovne politike, načelo prijaznejšega gospodarjenja z okoljskim

Se pravi če povzamem bistvo; pomembni koraki na poti k trajnostno sonaravnem napredku so torej nadomeščanje fosilnih goriv

kapitalom. Danes skoraj ni dokumenta ali razmišljanja, ki nebi vključeval paradigme trajnosti. Te so žal največkrat nejasne,

z obnovljivimi viri energije, okolju prijazna tehnologija, reciklaža večina odpadkov, stabilizacija svetovnega prebivalstva ter

nepravilnih razlag posameznikov ter velikokrat izrabljene v korist materialnega blagostanja. Osnovno pojmovanje razvoja

izboljšanje blagostanja ljudi držav v razvoju ter pravična porazdelitev dobrin na Zemlji. Vse v okviru nosilnosti okolja.

še vedno prevladuje močna povezava z ekonomskim področjem, BDP pa je glavni cilj politike. Po mnenju Seljaka, je »etika svobodnega trga« glavni krivec, da se princip solidarnosti in uravnoteženosti dobrin ne razporedita pravično. Za njo stoji prepričanje, da ima tržna ekonomijo svojo lastno »moralo«. Ni krivo pomanjkanje znanja, krivi so tudi politiki, ki nimajo volje in interesov za udejstvovanje TSN. Vendar se počasi in postopoma izpopolnjujejo kazalci, ki naj bi povedali, kakšen je ekonomski, socialni in okoljski napredek.

Zavest ljudi se počasi obuja, vendar bo potrebno še ogromno truda in moči, k večji in boljši ozaveščenosti ljudi. V gospodarskem

1. 1.3.2.3 SOCIALNA DRUŽBENA TRAJNOST/SONARAVNOST IN PRIMERNA KVALITETA ŽIVLJENJA ZA

>>As a building type, the laboratory demands our attention. What the catedral was to the 14th centry, the train station was to the 19th centry, and the office building was to the 20th centry, the laboratory is to the 21st centry. That is, it is the laboratory that embodies, in both program and tehnology, the spirit and culture of our age and attracts some of the greatest intellectual and economic resources of our society. << (Don Prowler)

O H

C C H

H3C

C CH3

H O SHEMA 9 _ SHEMATSKI PRIKAZ MOLEKULARNE SESTAVE VODE, ETIL ALKOHOLA, ESTRA (Vir: http://users.esnm.si/profesor/pintaric/Razno/Predstavitev_HTML_2010/Spletna_Nina_Maja_Katja/stran5.html, http://www.hamsnetwork.org/metabolism/ http://glossary.periodni.com/dictionary.php?en=petroleum+ether)

1.4.1 VPLIV TEHNOLOGIJE NA RAZVOJ DRUŽBE

Povečano vlaganje v raziskave in razvoj ter spodbujanje inovativnosti naj pripomoreta k prestrukturiranju obstoječega gospodarsta, tako da bo doseglo preskok na višjo tehnološko raven ob manjši rabi snovi in energije. (Povzeto po: Gregorčič Marta, Hanžek Matjaž, Kajfež-Bogataj Lučka, Kreft Lev, Murn Ana, Plut Dušan,Stanovnik Tine, Školč Jožef, Trontelj Jože, 2011, Kam po krizi? : premišljanja o prihodnosti, Ljubljana : Kabinet predsednika Vlade RS : Inštitut za civilizacijo in kulturo)

Če razvoj družbe razumemo s stališča kapitalnih dobrin, se je največji napredek v znanosti in tehnologiji zgodil v času industrijske revolucije. Spremembe v družbi so bile velikanske. Spekter novih tehnologij je spremenil življenja ter spremenil stare vrednote za nove. Napredek je pripomogel h komfortnemu življenjskemu stilu; višji dohodki, reforme ter industrializacija kot rešitev ekonomskega problema. Tako kot vsak novi izum prinaša poleg dobrih, tudi slabe plati. Izkoriščanje naravnih virov, onesnaženje okolja. Z razvojem medicine je število svetovnega prebivalstva hektično poskočilo navzgor. Na videz kot uspešni rezultat, se je sčasoma izkazal za pravi polom. Kot je razvidno iz Grafa 11, se je prebivalstvo v 200. letih dvignilo iz ene milijarde na šest milijard. Napake znanosti in napredka se vedno pokažejo z zamikom. Vendar se lahko z izboljšanimi tehnikami zmanjšajo količine napačnih odločitev. Negativni aspekt je tudi ekonomska in socialna odvisnost od tehnologije. Družba je strašno ranljiva zaradi odvisnosti od sodobnih inovacij. Vsak izbruh nasilja, ki se posluži tehnologije kot orodja za uničevanje je tak primer. Odvisnost od tehnologij lahko privede tudi do vprašanja iskrenosti inovacij. Ali je vodilo napredka v znanosti resnično napredek družbe ali nekje v ozadju gre vendarle v korist kapitalistom in lastnikom velikih kooperacij? (Povzeto po: Knafelj Vesna, 2010, Diplomsko delo, Znanstveno tehnološke revolucije in družbeni napredek, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, stran 50)

Druga stran pa je sploh vprašanje, zakaj se tehnologije, ki so že na trgu, ne začnejo prakticirati ter se družba še vedno oklepa tradicionalnih principov delovanja. Verjetno lahko iščemo odgovor v peščici ljudi, ki imajo v rokah svetovni nadzor. Posamezniki z vajetmi v rokah, v svetovnem merilu upravljajo z celotno svetovno družbo. Lahko bi se tudi reklo, da v določenih primerih

Prižgimo luč, ljudje! Ljudje, prižgimo luč za otroke naše male ... Ko nam preveč bo let in njihov bo ta svet, naj vrt jim bo in ne skale. Ljudje, prižgimo luč! (Frane Milčinski Ježek)

1. 1.4 S ČIM NAPREJ? Z znanostjo in tehnologijo kot orodjem.

GRAF 10 _ PRIKAZ PORABE KONVENCIONALNIH VIROV ENERGIJE TER PRIKAZ

PORABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V PRIHODNOSTI (Vir: http://www.via-azul.eu/images/lbst-alternative-world-energy-outlook-2006.jpg)

GRAF 11 _ NARAŠČANJE SVETOVNEGA PREBIVALSTVA (Vir: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4317)

je še vedno ogromno investicij namenjenih za izgradnjo plinovodov, rafinerij ter naftnih ploščadi, namesto da bi se investiralo

sekundarni socializaciji za trajnostno sonaravni napredek

v inovacije razvoja obnovljivih virov ter v okoljevarstvene raziskave v dobrobit okolja in navsezadnje tudi človeštva samega. Trajnostna družba se ne bo razvila sama od sebe. Poleg razvoja in napredka tehnologije, je potrebno narediti tudi preskok Skozi razvoj tehnologije in znanosti lahko razumemo razvoj družbe. Sorazmerno z napredkom znanosti in tehnologije so se

v razmišljanju ter odnos do soljudi ter okolja. Kot že ugotovljeno, za trenutno stanje ni krivo pomanjkanje znanja, temveč

spreminjale tudi potrebe družbe. Industrijska revolucija je prinesla masovno proizvodnjo, ter čas v katerem so se stvari merile v

pasivnost politikov na trajnostnem sonaravnem področju. Pobudniki in zaščitniki okolja morajo mimo politikov, ter začeti v

otipljivih dobrinah. Informacijska doba pa je ustvarila novo vrsto neotipljivih potreb, po znanju, kulturi in učenju.

samem temelju družbe, v ljudeh samih. Osveščanje o trajnosti zajema vse ljudi, mlade in stare. Trajnostno sonaravni napredek

Napredek v tehnologiji lahko prinese veliko pozitivnih sprememb okolju. Nove tehnologije na področju električne energije

naj spodbuja premik od potrošništva nazaj k lokalnemu, ki je skladen z naravnimi značilnostmi in sobivanjem z ljudmi in naj

bodo lahko zmanjšale porabo energije za razsvetljavo do 77 %. Graf 10 prikazuje konvencionalno porabo energije ter

razvija nov življenjski slog, ki vključuje tudi odgovornost do okolja in soljudi. Starejšim je preko animacij potrebno vzbuditi

porabo obnovljive energije v prihodnosti. Ta bo v porastu, medtem ko bo poraba fosilnih goriv v upadu. Mobilna tehnologija

dvom ter spodbuditi kritično gledanje na okoljske probleme. Otrokom pa skozi igro. Tako igra najpomembnejšo vlogo

ponuja prihodnost v alternativnih vozilih in nanotehnologija predstavlja revolucijo v industriji. Tehnologija postaja vse bolj

izobraževanje ljudi. Učenje je že po definiciji preoblikovanje ter spreminjanje mišljenja, kjer je rezultat spremenjeno vedenje,

kompleksnejša, združitev vseh področij pomeni tudi velik pomen družbenemu napredku. V prihodnosti se je potrebno izogniti

znanje, objektivnost, vrednote, kritični pogledi na svet.

konfliktom, kakršni so bili v 20 stoletju, obiti probleme ter se dvigniti na višji tehnološki nivo. Samo na tak način bo družbi uspelo omogočiti blaginjo brez okoriščanja okoljskega kapitala do meje, ko je vprašljiva človeška prihodnost. Na tem nivoju

Pomembno se je osredotočiti na izobraževanje otrok v primarni in sekundarni socializaciji. Primarna je individualna v krogu

govorimo o nano, info, bio konvergenci, združitvi tehnologij in znanosti. Nove tehnologije odpirajo nova vprašanja o boljši

družine, ter ni pod nadzorom javnosti. Vsakemu človeku je njegova človeškost dana le kot možnost, se pravi njegovo obnašanje

prihodnosti človeštva ter okolja. Nekateri upi se zdijo nemogoči ter futuristični, vendar je napredek v znanosti in tehnologiji

in mišljenje je družbeno pogojeno. Šele v interakciji z drugimi ljudmi se naučijo vesti kot človeška bitja ter si izoblikujejo svojo

zadnjih petindvajset let dokazal, da tudi nemogoče lahko postane mogoče. (Povzeto po: Knafelj Vesna, 2010, Diplomsko delo, Znanstveno

osebnost. Se pravi, da ima okolje v katerem otrok odrašča, na njega velikanski vpliv.

tehnološke revolucije in družbeni napredek, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, stran 50)

Primarna socializacija poteka v prvih letih odraščanja. Je najbolj intenzivna in vpliva na človekovo nadaljnjo življenje. Otrok v

»Nova tehnologija je že povzročila nove spremembe v družbi, kljub temu pa predvidevajo, da bodo te spremembe v prihodnosti še večje, kar bo povzročilo nove revolucije. Nove vrednote, nove znanstveno družbene paradigme, modeli in teorije bodo zaznamovali človeštvo. Tako kot je Einsteinova teorija relativnosti zamenjala Newtonovo z drugačnim razumevanjem fizične realnosti, bodo smernice v družbi zamenjale nove. Najbolj perspektivne tehnologije za večje družbene spremembe so, IT, biotehnologija, energetska tehnologija in nanotehnologija (Tonn 2005, 310).« Knafelj Vesna, 2010, Diplomsko delo, Znanstveno tehnološke revolucije in družbeni napredek, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, stran 50

tem obdobju nima nobene možnosti izbire ter prevzame vrednote ter norme kot samoumevne in edino možne. Učenje v tem obdobju poteka skozi igranje ter imitacijo in identifikacijo z odraslimi. Primeri izoliranih kažejo na pomen primarne socializacije. Osamitev v prvih letih življenja kaže na zaostanek pri učenju jezika, osvajanju družbenih veščin, tudi v kasnejših letih življenja. Osamitev večkrat vodi tudi v zgodnjo smrt. Veliko je odvisno predvsem od izobrazbe ter poklica staršev, ter okolje v katerem otrok odrašča, vaško ali mestno. Če se hočejo spremeniti družbene norme in vrednote v prihodnosti, imajo velik vpliv tudi starši, stari starši ter okolica odraslih ljudi v katerem otrok odrašča. (Povzeto po: Maccoby Eleanor, 1992, The role of parents in the socialization of children: An historical overview, Developmental Psychology) Poleg družine kot enega izmed glavnih dejavnikov socializacije, so tudi vrstniki, šole, mediji, delovno okolje in skupine. Ti dejavniki se večino vklopijo v otrokovo življenje v sekundarni socializaciji. Ta poteka v širšem družbenem okolju. Začne se, ko

1.4.2 VPLIV IZOBRAŽEVANJA NA RAZVOJ DRUŽBE_ Pomen ekološkega osveščanja v primarni in

1. zavirajo napredek za svojo lastno korist. Dober primer je velikanski dobiček iz fosilnih goriv. Zaloga le teh se izteka, vendar

primerjajo ter imajo možnost izbire med njimi. Šola je prenašalka znanja, vendar pa ni nič manj prenašalka norm in vrednot. Po šestih letih primarne socializacije se vklopi čas petnajstih let osnovne, srednje šole ter univerze, ki dokončno izoblikujejo posameznika. Tukaj je možno vskočiti v šolski sistem ter prisostvovati k izoblikovanju boljše prihodnosti. Sprememba učnega programa se lahko začne že v vrtcu ter nadaljuje v osnovni šoli, ko so otroci osebnostno še neizoblikovani. V učni program bi se morali priklopiti razni programi, kot so: šole v naravi, domača branja o okolju, ekološko gojenje hrane v šoli, recikliranje organskih snovi in zbiranje odpadkov. Okoljska vzgoja bi se morala začeti že pred šolo. Zgodnje okoljsko izobraževanje pomaga pri izoblikovanju otrokovih vrednot, poglede ter razumevanje okolja. Na otrocih stoji svet, zato je še toliko bolj pomembno, da razumejo težave sveta. Okoljska vzgoja prisostvuje k razvoju v odrasle, z vcepljenim občutkom sočutja do okolja. Že z majhnimi intervencijami, kot so odločitve, kaj kupiti za večerjo, s čim pomivati posodo, kdaj zalivati vrt, je velik preskok iz današnjega vedenja do okolja. Temelj bodoče družbe je v okoljski pismenosti in ekološko osveščanje otrok je izrecnega pomena za boljše življenje je na našem planetu. Kar se Janezek nauči, to Janez zna! Se pravi, za trajnostno sonaravni napredek v prihodnosti, je na ramenih današnjih otrok. Izobraževanje za lepšo in boljšo prihodnost.

»Avtorji zapišejo, da nas načelo trajnostnosti uči odrekanja, samoomejevanja in samodiscipline ter Sizifovega vzpenjanja po poti kljubovanja rastočim trendom potrošništva in globalizacije. Kot posamezniki se počutimo nemočne. Toda ravno tako kot velja, da kapljica ne izvotli kamna s silo, ampak z vztrajnostjo, velja tudi, da smo vsak zase in vsi skupaj odgovorni za prihodnost. Vsak od nas je kaplja, ki lahko s svojo etičnostjo udejanja idejo o trajnostnem razvoju. Sprememb ne bo zmogel niti posameznik sam niti šola ali ljudska univerza, lahko pa vsak pri sebi začne s spremembami, ki se bodo zlile v mogočen tok novega življenjskega sloga.« Anko, B., Bogataj, N., Mastnak, M., 2009, Berilo o trajnosti, Ljubljana: Andragoški center Slovenije

ki jo igra v vsakdanjem življenju. V sekundarni socializaciji so otroci soočeni z različnimi svetovnimi družbami, katere lahko

1. otroci stopijo v šolo. Otrok se začne vpletati v različne skupine, organizacije ter institucije. Vsak posameznik dobi svojo vlogo,

SHEMA 10_ KONCEPT OD ZIBELKE DO ZIBELKE (ODPADEK JE HRANA) (Vir: http://www.sportinterface.com/sustainable-sport-societal-developments/training-cradle-to-cradle/)

SHEMA 12_ KONCEPT OD ZIBELKE DO ZIBELKE (ODPADEK JE HRANA) (Vir: http://www.architekten24.de/)

SHEMA 11_ NOVA PARADIGMA OBLIKOVANJA IN IZVAJANJA NAČEL (SO)NARAVNO UČINKOVITEGA

OBLIKOVANJA KONCEPT OD ZIBELKE DO ZIBELKE (Vir: http://gijsbertkoren.wordpress.com/2009/04/03/cradle-to-cradle/)

Kot že omenjeno je Frederic Vester oče ideje o aplikaciji naravnih sistemov na antropogene sisteme. Bistvo je, da se iz linearnih zasnov mišljenja preide na bolj kompleksna. Mišljenje se naj odraža v samem načrtovanju sistemov, ki naj bodo zasnovani krožno oz. ciklično. Dodatno sta se s tem ukvarjala tudi William McDonough in dr. Michael Braungart. Koncept snovnega kroženja snovi sta aplicirala na proizvodne procese in izdelke, v gradnjo, stavbe in drugo grajeno okolje ter v načrtovabje specifičnih prostorskih ureditev, se pravi da sta do konca razvila koncept oblikovanja in izvajanja načel sonaravnega oblikovanja, poimenovanega “C2C - credle to credle” od zibelke do zibelke, ki sloni na posnemanju kroženja snovi v naravi. 1.1.5.1. RAZLAGA POJMOV SAMOOSKRBNOTI TER SAMOZADOSTNOSTI Samooskrbni objekt je tisti, ki se v njegovem okviru proizvaja toliko energije, da so ljudje, ki bivajo v njem, v čim večji meri neodvisni od zunanjih energetskih virov iz okolice. Samozadostnost pa je pojem širšega pomena kot samooskrbnost. Samozadosten objekt je ne le energetsko neodvisen, temveč tudi v smislu zagotavljanja vseh ostalih življenjskih funkcij in procesov, ki omogočajo življenje. Mednje spadajo preskrba s pitno in sanitarno vodo, preskrba s hrano, zrakom ter komunikacija z zunanjem svetu in z medčloveško komunikacijo. SHEMA 13_ SHEMATIČNI PRIKAZ SAMOOČIŠČENJA V NARAVI IN BIOLOŠKEGA ČIŠČENJA V ČISTILNI

Samozadostnost v kontekstu komunikacije z zunanjim svetom posega na območje filozofske ravni, kar pa za samo gradnjo ni

NAPRAVI

pomembno, zato bom to komponento samozadostnosti zanemarila.

(Vir: Roš Milenko, 2005, Sistemi čiščenja s problematiko odpadnega blata, Vodni dnevi 2005, Zbornik referatov, Portorož)

Raven samozadostnosti bivanjskega objekta se lahko doseže le stežka. S samozadostnostjo bivalnih enot se je do zdaj KEMIJSKO FIZIKALNI PROCESI

BIO REGENERATIVNI PROCESI

ukvarjala večinoma vojaška industrija na področju kozmonavtike. Za potovanja ljudi v vesolje so bili znanstveniki prisiljeni razviti tehnologije za samozadostne sisteme. Te tehnologije je smiselno prilagoditi življenju na Zemlji, saj se principi za oblikovanje

Ravnanje z ozračjem

Vodni cikel

človeškega okolja za življenje ne razlikuje od vesoljskega. Nekatere tehnologije so že aplicirani v raziskovalno bivanjske

Ravnanje z vodo

Kisikov cikel

enote, ki so postavljene v ekstremne življenjske razmere na Zemlji, npr. v visoko gorovje, Antarktko...

Ravnanje z odpadki

Ogljikov cikel

Vendar je kljub vsemupotrebno vedeti, da vesoljske bivalne enote niso popolnoma samozadostne, kajti ob menjavi posadke še vedno pride do izmenjave blaga.

TABELA 2_ KEMIJSKO FIZIKALNI TER BIO REGENERATIVNI PROCESI (Povzeto po: Frančič Matevž, 2005, Vidiki samozadostnosti, raziskovalna postaja na Antarktiki, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani)

Na področju vsakdanjega življenja velikih pobud za celostno samozadostnost še ni bilo. V sedemdesetih letih, ko je prvič prišlo do naftne krize, se je zamajala vera v obnovljive vire energije. Tako, da so takrat prihajale novosti na področju samooskrbnosti objektov z obnovljivimi viri energije. O regionalni samozadostnosti pa še ni govora, kajti družbo je posrkala vase globalizacija in so sistemi soodvisni med sabo v svetovnem merilu. Dober primer so zaloge sadja in zelenjave v slovenskih trgovinah iz vseh

Aplikacija funkcioniranja geosfere na trajnostno sonaravni napredek.

1. 1.5 KAKO NAPREJ?

ODPADKI VODA

SNOVNO SNOVNO

KROŽENJE

V UMETNEM SISTEMU -

V BIOSFERI HRANA JE ODPADEK

APLIKACIJA

SNOVNEGA KROŽENJA NA UMETNE SISTEME

PO ZAKLJUČKU ŽIVLJENJSKE DOBE IZDELKA SE GA UPORABI ZA PROIZVODNJO NOVEGA IZDELKA

VSAKA KOMPONENTA

SAMOZADOSTNOSTI

ENERGETSKA NEODVISNOST

MORA BITI ZASNOVANA

KOMPONENTE SAMOZADOSTNOST

PO PRINCIPU “OD ZIBELKE DO ZIBELKE”

HRANA

ZRAK

SHEMA 14_ KROŽENJE SNOVI

ZRAK

ALI JE SAMOZADOSTEN SISTEM SMISELEN?

odvisno od POGOJEV IN OMEJITEV, ki so značilni za lokacijo

DEJAVNIKI

NOTRANJI DEJAVNIKI

ZUNANJI DEJAVNIKI

SHEMA15_ PREPLET IN SOUČINKOVANJE ZUNANJIH TER NOTRANJIH DEJAVNIKOV (Povzeto po: Frančič Matevž, 2005, Vidiki samozadostnosti, raziskovalna postaja na Antarktiki, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani)

OPIS SHEME_ Zasnova samozadostnega sistema je v veliki meri odvisna od pogojev in omejitev, ki so značilni od

lokacije oziroma območja, kamor je samozadosten sistem postavljen, ter številu ljudi ter njihovim potrebam, ki živijo in delajo v takem sistemu. Dejavniki so med samo prepleteni, vendar jih kljub temu lahko razdelimo na dve skupine: na notranje in zunanje dejavnike. Zunanji pogoji so klimatske razmere, geografske okoliščine, razpoložljivost virov

KLIMATSKI IN GEOGRAFSKI POGOJI

Mikroklima pogojuje gradnjo. Vsaka lokacija se razlikuje glede na naklon terena, prejeti količini sončne energije ter vetrovne razmere.

ter vplivi na okolje, ki jih samooskrben sistem povzroča. Notranje pogoje pa narekuje velikost, sestava in potrebe ljudi, ki so del samozadostnega sistema večje enote (nivo regije) ter glede na velikost prostorov za bivanje in delo

Klimatski in geografski pogoji

ter način delovanja in velikost sistemov/tehnologije za vzpostavitev samozadostnosti na manjšem nivoju (nivo

predstavljajo vsaki regiji omejitve ob

stanovanjske enote).

LJUDJE

postavitvi objektov.

(Povzeto po: Frančič Matevž, 2005, Vidiki samozadostnosti, raziskovalna postaja na Antarktiki, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani)

SHEMA 16_ POGOJI ZA SAMOZADOSTNOST

velikost, sestava in potrebe ljudi

ODPADKI

1.5.1.1 SAMOZADOSTNI SISTEMI

POGOJI ZA SAMOZADOSTNOST

VODA

življenskega standarda družine. Za zadovoljevanje potreb po hrani vegana, je možno zagotoviti dovolj sadja in zelenjave. Treba pa je vedeti, da je teh ljudi zelo malo in je potrebno zagotoviti hrano iz vseh kategorij, meso, mlečne izdelke, izdelke

Izbor sistema, ki omogoča samozadostnost je ključnega pomena. Odločitev v zvezi z izborom je povezana z lastnostmi

iz moke ter sadje in zelenjavo. Da bi spet vsaka enota podpirala ta prehrambni sistem je tudi ekonomsko nespametno,

sistemov, ki odgovarjajo določenemu ekosistemu. Obstajata dve vrsti sistemov ki omogočata samozadostnost: to sta kemijsko

obenem bi trpeli interesi posameznika. Kot že omenjeno, za sonaravno delovanje ni potrebno narediti koraka nazaj, temveč

fizikalni ter bio regenerativni procesi. (TABELA 2)

je potrebno graditi na ugodju človeka, individualni svobodi vsakega posameznika ter prosti izbiri načina življenja, s pomočjo nove tehnologije, ne da bi ogrozila kvaliteto bivanje naslednjim generacijam.

Kombiniranje kemijsko fizikalnih ter bio regenerativnih procesov dobimo hibriden sistem, ki je v osnovi bio regenerativen, s pomočjo kemijsko fizikalnih procesov. Na primer: če je čiščenje vode prepočasno, prezahtevno ali celo nemogoče samo z

Potrebno je posamezne sestavine oz. komponente samozadostnosti določene regije povezati in

bio regenerativnimi procesi, pri čiščenju pomagajo še kemijsko fizikalni procesi.

jih razvijati skupaj, ne vsakega posebej. Koncept popolne samozadostnosti na nivoju ene enote torej ni možen. Posamezne komponente iste vrste je potrebno povezati med sabo na regionalnem nivoju. Vendar to ni zadosti. Tudi same

Pomembna odločitev je KAM se posamezen sistem postavi. Kjer je zraka v neomejenih količinah, ni smiselno vzpostavljati

komponente različnih vsebin morajo biti med sabo prepletene. Pridelovanje hrane, predelovanje odpadkov, čiščenje vode ter

samozadostnost čistega zraka. Druga pomembna odločitev je tudi časovno obdobje, v katerem je samozadostnost najbolj

pridobivanje energije morajo biti med samo povezane ter v medsebojnem sodelovanju ter simbiozi.

kritična. Npr. oskrbovanje z energijo s sončnimi kolektorji v času zime je vprašljivo zaradi sezonskega shranjevanja energije. Pomembna informacija pred začetkom načrtovanja samozadostnega sistema je dejstvo, da vzporedno z naraščanjem

Potrebna je nujnost načrtovanja in izvajanja povezanih ukrepov, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. Sistem, ki ne

nivoja samozadostnosti, narašča tudi poraba energije ter večanje volumna stavbe. S tem pa tudi gradbeni stroški ter

podpira celovitih pristopov, se sčasoma vedno izkaže za neuspešnega. Tukaj lahko potegnemo vzporednico s trajnostno

stroški obratovanja. Zato je nekatere sisteme smiselno ohranjati na nivoju posamezne arhitekture/objekta, nekatere sisteme

sonaravnim napredkom. Dimenzija celovitosti trajnostnega sonaravnega napredka temelji na enakovredni povezavi ter

samozadostnosti pa na regionalnem nivoju. Smiselno je namreč zbirati deževnico na nivoju objekta ter čiščenje odpadnih

sodelovanju gospodarstva, okolja ter družbe z vsebinami, ki so jim skupne. Se pravi, kot je smiselno TSN načrtovati v večjem

voda na nivoju regije. Eden izmed razlogov, zakaj se tako splača, je tudi ekonomski vidik ter večja uspešnost prečiščevanja.

merilu, na regionalnem, celo državnem nivoju, tako isto velja za sistem samozadostnosti. Majhni sistemi, ki se povežejo med

Dober primer je tudi sistem odpadkov. Popolni samooskrbni sistem za recikliranje odpadkov je nemogoč na nivoju posamezne

sabo, dosegajo visoko uspešnost.

arhitekture. Ta sistem je lahko samooskrben ter ima zaključen cikel predelave le, če se posamezne enote povežejo med sabo z zbiranjem ter jih reciklirajo v večjem obratu. Biološke odpadke posamezna enota lahko predela v kompost, druga kategorija

Samooskrbnostna dimenzija pomeni, da se aktivirajo »mnoga kolesa«, ki ob skupni viziji peljejo v eno smer, kar je temeljna

pa so odpadki kot so npr: kovine, stekla plastiko ter papirja, ki jih ni mogoče reciklirati na nivoju enodružinske hiše.

razlika od t.i. svetilniških pristopov, ki so na zunaj sicer vidni, a v bistvu so v temi - to je prispodoba za velike projekte, ki regiji dejansko ne prinesejo dolgoročne blaginje, celo nasprotno.

Tudi hrane ni mogoče popolnoma zadostiti na nivoju enodružinske hiše. Pri tej komponenti samooskrbe je treba upoštevati nivo

(Povzeto po: Vovk Korže Ana, 2011, Dimenzije trajnosti, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta)

HRANA

1. ZRAK ENERGETSKA NEODVISNOST

mokrišča

deževni gozd

puščava

travniki

BIOMI

poljedelski sistem

ČLOVEŠKI ŽIVLJENSKI PROSTOR

161.874,92

ocean s koralnim grebenom

BIOSFERA 2

SHEMA 17_ BIOMOV V BIOSFERI 2 (Povzeto po: http://sl.wikipedia.org/wiki/Biosfera_(objekt))

SLIKA 31_ BIOSFERA 2: PRIKAZ BIOMOV

SLIKA 32_ BIOSFERA 2: NOTRANJOST

SLIKA 33_ BIOSFERA 2: V IZGRADNJI

SLIKA 34_ BIOSFERA 2:NOTRANJOST

SLIKA 35_ BIOSFERA 2: NOTRANJOST

(Vir: http://b2science.org/)

Prvi eksperimentalni model Zemljine biosfere je poimenovan Biosfera 2. Zgradili so jo v Arizoni ZDA, leta 1991. Ime izhaja

sistemi je tudi umeten dež. Predvidevajo, da bo od začetka do konca razvoja Biosfere 2 potrebnih dodatnih 750 000 l vode, ki

iz zemljine biosfere, poimenovane Biosfera 1. Lahko se jo označi kot kompleksen, stabilen in regenerativen sistem v katerem

je vkomponirana v živo maso. Glede na izračune, je deževni gozd na začetku vseboval samo 5-10% vode, glede na vgrajeno

so ekosistemi, ki soobstajajo v sinergetičnem ravnovesju. Je materialno zaprt ter energetsko odprt sistem. Naloga Biosfere

vodo na koncu.

je, da služi kot center za raziskave, ozaveščanje, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje o Zemlji in njenih živih sistemih.

Odpadki ljudi ter domačih živali se predeljujejo z uporabo aerobnega in anaerobnega sistema predelava, s pomočjo

Biosfera 2 vsebuje 7 biomov. Na antropogenični biom (bivalna in kmetijska cona) te na ''divjino''. Ta je sestavljen iz 1.900

mikroorganizmov ter rastlin. Za gnojenje zemlje se uporabljajo kompostirani ostanki rastlin ter živali. Človeške fekalije ter

m2 deževnega gozda, 850m2 oceana s koralnim grebenom, 450 m2 mokrišča mangrove, 1.300m2 savane in 2.500 m2

odpadna voda pa se prečistilo v dvostopenjskem prečiščevalnem sistemu. Anaerobna razgradnja se začne v zadrževalnem

puščave.

tanku, aerobna pa se nadaljuje v rastlinskih bazenih. Očiščena voda se uporablja za zalivanje, rastline pa služijo kot hrana za živali. Sistem za čiščenje sanitarne vode ter fekalij je brez neprijetnih vonjav in na dan očisti od 19 do 57 litrov odpadne vode.

PRIDELOVANJE HRANE

Pitna voda je nato destilirana ter sterilizirana z UV svetlobo.

Kmetijski biom je bil načrtovan, da lahko zagotovi hrano vsaj za 8-9 biosferijanov. Cilj je bil preživeti posadko 2 leti v

Sistem za čiščenje vode je bil sestavljen iz treh podsistemov: za čiščenje pitne vode, odpadno vodo z območja bivanja

popolni izolaciji ter ob zapustitvi posadke, pustiti isto količino hrane. Hrana je bila na začetku zagotovljena za prvo 3 mesece

človeka ter za zalivanje rastlin.

delovanja Biosfere 2. V Biosferi 2 so naseljene tudi živali. Koze, kokoši in domača svinja so pomagale pri recikliranju biomase, ter so zagotavljale tudi proizvodnjo mleka, jajc in mesa. Prehranjevale so se z ostanki, ki jih človek ni pojedel. Za gojenje rastlin

TESTNI MODUL

niso uporabljali nobenih pesticidov. Kmetovanje vsebuje uporabo odpornih kultur, vse skupaj jih je bilo 86, skupaj z zelišči,

V Biosferi 2 je načrtovan prostor tudi za človeka. Primerljiv je z majhnim stanovanjem. Ima majhno kuhinjo, kopalnico,

koristnimi žuželkami, lastnimi intervencijami ter uporabo nestrupenih razpršil.

telekomunikacijski sistemi ter delovni prostor. Po končanih eksperimentih je jasno, da Biosfera 2 deluje. Ni masovnega odmiranja rastlin, nobeno živo bitje se ne razmnožuje

RECIKLAŽA VODE IN ODPADKOV

prekomerno. Leta 1988 ter 1989 so potekali poizkusi s človekom v Biosferi 2 za krajši čas, od 3 do 21 dni. Kasneje pa so

Vodni sistem je identičen kot v Zemljini biosferi, od slanovodnega morja do sladke vode v obliki dežja. V območjih z umetnimi

ljudje ostali tudi od 6 mesecev pa vse do dveh let.

1. 1.5.2 REFERENČNI PRIMERI_ BIOSFERA

2.1 TIP TEHNOLOGIJE ZA PRIDOBIVANJE ENERGIJE 2.2 ANALIZA NARAVNIH DANOSTI V SLOVENIJI, KI SO RELEVANTNE ZA PRIDOBIVANJE ZELENE ENERGIJE 2.3 ZASNOVA IN PREVERJANJE SMISELNOSTI POSAMEZNIH SISTEMOV SAMOZADOSTNOSTI (NA IZBRANI LOKACIJI OB BOHINJSKEM JEZERU)

2.3.1 Energetski sistem 2.3.2 Sistem za ravnanje z vodo 2.3.2.1 Zbiranje deževnice 2.3.2.2 Sive in črne vode 2.3.2.3 Ogrevanje vode 2.3.3 Sistem za ravnanje z zrakom 2.3.3.1 Hlajenje 2.3.4 Sistem za ravnanje z odpadki 2.3.4.1 Cikel reciklaže surovin 2.3.4.2 Odpadki v laboratoriju 2.4 ARHITEKTURA LABORATORIJEV

2.4.1 Poraba energije 2.4.2 Programske zahteve 2.4.3 Zmanjševanje onesnaženja 2.4.4 Zagotavljanje potreb po samozadostnosti

koncept zasnove samozadostnega sistema

2. 2.0 RAZISKAVE IN ŠTUDIJE

(Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/ Son%C4%8Dna_energija)

ENERGIJA SONCA

(Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/ Vodna_energija)

VODNA ENERGIJA

SLIKA 35_SONČNE CELICE (Vir: http://www. thecoolist.com/independent-at-home-six-systemsfor-self-sufficient-living/)

VETRNA ENERGIJA

(Vir: http://sl.wikipedia. org/wiki/Vetrna_energijawiki/Vetrna_energija

SLIKA 36_ JEZ (Vir: Arcadia-HaidvoglG-MoellHydropower-003-Koelnbreinsperre.jpg)

ANALIZA

FOTOVOLTAIČNI (PV) SISTEMI - SONČNE CELICE

Pretvarjajo sončno svetlobo neposredno v električno energijo s pomočjo PV celic. Fotovoltika uporablja polprevodne materiale, kot je silicij, za absorbcijo fotonov in za njihov prenos do elektronov. Ta proces je fotoelektrični učinek in je osnovni fizikalni proces, s katerim PV celice pretvarjajo sončno svetlobo v elektriko. PV sistemi ustvarjajo čisto energijo za vse prebivalce sveta. PV sistemi lahko zadostijo skoraj vsem potrebsm po energiji in elektriki. Ima dobre lastnosti ko naprimer, da deluje tiho, ne proizvaja nobenih toksičnih emisij ali toplogrednih plinov in ne ustvarja nevarnih odpadkov. Sončna energija je zastonj!

SISTEMI ZA OSREDOTOČANJE SONČNE ENERGIJE (CSP)

Koncentrirajo sončno energijo z uporabo reflektivnih naprav, kot so korita ali ogledala za proizvodnjo toplote. Ta se nato uporablja za proizvodnjo električne energije.

SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE VODE

To so srednjetemperaturni sistemi za pretvorbo sončnega sevanja v toploto. Uporablja se za pripravo tople vode, za ogrevanje stavb, naselij ter bazenov. Vsebujejo solarne kolektorje, ki so obrnjeni proti soncu in segrevajo vodo bodisi neposredno ali segrejejo “delovno tekočino”, ki se uporabi za ogrevanje vode.

SONČNI KOLEKTORJI, ALI “SONČNI ZIDOVI”

Uporablja se sončna energijo za segrevanje zraka za prezračevanje stavbe.

VODNE ELEKTRARNE NA REKAH

Neskončne zaloge, nikoli je ne zmanjka.

Izgradnja vodni elektrarn predstavljajo trajen poseg v naravno okolje. Povzročajo znižanje vodne gladine v strugi, hitrost toka vode, neenakomerna porazdelitev mulja in proda, spremembo in redukcijo flore in favne, ...

ENERGIJA BIBAVICE PLIMOVANJA

Elektrarne na bibavico se gradijo ob ustju rek, kjer se izlivajo v morje. Elektrarne ne obremenjuje okolja z odpado toploto in snovmi. Jez lahko služi za transportne snovi, delovanje ni odvisno od padavin. Za jezom se zadrijejo odplake, ki bi se drugače razredčile v morju.

Na svetu je malo zalivov za izgradnjo jezov. Predvidevajo, da jih je okoli 30. So dražje od klasičnih vodnih elektrarn. Dodaten problem nastaja ob koroziji zaradi morske vode. Proizvodnja električne energije ni enakomerna.

ENERGIJA MORSKIH VALOV

Najbolj razširjene so naprave za izkoriščanje valov ‘‘steklenice brez dna’’. V njih se zaradi višine valovanja spreminja višina vodnega stolpca, ki deluje kot bat, ki izstiska ali vsrkava zrak v zgornjem delu naprave. Elektrarne morskih valov ne obremenjujo okolja. Služijo kot valolomi. Najbolj primerna za elektrarne so nenaseljene oblale. Moč valov je velika.

Slabost naprav je neenakomerna proizvodnja elektične energije ter problemi s korozijo, ki jo povzroča morska voda.

TOPLOTNA ENERGIJA MORJA

Oceani so ogromni hranilniki toplote. Zaradi absorpcije sončne svetlobe se morje na površini segreje. Na globinah od 50m do 100m se temperatura znižuje. Za proizvodnjo energije se uporablja temperaturna razlika vode. Plavajoče elektrarne ne zavzemajo ozemlja, proizvodnja energije je enakomerna.

Nizek izkoristek zaradi majhne temperaturne razlike med toplim ter hladnim rezervoarjem. V uparjalniku in kondenzatorju je potrebno prečrpavati velike količine morske vode, tako da se 30% celotne proizvedjne elektrike porabi za pogon črpalk. Materiali morajo biti odporni proti koroziji.

Elaktrarne bi koristile le 12 glavnih Zemeljskih tokov. Ti so posledica vrtenja zemlje, temperaturnih razlik ter različne gostote morij. O prednostih in slabostih se lahko le teoretizira, kajti tovrstna elektarna še ni postavljena. Prednost bi bila enakomeren dovod energije.

Elektrarna na morske tokove še ne obstaja, zato so negativne posledice samo teoretične. Lahko bi povzročila zaustavitev oz. upočasnitev morskih tokov, kar bi imelo globalne posledice. Zaradi ekoloških vzrokov bi se lahko koristilo le 10% moči morskih tokov.

ENERGIJA MORSKIH TOKOV

Vrteči rotor vetrnice povzroča razpršitev elektromagnetnih valov, manjšanje življenjskega habitata ptic; zato je pomembna lokacija postavitve vetrne elektrarne. Vetrne elektrarne je smiselno postavljati samo v območjih konstantnega vetra.

ENERGIJA VETRNIC SLIKA 37_VETRNICE (Vir: http://www.google. si/search?q=vpliv-vetrne-elektrarne-na-okolje.jpg) Na leto se proizvede 1x1011 ton organskih snovi, preračunano v energiji je to 10x več od trenutnih potreb po energiji človeštva, najpomembnejši nefosilni vir energije.

TRDNA BIOMASA - gozdna ali klasična biomasa - odpadna gozdna in rastlinska biomasa - energetske rastline - gojenje zeleno modrih alg

Pri sežiganju se v ozračje sproščajo škodljive snovi. Dovoljene emisije se dosežejo samo s sodobnimi kotli. V multiplikatorju so velike količine olja (ena vetrnica letno porabi 2000 l. olja).

BIOMASA

(Vir: http://sl.wikipedia.org/)

TEKOČA GORIVA BIODISEL

Je gorivo, predelano iz rastlinskih olj oljne repice, soje, sončnic in drugih rastlin. Na enem hektarju posajene oljne repice se pridela 1500 l olja ter iz tega 900 l biodisla. Oljna repica raste povsod po Sloveniji. Olje se lahko dodaja fosilnemu gorivu, lahko pa se uporablja samostojno in se ga predela v repični metilni ester. Ta je gorivo z visoko vsebnostjo kisika, zato so emisije onesnaževanja zelo nizke. V naravi se v treh tednih razgradi do 90%.

Množično gojenje monokultur ima lahko negativne posledice na pokrajino!

BIOETANOL

Najbolj razširjeno biogorivo. Pridobiva se s fermentacijo rastlin, ki vsebujejo sladkor, škrob ali celulozo. Pri fermentaciji se izločijo ‘‘odpadki’’ v obliki alkohola in ogljikovega dioksida. Vozila na pogon bioetanola so okolju prijaznejša!

V reaktorjih po fermentaciji ostane 90 % vode ter le 10 % etanola. Zato so potrebne velike količine surovin za pridelavo.

PLINI: SINTEZNI PLIN

Stranski produkt pri proizvodnji sinteznega plina je kondenzat, ki vsebuje katran in fenole. Če pride v okolje pripelje do naravne katastrofe (pogin živali, onesnaženje vode).

BIOPLIN 2C + 2H2O

anaerobno vretje

SLIKA 38_TRDA BIOMASA (Vir: http://thehungergames.wikia.com/wiki/File:New-forest05.jpg)

GEOTERMALNA ENERGIJA

(Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Geotermalna_energija)

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO - IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKO NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014 52

TIP TEHNOLOGIJE ZA PRIDOBIVANJE E

GEOTERMALNO IZKORIŠČANJE

SLIKA 39_GEJZIR (Vir:http:/www.focus.si/ove/ index.php?l1=vrste&l2=geotermalna)

CH4 + CO2

Nastaja pri anaerobnem vretju, procesu razgradnje organskih odpadkov v naravi. Anaerobno vrenje je biološki proces pri katerem bakterije razgradijo blago vodno razstopino organskih odpadkov brez prisotnosti kisika. Sestavine za pridobivanje biolina so zastonj! Pridobiva se ga iz skoraj vseh organskih materialov. Bioplin sestavlja večinoma metan, ogljikov dioksid, vodik,... Primerne organske snovi so: fekalije živali in ljudi, poljedelski odpadki, gojena biomasa. Za to je potreben je digestor. Bioplin nastaja tudi v na deponijah. Po končanem anaerobnem vrenju ostane trdo in tekoče snovi, ki jih uporabimo kot gnojilo.

Plini so strupeni in tvorijo eksplozivno mešanico, zato je potrebno poskrbeti za pravilno prezračevanje.

To je toplota, ki je uskladiščena v Zemljini notranjosti. Vir geotermalne energije je že 4.5 miljarde let shranjena toplota ter radiogena toplota. Ta nastaja ob razpadu naravnih radioaktivnih izotopov predvsem urana, torija in kalija. V povprečju je temperaturni gradient 30oC/km, v območju vulkanov pa kar 100oC/km. Toplota prehaja iz Zemljinega jedra s prevodom in konvekcijo tekočin, kot so magma in geotermalne vode. Zajem toplih vodnih vrelcev predstavlja najstarejšo obliko uporabe geotermalne energije. Hladna meteorna voda pronica skozi razpokano porozno plast kamenin v kateri se segreje. Te porozne kamnine prepojene s segreto vodo imenujemo vodonosnik. Na površje pride para in geotermalna voda kot vrelec, ki se imenuje gejzir.

Para z večine geotermalnih nahajališč vsebuje ogljikov dioksid, metan, vodik, vodikov sulfid,... Zadnji predstavlja največji problem, saj oksidira v žveplov dioksid, ta pa v žvepleno kislino, katere posledica je kisli dež. Vendar so v Sloveniji emisije tudi brez čistilnih naprav, manjše, kot pa emisije kotlov na fosilna goriva. Praznenje vodonosnikov lahko povzroča posedanje tal (posedanje se lahko prepreči z reinjektiranjem), velik hrup samega delovanja strojev in vrtanaja vrtin,... Veliko trdih odpadkov, ki se jih odstrani iz geotermalnih voda; tudi 25 ton pri 50 MW. Termalne vode vsebujejo tudi razstopljene pline in trdne snovi, emulgirana olja, pesek, mulj,... Posledica razstopljenih trdih snovi so usedline v ceveh sistema, ki se jih odpravlja z ionizacijo, kemičnimi topili, mehčanjem z apneno sodo in obrnejno osmozo. Nekatere raztopljene snovi povzročajo korozijo cevi. Običajno se zaščita izvede z dodatki termalni vodi ter z odplinjanjem, mehanskimi in kemičnimi postopki.

HLAJENJE VROČIH KAMNIN

V kamenino se izvrta dve globoki vrtini, ki sta med seboj oddaljeni nekaj sto metrov. S črpalko se potisne vodo v razdrobljeno plast vroče kamenine, kjer se voda segreje in upari. Ter potem izstopa skozi produkcijsko vrtino. Za odvzem toplote, kjer ni vodotesnikov, se lahko uporabijo geosonde. V ozko vrtino se vstavi cevni prenosnik toplote, v katerem voda kroži in hladi okoliško kamnino. Ko temperature segrete vode ne zadoščajo za neposredno ogrevanje, se uporablja za toplotno črpalko. Postopek hlajenja vročih kamnin še ni razširjen.

GEOTLAČNO IZKORIŠČANJE

V globinah 4 - 6 km se nahajajo geotlačna polja. V njih je topla voda z visokim tlakom, ki se je ujela ob nastanku geoloških plasti. Izkorišča se toploto vode, hidravlično energijo vode pod visokim tlakom, ter metan, ki se pogosto nahaja v geotlačnih poljih.

2.1 TIP TEHNOLOGIJE ZA PRIDOBIVANJE ENERGIJE

GEOTERMALNA ENERGIJA

BIOMASA

SLIKA 40_ PORAZDELITEV TEMPERATUREV GLOBINI

SLIKA 41_ DELEŽ GOZDA PO KATASTARSKIH OBČINAH LETA

1000 m

2006 Vir: Gozdovi Slovenije, Gozdnatost Slovenije po katastrskih občinah, 2006, Ljubljana, Zavod za gozdove Slevenije)

(Vir: Lapajne Andrej, 2006, Geotermalni viri severne in severovzhodne Slovenije, RRA Koroškare regionalna razvojna agencija za Koroško, d.o.o, Geološki zavod Slovenije)

Geotermalna energija je pomemben alternativni in lokalni vir toplote v Sloveniji. Če se upoštevajo naravne danosti, tehnološke in zakonodajne zahteve ter omejitve, predstavljajo geotermalne toplotne črpalke cenovno ugoden in ekološko sprejemljiv vir toplotne energije. Direktna izraba termalne vode, predvsem v povezavi s turizmom, daljinskim ogrevanjem in ogrevanjem rastlinjakov, je obetavna in vse pomembnejša gospodarska panoga. Nasprotno je pridobivanje geotermalne elektrike še v fazi idejnih zasnov. Vsi znani idejni projekti so trenutno neizvedljivi, neekonomični ali oboje. Za določitev možnosti pridobivanja električne iz geotermalne energije je treba najprej preveriti obstoj potenciala, kar zahteva velika vlaganja, vendar bo treba prej ali slej zagristi tudi v to kislo jabolko.

Geotermalna energija je pomemben alternativni in lokalni vir toplote v Sloveniji. Če se upoštevajo naravne danosti, tehnološke in zakonodajne zahteve ter omejitve, predstavljajo geotermalne toplotne črpalke cenovno ugoden in ekološko sprejemljiv vir toplotne ener-gije. Direktna izraba termalne vode, predvsem v povezavi s turizmom, daljinskim ogrevanjem in ogrevanjem rastlinjakov, je obetavna in vse pomembnejša gospodarska panoga. Nasprotno je pridobivanje geotermalne elektrike še v fazi idejnih zasnov. Vsi znani idejni projekti so trenutno neizvedljivi, neekonomični ali oboje. Za določitev možnosti pridobivanja električne iz geotermalne energije je treba najprej preveriti obstoj potenciala, kar zahteva velika vlaganja, vendar bo treba prej ali slej zagristi tudi v to kislo jabolko.

(Vir: Zelena Slovenija, Obnovljivi viri energije (OVE) v Sloveniji, Fit media, 2009)

VETRNA ENERGIJA

SLIKA 42_ POTENCIALNO PRIMERNA OBMOČJA ZA GRADNJO VETRNIH ELEKTRAREN

VODNA ENERGIJA REKE, MORJE

SLIKA 43_ GLAVNE REKE

(Vir: http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/ podrocja/okolje/pdf/vode/nuv/2_glavne_reke_in_jezera.jpg)

ENERGIJA SONCA

SLIKA 44_ POVPREČNO TRAJANJE SONČNEGA OBSEVANJA- POLETJE 1971-2000

(Vir: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/)

(Vir: http://e-prihodnost.si/si/novice/potencialno-primerna-obmocja-zagradnjo-vetrnih-ellektrarn-v-sloveniji/)

V primerjavi z zahodno Evropo Slovenija ni zelo vetrovna. Na vetrne razmere vplivajo predvsem lega v zmernih geografskih širinah, razgibanost površja in Alpe. Poleg lokalnih vetrov poznamo v Sloveniji močne vetrove ob nevihtah, burji in karavanškem fenu ter splošne vetrove, povezane s posameznimi vremenskimi situacijami. Poleg teh tipičnih, razmeroma šibkih, lokalnih vetrov z dnevnim hodom so v Sloveniji mnogo močnejši vetrovi, ki so odvisni od vremenskih razmer večjih razsežnosti, njihov nastanek pa je omejen na manjša območja. To so burja, jugo in fen. Ti vetrovi so lahko tudi veliko močnejši od omenjenih lokalnih vetrov in lahko trajajo tudi po več dni. Ne smemo pozabiti tudi močnih vetrov, ki se pojavljajo ob nevihtah. V Sloveniji imamo tri območja z močnimi vetrovi: Primorje, Kras in Vipavsko dolino z burjo; vznožje Karavank, Logarske doline in doline Save Dolinke s severnim fenom. Burja je značilno sunkovit veter. Njeni sunki dosežejo hitrost tudi 40 m/s. Piha vse leto, najmočnejša je pozimi, ko prinaša suh in mrzel zrak. Burja je ponavadi severovzhodnik, lokalno pa se lahko odklanja vse do severa in vzhodnika. Severni fen lahko, vendar zelo redko, doseže tudi rušilno moč.

POTENCIAL REK: Drava je že skoraj popolnoma izkoriščena (97,8 odstotka), pri Soči (34,0 odstotka) in Savi (18,5 odstotka) je še veliko potenciala. Pri postavitvi novih proizvodnih energetskih objektov je treba poznati tudi ekološko pomembna območja, ki so po Zakonu o ohranjanju narave območja habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Raba površinskih voda nikakor ne sme škodljivo vplivati na okoljske cilje. Ministrstvo za okolje in prostor sprejema metodologijo za določanje ekološko sprejemljivega pretoka vode (Qes), kar zahteva tudi Zakon o vodah iz leta 2002.

(Vir: ARSO, 2005. Pripravil: Renato Bertalanič)

(Vir: Zelena Slovenija, Obnovljivi viri energije (OVE) v Sloveniji, Fit media, 2009)

POTENCIAL MORJA: To področje je še precej neraziskano. Slovenska obala je precej poseljena in zato nima možnosti za grajenje elektraren za izkoriščanje energije plimovanja ob obali. Ima pa možnost za grajenje vetrnih elektrarn, elektraren na bibavico ter elektraren za izkoriščanje morskih valov, nekoliko stran od obale, se pravi na ‘‘odprtem’’ morju.

FOTOVOLTAIKA : V osrednji Sloveniji znaša povprečno sončno obsevanje na horizontalno površino okoli 1195 kWh/m2, v severovzhodni Sloveniji in severni Dolenjski okoli 1236 kWh/m2, na Primorskem in Goriškem pa presega vrednost 1300 kWh/ m2. Da bi pokrili porabo električne energije v Sloveniji, ki je na nivoju 12.000 GWh/leto, bi morali npr. na strehe slovenskih zgradb ali objektov postaviti 1 milijon sončnih elektrarn s povprečno površino 100 kvadratnih metrov (12.000 kWh). Seveda je mogoče na nekatere objekte postaviti bistveno večje sončne elektrarne, na druge manjše, na nekatere pa sploh ne. TOPLOTNI SOLARNI SISTEMI: V Sloveniji v zadnjem desetletju gradimo predvsem majhne TSS za pripravo tople sanitarne vode v družinskih stavbah. Toda veliki TSS s površino sprejemnikov sončne energije nad 100 m2 so učinkovitejši in bolj ekonomični. Zato predstavljajo večstanovanjske in poslovne stavbe, predvsem pa turistični in športni objekti, pomemben potencial za TSS. (Vir: Zelena Slovenija, Obnovljivi viri energije (OVE) v Sloveniji, Fit media, 2009)

2.2 ANALIZA NARAVNIH DANOSTI V SLOVENIJI, KI SO RELEVANTNE ZA PRIDOBIVANJE ZELENE ENERGIJE

KOMPOSTIRANJE

DP AD

SANITARNA VODA

OR GA N

NARAVNO ZRAČENJE E

N OVI SUR

JAVNO OMREŽJE

mokrišča

ekološki otok

HLAJENJE

velike zaloge

RECIKLIRANJE IZKORIŠČANJE ZAKONOV O TERMO-DIN-

PITNA VODA

VODA

ZRAK

OGREVANJE

OGREVANJE VODA + STAVBA

ODPADKI KOMPOSTRIRANJE

IS Č PO SM REVE

VELIKE ZALOGE BIOMASE

HRANA

ENERGIJA

) IJA ET

RECIKLIRANJE + JAVNO OMREŽJE

T? OSREB)

JAVNO OMREŽJE

N EL

ČRNE VODE

SHEMA 18_ ZASNOVA POSAMEZNIH SISTEMOV SAMOZADOSTNOSTI

ZUNANJI VIRI

SIVE VODE

LNOS

OBMOČJE OBRAVNAVE

ČISTILNE NAPRAVE

ELEKTRIČNA ENERGIJA

ST ?

JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE

) IJA E ET VOD M E K O RN (EK IN Č E SIV

ISE SM

ODDAJANJE PRESEŽKA V OMREŽJE

ODPADNE VODE

ELNO SMIS

BIOMASA

) TIJA KI KME D (EKO KI ODPA ANS ORG

SMISE

ISE

RECIKLIRANJE SIVIH VODA + METEORNA VODA

DELNA preskrba

2.3 ZASNOVA IN PREVERJANJE SMISELNOSTI POSAMEZNIH SISTEMOV SAMOZADOSTNOSTI (na izbrani lokaciji ob Bohinjskem jezeru)

SHEMA 19_ POSTOPEKA KOGENERACIJE ELEKTRIČNE ENERGIJE IN TOPLOTE IZ LESNE BIOMASE (SPTE)

Več kot 60 % Slovenije pokrivajo gozdovi. Samo majhen del gozdnega prirastka je izkoriščen, hkrati se plačuje SLIKA 45_ SISTEM SPTE PRED VGRADNJO (Vir:http://www.slideshare.net/RadoIrgl/soproizvodnja-toplote-in-elektrike-na-lesno-biomaso-volter)

ogromno denarja za fosilna goriva - za pogon strojev, ogrevanje in pogon avtomobilov. Slovenski les naj bo izkoriščen za kvalitetne proizvode iz lesa, lesni ostanki in manj kakovosten gozdni prirast pa naj se koristno lokalno izkoristi za kogeneracijo toplote in elektrike. TEHNOLOGIJA

ENOTA SPTE na lesno biomaso ima vgrajeno tehnologijo uplinjanja lesnih sekancev v plin. Ta v motorju z notranjim izgoravenjem proizvaja zeleno energijo in toploto. Naprava izpolnjuje vse ekološke standarde, saj uporablja SLIKA 46_ TRANSPORT SEKANCEV IN UPLINJEVALEC (Vir:http://www.slideshare.net/RadoIrgl/soproizvodnja-toplote-in-elektrike-na-lesno-biomaso-volter)

100% obnovljivo lesno biomaso in ima zanemarljive emisije v prostor. POTEK PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE IN TOPLOTE 1. Transport sekancev iz silosa oziroma zalogovnika preko verižnega oziroma polžnega sistema. Preko vrteče celične zapore se dozira v uplinjevalni reaktor. Tako se prepreči vstop odvečnega zraka v reaktor. 2. Prva stopnja je hlajenje lesnega plina, nato čiščenje plina s prašnim filtrom in hlajenje plina na okoljsko temperaturo. Nato gre prečiščen plin v motor SPTE enote. 3. Lesni plin pride v motor. Toplota se zbira s hlajenjem motorja ter izpušnih plinov. Motor poganja električni generator, ki proizvaja zeleno energijo.

SLIKA 47_ HLAJENJE LESNEGA PLINA IN ČIŠČENJE (Vir:http://www.slideshare.net/RadoIrgl/soproizvodnja-toplote-in-elektrike-na-lesno-biomaso-volter)

SLIKA 48_ MOTOR SPTE (Vir:http://www.slideshare.net/RadoIrgl/soproizvodnja-toplote-in-elektrike-na-lesno-biomaso-volter)

BIOMASNA KOGENERACIJA (SPTE)

2. 2.3.1 ENERGETSKI SISTEM

SHEMA 20_ SISTEMA RAVNANJA Z VODO

STAVBA

Vsak posameznik lahko ogromno pripomore k zmanjšanju porabe vode. V razvitih državah je v povprečju dnevna poraba ene osebe okoli 53 litrov pitne vode, ki mora ustrezati najstrožjim higienskim predpisom. To je voda za tuširanje, pomivanje posode in pitje ter še okoli 45 litrov vode slabše kakovosti, za izpiranje stranišč, čiščenje, zalivanje vrta ter pranje avta. Vodo slabše kakovosti se lahko nadomesti z uporabo deževnice. Ta se zbira na strehi, nato se jo vodi skozi filtre v hranilnik, ki mora biti primerne velikosti, s primerno lokacijo ter mora biti zaščiten pred direktno sončno svetlobo, da v njem ne nastajajo mikroorganizmi. 2.3.2.2 SIVE IN ČRNE VODE

Sive vode se reciklirajo in se pošiljajo nazaj v sistem za splakovanje stranišč. Črne vode je najbolj racionalno, ekonomično ter prijazno do okolja odvesti v javno čistilno napravo. 2.3.2.3 OGREVANJE VODE

Voda se ogreva na lesno biomaso, kot izkoristek stranskega proivoda pridobivanja elektrike.

SHEMA 21_ POSTOPEK PRIDOBIVANJA PITNE VODE IZ DEŽEVNICE (Vir: http://www.raindropsavers.com/)

2.3.2.1 ZBIRANJE DEŽEVNICE

2. 2.3.2 SISTEM ZA RAVNANJE Z VODO

SHEMA 22_ HLADILNEGA SISTEMA STAVBE

laboratorija in glede na vrsto raziskav, se loči prezračevanje na več različnih kategorij: laboratoriji, ki potrebujejo prezračevanje predvsem zaradi električnih naprav, ki segrevajo prostor, laboratoriji, ki potrebujejo menjavo zraka zaradi onesnaževalcev ter menjavo zraka zaradi ustvarjenega podtlaka, ki ga ustvarjajo digestoriji. Zrak, ki vstopa v laboratorij mora bit svež, da se izogne navzkrižni kontaminaciji med večimi laboratoriji. Nekateri laboratoriji zahtevajo pred vstopom v laboratorij še čiščenje zraka s HEPA filtri, drugi potrebujejo točno določeno vlažnost zraka, nekateri pa pod ali nadtlak. Zato je delež energije, ki je potrebna za prezračevanje in obdelavo zraka, ponavadi največja. Najlažje se zmanjša porabo energije za prezračevanje že med samim procesom zasnove laboratorija. V moji diplomski nalogi ni posebnih zahtev za prezračevanje, sistem se namesti izključno za ugodno bivanjsko okolje uporabnikov. (Povzeto po: Weiss Urška, 2013 Idejni načrt za Samozadostno raziskovalno postajo v zaščitenem območju Feniksovega otočja v državi Kiribati, Diplomsko delo, Fakulteto za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 32 )

2.3.3.1 HLAJENJE

Hladilni sistem objekta deluje na principu zakonov o termodinamiki. Kompleks objektov se nahaja ob vznožju severnega pobočja hribovja. Ciljno pozicionirani lovilci zraka zajemajo že relativno ohlajen zrak, ki se po tem pobočju spušča proti jezeru. Preko lovilcev se ta zrak do objekta dovaja skozi posebne podzemljene cevi, kjer zrak še dodatno izgubi energijo. Tako ohlajen se v strojnici objekta zrak obdela v hlapilnikih, kjer se z dodajanjem vlage in njene evaporacije zrak ohladi v celoti. Kot tak se dovaja preko podstropnega razpihovalnega sistema po celotnem objektu. Potrošnja energije je z uporabo tovrstnega sistema minimalna, saj sistem izkorišča osnovne fizikalne zakone termodinamike. Vsa ostala električna energija pa se proizvaja v biomasnem generatorju.

SHEMA 23_ STROJNA OPREMA ZA HLAJENJE IN PREDPRIPRAVO ZRAKA (Vir:http://energydesignresources.com/resources/e-news/e-news-71-evaporative-cooling-saving-energy-inmore-ways-than-ever.aspx)

Laboratoriji imajo na splošno stroge zahteve glede prezračevanja in karakteristik zraka v prostoru. Glede na tip

2. 2.3.3 SISTEM ZA RAVNANJE Z ZRAKOM

CIKEL RECIKLAŽE ORGANSKIH ODPADKOV (SPLOŠNI OPIS CIKLA RECIKLAŽE ORGANSKIH ODPADKOV ZA MANJŠE OBJEKTE - NIVO ENODRUŽINSKE HIŠE)

CIKEL RECIKLAŽE SUROVIN (SPLOŠNI OPIS CIKLA RECIKLAŽE SUROVIN V OBJEKTU, NE GLEDE NA NJIHOVO VELIKOST)

SHEMA 24_ SISTEMA RAVNANJA Z ODPADKI

ravni: eden izmed takih sistemov je sistem za ravnanje z odpadki. Odpadne vode se čistijo v regionalnih čistilnih napravah, v katerih se večina snovi vrne v ponovni cikel uporabe. Končne produkte v čistilni napravi, kot so npr: trde delce se lahko predela v nove uporabne materiale (npr: Cerodit, narejen po tehnologiji Bacom) ali se jih pošlje v sežigalnice, kjer kot stranski produkt iz njih nastane energija. Odpadno blato gre na kompostiranje, kot stranski produkt nastane bioplin ter substrat za gnojenje v kmetijstvu. 2.3.4.1 CIKEL RECIKLAŽE SUROVIN

Vse surovine, kot so steklo, papir in plastika se zbirajo v ekoloških otokih in se povrnejo v cikel kroženja surovine, po principu od zibelke do zibelke. 2.3.4.2 ODPADKI V LABORATORIJU

Pri raziskovalnem delu je večina odpadnega materiala kontaminirana s kemikalijami ali biološkimi snovmi. Nekateri odpadki zahtevajo poseben odvoz, ki poteka nekajkrat na leto. Začasno so shranjeni v zalogovnikih za smeti. Steklovina in ostala posoda, ki je odporna na vročino se razkuži v avtoklavah. Omenjeno čiščenje poteka vsak dan po delavniku, čiste posode se tako ponovno uporabijo.

SHEMA 25_ POTEKA DEZINFEKCIJE V AVTOKLAVU

(Vir: http://ciencias-ambientales-uah.wikispaces.com/file/view/07-02_autoclave_1 jpg/51002167/07-02_autoclave_1.jpg)

Kot že omenjeno v prejšnjih poglavjih, so določeni sistemi bolj ekološki in ekonomični, če se jih rešuje na regionalni

2. 2.3.4 SISTEM ZA RAVNANJE Z ODPADKI

OBREMENITVE VTICNIC 34,1%

75 cm 33 cm

NAPRAVE ZA KLIMATIZIRANJE 20,7% VENTILATORJI 16,8%

42 cm

NOTRANJA RAZSVETLJAVA 10,9% OGREVANJE 9,7% ZUNANJA RAZSVETLJAVA IN PARKIRIŠCA 4,0%

poljubno

NAPRAVE ZA KONDENZACIJO 2,9% TOPLA SANITARNA VODA 0,9%

33 cm

GRAF 12 _ LETNA PORABA ENERGIJE ZA POVPREČNO POSLOVNO STAVBO

33 cm 33 cm

(Vir: KlingStubbins: Sustainable Design of Research Laboratories. 2010)

LEGENDA OBREMENITVE VTICNIC 40,2% OGREVANJE IN VLAŽENJE 35,3% VENTILATORJI 9,9%

91 cm

LEGENDA

HLADILNICE 8,1% RAZSVETLJAVA 3,4% HLADILNI STOLPI 2,5% VODNA CRPALKA ZA KONDENZACIJO 0,3% VODNA CRPALKA ZA OHLAJENO VODO 0,2%

SHEMA 26_ PREREZ TIPIČNE LABORATORIJSKE DELOVNE POVRŠINE (Vir: Watch D.: Building Type Basics for Research Laboratories. 2001)

GRAF 13_ LETNA PORABA ENERGIJE ZA POVPREČNO LABORATORIJSKO STAVBO (Vir: KlingStubbins: Sustainable Design of Research Laboratories. 2010)

10 cm 75 cm

min 150 cm

75 cm

10 cm

(možnost vgradnje predelne stene)

KEMIJA

BIOLOGIJA

GRELCI

MEŠALA ZAMRZOVALNIK (-20)

MASNI SPEKTROMETER

OKOLJSKA KOMORA

PLINSKI KROMATOMETER

VODNA KOPEL

ROTACIJSKI IZPARILNIK

INKUBATOR

JEDRSKA MAGNETNA RESONANCA

ZAMRZOVALNIK (-80)

ŽARILNE PECI

PEC

HLADILNIKI

LEDOMAT

MEMBRANSKE CRPALKE

HIBRIDIZACIJSKA PECICA

VAKUUMSKE CRPALKE

INKUBATORSKI STRESALEC

VELIKE VODNE KOPELI

CIKLICNI TERMOSTAT (PCR)

TABELA 3_ ZNATNI PORABNIKI ENERGIJE MED LABORATORIJSKO OPREMO V KEMIJSKIH IN BIOLOŠKIH SHEMA 27_ PREREZ TIPIČNEGA LABORATORIJSKEGA MODULA (Vir: Watch D.: Building Type Basics for Research Laboratories. 2001)

LABOR TORIJIH (V PADAJOČEM ZAPOREDJU Z NAJVEČJIMI PORABNIKI NA VRHU SEZNAMA)

(Vir: Lisa Hopkinson in dr.: Energy Consumption of University Laboratories: Detailed Results from S-Lab Audits. 2011, str. 15.)

Laboratoriji načeloma porabijo več energije od ostalih stavb. Zato jih je potrebno preudarno načrtovati za doseganje energetske učinkovitosti. Zrak v nekaterih laboratorijih ni samo ogrevan ali hlajen, ampak je nadzarovana tudi vlažnost prostora in filtracija delcev. Poleg računalniške opreme imajo laboratoriji naprave, ki zahtevajo veliko porabo energije kot so hladilniki, centrifuge, avtoklavi in digestoriji. Digestorij lahko ob nemotem delovanju porabi kar 3x ali 4x več energije kot pa eno gospodinjstvo. Poleg naprav je velik porabnik še razsvetljava. Nekatero delo v laboratorijih zahteva okolje brez ultravijolične svetlobe, kar pomeni brez dnevne svetlobe; samo umetno razsvetljavo. Vse to povzroča veliko porabo energije, kar 300 in 400 kWh/m2/a1. 2.4.2 PROGRAMSKE ZAHTEVE

Laboratorije ne sestavljajo samo dejanski laboratoriji. Potrebni so še vsi spremljevalni programi, da dejanski laboratoriji lahko nemoteno obratujejo. Hladna in topla soba v kateri gojijo rastline in bakrerije, pralnica v kateri dnevno čistijo laboratorijske pripomočke in opremo. Nujni prostor je še rasna komora, shladišče za odpadke, ki čakajo na odvoz, ter vse pripravljalnice, ki jih vsak delavni prostor rabi za delovno pripravo. Zraven spadajo še pisarne, v katerih raziskovalci obdelujejo podatke, sejna soba, garderobe, sanitarije in čajna kuhinja. SHEMA 28_ LABORATORIJSKA OPREMA:

PRINCIP DELOVANJA VAV DIGESTORIJA (Variable Air Volume)

2.4.3 ZMANJŠANJE ONESNAŽENJA

(Vir: http://www.expresspharmaonline.com/20090831/2009083151.jpg)

Laboratorijski odpadki se začasno shranjujejo v shrambah in čakajo na odvoz, navadni odpadki se zbirajo v ekološkem otoku. Biološki odpadki so se še pred časom sežigali, sedaj je v veljavi sterilizacija biološko kontaminiranih odpadkov v avtoklavah. 2.4.4 ZAGOTAVLJANJE POTEB PO SAMOZADOSTNOSTI OBJEKTA

Zmanjševanje energije za prezračevanje, kar pomeni uporabo sodobnih varčnih digesterijev. Zmanjševanje energije za osvetlitev, kar pomeni, da naj bodo v laboratorijih mize nameščene ob oknih, prav tako naj bodo zasnovane pisarne. Zmanjševanje porabljene energije za ogrevanje sanitarne vode ter za ogrevanje stavbe. Zmanjšanje količine vode v sanitarne namene. (Vir: Watch D.: Building Type Basics for Research Laboratories. 2001)

SLIKA 49_

NAMIZNI AVTOKLAV

(Vir: http://brnskll.com/shares/statim/)

SLIKA 50_ NAMIZNI

AVTOKLAV

(Vir: http://market.mikro-polo.si/vsi-izdelki/izdelek.aspx/)i782986

2.4.1 PORABA ENERGIJE

2. 2.4 ARHITEKTURA LABORATORIJEV

3.2 BOHINJ

3.2.1 Zgodovina 3.2.2 Naravna dediščina 3.2.3 Kulturna dediščina 3.2.4 Bohinjska arhitektura 3.2.5 Turizem v Bohinju 3.2.6 Turizem v Bohinju danes 3.2.7 Dejavnosti v Bohinju 3.3 TRIGLAVSKI NARODNI PARK

3.3.1 Splošni opis 3.3.2 Zgodovina 3.3.3 Naloga TNP 3.3.4 Zakonodaja 3.3.5 Stavbarstvo v TNP 3.3.6 Kemtijstvo 3.3.7 TNP in turizem 3.4 BOHINJSKO JEZERO

3.4.1 Splošni opis 3.4.2 Analize okolice Bohinjskega jezera 3.5 RAZVOJ TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH 3.6 UMEŠČANJE OBJEKTOV V ZAVAROVANA OBMOČJA

3.1 GORENJSKA

3. PREDSTAVITEV ŠIRŠEGA OBMOČJA

LEGENDA ŽELEZNICA AVTOCESTA REGIONALNE CESTE VODOTOKI

LEGENDA PODJETNIŠKI INKUBATOR

LEGENDA (število dni) leto 2005

TEHNOLOŠKI CENTER

1.00 - 1.50

TEHNOLOŠKI PARK

1.51 - 2.00

MEDPODJETNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER

2.01 - 2.50

VISOKA ŠOLA

2.51 - 3.00

ŠOLA V NARAVI

3.01 - 3.50

ANALIZA_ PROMETNE POVEZAVE

ANALIZA_ IZOBRAŽEVANJE

(Vir: http://www.promet.si/portal/sl/razmere.aspx)

(Vir: Regionalna razvojna agencija Gorenjske BSC, Poslovno podporni center d.o. Kranj, 2006, Regionalni razvojni program Gorenjske 2007_20013, stran 47)

ANALIZA_ POVPREČNA DOLŽINA BIVANJA TURISTOV (Vir: Regionalna razvojna agencija Gorenjske BSC, Poslovno podporni center d.o. Kranj, 2006, Regionalni razvojni program Gorenjske 2007_20013, stran 21)

_ bogata kulturna dedišcina mestnih jedr in podeželja _ ugodna geostrateška lega _ neustrezna kakovost in obseg malih ponudnikov turizma _ vodovarstveno najbolj obremenjena pokrajina _ prenizka inovativnosti, premalo razvitih novih produktov in storitev _ premalo izkoriščen človeški kapital (mladi, izobraženi) _ obnovljivi viri energije - GOZD – vir dohodka in energije _ obmejnost in odprtost v razmišljanju in delovanju – » out of box thinking« _ tehnološko podporno okolje – mreža tehnoloških parkov in inkubatorjev, vendar vseeno premalo izobraževalnih programov _ potrebe po kakovostnih kadrih na področju tehnološkega razvoja in vseh ravneh izobraževanja _ iskanje kadrov zunaj turistične dejavnosti

ZAKAJ IZBRANA LOKACIJA? Izboru tako zahtevne lokacije je botrovala želja, da se s projektom vzpostavi jasna, morda rahlo provokativna izjava. Umestitev v tako rahlo in občutljivo okolje kot je TNP je predstavljala pri projektiranju izziv, saj je bilo potrebno upoštevati množico dejavnikov in kompleksno reševanje vseh aspektov projekta. Zahtevna je bila tako sama določitev lokacije, urbanizem, ureditev lokacije in arhitektura z določitvijo materialov in kompleksnih, avantgardnih tehnologij. Naloga je bila izziv zame kot načrtovalca in bo v bodoče izziv za generacije, ki se bodo z vprašanji glede trajnosti in sonaravnega odnosa do narave morale resno šele spoprijeti. LEGENDA

Naloga je tudi izzivalna, saj je po svoje radikalna, začenši že s samo določitvijo lokacije in s svojim

SPA (Direktiva o pticah)

nasprotovanjem določenim zasidranim koncepcijam ravnanja znotraj TNPja in se v tem pogledu ravna kot

PSCI (državni seznampotencialnih območij

zaušnica naravovarstveni in turistični politiki lokalnega in državnega nivoja, ki kaj več kot nivoja grandioznih izjav

narave pomembnih za Evropsko skupnost), SAC

in visokoletečega, vznesenega verbalnega zavzemanja politik, nista sposobni.

SPA in SAC (Direktiva o habitatih)

ANALIZA_ NATURA 2000 (Vir: http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=bohinj)

_ PRIVLAČNA KRAJINA (46 % gorenjske pokrivajo gozdovi, 44 % območja Natura 2000)

3. 3.1 GORENJSKA

SLIKA 51_ POGLED NA BOHINJSKO DOLINO

(Vir: osebni arhiv)

Bohinjska dolina se nahaja v osrčju Julijskih Alp. Občina Bohinj je ena večjih s 333, 7 km2 s 5277 prevalcev, po čemer lahko sklepamo, da je zelo redko naseljena. Občina se ponosno predstavlja z bogato naravno dediščino, saj kar 66% občine leži v Triglavskem narodnem parku. (Povzeto po: http://www. http://obcina.bohinj.si) 3.2.1 ZGODOVINA

Območje Bohinja je v preteklosti v obdobju kenozoika pokrivalo morje. Kasneje v obdobju ledenih dob so Bohinj pokrivali ledeniki, ki so počasi pozeli proti dolini in tako izoblikovali tipično ledeniško dolino, katero vidimo še danes. Ledeniki so pustili še ostale sledi, eno izmed najlepših je Bohinjsko jezero. Naseljen je bil že v bronasti dobi in železni dobi. Prvi zametki vasi pa so se izoblikovali v 7.st.pr.Kr. To je bilo obdobje začetka bohinjskega železarstva, doba, ki je kulturno oblikovala podobo Bohinja. Železarska dejavnost, ki jo je podpiral Žiga Zois, sega vse tja do konca 19.st., ko se je železarski obrat preselil na Jesenice. Prebivalstvo se je nato usmerilo v kmetijstvo ter gozdarstvo, najpomembnejša veja bohinjskega kmetijstva je bila živinoreja s sirarstvom. Ko je leta 1906 v Bohinj pripeljal prvi vlak, se je naglo začel razvijati turizem. (Povzeto po: http://www. http://obcina.bohinj.si)

“Bohinjska dolina - dolga odprta kotlina,skozi katero se pretaka v skalah rojena Savica s svetlozelenimi vilinskimi povami, sočnimi travniki z idiličnim čarom iz tihega miru pozdravljajoče prijazne vasi, okrog in okrog gore slikovitih obrisov, zavite v temne smrekove gozdove, v višavah na oblakih praznični prestol Triglava.” (Cevc Tone, 1992, Bohinj in njegove planine, Radovljica, Didakta)

3. 3.2 BOHINJ

SLIKA 52_ SKUPINA STOGOV V VASI STUDOR

SLIKA 53_ OPLENOVA HIŠA

SLIKA 54_ GRADBENI MATERIAL, KAMEN IN LES

(Vir: Anja Jakša, 2014 Idejna zasnova revitalizacije kompleksa hotela Pod Voglom v Bohinju, Diplomsko delo, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 30)

dediščino. Bohinjska dolina v obliki črke “U”, ledeniška vrata med Rudnico in Studorjem, ledeniške morene, porasle z gozdom v Ukancu, Ribčevim Lazu in Stari Fužini, ledeniški balvani, ki so posejani vsepovsod. Podzemski labirinti v steni Pršivca, brezno pri gamsovi glavici, globoko 800 m, občasni bruhalnik Govic in veličasten slap Savica, katerega voda se izliva v kristalno čisto Bohinjsko jezero. (Krušič 1995). Večina naravnih lepot Bohinja leži znotraj Triglavskega narodnega parka in Nature 2000, ki jih določa in varuje zakon. 3.2.3 KULTURNA DEDIŠČINA Rezultat sožitja domačinov z naravo v Bohinju prdstavlja izjemno kulturno krajino. Številni zgodovinski spomeniki nazorno sporočajo kulturno izročitev kraja. Ti so v okolje vgrajeni kot bistven element kulturme krajine. Čeprav je po 2. sv vojni prišlo do posodobitve kmečkega stavbarstva, kozolec in stegnjeni dom s klančino, ki je omogočala dostop vozu s senom do skednja. Na Ajdovem gradcu, starem arheološkem najdišču, ki je bilo naseljeno že v železni dobi, so vidni ostanki temeljev stavb, kovačnic in topilnic železa. Pomembno kulturno izročilo prinašata tudi pašništvo in planšarstvo, ki sta na gorskih pašnikih prisotna še danes. 3.2.4 BOHINJSKA ARHITEKTURA

“Kot oblikuje kamen značaj primorski arhitekturi, tako daje les izraz bohinjski. Ne samo njej, marveč stavbarstvu v alpah na sploh. Večstoletno tesarsko tradicijo Bohinja razkriva kozolec, še zlasti toplar, ki mu v Bohinju pravijo stoh. Srečujemo jih povsod v vaseh in zaselkih, celo na senožetnih planinah so potrebni, saj v njih sušijo in spravljajo seno.” (Cevc Tone, 1992, Bohinj in njegove planine, Radovljica, Didakta) Na območju obravnave diplomske naloge je značilen bohinjski stavbni tip, ki se je postopno začel razvijati od 10. st. naprej. Najprej je bila to enoprostorna stavba, ki se je prek različnih oblik dvo ali večprostornih stavb razvila do končne stegneje bohinjske domačije v 18. in 19.stoletju. Za ta tip je značilno zidano pritličje in nadstropje v leseni izvedbi z ganki. Hiše so imele lesene zatrepe. Okvirji oken ter vrat so bili kamniti. Posebnost so mostovi, ki omogočajo suh dostop iz hiše do skednja ali hleva. Posebno mesto zavzemajo tudi toplarji, postavljeni v gručah ali posamično na robovih naselij ali senožetih planin. Za okolico Bohinja so značilne planine s pastirskim stavbarstvom, od hlevov, senikov, sirarn, stanov in svisli. Še posebej izstopajo stanovi na kobilah. Skupni imenovalci so les kot gradbeno gradivo, enaka velikost stanov, enak naklon streh in podobna izvedba. 3.2.5 TURIZEM V BOHINJU Začetek tujskega prometa v Bohinju, kot so takrat pravili turizmu, sega v 19. stoletje. Bohinj je privlačil tudi razsvetljence z zanimanjem za naravo, med katerimi je bil tudi Valentin Vodnik, ki je v svojih pesmih opeval njegove lepote. SLIKA 56_ DOMAČIJA S POVEZANIMI STANOVANJSKIMI IN GOSPODARSKIMI PROSTORI V STUDORJU (Vir: Anja Jakša, 2014 Idejna zasnova revitalizacije kompleksa hotela Pod Voglom v Bohinju, Diplomsko delo, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 30)

Ena najlepših dolin v osrčju Julijskih alp, z viskimi gorami, zelenimi gozdovi, lepimi planinami in senožetmi, ima bogato naravno

3. 3.2.2 NARAVNA DEDIŠČINA

(Vir: http://kraji.eu/slovenija/bohinj_kamp_zlatorog/eng)

SLIKA 58_ Kamp

(Vir: http://kraji.eu/slovenija/bohinj_kamp_zlatorog/eng)

Zlatorog

(Vir: http://www.gradtur.si/zima/slovenija/bohinj/ hotel_villa_zlatorog.htm)

(Vir: http://kraji.eu/slovenija/bohinj_kamp_zlatorog/eng)

SLIKA 59_ Kamp Zveza tabornikov Slovenije

(Vir: http://www.gradtur.si/zima/slovenija/bohinj/ hotel_villa_zlatorog.htm)

SLIKA 60_ kamp

Danica

(Vir: http://www.camp-danica.si/si/fotogalerija/fotogalerija_kamp_danica.html)

7 1 A

8 4

SHEMA 29_ OZNAČENIH PRENOČIŠČ V OKOLICI BOHINJSKEGA JEZERA

SLIKA 61_ Hotel

Zlatorog

(Vir: http://www.gradtur.si/zima/slovenija/bohinj/hotel_villa_zlatorog.htm)

SLIKA 62_ Ski

hotel Vogel

(Vir: http://www.hribi.net/slika. asp?pot=169142)

SLIKA 63_ Hotel

pod Voglom

(Vir: http://kraji.eu/slovenija/bohinj_hostel_pod_voglom_adrenalinski_park/slo)

SLIKA 64_ Hotel

Bellvue

(Vir: http://www.holidaycheck.com/hi/f1bc1152-b9603b28-af16-88963a0b0125)

SLIKA 65_ Hotel

Jezero

(Vir: http://www.bohinj.si/alpinum/jezero/hotel_jezero_en.html)

vojna. Takrat so turiste zamenjali vojaki. Na račun tega je Bohinj dobil elektriko, ceste in poti. 3.2.6 TURIZEM V BOHINJU DANES Danes je Bohinj usmerjen v trajnostni razoj, z bogato ponubo v vseh letnih časih. Ker je turizem vodilna dejavnost je potrebno, da se razvija skladno z ohranjanjem narave ter kulturno dediščino. V bližini jezera se je izoblikovalo več turističnih naselij. Ukanc na zahodni strani jezera, ribčev Laz na vzhodni strani in pa Stara Fužina, kjer je večina starih hiš preurejena v sobe za oddajo turistom. Omenjeni napajajo turizem v Bohinju, kajti večina hotelov je neustreznih mednarodnemu standardu z turistične destinacije. Letno Bohinj obišče 100.000 obiskovalcev, ki v neokrnjeni naravi iščejo užitek in sprostitev. Dokaz, da je ohranjanje narave kjučno za turizem, so specifični profili turistov, ki obiskujejo Bohinj. To so iskalci sprostitve, občudovalci narave, pohodniki ter obiskovalci z jasno željo po športu, rekreaciji, trendovskih aktivnostih, botaniki in fotografiranju. Ti obiskovalci prihajajo predvsem zaradi naravnih lepot, učenja o naravnih vrednotah ter spoznavanja pokrajine in ljudi.

(Vir: Program razvoja turizma v Bohinju 2006) Občina Bohinj si želi razcvet kakovostnega turizma. Takega, ki bo upošteval naravne in kulturne danosti ter bo skladen z razvojnimi težnjami modernega človeka. Občina je naročila izdelavo temeljnega razvojnega akta s področja turizma v občini za obdobje 2006-2013. Ta opredeljuje pet temeljnih ciljev iz področja razvoja turizma; upoštevanje tradicije, ekonomije, varstva narave in prebivalstva, dvigniti prepoznavnost Bohinjskega turizma na globalni ravni, povečati obseg prometa in ponudbe ter dvigniti turizem kot najpomembnejšo panogo. Slabost ponudbe Bohinje je ta, da je vezana na poletno in zimsko turistično sezono ter na obdobje lepega vremena. Manjka ponudba, ki bi zapolnila čas mrtve sezone in deževnih dni. (Vir: Program

razvoja turizma v Bohinju 2006) 3.2.7 DEJAVNOSTI V BOHINJU

SLIKA 66_ Hotel

Bohinj

(Vir: http://www.hotel-bohinj.com/sl/)

SLIKA 67_ Apart

hotel Triglav

(Vir: http://accommodation-triglavski-narodni-park. centraleuropetravel.com/slovenia/4)

SLIKA 68_ Center

dejavnosti

(Vir: osebni arhiv)

šolskih in obšolskih

V Bohinju je nešteto možnosti za raznolike dejavnosti; številne pohodniške, gorsko kolesarske poti, konjeniške poti ter večdnevne ture v osrčju Julijskih alp. Odkrivanje lepot Triglavskega narodnega parka, plezanje ter mnogo vodni športi. Na planinah je možno spoznavati tradicionalni “sirarski” turizem, v dolini pa tradicioanlne prireditve vasovanja, kmečke ohceti ter kravji bal. Pozimi se Bohinj spremeni v smučarsko središče, kjer kraljuje smučišče na Voglu, smučišče Senožeto, na Pokljuki, itd. Kljub vsem turističnim dejavnostim danes turizem v Bohinju ne dosega željenega razcveta, kot ga je doživljal v času AvstroOgrske monarhije.

začel pridobivati vlogo pravega modernega turističnega središča v takratni monarhiji, vendar je njegov razvoj pretrgala 1. sv.

3. Leta 1906 se je z izgradnjo bohinjske železnice, Bohinjcem odprlo okno v svet in s tem se je začel razvoj turizma. Bohinj je

SLIKA 69_ POGLED NA TRIGLAVSKI NARODNI PARK

(Vir: http://www.blog.fabian-vendrig.eu/2011/09/oj-triglav-moj-dom/)

Triglavski narodni park se razprostira na SZ Slovenije ob meji z Italijo in blizu meje z Avstrijo, na jugovzhodnem delu Alpskega masiva. Je edini narodni park v Sloveniji in v njem velja poseben naravovarstveni režim, ki je strožji od krajinskih parkov. Park meri 83.807 ha, kar je 4 odstotke površine Slovenije. Njegova najnižja točka je Tolminka z nadmorsko višino 180 m, ter najvišja vrh Triglav z 2864 metri, po katerem je park dobil tudi ime. Julijske Alpe kot gorstvo so posebnost zaradi apnenca, ki je glavni vzrok za nastanek visokogorskih kraških pojavov, kot so škraplje, vrtače, brezna ter jame. TNP se ponaša s kristalno čistimi vodami, globokimi soteskami, ostanki pragozdov, izjemno bogato biotsko raznolikostjo, eldoradom planinskega cvetja, med njimi nekaj endemitov (triglavski dimek, julijski mak, srebrna krvomočnica). Značilne živali v parku so gams, kozorog, srna, medved, ris, orel in številne vrste drugih ptic, plazilci in endemična soška postrv. 3.3.2 ZGODOVINA

Spada med najstarejše parke na svetu. Prvo varovanje sega v leto 1924, ko je bil ustanovljen Alpski varstveni park. Javni zavod Triglavski narodni park (TNP) je leta 1981 ustanovila država na podlagi Zakona o Triglavskem narodnem parku. 3.3.3 NALOGA TNP

Osrednje poslanstvo javnega zavoda TNP je varovanje narave, ohranjanje kulturne krajine, opravlja pa tudi strokovne in raziskovalne naloge. Poleg omenjenega je Triglavski narodni park prostor, v katerem se raziskuje, izobražuje, najde oddih in doživlja naravo. Pokrajinske značilnosti so privlačen cilj za obiskovalce, ki vstopajo v izredno občutljiv svet, zato je potrebno naravo doživljati in jo ohranjati za prihodnje rodove. Triglavski narodni park obiskovalcem vzpodbuja doživljanje parka z vodenimi izleti, z biološkimi delavnicami v naravi ter različnimi izobraževalnimi programi. 3.3.4 ZAKONODAJA

TNP varuje Ustava Republike Slovenije z Zakonom o Triglavskem narodnem parku, Zakon o gozdovih, Zakon o kmetijstvu, Zakon o divjadi in lovstvu, Zakon o varstvu kulturne dediščine, Zakon o varstvu okolja, Zakon o vodah, Zakon o urejanju prostora, Zakon o graditvi objektov Najnovejša usmeritev pa izhaja iz Savijske strategije za biosferne rezervate, kjer je UNSCO julija 2003 razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat. Poudariti je treba, da zakon o TNP ne ustreza kriterijem in ciljem že omenjenega IUNC-ja, ter so med zakoni nasprotovanja ter izključujoče smernice za varovanje ter razvoj TNP-ja.

3.3.1 SPLOŠNI OPIS

3. 3.3 TRIGLAVSKI NARODNI PARK

SLIKA 70

SLIKA 81

SLIKA 71

SLIKA 73 SLIKA 80

SLIKA 79 SLIKA 83

SLIKA 72 SLIKA 82

SLIKA 78

SLIKA 76

SLIKA 75

SLIKA 74

SLIKA 77

ki jim je bil dan. Današnja podoba odseva procese naseljevanja in gospodarjenja skozi čas. Zaradi odprtosti območja TNP je opaziti vpliv alpske, furlanske in sredozemske kulture. TNP se lahko razdeli na dva dela in sicer na posoški del ter na gorenjski del. V posoškem delu sta se skozi čas razvila bovško-trentarski in kobariško-tolminski stavbni tip. Na gorenjski strani pa se je razvila bohinjska ter gornjesavska hiša. Razlika med posoškim ter gorenjskim delom TNP-ja je precej očitna v različni uporabi materialov. Na gorenjski strani je najpogosteje uporabljen les, na posoški strani pa kraljuje kultura kamna. 3.3.6 KMETIJSTVO

Zaželen način obdelovanja zemlje je zagotovo ekološko ali permakulturno kmetovanje. Zagotavlja trajnostno gospodarjenje kmetij in zmanjša negativna učinke na okolje. Ne vpliva na pestrost oz. število živalskih in rastlinskih vrst. S trajnostnim kmetovanjem se ne uničuje naravnega cikla ekosistema in tudi s poudarkom na prijazni in zdravi reji živali, se vzpostavlja trajnost tudi v prihodnosti za bodoče generacije. Pomembno je ohranjanje avtohtonih pasm, kajti s krajinskega vidika so te pasme najbolj prilagojene na okolje ter s tem najboljše ohranjevalke naravne in kulturne krajine. Avtohtone pasme so Drežinška koza, Bovška ovca in Cika. Posledično z vzrejo živali je dobro razvito sirarstvo. Kakovostni mlečni izdelki predstavljajo za obiskovalce kvalitetno hrano, za kmeta pa vir dobrega zaslužka. SHEMA 30_ TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA IN KRAJEV V NJEM

3.3.7 TRIGLAVSKI NARODNI PARK IN TURIZEM

(Vir: http://www.tnp.si/)

TNP se upravlja po načelu vzdržnega, uravnoteženega in usklajenega trajnostnega razvoja. Nacionalno LEGENDA SLIK SLIKA 70_ TNP (Vir: http://www.oranzno-poletje.com/slo_04_naravne_znamenitosti.html) SLIKA 71_ KOZOROG (Vir: http://www.bohinj.si/si/o_bohinju/spoznajte_bohinj/naravna_dediscina/zivalstvo) SLIKA 72_ PLANIKA (Vir: http://www.bohinj.si/si/o_bohinju/spoznajte_bohinj/naravna_dediscina/rastlinstvo) SLIKA 73_ REKA SOČA (Vir: http://www.stat.si/ObcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2010&id=10) SLIKA 74_ ALJAŽEV STOLP (Vir: http://www.gore-ljudje.net/novosti/47827/) SLIKA 75_ TRIGLAV Z DEBELE PEČI (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Triglav) slika 76_ KOZOLCI (Vir: http://www.bled.si/si/kaj-videti/naravne-znamenitosti/triglavski-narodni-park) SLIKA 77_ CERKEV SV. JANEZA KRSTNIKA (Vir: http://kraji.eu/slovenija/bohinjsko_jezero/slo) SLIKA 78_ RJAVI MEDVED (Vir: http://www.gore-ljudje.net/novosti/56384/) SLIKA 79_ GORSKI VRHOVI V TNP-JU (Vir: http://www.bled.si/en/what-to-do/sightseeing/the-triglav-national-park/Information) SLIKA 80_ ALPSKI SVIZEC (Vir: http://www.bohinj.si/si/o_bohinju/spoznajte_bohinj/naravna_dediscina/zivalstvo) SLIKA 81_ RIS (Vir: http://www.gore-ljudje.net/novosti/56384/) SLIKA 82_ ENDEMIČNI JULIJSKI MAK (Vir: http://www.gore-ljudje.net/novosti/68567/) SLIKA 83_ SOČA (Vir: http://www.bovec.si/narava/reka_soca/)

turistično združenje je turizem ocenilo za pomembno vlogo. Ta se mora razvijati tako, da ne ogroža naravnih in kulturnih značilnosti ter hkrati spoštuje naravno in kulturno krajino. Po analizah je Slovenska nacionalna komisija za UNESCO leta 2007 ugotovila, da je samo v poletni sezoni 1.3 milijona obiskovalcev obiskalo TNP. Iz tega sledi, da je za park pomembno, da ima izdelan ustrezen regulativni sistem in da so postavljene meje, katerim se je potrebno podrediti. Hkrati pa je potrebno poskrbeti za pestro ponudbo obiskovalcev; urejene poti, širok spekter ponudbe ter prenočišča. (Celotno poglavje povzeto po spletni strani: http://www.tnp.si)

Ljudsko stavbarstvo je sledilo zahtevam življenja, ki so jih omejevale vremenske ter naravne razmere ter material,

3. 3.3.5 STAVBARSTVO V TNP

SLIKA 84_ POGLED NA BOHINJSKO JEZERO

(Vir: osebni vir)

več turistov, s čimer se pojavljajo težnje po povečanju turističnih objektov ob Bohinjskem jezeru. Pojavljajo se problemi ter vprašanja, kako nove turistične kapacitete vplivajo na okoliški prostor. Neokrnjena narava ga razlikuje od številnih jezer v Evropi, tudi z Blejskim jezerom, kjer je grajena struktura izpodrinila naravo ter uničila vizualno podobo jezer. Največji krivec za degradacijo okolja je bil množični hotelski turizem, ki se je pojavil že v prejšnjem stoletju. Zaradi naravnih danosti, zimskega turizma, poletne rekreacije in bližine sosednji držav, Gorenjsko in tudi Bohinj uvrščajo v sam vrh turističnega potenciala v Sloveniji. Analize Statističnega urada RS iz leta 2005 kažejo, da je število povprečnih preživetih dni turistov v občini Bohinj najvišje na Gorenjskem, še vedno pa zaostaja za slovenskim povprečjem. Zaradi velikega turističnega in rekreacijskega potenciala, ki ga nudi Bohinjsko jezero, se načrtuje razvoj turizma ter povečan obisk turistov. SPLOŠNI OPIS

Jezero se nahaja znotraj Triglavskega narodnega parka, v katerega je bilo vključeno leta 1981. Je največje in stalno naravno jezero v Sloveniji. Gladina jezera se nahaja na 525 metrov nadmorske višine. Po najdaljši diagonali je jezero dolgo 4350 metrov, široko pa 1250 metrov, globoko 45 metrov. Jezero je ledeniško tektonskega nastanka, nastalo je z intenzivnim erozijskim delovanem ledenika. Ta je izdolbel dno in ga obdal z morenami na vzhodni strani jezera. Jezero je pretočno. Glavni pritok iz gora je Savica, ki se pri Ukancu izliva v jezero. Iz jezera teče reka Jezernica, ki se po 100 metrov zlije skupaj z Mostnico; in skupaj tvorita Savo Bohinjko. Višina jezera je bila še ob koncu zadnje ledene dobe višja za 16 m; takrat je jezero segalo do današnje Stare Fužine, kar nakazujejo tamkajšnje fosilne jezerske terase.

Vizualna podoba neokrnjene narave je največja prednost Bohinjskega jezera. Ta največji adut privablja vedno

3. 3.4 BOHINJSKO JEZERO

VAROVANJE NARAVE

OSENČENOST OBMOČJA

(Vir: http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=bohinj)

VODE

(Vir: http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=bohinj) 200 m

200 m

1 km

200 m

1 km

KARTA POVPREČNE LETNE VIŠINE PADAVIN

POPLAVNO OBMOČJE

2000 - 2600 ml 2600 - 3200 ml

KARTA POVPREČNE LETNE TEMPERATURE ZRAKA 6-8 4-6 2-4

POVPREČNO TRAJANJE SONČNEGA OBSEVANJA - JESEN 1971-2000 (URE)

POVPREČNO TRAJANJE SONČNEGA OBSEVANJA

(Vir: http://www.geopedia.si/?params=L6078#T105_L6078_x499072_y112072_s9_b4)

360 - 380 380 - 400 400 - 420 420 - 440 440 - 480

(Vir: http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=bohinj) 200 m

1 km

NATURA 2000 TRIGLAVSKI NARODNI PARK - TRETJE VARSTVENO OBMOČJE TRIGLAVSKI NARODNI PARK - DRUGO VARSTVENO OBMOČJE TRIGLAVSKI NARODNI PARK - PRVO VARSTVENO OBMOČJE NARAVNE VREDNOTE NARAVNE VREDNOTE - JAME

POVPREČNO TRAJANJE SONČNEGA OBSEVANJA

200 m

1 km

440 - 480 400 - 440

POVPREČNO TRAJANJE SONČNEGA OBSEVANJA - POLETJE 1971-2000 (URE)

- ZIMA 1971-2000 (URE)

- POMLAD 1971-2000 (URE)

200 m

TEMPERATURE IN PADAVINE

(Vir: http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=bohinj)

(Vir: http://www.geopedia.si/?params=L6078#T105_L6078_x499072_y112072_s9_b4)

200 m

1 km

240 - 280 280 - 320 320 - 360 360 - 400

(Vir: http://www.geopedia.si/?params=L6078#T105_L6078_x499072_y112072_s9_b4)

200 m

1 km

660 - 700 620 - 660 580 - 620

1 km

MORFOLOŠKA ANALIZA

CESTNO OMREŽJE

(Vir: geodetski posnetek) 200 m

(Vir: http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=bohinj) 200 m

1 km

200 m

1 km

REGIONALNA CESTA JAVNA POT GOZDNA POT

RABA TAL

ZAZNAVNA ANALIZA

(Vir: http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=bohinj) 200 m

ZAZIDANE POVRŠINE ZELENE TRAVNATE POVRŠINE GOZD

1 km

KULTURNA DEDIŠČINA

(Vir: http://www.zvkds.si/sl/zvkds/) 200 m

200 m

1 km

AMBIENT CERKVE SV. JANEZA KRSTNIKA TRIGLAVSKI NARODNI PARK KULTURE VREDNOTE

1 km

OBMOČJE OBDELAVE

3. 3.4.2 ANALIZE _ okolice bohinjskega jezera

of Nature) je po definiciji “območje kopnega ali morja, ki je namenjeno varstvu in ohranitvi biodiverzitete in naravnih in kulturnih virov in se upravlja prek pravnih ali drugih učinkovitih sredstev”. Zavarovano območje naj bi obiskovalcem omogočal doživljanje narave na tak način, da ne ogroža nobene od naravnih vrednot, ki se nahajajo na zavarovanem območju. Za vključevanje zavarovanih območij v turistično ponudbo, zgoraj omenjena organizacija omenja naslednja priporočila: _ zakonodajo, ki naj zagotavlja učinkovit sistem zavarovanih območij, naj vključuje tudi kontrolne mehanizme za turistične dejavnosti _ nacionalno strategijo in politiko trajnostnega razvoja _ turizem naj se razvija na robu ozirom znotraj zavarovanih območij samo, če je trajnosten na dolgi rok _ izboljšati informiranost o odnosu med turizmom in zavarovanimi območji _ turistični sektor mora spremeniti politiko v duhu trajnostnega turizma _ turistični sektor bi moral direktno prispevati k vzdrževanju naravnih in kulturnih virov ter bogastev na zavarovanih območjih

Sovic in Morgan (Sovic in Morgan, 2004) ugotavljata, da turizem na zavarovanih območjih predstavlja potencialne koristi, kot tudi potenciale nevarnosti. Za glavne koristi navajata _ zavarovanje naravne in kulturne dediščine (ohranjanje ekoloških procesov in biotske raznovrstnosti ter varovanje kulturne dediščine _ izboljšanje ekonomskih možnosti (nove možnosti za zaposlitev _ Izboljšanje kvalitete življenja v domači lokalni skupnosti (okoljska ozaveščenost obiskovalcev in prebivalcev,…)

Za glavne nevarnosti navajata: _ Obremenitev okolja (nove poti, smeti, vznemirjanje živali, onesnaženje okolja,…) _ Finančne obremenitve (povečan obisk pomeni naraščanje stroškov upravljanja,…) _ Družbene obremenitve (več turistov lahko pomeni obremenitev za lokalno skupnost, boj za rekreacijski prostor,…)

Pri načrtovanju je pomembno, da se vzpostavi ravnovesje med koristmi in nevarnostmi. Razvoj turizma ter gradnja kakršnih koli novih objektov se mora podrediti zahtevam okolja ter trajnostnim načelom. Več kot bo turizem prispeval h koristim, bolj bo dolgoročno deloval sebi v prid. Vzdrževanje visoke kvalitete okolja območja, pomeni tudi večjo vizualno privlačnost in s tem razvoj turizma ter ohranjanje ekosistema ter s tem kvaliteto bivanja vsakega posameznika. (Poglavje povzeto po: Berčič Tjaša, 2007, Umeščanje novih turističnih objektov znotraj Triglavskega narodnega parka, Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, stran 21-23)

Po smernicah Svetovne zveze za ohranjanje narave (IUCN - IUCN, International Union for the Conservation

3. 3.5 RAZVOJA TURIZMA NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH

“Kučanova pa ugotavlja, da imajo nekateri krajinski prizori oz. motivi, ki pa vključujejo tudi arhitekturne elemente, pomembno vlogo pri prepoznavnosti kraja. “ (Kučan Ana, 1998, Krajina kot nacionalni simbol, Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče)

SLIKA 85_ POGLED NA CERKEV SV. JANEZA KRSTNIKA

(Vir slike: http://www. Bohinjsko_jezero_Oberkrain_Slowenien_20092009_88)

najbolj privlačnih območjih. Te lokacije so zlasti privlačne za investitorje pri gradnji novih objektov. Takšne način gradnje povzroča razvrednotenje krajine oziroma izničevanje privlačnosti krajine. Konflikti se ustvarjajo zaradi želje po umestitvi objektov na elitne lokacije ob obali jezera oz. v njegovi neposredni bližini. Podoba oziroma pogled na jezero in njegovo okolico pa predstavlja največjo atrakcijo območja. Tako bi gradnja na vidnih mestih vizualno razvrednotila silhueto edinstvene pokrajine. Dober primer omenjenega problema naravne krajine je Blejsko jezero. Zanj Ogrin navaja, da spada v sam vrh nacionalnih prostorskih vrednot. Del obale Blejskega jezera je poseljen, zlasti z velikimi turističnimi objekti, lociranimi neposredno ob obali jezera, brez kakršnega koli zelenega ločevalnega pasu. Žal se je pogled na vzhodno obala razvrednotil v »zazidalno gmoto« ter s tem povzročil tudi onesnaženje jezera kot tudi okolice in porušil naravno ekosistemsko ravnovesje. Pri oblikovanju in umeščanju objektov v prostor je eden najbolj pomembnih dejavnikov »duh okolja«. Zlasti v zavarovanih območjih so pomembna vplivna območja jezera ter tipični pogledi. Pri oblikovanju krajine zavarovanega območja ima arhitektura pomembno vlogo, predstavlja najbolj izpostavljen ter najobčutljivejši element krajine.

Kučanova ugotavlja, da imajo nekateri krajinski prizori oz. motivi, ki vključujejo tudi arhitekturne elemente, pomembno vlogo pri prepoznavnosti kraja. Območje Bohinjskega jezera ima veliko prednost, kajti uspel je obdržati naravno prvobitnost. Da se je izognil graditeljski eksploziji, da se objekti ne nahajajo ob obali, in da tisti že obstoječi, pa so umaknjeni pogledom za drevesi, je velika prednost, dobrina, ki je iskana in redka. (Povzeto po: Berčič Tjaša, 2007, Umeščanje novih turističnih objektov znotraj Triglavskega narodnega parka, Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, stran 21-23)

Pri umestitvi novih objektov je glavni izziv moje diplomske naloge ta, da se z novimi posegi ne bo zmanjšal krajinski potencial Bohinjskega jezera. Z uspešnim usklajevanjem potreb turizma, upoštevanjem zahtev okolja ter načel trajnostnega razvoja, je mogoče nemoteče umestiti nove gradnje in tako ohraniti vse kvalitete prostora ter ne vplivati na ekosistem jezera in okolja.

Kot navaja Marušič (2001) se pojavljajo želje po postavitvi objektov na najbolj vidne in izpostavljene dele na

3. 3.6 UMEŠČANJE OBJEKTOV V ZAVAROVANA OBMOČJA

4.2 HOSTEL POD VOGLOM

4.2.1 Stavbna oznaka 4.2.2 Hostel pod voglom danes 4.2.3 Izpis iz registra nepremične kulturne dediščine 4.2.4 Pravni režimi varstva kulturne dediščine pri prenovah 4.3 OVREDNOTENJE OBRAVNAVANEGA OBMOČJA

4.4 SHEME - OVREDNOTENJE PROSTORA

4.4.1 Shema polno - prazno 4.4.2 Shema programa 4.4.3 Shema dominant 4.4.4 Shema naravnih danosti 4.4.5 Zaznavna shema 4.4.6 Sinteza 4.4.7 Analiza pogledov iz območja obdelave 4.5 OMEJITVE PROSTORA

4.5.1 opredelitev projekta glede na določila zakona 4.5.2 sprememba rabe 4.5.2.1 raba v območju posega 4.5.2.2 sprememba rabe v območju posega 4.6 ANALIZA POGLEDOV IZ OBMOČJA OBDELAVE

4.1 PREDSTAVITEV OBMOČJA OBRAVNAVE

4. 4.0 PREDSTAVITEV OŽJEGA OBMOČJA

SLIKA 86_ POGLED NA BOHINJSKO JEZERO

(Vir: http://www.biathlon-pokljuka.com/BIATHLON_POKLJUKA_SI,,o_pokljuki,predstavitev.htm)

Ukanca, vzodno od cerkve s. Duha, ter le 3 kilometre stan od žičnice na Vogel. Od tukaj izvira tudi ime hostel pod Voglom. Od Ribičevega Lazu je oddaljen le 2 kilometra, pomembnega zaradi turističnega informacijskega centra, kjer se odvijajo razne prireditve. Dostop do območja je mogoč preko ceste, ki poteka ob jezeru. Na jugozahodni strani se pobočje počasi dviga do velike odprte jase, na južni ter vzhodni strani območja pa lokacijo obdaja gozd. Skozi območje si je utrl pot hudournik, ki ob večjih nalivih zapolni strugo ter deli lokacijo na dva dela. Pobočje se od jezera sprva počasi dviga, nato pa se naglo dvigne. Zaradi edinstvene morfologije je tako obravnavano območje na zelo izpostavljenem delu Bohinjskega jezera.

OŽJE OBMOČJE OBRAVNAVE

Obravnavano območje leži na eni izmed najlepših lokacij, nad južno obalo Bohinjskega jezera in pri cesti do

4. 4.1 PREDSTAVITEV OBMOČJA OBRAVNAVE

SLIKA 87_ HOSTEL POD VOGLOM

(Vir: Anja Jakša, 2014 Idejna zasnova revitalizacije kompleksa hotela Pod Voglom v Bohinju, Diplomsko delo, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 41)

SLIKA 88_ HOSTEL POD VOGLOM

(Vir: Anja Jakša, 2014 Idejna zasnova revitalizacije kompleksa hotela Pod Voglom v Bohinju, Diplomsko delo, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 41)

SLIKA 89_ HOSTEL POD VOGLOM

(Vir: Anja Jakša, 2014 Idejna zasnova revitalizacije kompleksa hotela Pod Voglom v Bohinju, Diplomsko delo, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 41)

SLIKA 90_ HOSTEL POD VOGLOM

(Vir: Anja Jakša, 2014 Idejna zasnova revitalizacije kompleksa hotela Pod Voglom v Bohinju, Diplomsko delo, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 41)

menjavi številnih upravnikov, predvsem pa menjavi različnih profilov gostov vseh starosti. Čas izgradnje hotela ni povsem jasen, in je v različnih virih naveden drugače. Po opisu enote kulturne dediščine v registru nepremične kulturne dediščine, naj bi bil zgrajen okoli leta 1896 kot Hospic Sveti Duh v bližini istomenske cerkve. Najprej je bil znan kot penzion za odrasle in starejše, kasneje, leta 1930 pa so ga prenovili in je postal Hotel Sveti Duh. Takrat je bilo Bohinjsko jezero ena izmed najprestižnejših lokacij za oddih premožnješih gostov. Po drugi svetovni vojni je hotel postajal vse bolj priljubljen tudi v zimski sezoni, zato so ga leta 1970 preoblikovali in prenovili, zraven pa so dogradili še depandanso. Preimenovan je bil v “Hotel pod Voglom”. Sledila so leta polno zasedenih sezon in postopno se je glavna turistična sezona prenesla v poletje. Med tem časom je hotel zamenjal veliko upravnikov in počasi je hotel začel propadati. Leta 2007 je hotel najela športna agencija in v njem uredila program mladinskega hotela z dodatno ponudbo športnih aktivnosti. Zdaj je Hostel pod Voglom namenila gostom vseh starosti in upočasnila njegovo propadanje. (Vir: Jakša Anja, 2014 Idejna zasnova revitalizacije kompleksa hotela Pod Voglom v Bohinju, Diplomsko delo, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 41)

4.2.1 STAVBNA OZNAKA

Glavna stavba hostla pod Voglom je bila zgrajena v zadnji četrtini 19. stoletja skladno z okoljem v tradicionalnem alpskem slogu. Objekt je pravokotne oblike, pritličje je zidano, nadstropji pa sta leseni. Notranjost hotela je opremljena v lesu, zunanjo podobo je krasilo cvetno okrasje, v slogu tipičnih bohinjskih hiš. V drugi polovici 20. stoletja so objekt preoblikovali in mu dodali prizidek na severni strani z restavracijo za goste, ki je ponujal pogled na jezero. Kot že omenjeno so leta 1970 zgradili depandanso, katere arhitektura ni skladna z okoljem in je višinska dominanta v okolici. V sklopu hotela je skladišče za shranjevanje športne opreme. 4.2.2 HOSTEL POD VOGLOM DANES

Danes je objekt v razmeroma slabem stanju. Pomanjkanje vzdrževanja in dotrajanost materialov ga je privedla do kritične točke eksistence. Tega se zaveda tudi občina, zato ga je vključila v izvedbeni program za razvoj turizma v Bohinju. V razvojnem aktu občina predlaga dvig kakovosti objekta ter usmerjenost nastanitvenih kapacitet v sonaranvni turizem, kulturo, skrb za zdravje itd. (Program razvoja turizma v Bohinju 2006). SLIKA 91_ HOSTEL POD VOGLOM

(Vir: Anja Jakša, 2014 Idejna zasnova revitalizacije kompleksa hotela Pod Voglom v Bohinju, Diplomsko delo, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 41)

Eden najstarejših bohinjskih hotelov, Hotel pod Voglom, je bil zkozi svojo zgodovino priča mnogim prenovam,

4. 4.2 HOSTEL POD VOGLOM

SLIKA 92_ POGLED NA CERKEV SV. DUHA

(Vir: osebni arhiv)

je imenovan kot: Ribičev Laz - hotel pod Voglom, tipa profana stavbna dediščina, pod evidenčno številko 17838. Spada pod območno enoto ZVKD Kranj. (http://www.zvkds.si/sl/zvkds/) 4.2.4 PRAVNI REŽIMI VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE PRI PRENOVAH

Ob posegu v območje kulturne dediščine hostla pod Voglom je treba upoštevati splošne varstvene usmeritve. Pomemben vidik je spodbujanje k trajnostni uporabi kulturne dediščine, posegati v dediščino z upoštevanjem in trajnim ohranjanjem njenih varovanih kvalitet, in tudi ohranjati družbeni pomen dediščine. Vanjo je dovoljeno posegati izključno zaradi njene ohranitve, ob spoštovanju njene posebnosti in družbenega pomena. V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrežvalnimi, sanacijskimi, raziskovalnimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem ter določili konservatorskega programa za spomenik. (Vir: Ekar Miloš, 2008, Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje dediščine Občine Bohinj, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije)

V vplivnem območju dediščine, ki je širša okolica nepremične kulturne dediščine, velja pravni režim varstva, v katerem se ohranjajo prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Dovoljeni so ureditev, ki spodbuja razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine, ter posegi, prilagojeni njenemu celostnemu ohranjanju. Varovanje enot kulturne dediščine v vplivniih območjih smiselno dopolnjujejo tudi varstvene usmeritve za kulturno krajino, ki varujejo krajinsko zgradbo (naravne in kulturne prvine), procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo krajinskih prvin ter način povezave s stavbno in naselbinsko dediščino. (Vir: Ekar Miloš, 2008, Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje dediščine Občine Bohinj, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije)

Hotel pod Voglom spada pod varovano arhitekturo s konca 19. stoletja. V registru nepremične kulturne dediščine

4. 4.2.3 IZPIS IZ REGISTRA NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE

(Vir: osebni arhiv)

SLIKA 94_ ADRENALINSKI

PARK

(Vir: osebni arhiv)

SLIKA 96_ SHRAMBA (Vir: osebni arhiv)

OBMOČJA

SLIKA 101_TLORIS

SV. DUH

(Vir: https://www.google.com/maps/preview)

SLIKA 97_ DEPANDANSA (Vir: osebni arhiv)

SLIKA 93_CERKEV

SLIKA 98_ STARA (Vir: osebni arhiv)

BOHINJSKA KMETIJA

6 SLIKA 99_ HOSTEL

(Vir: osebni arhiv)

POD VOGLOM

7 SLIKA 100_ PRIZIDEK

HOSTLA POD VOGLOM

(Vir: osebni arhiv)

4.3 OVREDNOTENJE OBRAVNAVANEGA OBMOČJA

50m

10 m

50m

10 m

50m

???IZOBRAŽEVANJE???

10 m

50m

JEZERO

VOLUMENSKA DOMINANTA HISTORIČNA DOMINANTA

HOSTEL POD VOGLOM

HOSTEL POD VOGLOM CERKEV

TRADICIONALNA BOHINJSKA KMETIJA CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOST

SHEMA 31_ POLNO PRAZNO

(Vir: http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=bohinj)

SHEMA 32_ PROGRAMA

ŠPORT

ŠPORT PRENOČIŠČA

ŠOLA V NARAVI SHEMA 33_ OBSTOJEČE PONUDBE

HOSTEL POD VOGLOMdepandansa TRADICIONALNA BOHINJSKA KMETIJA CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOST

SHEMA 34_ DOMINANT

JASA

NIK

HOSTEL POD VOGLOMdepandansa

JASA

OUR

CERKEV

HUD

100 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

10 m

SHEMA 35_ NARAVNIH DANOSTI

(Vir: http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=bohinj)

Iz anlaize je razvidno, da je območje poseljeno zelo redko; vsi objekti gravitirajo k cesti in jezeru. 4.4.2 SHEMA PROGRAMA

Program je glede na redko pozidavo zelo raznolik. Na območju je cerkev Sv. Duha iz konca 18. stoletja, hostel iz konca 19. stoletja, zraven še shramba ter depandansa. Na robu velike jase se nahaja zapuščena kmetija, ki je trenutno namenjena počitnikovanju zasebnih lastnikov. 4.4.3 SHEMA DOMINANT

Na lokaciji se nahajata dve historični dominanti, in sicer cerkev Sv. Duha ter hostel pod Voglom. Višinska dominanata je hotelu pripadajoča depandansa, ki se dviga nad vse okoliške stavbe. 4.4.4 SHEMA NARAVNIH DANOSTI

Prevladujoče je Bohinjsko jezero in gosto poraščena pobočja okoliških hribov, kjer sega rastje od vrhov pa do obale jezera. Okoli hotela oziroma okoli obravnavane lokacije so v obalnem pasu skupine dreves, ko se teren začne dvigovati skupine dreves preidejo v gozd. 4.4.5 ZAZNAVNA SHEMA

Lokacijo najbolj zaznamujejo naravne danosti, Bohinjsko jezero in njegova okolica, ki je po večini gozdnata. 10 m

50m

10 m

Ožjo lokacijo objema zelenje iz vseh strani. Na jugu in vzhodu meji na rob gozda, na severu in zahodu pa so

50m

samo zelene bariere iz parih dreves. Še posebej iz velike jase se odpirajo pogledi na okoliške gore. Iz območja obravnave se na zahodni strani preko ježe odpirajo pogledi proti veliki jasi ter na jezero. Pogramsko vozlišče je največji hostel pod Voglom, Center šolskih in obšolskih dejavnosti ter cerkev Sv. Duha.

HAJALNA POT

HUDOURNIK

T EK BJ IO N RV IS

AN ND PA DE

PREKINJENA SPRE

Negativna stran območja je, da cesta ločuje lokacijo od jezera, kar preprečuje neoviran prehod do jezera.

4.4.6 SINTEZA

Pomembno je ohraniti kvaliteto prostora, kot je močna povezava z zelenjem, odpiranje pogledov na jezero ter na kulturno dediščino. Območje ima zelo velik potencial, ki trenutno ni izkoriščen. Potrebni so mali posegi od ureditve zunanje podobe, premostitve struge hudournika pa do nove organizirane sprehajalne - kolesarske poti. Z njo je smiselno povezati hostel pod Voglom, cerkev in kmetijo. S tem se doživljanje prostora obiskovalca precej izboljša.

SHEMA 36_

ZAZNAVNA SHEMA

SHEMA 37_ PROBLEMATIKE PROSTORA

Problematična in ureditve potrebna sta tudi dostop do območja ter parkiranje. Uvoz in izvoz sta na sredini ovinka, kar je nevarno zaradi nepreglednosti.

4.4.1 SHEMA POLNO PRAZNO

101

4. 4.4 SHEME_ OVREDNOTENJE PROSTORA

102 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

ČLENI IZ ZAKONA: Uradni list RS, št. 52/2010 z dne 30. 6. 2010 Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1), Stran 7697. U K A Z o razglasitvi Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1) (Vir: http://www.uradni-list.si/1/content?id=98680)

6. člen

13. člen

(varstvena območja)

(splošni varstveni režim v narodnem parku)

(1) Narodni park je razdeljen na tri varstvena območja: prvo, drugo in tretje varstveno območje.

(1) Na območju narodnega parka je prepovedano:

(2) Prvo varstveno območje je osrednje območje in je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanja naravnih vrednot, prvobitnih naravnih območij divjine, rastlinskih in živalskih

1. izvajati posege in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere na območju narodnega parka in posledično negativno vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih

vrst, njihovih osebkov in habitatov, naravnega razvoja ekosistemov in naravnih procesov brez človekovih negovalnih, vzdrževalnih in drugih posegov. Dopuščena je tudi tradicionalna paša

habitatov ter habitatnih tipov, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti;

na urejenih pašnih planinah v visokogorju in ohranjanje s tem povezane kulturne dediščine.

2. izvajati posege in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto,

(3) Drugo varstveno območje je osrednje območje z dopuščeno tradicionalno rabo naravnih virov zaradi izvajanja dejavnosti sonaravnega kmetijstva in gozdarstva ter trajnostnega

oziroma v obsegu ali na način, ki znatno spremeni druge lastnosti naravne vrednote;

gospodarjenja z divjadjo in ribami. Namenjeno je ohranitvi obstoječega stanja narave in kulturne dediščine vsaj v trenutni kakovosti ter preprečitvi vnosa novih obremenjujočih dejavnosti

3. izvajati posege in dejavnosti, ki bi lahko spremenili za narodni park značilne krajinske gradnike ter značilne krajinske ali poselitvene vzorce;

ter postopnemu doseganju namenov prvega varstvenega območja ob upoštevanju razvoja dopuščenih dejavnosti.

4. odvzemati iz narave živali prostoživečih vrst, ki niso opredeljene kot divjad ali ribe po predpisih, ki urejajo divjad in ribištvo, razen za znanstvenoraziskovalne namene in s soglasjem

(4) Tretje varstveno območje je namenjeno ohranjanju in varovanju biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in kulturne dediščine ter izrazitih ekoloških, estetskih in kulturnih kakovosti krajine,

upravljavca narodnega parka;

ohranjanju poselitve ter spodbujanju trajnostnega razvoja, usklajenega s cilji narodnega parka.

5. naseljevati ali gojiti rastline ali živali tujerodnih prostoživečih vrst;

(5) Upravljanje narodnega parka se mora izvajati skladno s cilji in z namenom narodnega parka ter nameni varstvenih območij.

6. v komercialne namene odvzemati iz narave rastline prostoživečih vrst, vključno z glivami, razen drevja, brez soglasja upravljavca narodnega parka; 7. loviti divjad s pogonom;

10. člen

8. postavljati obore, ribogojnice in urejati komercialne ribnike;

(razvojne usmeritve)

9. delati z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem sistemu, jih sproščati v okolje in uporabljati;

(1) Z razvojnimi usmeritvami se v narodnem parku zagotavlja doseganje ciljev varstva okolja in spodbuja trajnostni razvoj, prilagojen ciljem narodnega parka, ki se uresničujejo zlasti:

10. odvzemati iz narave minerale ali fosile, razen za znanstvenoraziskovalne ali izobraževalne namene in s soglasjem upravljavca narodnega parka;

1. z ekološkim kmetovanjem, razvojem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, s pridelovanjem avtohtonih vrst kulturnih rastlin in z gojenjem avtohtonih pasem domačih živali, izboljšanjem

11. izravnavati grbinaste travnike;

predelave kmetijskih pridelkov in gozdarskih proizvodov;

12. uporabljati fitofarmacevtska sredstva zunaj obdelovalnih kmetijskih zemljišč;

2. z zagotovitvijo ustrezne komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture v narodnem parku in v parkovnih lokalnih skupnostih;

13. z dodajanjem kemikalij ali mikroorganizmov umetno zasneževati ali utrjevati smučišča in tekaške proge;

3. s spodbujanjem aktivnosti, ki dodatno prispevajo h krepitvi ekoloških in socialnih funkcij gozda v narodnem parku;

14. postavljati in uporabljati vire svetlobe za usmerjeno osvetljevanje naravnega okolja;

4. s spodbujanjem dejavnosti domače in umetne obrti ter načina gradenj, povezanega s stavbnim izročilom v narodnem parku;

15. ograjevati zemljišča v naravnem okolju, razen kadar je ograditev namenjena preprečitvi škode ali zadrževanju pašne živine na kmetijskih zemljiščih, če to bistveno ne otežuje migracije

5. s spodbujanjem do narodnega parka prijaznega turizma, tj. ekoturizma;

živali prostoživečih vrst;

6. s spodbujanjem proizvodov z označbo porekla ali geografsko označbo ali z razvojem blagovne znamke narodnega parka;

16. postavljati znake in druge objekte ali naprave za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje v naravnem okolju, razen znakov za označevanje planinskih in drugih poti s soglasjem

7. s podporo nadstandardnemu razvoju družbenih dejavnosti v narodnem parku in v parkovnih lokalnih skupnostih, predvsem šolstva, zdravstva in socialnega varstva;

upravljavca narodnega parka;

8. s podporo nadstandardnemu izvajanju državnih in lokalnih javnih služb v narodnem parku in v parkovnih lokalnih skupnostih;

17. graditi in postavljati objekte ali naprave na gorske vrhove, grebene, sedla, skalne osamelce, v naravna okna in na druga izpostavljena mesta;

9. z ohranjanjem in odpiranjem delovnih mest ter s spodbujanjem javno-zasebnega partnerstva;

18. graditi pomožne kmetijske objekte, hleve in pastirske koče v naravnem okolju, razen za opravljanje kmetijskih dejavnosti v narodnem parku, na podlagi pozitivnega mnenja kmetijsko-

10. s spodbujanjem uporabe najboljših razpoložljivih tehnik;

svetovalne službe o potrebnosti kmetijskega objekta, hleva ali pastirske koče za potrebe opravljanja kmetijske dejavnosti v narodnem parku;

11. s spodbujanjem aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju narave;

19. graditi nove ali povečevati počitniške enote ali spreminjati namembnost obstoječih objektov v počitniške enote;

12. s spodbujanjem aktivnosti, ki prispevajo k celostnemu ohranjanju kulturne dediščine;

20. graditi nove planinske in lovske koče zunaj naselij in območij razpršene poselitve;

13. s spodbujanjem aktivnosti, ki prispevajo k vzdrževanju in ohranjanju za narodni park značilne krajine;

21. graditi nova hotelska in apartmajska naselja;

14. s spodbujanjem trajnostne mobilnosti in trajnostne rabe energije;

22. graditi nove objekte za kratkotrajno nastanitev zunaj naselij, v naseljih pa le do 80 ležišč;

15. s spodbujanjem aktivnosti, ki prispevajo k ublažitvi posledic podnebnih sprememb;

23. graditi nove gostinske stavbe zunaj naselij in območij razpršene poselitve;

16. z razvojem parkovne infrastrukture in podporo projektom za predstavljanje in interpretacijo narodnega parka, ozaveščanju in izobraževanju javnosti in prebivalcev narodnega parka;

24. graditi nove stanovanjske objekte zunaj naselij, razen gradnje stanovanjskih objektov ali objektov s stanovanjsko-turistično rabo (do 60 turističnih ležišč), ki pomenijo funkcionalno

17. s spodbujanjem obrtnih, kulturnih in okoljsko primernih gospodarskih dejavnosti ter socialnih storitev, ki prispevajo k ohranjanju poseljenosti in preskrbi prebivalcev narodnega parka.

zaokrožitev obstoječe razpršene poselitve in ohranjajo avtohtoni poselitveni vzorec in značilno krajino;

(2) Razvojne usmeritve iz 2., 7., 8., 16. in 17. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za tiste dele parkovnih lokalnih skupnosti, ki so zunaj narodnega parka.

25. graditi nove objekte, ki so posebnega pomena za obrambo, razen na območjih za potrebe obrambe;

(3) Razvojne usmeritve iz prvega odstavka tega člena se obvezno upoštevajo v razvojnih dokumentih parkovnih lokalnih skupnosti in države, kjer se predvidijo tudi potrebna sredstva.

26. graditi odlagališča odpadkov in odlagati odpadke v naravno okolje;

(4) Razvojne usmeritve iz prvega odstavka tega člena se lahko podrobneje opredelijo in umestijo v narodni park z načrtom upravljanja.

27. graditi objekte za hranjenje nevarnih snovi, razen enostavnih objektov za lastne potrebe v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

(5) Razvojne usmeritve iz prvega odstavka tega člena, ki se neposredno nanašajo na upravljanje narodnega parka, so določene v načrtu upravljanja. Za načrtovanje in izvajanje teh

28. graditi površinske vodne zbiralnike, razen zbiralnikov za napajanje živine;

razvojnih usmeritev je odgovoren upravljavec narodnega parka.

29. širiti obstoječa smučišča ali graditi nova;

(6) Upravljavec narodnega parka, subjekti spodbujanja razvoja na regionalni ravni po predpisih, ki urejajo skladen regionalni razvoj, in Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj

30. graditi objekte na obstoječih smučiščih, razen smučarskih prog, žičniških naprav in stavb žičniških naprav ter izvajanja vzdrževalnih del;

in razvoj podeželja pri pripravi regionalnih razvojnih programov in območnih razvojnih programov skrbijo za vključevanje razvojnih usmeritev v te programe, za njihovo usklajenost s tem

31. graditi nove objekte ali postavljati naprave za proizvodnjo energije zunaj naselij, razen iz obnovljivih virov za samooskrbne potrebe, kjer ni možnosti priključitve na javno energetsko

zakonom in načrtom upravljanja ter za njihovo izvajanje.

omrežje;

4.5.1 OPREDELITEV PROJEKTA GLEDE NA DOLOČILA ZAKONA

nesrečah; 33. graditi nove nadzemeljske prenosne energetske, telekomunikacijske in komunalne vode, razen na območjih, kjer bi vkop lahko negativno vplival na ugodno stanje živalskih ali rastlinskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov oziroma naravnih vrednot, in za potrebe radionavigacijskih objektov ter naprav za mednarodni zračni promet;

Kot je predpisano v 6. Členu omenjenega zakona, spada v diplomski nalogi obravnavano območje v režim

34. izvajati ukrepe ali gradnje, ki bi spreminjali vodni režim, obliko struge ali kakor koli vplivali na naravne razmere vodnih in priobalnih zemljišč, razen za potrebe oskrbe s pitno vodo ali

tretjega varstvenega območja TNP-ja.

zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda; 35. odvzemati mivko, pesek in prod iz strug vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišč, razen za potrebe v narodnem parku s soglasjem upravljavca narodnega parka;

V 6. Členu je opredeljeno kakšen je varovalni režim v posamičnih območjih. Med drugim je opredeljeno, da se v

36. odpirati nova območja za izkoriščanje mineralnih surovin;

tem varstvenem režimu ohranja tako naravne vrednote kot tudi kulturno dediščino, pod katero spadajo tudi stavbe.

37. odvzemati grušč z melišč;

Prav tako se ohranja poselitev.

38. uporabljati čolne z motorji z notranjim izgorevanjem, razen za reševanje; 39. uporabljati motorne sani in druga vozila na motorni pogon za vožnjo po snegu in ledu, razen za oskrbo planinskih koč in smučišč ter za urejanje smučarskih tekaških prog s soglasjem

Prav posebej je specificirano spodbujanje trajsnostnega razvoja.

upravljavca narodnega parka in za reševanje; 40. leteti z zrakoplovi pod 1000 čevlji (304,8 metri) nad najvišjo trenutno točko oziroma oviro med letenjem, razen za potrebe vzdrževanja in oskrbovanja objektov pod pogoji, določenimi v načrtu upravljanja, zaradi zagotavljanja obrambe države, zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, izvajanja policijskih nalog, znanstvenoraziskovalne dejavnosti in meteorološke službe ter s soglasjem upravljavca narodnega parka izvajati geodetsko, filmsko, video in dokumentarno snemanje narodnega parka;

Projekt iz diplomske naloge se cilno ukvarja prav s pojmom trajnosti in sonaravnosti. Zasnovan je kot pilotni projekt, ki naj bi tako znotraj TNP-ja kot tudi širše spodbujal v pojmu trajnosti opredeljene sisteme ravnanja z okolico.

41. vzletati in pristajati z jadralnimi padali, zmaji ali z baloni, razen na za to določenih mestih, kjer ta dejavnost ne ogroža ciljev narodnega parka, s soglasjem upravljavca narodnega parka; 42. parkirati motorna vozila, počitniške prikolice ali motorna vozila, ki se uporabljajo za prebivanje, zunaj za to določenih mest; 43. voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z motornimi vozili in s kolesi v naravnem okolju, razen za službene vožnje javne gozdarske, naravovarstvene, zdravstvene, reševalne in

Glede na trenutno stanje lokacije, ki je deloma pozidana s neprimernimi objekti ali objekti, ki so neprimerno vzdrževani in programsko definirani, deloma pa kot okolica degradirana, zaradi neprimernih posegov v samo

veterinarske službe, pri inšpekcijskem nadzoru, delu preiskovalnih sodnikov in državnih tožilcev, obrambe, zaščite in reševanja, policije, gorskih in jamskih reševalcev ter gasilcev, za vožnje

morfologijo terena in druge naravne danosti, je nujno, da se v problem intervenira.

pri opravljanju lovskočuvajske in ribiškočuvajske ter kmetijsko-svetovalne službe, gospodarjenja z gozdovi in divjadjo, opravljanja kmetijskih, geodetskih, geoloških del in urejanja voda;

Trenuten program, ki poteka na lokaciji ni sam po sebi v skladu z načeli upravljanja TNPja, še zdaleč pa ne

44. voziti z motornimi vozili na državnih, občinskih, gozdnih in kmetijskih cestah ter javnih poteh za namene organiziranih športnih, testnih, kros in podobnih voženj ter v reklamne, tekmovalne in podobne namene; 45. kuriti ogenj zunaj za to urejenih mest, razen za namene kmetijske dejavnosti in varstva gozdov;

zadošča predpisom, ki veljajo v tretjem varstvenem režimu. Gostinska dejavnost, prenočišča, adrenalinski park in divje parkiranje v takšni obliki v to območje ne spadajo.

46. šotoriti ali taboriti zunaj za to določenih mest, razen na mestih, kjer ta dejavnost ne ogroža ciljev narodnega parka in s soglasjem upravljavca narodnega parka; 47. puščati pse s povodca zunaj naselij, razen pri izvajanju lova in paše ter pri izvajanju nalog policije, vojske in gorske reševalne službe; 48. izvajati turistične, športne ali rekreacijske dejavnosti, razen ribolova po predpisih, ki urejajo sladkovodno ribištvo, na vodotokih in stoječih vodah, razen na za to določenih mestih, kjer

10. člen

ta dejavnost ne ogroža ciljev narodnega parka in s soglasjem upravljavca narodnega parka;

(razvojne usmeritve)

49. jezditi konje zunaj za to določenih poti;

Ker je vspostavitev neke izvorne situacije nesmiselna in nerealna je v diplomski nalogi predstavljen način, kako

50. snemati filme, videospote in druge videoprodukte za javno predvajanje, katerih vsebina je v nasprotju z nameni in s cilji narodnega parka, kar se preverja s soglasjem upravljavca narodnega parka;

situacijo sanirati v skladu z načeli trajnosti.

51. izvajati vojaške vaje in usposabljanja zunaj območij za potrebe obrambe, razen usposabljanja v gorništvu ter za zaščito in reševanje oziroma v primeru poslabšanja varnostnih razmer

Projekt v nalogi ohranja kvalitetne zidane programe in predvideva odstranitev nekvalitetnih. Prav tako so

ter vojne nevarnosti;

ohranjeni objekti prenovljeni programsko. Na območju, ki je trenutno degradirano z raznimi grobimi posegi in na

52. uporabljati pirotehnična sredstva v naravnem okolju, razen za potrebe obrambe, zaščite in reševanja, ter eksplozivna sredstva, razen za dovoljene namene. (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko izda dovoljenje za odstranitev objekta. (3) Varstveni režimi iz prvega odstavka tega člena se podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo v načrtu upravljanja.

območju kjer je agresivno postavljen adrenalinski park (le je relociran na območje nižjega varovalnega režima) je predvidena umestitev novih objektov raziskovalnega inštituta. Program raziskovalnega inštituta in drugi spremljevalni programi so v skladu s smernicami, ki so zapisane v razvojnih smernicah v 10. členu Zakona o TNP (podtočka 5. – turističen del predvidenega programa, podtočke 7., 8., 9., 10., 13., 15. – raziskovalni del programa). Osnovni cilj raziskovalnega inštituta je raziskovanje trajnostnih tehnologij, ohranjanje naravne dediščine in biotske diverzitete z vidika sistemov v parku kot tudi globalno, saj so

32. graditi oziroma urejati nova vzletno-pristajalna mesta za zrakoplove, razen ureditve izven letaliških pristajališč za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih

103

4. 4.5 OMEJITVE PROSTORA

(Vir: http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=bohinj)

OBMOČJA DRUGIH KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

OBMOČJE ZA TURIZEM

OBMOČJA DRUGIH KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

VODNO ZEMLJIŠČE

OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI

OBMOČJA STANOVANJ, POSAMIČNA POSELITEV

OBMOČJE ZA TURIZEM

OBMOČJA DRUGIH KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

104 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

SHEMA 38_ OBSTOJEČA RABA PROSTORA

SHEMA 39_ PREDLOG NOVE RABE PROSTORA

delovna mesta za najvišje izobražene domače in mednarodno priznane strokovnjake. 13. člen (splošni varstveni režim v narodnem parku)

Projekt je v skladu s predvidenimi »splošnimi varstvenimi režimi« iz 13. členu zakona. Tudi turistična dejavnost, ki bo potekala na tem območju predstavlja dejansko redukcijo glede na obstoječe prenočitvene in gostinske kapacitete. V projektu ni predvidene širitve gostinske dejavnosti in prenočitvenih kapacitet (podčleni. 21., 22., 23.). Gostinska dejavnost se vključi v objekt, ki je zgrajen kot nadomestna gradnja. Gostinski dejavnosti se zmanjšajo kapacitete glede na trenutno ponudbo, saj je dejavnost namenjena predvsem zaposlenim inštituta in občasnim turistom, ki so ravno tako povezani z dejavnostjo znotraj raziskovalno-izobraževalnega centra. Zasnova novih objektov raziskovalnega inštituta je v skladu z varstvenim režimom, tako z vidika pozicioniranja v prostor, kot tudi z vidika oskrbovanja objektov, saj se energija pridobiva iz obnovljivih virov in le za potrebe samozadostnosti. 4.5.2 SPREMEMBA RABE 4.5.2.1 RABA V OBMOČJU POSEGA

Trenutna raba v območju posega predvideva preplet kmetijskih površin, goznih površin, površin namenjenih turistični dejavnosti, infrastruktura - ceste (parc.št.: 1294, 1257/6), območje razpršene gradnje (varovana kmetija parc. št.: 1233 S) vse k.o. 2199 - Savica. 4.5.2.2 SPREMEMBA RABE V OBMOČJU POSEGA

Zasnova projekta predvideva spremembo rabe zemljišča parcialno na parc. št.: 1224/3, 1224/2, 1222, 1224/7, 1218/8, 1218/1, 1218/7, 1218/5, 1218/3 in 1224/4 vse k.o. 2199 - Savica, meja novega območja se določi po robu objekta y rayparcelacijo in dodelitvijo novih parcelnih številk. Pred spremembo so navedene površine namenjene kmetijstvu, turizmu ali pa so bile opredeljene kot gozdnate površine. Po spremembi so vse novo razmejene parc. št.: 1224/3, 1224/2 in 1218/8, sedaj opredeljene kot infrastrukturna raba - cestišče, vse ostale površine pa so spremenjene v mesano namensko rabo centralnih dejavnosti in turisticne dejavnosti.

z vidika varovanja raziskovalnega dela in tudi prenašanja znanja – izobraževanja. S tem se zagotavljajo nova

105

4. tehnologije prenosljive. Raziskovalni inštitut nedvomno zagotavlja nadstandardne razvojne družbene aktivnosti

C D

A E

106 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

SLIKA 102_TLORIS

(Vir: https://www.google.com/maps/preview)

OBMOČJA

SLIKA 104_ POGLED NA JASO (Vir: osebni arhiv)

SLIKA 105_ POGLED ZAHODNI DEL JEZERA (Vir: osebni arhiv)

SLIKA 106_ POGLED NA SEVERNI DEL JEZERA (Vir: osebni arhiv)

SLIKA 107_ POGLED NA JUŽNI DEL JEZERA (Vir: osebni arhiv)

SLIKA 103_ POGLED NA CERKEV SV. DUH(Vir: osebni arhiv)

107

4. 4.6 ANALIZA POGLEDOV IZ OBMOČJA OBDELAVE

108 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

5.2 Koncept oblikovne zasnove 5.3 Programska zasnova 5.4 Funkcionalna zasnova 5.5 Zasnova ambientov 5.6 Zasnova laboratorija 5.7 Referenca notranje zasnove laboratorija (in izobraževalnega centra) 5.8 Koncept prenove hotela pod Voglom 5.9 Referenčni primer arhitekturne prenove z dodatkom novega 5.10 Materiali 5.11 Zasnova fasadnega ovoja 5.12 Zasnova zelene strehe 5.13 Referenca zelene strehe (fasadnega ovoja in notranje zasnove) 5.14 Zasnova širše ureditve 5.15 Zasnova ožje zunanje ureditve 5.15.1 Prometna ureditev 5.15.2 Sprehajalne poti 5.15.3 Zelene površine 5.16 Tehnično poročilo 5.16.1 Zasnova požarne varnosti 5.16.2 Dostopnost za gibalno ovirane 5.17 Zasnova konstrukcije

5.1 Koncept umestitve v prostor

109

5. 5.0 PROJEKTNA REŠITEV DIPLOMSKE NALOGE

110 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

SHEMA 40_

OVREDNOTENJE OBMOČJA

Izbrano območje zavzema večjo travnato površino na manjši

SHEMA 41_

KAM Z NOVO ARHITEKTURO?

Za zazidavo je veliko bolj primerno območje manjše “jase” v neposredni

SHEMA 42_

RUŠITVE

Ob pregledu lokacije je opaziti kar nekaj objektov, ki kazijo podobo prostora

vzpetini in je vidna iz okoliških vrhov. Na obrobju travnika stoji cerkev

bližini, ki pa je za razliko od velike jase, v celoti pozidana in je skozi čas

in bi jih bilo potrebno porušiti. Nekateri so še vedno v dobrem stanju, a ni

in stara tradicionalna bohinjska kmetija. Po analizah je omenjeno

izgubila svoje naravne kvalitete.

nujno da se jih ohranja, kajti niso del kulturne dediščine in niso spomeniško

območje izredno visoke prostorske kakovosti in se ga v celoti pušča

S ponovno vzpostavitev naravnega ravnovesja na mali jasi so vsi objekti

zaščiteni. Lokacija je arhitekturno precej razdrobljena, pojavljajo se različni stili

poraščenega in nepozidanega.

pomaknjeni v gozd.

gradnje, ki so umeščeni na nepremišljeno pozicijo. Še posebno depandansa predstavlja tujek in negativno dominanto v prostoru.

zraven Bohinjskega jetera, v zaščitenem Triglavskem narodnem parku. Izbrano območje zavzema večjo travnato površino na manjši vzpetini in je vidna iz okoliških vrhov. Na obrobju travnika stoji cerkev in stara tradicionalna bohinjska kmetija. Po analizah je omenjeno območje izredno visoke prostorske kakovosti in se ga v celoti pušča poraščenega in nepozidanega. Za zazidavo je veliko bolj primerno območje manjše jase v neposredni bližini, ki pa je za razliko od velike jase, v celoti pozidana in je skozi čas izgubila svoje naravne kvalitete. Anliza je pokazala, da je v določeni meri že deagradirana in je potrebna določenih posegov. Največji problem je nekvalitetna in neprimerna obstoječa zazidava, vprašljive zelene površine, ki služijo parkiranju ter neurejen notranji promet. Na omenjenem območju se nahaja Hostel Vogel in pripadajoča depandansa, ki je bila zgrajena v 80. letih, višinka dominanta v prostoru, brez arhitekturnih kvalitet. Bivši Hotel sv. Duh, današji hostel Vogel je pod spomeniško zaščito, in je prav tako potreben določenih sprememb, še posebno potrebno je odstraniti dva prizidka, enega na jugu in drugega na severu. Okoli njega se nahajajo manjše zgradbe, ki so namenjenu shranjevanju športne opreme in so brez prave vrednosti. Prav tako je potrebno sanirati okolico, odstraniti promet, urediti zelene ter gozdne površine. Naslednja odločitev pri umeščanju objektov je ta, da se objekte popolnoma umakne z jase in se jih umesti v gozd. Koncept temelji na ideji objektov, ki se zajedajo in zlivajo z okolico in morfologijo terena ter so anonimni dodatek obstoečim grajenim strukturam. Cilj je bil narediti projekt, ki bi čim manj posegal v najbolj kvaliteten prostor na obravnavanem območju. S pomikom v gozd objekti dobijo tudi potrebno zasebnost in očutek obiskovalcev, da se nahajajo v manjših intimnih ambientih. Vzporedno s konceptom umestitve v prostor tudi zasnova arhitekture stremi k čimbolj neopaznemu posegu v okolje. Za doseg tega cilja je zasnova fragmentirana, programi se porazdelijo po več manjših objektih. Prednost te zasnove je tudi poljubno dodajanje in odvzemanje določenih elementov. Z razpršitvijo programa se omogoči oblikovna zasnova objektov na dolge in ozke lamele, ki se čimbolj anonimno

SHEMA 43_

OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE V OSPREDJU

Hostel Vogel je pod spomeniško zaščito, zato se je potrebno z novo zazidavo umakniti v ozadje in ohranjati hierarhijo pomembnosti objektov. Nova zazidava naj spoštuje dediščino in se ji umika in arhitekturno nikakor ne konkurira. Pomembno je ohranjanje glavnega pogleda na območje s ceste na Hostel Vogel, zadaj pa je “skrita” nova zazidava.

vklučujejo v okolico. Skupna točka vseh objektov je sčiščena in prazna jasa, po kateri potekajo glavne komunikacije. Objekti so v prvem koraku razvrščanja postavljeni osno na jaso, nato se rotirajo za maksimalni izkoristek dnevne svetlobe. Rotacija objektov omogoča “lovljenje” točk z najlepšimi pogledi na naravno okoliško bogastvo. Hierarhija objektov je določena glede na program. Tako se objekti pomikajo izven jase, še globlje v gozd, oziroma se pomikajo proti jasi. Glavni program za obiskovalce je sredinski objekt št. 3, ki je potegnjen malo čez rob jase. Zadnji, 4. objekt je pomaknjen popolnoma v gozd, stran od javnega dogajanja, kajti program laboratorijev je v celotnem kompleksu najbolj zasebne narave.

Urbanistične analize so pokazale, da se območje obravnave nahaja na izredno kvalitetnem naravnem območju,

111

5. 5.1 KONCEPT UMESTITVE V PROSTOR

112 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

Programi v objektih so razvrščeni glede na razmerje javnega in zasebnega.

Arhitekturna zasnova je fragmenitane oblike. Omogoča

Z rotacijo objektov se doseže maksimalni izkoristek dnevne svetlobe v

Ob glavnem vhodu na obravnavano območje se najprej zvrstijo

razvoj več manjših objektov, namesto enega velikega.

objektih. Objekt je postavljen v okolje tudi glede na kvalitetne poglede

vsebine nabolj javnega značaja, se pravi hotel in restavracija z

Manjši fragmenti arhitekture se lažje anonimno skrijejo v

z lokacije na objekt ter iz objekta na okolico. Kvalitetni pogledi glede na

glavno recepcijo, sredinski objekt z izobraževalnim programom.

okolico. Omogočeno je tudi dodajanje ali odvzemanje novih

katere se objekti rotirajo so: pogled proti jezeru, pogled v gozd, in pogled

Sledi program laboratorijev, ki je v celotnem kompleksu najbolj

elementov glede na potrebe in želje.

na veliko jaso.

zasebne narave.

SHEMA 44_

RAZDELITEV NA FRAGMENTE

SHEMA 45_

ROTACIJA

SHEMA 46_

JAVNO - ZASEBNO

program za obiskovalce ter zadnji, 4. objekt je pomaknjen popolnoma v gozd, stran od javnega dogajanja, kajti program laboratorijev je v celotnem kompleksu najbolj zasebne narave.

SHEMA 47_

POMIK OBJEKTOV

KLJUČNE BESEDE

OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NJENE POMEMBNOSTI V OSPREDJU hierarhija prostora

arhitektura ima pomebno vlogo, saj ob sami krajinski sliki predstavlja najbolj izpostavljen element podeželja DUH OKOLJA - POMEMBNOST OHRANJANJA TIPIČNIH POGLEDOV - POMEMEMBNOST OHRANJANJA IN VAROVANJA IDENTITETE ZNAČILNIH BOHINJSKIH PANORAM

novi grajeni elementi naj se v prostor postavljajo čim bolj skladno z okolico ter posenemajo obstoječ način in vzorec pozidave zelen ločevalni pas med jezerom in objekti naj se ohranja strnjena gradnja v navezavi na obstoječo cestno omrežje

OHRANJATI IN STOPNJEVATI NARAVNE PRVINE ustrezno saniranje oz. inetgracija objektov v samo zasnovo oblikovanja krajine, vizualno čim bolj skladni z obstoječo podobo naselij in da bodo v svoji zunanji podobi v čim večji meri posnemali likovne arhitekturne značilnosti

OHRANJANJE ZNAČILNIH POGLEDOV OB BOHINJSKEM JEZERU

objekt 2. se je potegnjen malo čez rob jase, kajti narekuje glavni

113

obstoječem hostu Vogel se nahaja objekt z prenočišči, sredinski

Program v objektih je razdeljen glede na hierarhijo prostora. Ob

114 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

SHEMA 48_ FRAGMENTIRANA

ZASNOVA

Objekt se razdeli na več majhnih namesto enega velikega.

SHEMA 49_ DOLGE LAMELE

Z dolgimi in ozkimi objekti se doseže navidezno majhne objekte, glavni pogled na kompleks daje vtis majhnih objektov.

SHEMA 50_ RAZGIBAN RITEM OBJEKTOV IN

NJEGOVIH ČELNIH FASAD Učinek zmanjšanja frontalnega profila fasade, razbitost monotonosti ter arhitekturni nagovor objekta.

SHEMA 51_ SUHA POVEZAVA MED OBJEKTOMA

Objekta sta programsko povezana, zato se vzpostavi povezava med njima.

je potekal vzporedno. Skozi razvoj oblikovanja koncepta umestitve v prostor je bila najbolj primerna fragmentirana razdrobljena zasova arhitekture, pomaknjena v gozd. Objekti so bili razdeljeni glede na program, in njihova velikost je bila

odvisna od potreb določenega programa. Z razpršitvijo programa se omogoči oblikovna zasnova objektov na dolge in ozke lamele, kar odgovarja želji, da se objekti čimbolj anonimno vključujejo v okolico ter postavljajo v

ospredje že obstuječe grajene strukture (Hostel Vogel). OBJEKTI SE RAZDELIJO NA 5 ENOT: 1. OBJEKT A_ obstoječi Hostel Vogel 2. OBJEKT B_ objekt s prenočišči in restavracijo 3. OBJEKT C_ glavni sprejemni objekt z izobraževalnim programom - IZOBRAŽEVALNI OBJEKT 4. OBJEKT D_ vmesni člen med objektom C in E 5. OBJEKT E_ objekt z zasebnimi laboratoriji ter učnim laboratorijem za obiskovalce - RAZISKOVALNI OBJEKT Obstuječemu objektu Hostel Vogel se odstrani prizidka in se ga programsko posodobi. Drugi nov objekt se nahaja v njegovi neposredni bližini zaradi podobne programske zasnove. Ta predstavlja tampon med jasama. Glavni sprejemni objekt z izobraževalnim programom je pomaknjen čez rob jase, za nakaz glavnega vhoda. Zadnji objekt z laboratoriji je najbolj zasebne narave in je pomaknjen v gozd. Glavni sprejemni objekt z izobraževalnim programom ter objekt z laboratoriji sta programsko povezana, zato se med njima vzpostavi suha povezava. Nov element predstavlja skupno točko obeh objektov, in se ga izkoristi za umestitev programa kavarne. Novi objekti so vidni samo iz ceste oziroma iz jase. Za učinek zmanjšanja čelne fasade se sredinski objekt pomakne v kletno etažo za tri metre. Tudi v izogib vtisa monolitnosti se višine stavb razgibajo, izkoristi se gradbena jama objekta laboratorijev in se sredinski glavni objekt prestavi za tri metre pod zemljo. S premikom objekta sredinski povezujoči člen s kavarno kar naenkrat obstane v sredini glavnega tretjega objekta,

SHEMA 53_ KONZOLA

tako se v sredini prostora ustvari nov element, konzolni previs, iz katerga imajo obiskovalci kavarne pogled na

Ob spuščenem objektu sredinski povezujoči člen obleži na

celotno vstopno avlo. Premik glavne stavbe sproži dodajanje novega elementa v stavbo. RAMPE, po kateri se

se naredi rampa, ta že od daleč povabi obiskovalca v

sredini volumna stavbe, arhitekturni nagovor glavne avle

spustiš do glavnega vhoda v nov svet znanosti in znanja.

glavno avlo, ob spuščanju navzdol si obiskovalec ogleda

dobi dodano vrednost.

SHEMA 52_ RAMPA

Glavni sredinski objekt je enovišinski, spuščen do kleti, zato

razstavno inštalacijo v avli, ki je tudi razstavni prostor.

Pomemben dejavnik je bila tudi višina ostoječega Hostla Vogel, ki je visok 12.55 metra. Noben nov objekt ne presega te višine, ampak so vsi objekti namensko nižji.

Že pri konceptu umestitve v prostor so bile vključene komponente oblikovne zasnove, kati razvoj koncepta obeh

115

5. 5.2 KONCEPT OBLIKOVNE ZASNOVE

LEGENDA_ javno - zasebno

O V N J A

SHEMA SHEMA 55__ JAVNO

25m

SHEMA 56_ JAVNO ZASEBNO: PRITLIČJE

25m

LEGENDA_ programska shema

javno

avla/ komunikacije

zasebno

jedro

poljavno

učni prostori predavalnica

Z A S E B N O

25m

Z A S E B N O

116 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

SHEMA 54_ KONCEPTNE RAZPOREDITVE PROSTOROV

servisni prostori pisarne 5m

25m

SHEME (55-57)_

JAVNO ZASEBNO

25m

laboratorij pisarne za raziskovalce

SHEMA 57_ JAVNO ZASEBNO: 1. NADSTROPJE

SHEMA 58_ PROGRAMA: KLET

SHEMA 59_ PROGRAMA: PRITLIČJE

ZASEBNO: KLET

25m

SHEME (58-60)_

PROGRAMSKA SHEMA

SHEMA 60_ PROGRAMA: 1. NADSTROPJE

Kompleks se deli na pet delov: 1. OBJEKT A_ obstoječi Hostel Vogel 2. OBJEKT B_ objekt s prenočišči in restavracijo

3. OBJEKT C_ glavni sprejemni objekt z izobraževalnim programom - IZOBRAŽEVALNI OBJEKT 4. OBJEKT D_ vmesni člen med objektom C in E 5. OBJEKT E_ objekt z zasebnimi laboratoriji ter učnim laboratorijem za obiskovalce - RAZISKOVALNI OBJEKT

SHEMA 61_ OZNAČENI OBJEKTI

Programsko so dodelani vsi objekti, tlorisno pa zadnji trije; glavni sprejemni objekt z izobraževalnim programom ter objekt z zasebnimi laboratoriji ter učnim laboratorijem za obiskovalce z vmesnim delom. V objektu B se nahajajo prenočišča za učence in dijake, udeležence Šole v naravi, glavna recepcija hotela ter učilnice. V objektu A so nastanitve višjega razreda za raziskovalce in delavce v laboratoriju ter sobe za JAVNO

udeležence simpozijev.

POLJAVNO Objekt C je glavna sprejemnica izobraževalno raziskovalnega kompleksa. V njem se nahaja sprejemna avla, v ZASEBNO

kateri se odvijajo razstave, prosti prostori namenjeni skupnemu delu obiskovalcem (učencem, dijakov ter ostalim obiskovalcev) ter velika predavalnica.

SHEMA 62_ JAVNO ZASEBNO

Zadji objekt E je po večini namenjen raziskovanju. Objekt ima šest laboratorijev v katerih lahko dela 4-6 raziskovalcev. V pritličju so trije laboratoriji ter v 1. nadstropju prav tako trije. Vsak laboratorij ima svojo shrambo in pripravljalnico iz katere je omogočen prehod iz skupnega hodnika ter iz samega laboratorija. Tlorisna zasnova laboratorijskega dela se ponovi v 1. nadstropju. V kletni etaži se nahajajo hladna in topla soba, soba za gojenje rastlin, pralnica, shrambe orodja, pripomočkov, kemikalij ter garderobe, sanitarije ter čajna kuhinja za delavce 1.NADSTROPJE

laboratorija. Prav tako se v kletni etaži nahajajo prostori za strojnico, ki oskrbuje laboratorij z vsemi potrebnimi

PRITLIČJE KLET

inštalacijami. Strojnica oskrbuje še ostale tri objekte. Vsi obiskovalci predavanj imajo zagotovljen jasen in hiter dostop do učnega laboratorija, ki se nahaja na severnem poljavnem delu raziskovalnega objekta. Ta je namenjen laboratorijskemu izobraževanju pod

SHEMA 63_ ETAŽE OBJEKTOV

vodstvom raziskovalcem za učence in ostale obiskovalce. Nad učnim laboratorijem v 1. nadstropju pa se nahaja administarcija. Vmesni člen med raziskovalnim in izobraževalnim objektom, objekt D, je namenjen suhi povezavi poleg tega pa se nahaja tudi prostor za sproščanje s kavarno. Vmesni člen je v celoti steklen in ponuja poglede proti jezeru ter gozdu.

5.3 PROGRAMSKA ZASNOVA

117

5. A

OBIS ALCI KOV

OBIS

ZAPOSLENI

ALCI KOV

OBIS ALCI KOV

SHEMA 64_ gibanje ljudi_ POT DO KAVARNE (pritličje) M 1:1000

SHEMA 65_ gibanje ljudi_ POT DO UČNEGA LABORATORIJA (pritličje)

M 1:1000

SHEMA 66_ gibanje ljudi_ VHODI/ PREHODI (pritličje) M 1:1000

ZAPOSLENI

OBIS

ZAPOSLENI

118 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

OBISKOVALCI Z NADZOROM RAZISKOVALCA/ VARNOSTNIKA

SHEMA 67_ gibanje ljudi_ VHODI/ PREHODI (klet) M 1:1000

vkopani v teren; razen objekta E, ki ima na južni strani požarni izhod. Objekt B ima glavni vhod na čelni fasadi, enega stranskega na severni strani za vhod v restavracijo ter servisni vhod v kuhinjo. Objekt C ima en vhod po rampi, ter enega skozi objekt D. Stranski vhod za zaposlene ter dostavo objekta E je umaknjen iz središča dogajanja na vzhodno stran. Vhod za obiskovalce je urejen skozi objekt D. V povezovalni objekt D, kjer je umeščena kavarna, obiskovalci dostopajo direktno iz zunanjosti in skozi objekt C. Zaposleni laboratorija pa preko objekta E. Pomemben program za obiskovalce v objektu E je učni laboratorij. Dostop do njega je omogočen skozi objekt C in D ter tudi skozi službeni vhod objekta E. OBISKOVALCI

D, direktna pot do predavalnice ter pritličja. V predavalnico je možno dostopati tudi preko objekta D, saj je v pritličju zasnovan drugi zgornji vhod za predavalnico. Objekt C predstavlja srce vseh objektov, kjer se odvijajo razne razstave, predstavitve aktualnih

KOV ALCI

Povezanost raznih programov je zasnovana pretočno. Iz objekta C so poti omogočene preko dvigala do objekta

raziskav in inštalacije. Poti so bile namensko speljane tako, da se vsak obiskovalec sprehodi skozi

OBIS

avlo, pa čeprav to pomeni malo daljšo pot do dotičnega programa, kamor se je obiskovalec napotil.

SLUŽB

SHEMA 68_ VHODI V OBJEKT

ENI V

HOD

/ DO

STAVA

Glavni vhodi so predvideni iz čelnih fasad, saj so vsi novi objekti so na južni in jugovzgodni strani popolnoma

119

5. 5.4 FUNKCIONALNA ZASNOVA

N SE CE

120 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

SVE T LOB A

1 POGLED NA AVLO IZOBRAŽEVALNEGA DELA

2 POGLED NA AVLO

različno osvetlitev in različno uporabo materialov.

_ VHODNA AVLA izobraževalnega objekta Vhodna avla je prostor, v katero obiskovalec vstopi najprej. Zato je zelo pomemben ambient, saj obiskovalcu pusti nepozaben prvi vtis. Najprej je objekt zaznamovan z dolgo rampo, po kateri se obiskovalec iz stvarnega spusti v nov svet. Dvovišinski prostor vhodne avle je z izbiro materialov naravnan markantno, da pri obiskovalcu vzpostavi občutek ponižnosti in spoštovanja do znanosti in znanja. Stene avle so z izborom materiala, skromne in v svoji preprostosti nedvoumno iskrene. Enostavnost materialov poudarja dominanten arhitekturni element v prostoru - prebadajoči povezovalni volumen.

AVLA JE ORIENTIRANA NA SEVER, ZATO NIMA DIREKTNE DNEVNE SVETLOBE. SONČNI ŽARKI VSTOPAJO POSREDNO SKOZI STRANSKE PODOLGOVATE IN OZKE LINE, SKOZI KATERE SE USTVARJA LOM SVETLOBE IN IGRA SENC, KI JE V VSAKEM TRENUTKU DNEVA DRUGAČNA. S TEM JE USTVARJEN VELIČASTEN IN UMIRJEN OBČUTEK VSTOPANJA V HRAM ZNANOSTI. Pomembo je tudi, da se obiskovalec v prostoru hitro orientira, čemur pripomore logična razporeditev prostorov ter oznake in napisi.

POGLED NA VMESNI DEL

Vsak del kompleksa ima svoj ambient, ustvarjen glede na vsebino, ki se tam odvija. Različni prostori potrebujejo

121

5. 5.5 KONCEPT ZASNOVE AMBIENTOV

122 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

POGLEDI

4 POGLED IZ KAVARNE SVETLOBA

5 POGLED NA ENO IZMED PISARN LABORATORIJA

okenskimi odprtinami. Vmesni povezovalni člen je zasnovan neopazno. V interieru je bil cilj zasnovati neopazne steklene površine, da so pogledi na jezero jasni in čisti. Zato so okenski okvirji skriti spodaj v tla, zgoraj v strop. Tako je občutek preživljanja časa znotraj stavbe skoraj nezaznaven. Zasnovan ambient daje vtis uporabniku, kot da se je spustil iz laboratorijev v popolnoma naravno okolje, obdan samo z naravo; gozdovi in jezerom. Koncept zasnove čelne fasade vmesnega povezovelnega člena je podoben kot zasnova interiera. Od fasad ostalih objektov je vmesni člen zasnovan kar se da neopazno. Steklena fasada sega sega do vrha atike, in jo tako popolnoma zakriva. V prid objekta je lastost stekla, da odseva okolico, kajti tako se vmesni člen “zlije” z okoliško naravo. Pred povezovalnim členom je posajeno tudi manjše drevo, ki doprinese še k večji mimikriji z okolico. V smeri jug sever sta stavbi zasnovani zelo strogo in zaprto. Okenske odprtine na podolgovatih fasadah se pojavljajo samo po potrebi. Z novim vstavljeni elementom stavbi zadihata, saj nov element predstavlja povezavo s skrajnim vzhodnim delom izobraževalnega objekta ter zahodno fasado izobraževalnega objekta. Obiskovalcu, ki

POGL

POGLED

stoji na vhodnem delu raziskovalnega objekta, se skozi okno zahodne fasade izobraževalnega objekta odpirajo pogledi skozi celoten kompleks.

_ VSTOPNA AVLA laboratorija Vstopna avla laboratorija je zasnovana bolj skromno od glavne avle v izobraževalnem objektu, vendar je vseeno prostorsko zaznamovana kot vhodni del v raziskovalni objekt. Galerijska odprtina se spusti od kleti pa do 1. nadstropja. Trovišinski prostor ponuja možnost razstavnega prostora za aktualne raziskave v laboratoriju. Avla ja zasnovana zelo svetlo, vendar strogo, veličastno in nakazuje vsebine v njej. Izbor materialov in koncept zasnove ambienta je identičen kot v glavni avli izobraževalnega dela.

POGLED NA KONEC HODNIKA

Vmesni povezovalni člen je namenjen širši javnosti. Zato je tudi ambient svetel, prostoren, udoben z velikimi

123

5. _ VMESNI POVEZOVALNI člen z kavarno

SLIKA 115

8 11

SLIK

09 A1

A 10

SLIK

SLIKA 114

1 A 11

0 11

2 A 11

SLIK

SLI

SLIKA 120

LIK

116

SLI

SLI 113

124 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

IKA

SLI

SHEMA 69_ REFERENCA: INTERAKTIVNA STENA NA ZADNJI STENI V PREDAVALNICI SLIKE 1-13_ INTERAKTIVNA STENA Vir za slike: SLIKA108, SLIKA 115, SLIKA119: http://www.cinemablography.org/minority-report.html Vir za slike: SLIKA109, SLIKA110, SLIKA111, SLIKA112, SLIKA113, SLIKA116, SLIKA118, SLIKA 120: https://www.youtube.com/watch?v=A7kNJhPd-yM Vir za slike: SLIKA114, SLIKA117: https://www.youtube.com/watch?v=tMB6HZ_bZK0

117

119

izbira. Je prijeten, topel in nudi občutek varnosti. Po drugi stani pa predavalnica daje obiskovalcu občutek veličine. S samo velikostjo in izborom osnovnega materiala, ki je prav tako kot v vstopni avli vidna betonska nosilna stena. S kombinacijo lesa in betona se vzpostavi kompromis med željenim ambientom domačnosti ter ambientom veličine. Leseni paneli so perforirani za boljo absorpcijo zvoka. V les je prav tako oblečen strop, ki je zaradi boljše absorpcije zvoka razgiban in zaključen polkrožno. Zasnova okenskih odprtin je podobna kot v vstopni avli. Visoke in ozke okenske odprtine lovijo sončne žarke in ustvarjajo igro svetlobe in senc.

SVETL O

POGLED IZ AVLE IZOBRAŽEVALNEGA DELA

Predavalnica mora nuditi prijeten ambient v katerem se uporabnik lahko zadrži dlje časa. Les je bil tako popolna

125

5. _ PREDAVALNICA izobraževalnega objekta

126 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

SLIKA 121_ REFERENCA ZA MODULARNO IN MOBILNO

LABORATORIJSKAO OPREMO King Abdullah University of Science and Technology, Saudi Arabia HOK Architects, 2009 (Vir: http://www.hok.com/design/type/science-technology/king-abdullah-university-of-scienceand-technology)

SLIKA 122_ REFERENCA ZA LABORATORIJSKE PISARNE King Abdullah University of Science and Technology, Thuwal, Saudi Arabia HOK Architects, 2009

(Vir: http://www.hok.com/design/type/science-technology/king-abdullah-university-of-scienceand-technology)

SLIKA 123_ REFERENCA ZANOTRANJOST

LABORATORIJA School of Medicine Research Building, University of California, ZDA, SRG Partnership, 2011 (Vir: http://www.srgpartnership.com/projects/science-technology/uc-riverside-hssb/)

SLIKA 124_ REFERENCA ZA NOTRANJOST LABORATORIJA School of Medicine Research Building, University of California, ZDA, SRG Partnership, 2011 (Vir: http://openbuildings.com/buildings/ecosciences-precinctprofile-40185/media#!buildings-media/10)

Laboratorijska oprema je prilagojena na modul širine 360cm, tako kot oprema bolnišnic in ostalih medicinskih ustanov, kjer sta modularnost in preprosto fazno dograjevanje objektov še toliko pomembnejša. V laboratorijih bodo potekale različne raziskave, zato morajo biti laboratoriji zasnovani fleksibilno. Nujno je zasnovati laboratorij, ki se prilagaja glede na tip raziskovanja, se pravi glede na biološke, kemijske ali pa celo fizikalne raziskave in poskuse. Najprimernejši in najbolj razširjen sistem za fleksibilno pohištvo in opremo se je izkazal sistem kjer so infrastrukturni stebrički laboratorijske opreme privijačeni v tla, ostalo pohištvo pa se dodaja/odvzema glede na potrebe trenutne razisakve. V stebričkih so speljani vodniki za eleketriko, vodo, potrebne pline, itd,... Okoli njih so ponavadi mize in pulti na podnožju s kolesi, ki se lahko prosto premikajo in se jih prilagaja glede na trenutne potrebe. Ti so privijačeni v tla, pod tlemi pa so v njih speljani vodniki za elektriko, vodo, potrebne pline, mrežna napeljava, ipd. Okoli njih se mize in pulti na podnožju s kolesi lahko prosto premikajo in prilagajajo trenutnim potrebam. Velik pomen pri bivalnem ugodju v raziskovalnem okolju ima primerna osvetlitev delovnega prostora in stik z okolico, posebno pozornost pa je potrebno nameniti tudi kvaliteti zraka v prostoru. Za racionalno rabo energije je smiselna namestitev avtomatskega krmiljenja oken in senčil s pomočjo senzorjev CO2, sončnega sevanja, temperature, vetra in vlažnosti. Povzeto po: Weiss Urška, 2013 Idejni načrt za Samozadostno raziskovalno postajo v zaščitenem območju Feniksovega otočja v državi Kiribati, Diplomsko delo, Fakulteto za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, stran 66

OPREMA: Fleksibilna modularna zasnova je zaradi tehnološke zahtevnosti laboratorijev je najprimernejša.

127

5. 5.6 ZASNOVA LABORATORIJEV

128 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

SLIKA 125_ REFERENCA ZA SEJNO SOBO/PISARNE/ADMINISTRACIJSKI DEL

SLIKA 126_ REFERENCA ZA SEJNO SOBO

(Vir: http://www.archdaily.com/355917/faculty-of-cellular-and-genetic-biology-hectorfernandez-elorza/)

SLIKA 127_ REFERENCA ZA SEJNO SOBO (zunaji izgled) (Vir: http://www.archdaily.com/355917/faculty-ofcellular-and-genetic-biology-hector-fernandez-elorza/)

arhitekt_ Héctor Fernández Elorza lokacija in leto izgradnje_ Alcalá de Henares, Madrid, Španija, 2012 opis_ Staro vojaško zgradbo je biro spremenil izobraževalni objekt z biloškimi laboratoriji ter pedagoškimi sobami. Pri prenovi je bil poudarek na zagotavljanju prijetnega ambienta. V stavbo so z velikimi steklenimi površinami dovedli ogromno dnevne svetlobe, ter ustvarili pristen stik z naravo, kar je pri takem programu pomembno; ambient tišine in miru, ki se ga najlažje ustvari z naravo, sončno svetlobo in zelenjem v okolici.

SLIKA 128_ REFERENCA ZA LINIJSKO ZASNOVANE PISARNE

(Vir: http://www.archdaily.com/355917/faculty-of-cellular-and-genetic-biology-hectorfernandez-elorza/)

FACULTY OF CELLULAR AND GENETIC BIOLOGY

129

5. 5.7 REFERENCE NOTRANJE ZASNOVE LABORATORIJA (in izobraževalnega centra)

130 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

PRIZIDEK SPREDAJ !!!!! DEPANDANSA!!!!! PRIZIDEK ZADAJ !!!!!

SHEMA 70 _HOTEL IN PRIPADAJOČI OBJEKTI

SKLADIŠČE !!!!!

SHEMA 71_OVREDNOTENJE OBJEKTOV

SHEMA 72 _“OČIŠČENO” OBMOČJE

SLIKA 129_ REFERENCA ZA KOMBINACIJO STARE Z NOVO STRUKTURO

SLIKA 130_ REFERENCA ZA KOMBINACIJO STARE Z NOVO STRUKTURO

(Vir: http://www.archdaily.com/340876/hotel-wiesergut-gogl-architekten/)

SHEMA 73_NOVA UREDITEV

SLIKA 131_ REFERENCA ZA KOMBINACIJO STARE Z NOVO STRUKTURO (Vir: http://www.archdaily.com/340876/hotel-wiesergut-gogl-architekten/)

SLIKA 132_ REFERENCA ZA KOMBINACIJO STARE Z NOVO STRUKTURO (Vir: http://www.archdaily.com/340876/hotel-wiesergut-gogl-architekten/)

in dozidali prizidek za restavracijo in prizidali so enega manjšega na južni strani. V diplomski nalogi je hotel “očiščen” vseh prizidkov in se mu na severu doda paviljonsko stekleno arhitekturo, ki se neopazno vključuje v okolico. Pomembno je, da obstoječega objekta ne nadvlada in s podrejenostjo izpostavi njegov pomen. Namen nove arhitekture je vzpostaviti dialog z obstoječo strukturo hotela pod Voglom, novimi objekti zadaj za hotelom ter z okoljem, tako da se prepleta staro z novim, grajeno z novnim, artificialno z naravnim.

shematski prikaz dodane paviljonske arhitekture k obstujči strukturi

5.9 REFERENČNI PRIMER ARHITEKTURNE PRENOVE Z DODATKOM NOVEGA HOTEL WIESERGUT arhitekt_ Gogl Architekten lokacija in leto izgradnje_ Hinterglemm, Austrija, 2012 opis_ Glavni koncept projekta je bil nadgraditi obstoječo tradicionalno strukturo. Biro se je lotil projekta zelo zavestno, z izbiro kontrastnih materialov, kot so lokalni les, naravni kamen, granit, steklo, najbolj izpostavljen material je bil beton. Del projekta je bilo opremljanje interiera. Je individualno prilagojena, da optimizira svojo nalogo ter daje prostoru harmoničen in eleganten vtis. SLIKA 133_ REFERENCA ZA KOMBINACIJO STARE Z NOVO STRUKTURO (Vir: http://www.archdaily.com/340876/hotel-wiesergut-gogl-architekten/)

OBJEKT NIŽJI

Prvotno je imel hotel pod Voglom na severni strani manjšo teraso z razgledom na jezero, ki so jo leta 1970 podrli

131

5. 5.8 KONCEPT PRENOVE HOTELA POD VOGLOM

132 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

SLIKA 144_TRAVA (Vir: osebni arhiv)

SLIKA 145_ MATERIAL CERODIT

proizveden po tehnologiji BACOM

SLIKA 146_ OPAŽEN (Vir: osebni arhiv)

(Vir: Marko Likon, 2009, Bacom, Projekt pretvorbe biorazgradljivih muljev v gradbene kompozite materiale z vmešavanjem alkalnih odpadkov in pepela)

RABA MATERIALA: - zelena streha

RABA MATERIALA: - fasadni paneli

RABA MATERIALA: - notranje stene

BETON

SLIKA 147_ STEKLO

(Vir: http://www.greenoptimistic.com/2013/09/09/windowglass-getting-smarter-cheaper/)

RABA MATERIALA: - okna - notranje steklene stene (laboratorij, pisarne laboratorijev)

SLIKA 148_ LES

(Vir: http://www.cgtextures.com/)

RABA MATERIALA: - parket, tla (predavalnica, pisarne) - leseni paneli na steni (predavalnica, kavarna, pisarne)

SLIKA 149_ GUMASTA

TALNA OBLOGA

(Vir: http://www.nora.com/us/products/flooring/)

RABA MATERIALA: - tla (avla, laboratoriji, komunikacije, servisi)

Na ravni EU in znotraj Evropskega gospodarskega območja deluje 53.700 bioloških čistilnih naprav, ki skupaj na leto generirajo preko 10.042.000 ton biorazgradljivih blat. Trenutno se za deponiranje in uničenje biorazgradljivih muljev, ki so posledica delovanja čiščenja komunalnih in industrijskih odpadnih vod, uporabljajo tehnologije sežiganja, kompostiranja ali stabilizacije. Vse omenjene tehnologije imajo negativen okoljski vpliv zaradi emisij ogljika v ozračje in so ekstremno dragi postopki. Poseben problem za okolje in zdravje ljudi predstavljajo patogeni mikroorganizmi različnih vrst in oblik, ki se nahajajo znotraj biorazgradljivih muljev in ki jih je potrebno stabilizirati pred nadaljnjo uporabo. Ena najbolj GRAF 14_ PRIKAZUJE UČINEK TEHNOLOGIJ PREDELAVE BIORAZGRADLJIVIH MULJEV NA

ZMANJŠANJE KOLIČINE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV (Vir: Likon Marko, 2009, Bacom, Projekt pretvorbe biorazgradljivih muljev v gradbene kompozite materiale z vmešavanjem alkalnih odpadkov in pepela)

ekonomičnih in okoljsko sprejemljivih metod za stabilizacijo biorazgradljivih muljev je njihovo mešanje z odpadnimi alkalnimi materiali kot so apno, pepeli, žlindra, livarski peski in livarski prah.

OPIS TEHNOLOGIJE BACOM Po tehnologiji BACOM se »odpadni« biorazgradljivi mulji (mulji iz bioloških čistilnih naprav, mulji iz poglabljanja morskega dna, rek in jezer, itd.) in »odpadni« pepel zmešata pod ustreznimi pogoji, kar omogoča njuno pretvorbo v gradbeni kompozit uporaben kot cenen nadomestek za glino ali geokompozitne materiale uporabne za izgradnjo vodo nepropustnih plasti v gradbenih projektih. Z uvedbo tehnologije BACOM v proces predelave in odstranjevanja biorazgradljivih muljev se investicijski stroški v primerjavi z ostalimi tehnologijami predelave ali odstranjevanja biorazgradljivih muljev znižajo za več kot 90 %, celotni stroški predelave preračunani na suho snov pa kar za 88 %. Toplogredni učinek se v primerjavi s sežigom zmanjša za 95 %. Dobljeni kompozit se lahko uporabi kot nadomestek za glino ali geokompozite, kar dodatno doprinese k zmanjševanju učinka toplogrednih plinov ali degradacije okolja zaradi zmanjšanja količine izkopov. Konstrukcijske lastnosti proizvedenega kompozita se lahko dodatno izboljša z vmešavanjem različnih materialov kot so pepeli, cement, apno, mikrosilika, zdrobljen porcelan, žlindra, livarski peski, naravna in umetna vlakna in razni vermikuliti. S pravilno izbiro aditivov lahko dodatno uravnavamo in izboljšamo kemijske, mehanske, geotehnične in hidromehanske lastnosti proizvedenih materialov glede na njihovo nadaljnjo uporabo. (Povzeto po: Likon Marko, 2009, Bacom, Projekt pretvorbe biorazgradljivih muljev v gradbene kompozite materiale z vmešavanjem alkalnih odpadkov in pepela)

SHEMA 74_ PRIKAZUJE NASTANEK BIO-RAZGRADLJIVIH BLAT NA ČISTILNI NAPRAVI IN UMES-

TITEV TEHNOLOGIJE BACOM (Vir: Likon Marko, 2009, Bacom, Projekt pretvorbe biorazgradljivih muljev v gradbene kompozite materiale z vmešavanjem alkalnih odpadkov in pepela)

MATERIAL CERODIT (proizveden po tehnologiji BACOM) - PREDELAVA “ZERO WASTE”

133

5. 5.10 MATERIALI

134 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

KONCEPT OKENSKIH ODPRTIN

SHEMA 75_ Z FASADA - IZOBRAŽEVALNI OBJEKT

Z FASADA _ IZOBRAŽEVALNI OBJEKT

M 1:500

M 1:250

arhitekturi. Uporabljena materiala sta fasadi je Cerodit in steklo. Tako kot ritem fasad tudi izbira materiala botruje kontrastu tradicionalni gorenjski arhitekturi. Cerodit, ki je po zunanjem izgledu podoben betonu, je barvno nevtralen do okolice ter tradicionalne arhitekture ter z monumentalnim izgledom izraža vsebino objektov. KONCEPT OBLIKOVANJA OKENSKIH ODPRTIN

Stavbe se nahajajo na senčni strani hriba ter so v večini pomaknjene v gozd. V izogib primanjkovanju svetlobe v stavbah, so stranice okenskih odprtin na eni strani prirezane za največji možni izkoristek vpada direktne sončne svetlobe v notranjost objekta.

SHEMA 76_ ŠTUDIJE VPADA SONČNIH ŽARKOV V NOTRANJOST OBJEKTOV Z KLASIČNO OBLIKOVANIM

VPA D

NČ

HŽ

KO V

OKNOM

SHEMA 77_ ŠTUDIJE VPADA SONČNIH ŽARKOV V NOTRANJOST OBJEKTOV Z PREOBLIKOVANIM OKNOM ZA VEČJI IZKORISTEK VPADA SONČNIH ŽARKOV

Stranice na južnem delu vsake okenske odprtine se odpirajo navzven pod kotom 45°.

Ritem fasadnih panelov ter ritem okenskih odprtin je razgiban ter neenakomeren kot kontrast tradicionalni gorenjski

135

5. RK OV ŽA IH ČN VPA

DS ON

5.11 ZASNOVA FASADNEGA OVOJA

136 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

SLIKA 150_ Pogled

iz Ukanca

(Vir: http://www.panoramio.com/photo/47894839)

SLIKA 151_ Pogled

iz Stare Fužine

(Vir: http://kraji.eu/slovenija/bohinjsko_jezero/slo)

1 5 2

4 SHEMA 78_ OZNAČBA POGLEDOV

SLIKA 152_ Pogled

iz Pršivca

(Vir: http://www.gorje.si/atrakcija/40)

SLIKA 153_ Pogled

iz Vogarja

(Vir: http://jostgantar.com/prodajna-galerija/bohinj-z-vogarja/)

SLIKA 154_ Pogled

iz Vogla

(Vir: http://www.kam.si/963_vogel-v-oa-eh-ne-smua-arke.html)

SLIKA 155_ Pogled

iz Peča

(Vir: http://jostgantar.com/category/nocna-fotografija/page/)

SLIKA 156_ Pogled

iz bližnjega vrha

(Vir: http://www2.arnes.si/~ojmbohbistrkr/bohb/07_08/mirjam_bohinj/naravne.htm)

počasi dviga, nato pa nenadoma naglo pridobi na višini. Zaradi edinstvene morfologije je tako obravnavano območje na zelo izpostavljenem delu jezera in je izredno občutjivo za vsakršen nov poseg in dodajanje nove zazidave. Zaradi izpostavljenosti območja obravnave iz vseh okoliških vrhov je za objekt najprimernejša zelena streha. Z ozelenitvijo strehe ter postavitijo objektov v gozd, le-ti postanejo popolnoma neopazni in ne kazijo panoram na Bohinjsko jezero in okoliško naravo.

Obravnavano območje leži na eni izmed najlepših lokacij, nad južno obalo Bohinjskega jezera. Pobočje se

137

5. 5.12 ZASNOVE ZELENE STREHE

138 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

SLIKA 157_ REFERENCA ZA FASADO (Vir: http://toyboxbychristina.wordpress.com/2011/12/28/therme-vals/)

SLIKA 158_ REFERENCA ZA IGRANJE S SVETLOBO (Vir: http://toyboxbychristina.wordpress. com/2011/12/28/therme-vals/)

SLIKA 159_ REFERENCA ZA ZELENO STREHO (Vir: http://toyboxbychristina.wordpress.com/2011/12/28/therme-vals/)

SLIKA 160_ REFERENCA: UMIRITEV POGLEDOV V NARAVI (Vir: http://toyboxbychristina.wordpress. com/2011/12/28/therme-vals/)

SLIKA 161_ REFERENCA ZA ZELENO STREHO (Vir: http://toyboxbychristina.wordpress.com/2011/12/28/therme-vals/)

arhitekt_ Peter Zumthor lokacija in leto izgradnje_ Švica, 1996 opis_ Terme v “Valsu” v kantonu Graubunden so postale nekakšno svetišče sodobne alpske arhitekture. Zumtherjov arhitekturni poseg v termalnem kopališču je neke vrste operacija na odprtem srcu. Kopališče so v šestdesetih letih postavili na lokaciji in niso kaj dosti upoštevali zahtev krajine in je zato kasneje tudi propadlo. Vendar je po Zumharjevi zaslugi kraj ponovno zaživel. Tloris definirajo veliki bloki kamna. Med njimi je odprt vijugajoč prostor - meander space. Za goste so toplice prostor v katerem lahko krožijo. Sam pravi, da je tako kot da bi hodili skozi gozd. Vsak si išče svojo pot med masivnimi bloki. To je bila začetna ideja že od samega začetka. Interier je narejen iz Valškega kvarcita, ki je rezan v podolgovatih trakovih, da stenam da še dodatno teksturo. SLIKA 162_ TLORIS PRITLIČJA (Vir: http://toyboxbychristina.wordpress.com/2011/12/28/therme-vals/)

THE THERME VALS

139

5. 5.13 REFERENCA ZELENE STREHE (fasadnega ovoja in notranje zasnove)

SPREHAJALNE POTI

KO Č A P R I SAV I C A UKANC

SPREHAJALNE POTI VS KO NI

E R BO TA KMETIJA

LA O

-Š

EKO

CI E

H PO AJA TI LN

EVA

AŽ

ŠPORT

I AV

RO OT CI V -Z ZA

TER EN IC

ŠPORT A + IZOBRAŽEV ETIJ AL M N K SP RE

ŠPORT

IZO

SL AP SAV I C A

O TR O

500m EK O

SPR EHA JA POT LNE I

LINIJA avtobusa na zeleno energijo

postaja za avtobus na zeleno energijo

učni laboratorij

+ izobraževalni center

izobraževalna eko kmetija za učenje sonaravno trajnostnega kmetovanja

CENTER ZA SONARAVNO TRAJNOSTNE ZNANOSTI

140 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

SREDNJA VA S

ŠPORT SPREHAJALNE POTI

ST U D O R

STA R A F U Ž I N A

ŠPORT B RO D

RIBČEV L AZ SAV I C A

SHEMA 78_ ZASNOVA ŠIRŠE UREDITVE

KAMNJE

POLJE BO H I N J S K ČEŠNICA

“park and drive”

V širšem kontektsto območja, se pravi od začetka vstopa v območje Bohinjskega jezera, od Bohinjske Bistrice pa do konca vseh poti, ki vodijo mimo jezera, je urejen režim posebnega prometa. Območje je z avtomobili dostopno samo lokalnim prebivalcem, ki imajo prepustice, za vse ostale obiskovalce območja pa veljajo posebna prometna pravila.

ETA

Pri projektiranju novega prometnega režima je v prednosti vzpodbuditev razvoja Slovenskih železnic. Vlak iz

ROM

Ljubljane pripelje v Jezenice, kjer se prestopi na vlak za Bohinjsko Bistrico. Tukaj vlak zapusti Bohinjsko dolino ter se skozi tunel odpelje proti občini Tolmin. Zato se v Bohinjski Bistrici vzpostavi sistem “park and drive”. Vsi

GA P

obiskovalci, bodisi pridejo z vlakom, bodisi z avtomobilom, poarkirajo ob železniški postaji V Bohinjski Bistrici ter se z javnim prevozom, odpeljejo na željeno lokacijo. Dober primer tako prometne ureditve je Kamenjak National

BNE

Park v Premanturi na Hrvaškem.

OSE

V prihodnosti je treba strmeti k zeleni energiji tudi v prometu, zato javni promet deluje na zeleno energijo.

Pri urejanju sprehajalnih poti je najpomembnejše, da se zagotovi neprekinjene sprehajalne poti za pohodnike in kolesarje v neposredni bližini Bohinjskega jezera. Vse sprehajalne poti so ločene od javnih asfaltiranih cest, prehodi

MEJ AO

JEREKA

SPREHAJALNE POTI

OČJ AP

KAMP DA N I C A

BOHINJSKA B I ST R I C A

čez cesto so zagotovljeni z varnimi prehodi prečkanja ter z umirjenim prometom okoli celotnega Bohinjskega jezera. Tako se najbolje poskrbi za varnost pohodnikov in sprehajalcev.

JUBLJ JESENICE (L

ANA)

Na obravnavanem območju je bila prekinjena in neurejena sprehajalna pot mimo območja, z novo zunanjo ureditvijo se vzpostavi rdeča nit skozi za mimoidoče.

PROMETNA UREDITEV

141

5. 5.14 ZASNOVA ŠIRŠE UREDITVE

A ŽIVLJ

ENJA

AK UL TU

UČENJE

AK ET

TIV

HOMEO

PATIJE

CENTER ZA SONARAVNO TRAJNOSTNE ZNANOSTI

inštalacije delovne skupine razstave

SOBE V HOSTLU

avla

INETERAKTIVNA PREDAVALNICA

HOTEL

RAZISKOVANJE

DELOVNE SKUPIN

N VA DA

KMETIJA

RIJ

TO RA

RESTAVRACIJA

UČ

O AB

LAB

HOTELSKE SOBE VEČNAMENSKE SOBE

HOSTEL

ZAJTRKOVALNICA

EKO

E PR

142 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

VNEG NARA JE SO

UČEN

UČ

SHEMA_ KONCEPTNE RAZPOREDITVE PROGRAMOV PO OBJEKTIH

IZOBRAŽEVALNI OBJEKT

LEGENDA CESTA GLAVNA SPREHAJALNA POT SPREHAJALNE POTI SERVISNI/ INTERVENTNI DOSTOPI VHOD OSTALI VHODI GLAVNI DOSTOP DO JEZERA

HOTEL

SHEMA 79_ PROGRAMA OŽJE ZUNANJE UREDITVE

25m

HOSTEL

LAB

Na območju obravnave ni prometa. Dostop za avtomobile je dovoljen samo dostavi in intervernciji. Napajalna vhoda sta dva, eden za hotelski del ter izobraževalni objekt, drugi na SV strani je vhod za laboratorijski del. Pot skozi območje je urejena krožno, se pravi da avtomobili vstopajo na SZ delu in se zapeljejo skozi celo NA

PAJ A

GL A LNA V SERNA VIS

območje do izhoda na SV, ali obratno. Cesta je dimenzionirana tako, da se lahko srečata dve vozili. Dostava je NA

CES

mogoča do 10.00 ure zjuzraj, čez dan je ombočje umirjeno, brez nepotrebnih vozil. Cesta ni asfaltirana, ampak TA

je tlakovana. Ob cesti sta predvieni dve servisni parkirišči izven območja. Eno na zahodni strani za hotelski del in eno na vzhodni za laboratorijski del. Obračališče oziroma postaja za avtobuse je predvidena ob parkirišču hotelskega dela na SZ strani območja.

SHEMA 80_ ZASNOVA PROMETNE UREDITVE

Parkirišča ter glavni vhod v območje je postavljen na rob tudi zato, da ne uničuje glavne vedute na jezero, kot je prikazano na skici prve sheme. 5.15.2 SPREHAJALNE POTI

Mimo območja je speljana nova sprehajalno kolesarska cesta. Na robovih se pot razcepi na dve poti, ena gre mimo območja, ena pa se spusti v območje. Sprehajalec se sprehodi mimo glavnega dogajanja. Poti obiskovalca oziroma mimoidočega so omogočene iz vseh strani. Območje je tekoče prehodno, tudi ob nedefiniranih poteh je mogoč prehod na travnik ali gozd. Pomembna pot je tudi mimo glavnih objektov na jug, kjer se mimoidoči sprehodi mimo eko kmetije, razgledov iz vrha travnika na jezero in okolico ter se ponovno spusti na glavno sprehajalno kolesarsko pot ob Bohinjskem jezeru. SHEMA 81_ ZELENIH POVRŠIN IN SPREHAJALNIH POTI

5.15.3 ZELENE POVRŠINE

Rastje območja se pušča čimbolj naravno in se v čimvečji meri dopušča naravi, da raste po svoje. Velika jasa se pušča popolnoma zazelenjeno z travniškimi rastlinami, prav tako malo jasa, po kateri potekajo najnujnejše povezovalne tlakovane poti, glavna os območja od izobraževalnega objekta pa do jezera, ki se nadaljuje v pomol nad vodo, ter pot do hotela. Mimo jase je speljana pot, ki povezuje vse objekte. Terase na južnem območju ter ob objektih so poraščene z travo.

SHEMA 82_ ZASNOVE SPREHAJALNIH POTI

5.15.1 PROMETNA UREDITEV

143

5. 5.15 ZASNOVA OŽJE ZUNANJE UREDITVE

144 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

EKO kmetija HOSTEL

SHEMA 83_ PROGRAMSKE ZASNOVE OŽJE ZUNANJE UREDITVE HOTEL

LEGENDA

CESTA GLAVNA SPREHAJALNA POT SPREHAJALNE POTI SERVISNI/ INTERVENTNI DOSTOPI VHOD OSTALI VHODI GLAVNI DOSTOP DO JEZERA

25m

145

5.15.4 PROGRAMSKA ZASNOVA

HOSTEL

HOTEL

30m

SHEMA 84 _ PROGRAMSKE ZASNOVE OŽJE ZUNANJE UREDITVE (PREREZ A-A SKOZI SITUACIJO)

ZASEBNO SLIKA 163_ REFERENCA ZA ZUNANJO UREDITEV (Vir: http://www.archdaily.com/170888/harrington-grove-country-club-hassell)

SLIKA 164_ REFERENCA ZA ZUNANJO UREDITEV

(Vir: http://www.archdaily.com/170888/harrington-grove-country-club-hassell)

POLJAVNO SLIKA 165_ R.

SLIKA 166_ REFERENCA ZA ZUNANJO UREDITEV

ZA ZUNANJO UREDITEV (Vir: http://edwinames.wix.com/edwin-ames-architect)

(Vir: http://www.pinterest.compin)

(Vir: http://www.archdaily.com/170888/harrington-grovecountry-club-hassell)

JAVNO

CESTA

146 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

EKO kmetija

OBALNI PAS

SLIKA 167_ REFERENCA ZA ZUNANJO UREDITEV

(Vir: http://blog.modernkaribou.ca/architecture/)

SLIKA 168_ REFERENCA ZA ZUNANJO UREDITEV (Vir: https://brandfolder.com/shannonjean)

147

148 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

SHEMA 85_ IZHODOV POŽARNE VARNOSTI V

KLETI M 1:750 SHEMA 86_ IZHODOV POŽARNE VARNOSTI V PRITLIČJU M 1:750 SHEMA 87_ IZHODOV POŽARNE VARNOSTI V 1. NAD-

STROPJU M 1:750

Pri projektiranju kompleksa so bili upoštevani vsi vidiki požarne varnosti. Objekti so opremljeni z gasilnimi aparati, nameščena je varnostna razsvetljava, požarni alarm ter sisetem pršilnikov. Vsa vrata se odpirajo navzven, da je zagotovljen čim hitrejši izhod navzven. Vsi konstrukcijski materiali so negorljivi ali obdelani z negorljivimi premazi. Z upoštevanjem pravilnikov mora biti zagotovljeno omejeno širjenje požara na sosednje objekte, zagotovljena nosilnost in omejeno širjenje požara po stavbi za določen čas. Omogočen je varen dostop gasilcev do objekta, na južni strani izobraževalnega objekta, kjer pa ni dostopa z gasilnim avtom, so nameščeni hidranti za gašenje. Objekt A je obstoječ in se ga programsko prenovi, objekt B je predviden samo urbanistično in programsko. Objekt C ima notranje dimenzije 44 metrov in je pot iz skrajno odaljene točke do izhoda v celoti iz negorljivih materialov. Dodan je še požarni izhod v pritličju na skrajno severni strani. Varen izhod iz pritličja je mogoč tudi skozi stavbo D. Objekt D ima na sredini izhod tako da ni nobena evakuacijska pot daljša od 35 metrov. Objekt

E ima dva komunikacijska jedra, namenjena obiskovalcem in delavcem, ter eno servisno dvigalo, ki se ga lahko v primeru požara izkoristi kot evakuacijsko dvigalo. V pritličju je zagotovljen varen izhod z dodatnimi vrati; skrajno na jugu ter skrajno na severni strani objekta. 5.16.2 DOSTOPNOST ZA GIBALNO OVIRANE

Celoten kompleks je dostopen gibalno oviranim. Upoštevan je bil Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi.

Glavni vhod je dostopen preko rampe, ki ima naklon 7% ter širino 12 metrov. Vsaka stavba ima predvidene vsaj ene sanitarije, prilagojene za invalide. Prav tako tudi vse ostale rampe, prehodi in vhodi so dimenzionirani za

neovirano gibanje invalidom. Polovica opreme v laboratorijih je prilagojena za neovirano delo invalidom. Tudi v

predavalnici je predvidenega dovolj prostora za invalidske vozičke.

SHEMA 89_ OZNAČEVANJA OBJEKTOV

5.16.1 ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI

149

5. 5.16 TEHNIČNO POROČILO

TEMELJNE VEZI 50/70 CM

PASOVNI TEMELJI 50/70 CM

PODLOŽNI BETON 15 CM

STOPNIČASTI TEMELJI, KI STATIČNO POVEZUJEJO OBJEKTE SKUPAJ

JEDRO 30 CM

NOSILNE STENE 30 CM

KONZOLNI PREVIS

STENA, KI “NOSI” KONZOLNI PREVIS NA SEVERNI STRANI

NOSILNE STENE 30 CM

OBRNJEN NOSILEC, KI NOSI PLOŠČO

AB NOSILCI 50/35CM

AB PLOŠČA 30 CM

NOSILNE STENE 30 CM

OBRNJEN NOSILEC, KI NOSI PLOŠČO

NOSILNE STENE 25 CM

AB PLOŠČA 30 CM

150 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

SHEMA 90_ RAZSTAVLJENA KONSTRUKCIJA OBJEKTOV C, D, E

C, D in E. Objekt C ima eno komunikacijsko jedro, objekt E ima dva jedra. Tla pod objektom so stabilna, primerna za plitko temeljenje, zato pasovni temelji niso povezani z armirano betonsko ploščo, ampak je med njimi samo izravnalni beton debeline 15 cm. Zaradi večjih razponov so povezani s tremi temeljnimi vezmi. V stavbi C je glavna vhodna avla ter predavalnica, zato je v celoti enonadstropna, svetla višina objekta je 8.90 metra. Za premagovanje velikih razponov je stropna konstrukcija v avli opremljena z nosilci v avli na razmikih 2.64 metra, v predavalnici pa je raster na razmikih 2.55 metra. Skupaj z armiranobetonsko ploščo merijo 50 cm višine, vsak je širok 35 cm. Stavba D predstavlja povezavo med stavbo C in stavbo E. V celoti je pritlična, svetle višine 3.65 m. Na koncih prebode obe stavbi, tako da nastane konzolni previs. Konzolo stavbe B nosita severna in sredinska stena. Situacija v stavbi E je podobna, le da konzola sega na ploščo, podprto z brano nad kletjo. V ploščo se umestijo nosilci v

dveh smereh, debeline 20 cm, premo stikajočih, le-ti se naslanjajo na obodne stene avle. Raznosi sil potekajo vertikalno po stenah. Največji razmik med stenami je 6.30 m. Stavba C, D in E imajo temelje na različnih višinah, zato se jih poveže med sabo s stopničastimi temelji, ki

povežejo skrajna temelja stavbe C in stavbe E s sredinsko stavbo D.

SHEMA 91_ OZNAČEVANJA OBJEKTOV

Temeljenje je izvedeno s pasovnimi temelji širine 50 cm in višine 70 cm. Kompleks je razdeljen na 3 objekte; objekt

151

5. 5.17 ZASNOVA KONSTRUKCIJE

152 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

6.1.1Situacija 6.1.2 Situacijski prerez 6.1.3 Tloris kleti 6.1.4 Tloris pritličja 6.1.5 Tloris 1. nadstropja 6.1.6 Prerez A-A 6.1.7 Prerez B-B 6.1.8 Prerez C-C 6.1.9 Prerez D-D 6.1.10 S fasada 6.1.11 V fasada 6.1.12 Z fasada 6.1.13 J fasada 6.1.14 Fasadni pas 1 6.1.15 Fasadni pas 2 6.1.16 Fasadni pas 3 6.2 PROSTORSKI PRIKAZI 6.2.1 Vizualizacije zunanjosti 6.2.2 Vizualizacije notranjost

6.1 ARHITEKTURNI NAČRTI

153

6. 6.0 GRAFIČNE PRILOGE

154 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

RERE

6.1.1 OŽJA SITUACIJA M 1:1000

SPREHAJALNA POT

OPORNI ZID

PARKIRIŠČE RAZISKOVALNEGA OBJEKTA ZA SERVIS

SERVISNI DOVOZ

SERVISNI /SLUŽBENI POT

TRAVA

GLAVNA OS Z ČISTIM POGLEDOM NA JEZERO

STRUGA HUDOURNIKA

TLAKOVANA PLOŠČAD PRED HOTELOM

VHOD NA OBMOČJE

ENOSMERNI PROMET

PARKIRIŠČE HOTELSKEGA OBJEKTA ZA SERVIS/ OBRAĆALIŠČE

SPREHAJALNA POT

AVTOBUSNA POSTAJA

OPORNI ZID

EKOLOŠKI OTOK

SPREHAJALNA POT MIMO KMETIJE

EKO KMETIJA

KI P

155

SITU ACI JS

156 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

M 1:1000

157

CESTA

SPREHAJALNA POT

GLAVNA OS Z ČISTIM POGLEDOM NA JEZERO

OBSOJEČA STRUKTURA - HOTEL

TLAKOVANA PLOŠČAD PRED HOTELOM

INTERVENCIJSKA/ SPREHAJALNA POT

RAZISKOVALNI OBJEKT

TERASE/ TRAVA

GOZD

6.1.2 PREREZ SKOZI SITUACIJO

158 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

05 06

LEGENDA

armirano betonske stene predelne stene teren sredinski povezovalni del - kavarna tlakovane zunanje površine zunanje površine

PLASTNICE SO NA RAZMAKU 1m

SEZNAM PROSTOROV_ OBJEKT C (IZOBRAŽEVALNI OBJEKT)

ŠT.

01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12

NAZIV PROSTORA

(GLAVNA VSTOPNA AVLA) PISARNA RECEPCIJA SHRAMBA SANITARIJE MOŠKI PREDPROSTOR SANITARIJE WC ŽENSKI SHRAMBA DVORANA ZA LAB. OPREMO JEDRO PREDAVALNICA SHRAMBA PROSTOR ZA PROJEKCIJO

TLAK

kavčukov premaz parket parket kavčukov premaz keramika keramika keramika kavčukov premaz kavčukov premaz parket parket parket

KVADRATURA (m2) 298,71 7,83 11,14 7,96 10,27 5,38 10,27 21,87 22,28 193,42 13,55 8,60 312,57 m2

SEZNAM PROSTOROV_ OBJEKT E (RAZISKOVALNI OBJEKT) ŠT. 11 10

08 05 04 02

01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

NAZIV PROSTORA

STROJNICA HODNIK STROJNICE SHRAMBA ZALOGOVNIK SEKANCEV ZBIRALNIK DEŽEVNICE SHRAMBA SHRAMBA AVLA ČISTILKA GARDEROBA MOŠKI GARDEROBA ŽENSKI HODNIK JEDRO TEHNIČNO DVIGALO SHRAMBA ZA PRALNICO PRALNICA HLADNA SOBA - PRIPRAVLJALNICA HLADNA SOBA TOPLA SOBA - PRIPRAVLJALNICA TOPLA SOBA JEDRO HODNIK RASNA KOMORA PRIPRAVLJALNICA - RASNA KOMORA SHRAMBA PRIPRAVLJALNICA SHRAMBA SHRAMBA - ODPADKI SHRAMBA - ODPADKI SHRAMBA - ODPADKI ČAJNA KUHINJA

TLAK

keramika keramika keramika vidni beton vidni beton kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz keramika keramika keramika kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz keramika keramika kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz keramika keramika keramika kavčukov premaz

KVADRATURA (m2) 107,32 33,34 29,36 35,84 18,91 10,26 20,71 160,58 3,78 12,16 12,16 118,32 28,30 28,30 28,05 57,94 28,05 57,94 28,05 57,94 28,30 19,95 35,62 16,33 7,96 16,48 7,96 16,48 7,96 7,96 7,96 1.021,97 m2

6.1.3 TLORIS KLETI

M 1:250

161

160 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

LEGENDA armirano betonske stene predelne stene teren sredinski povezovalni del - kavarna tlakovane zunanje površine zunanje površine

PLASTNICE SO NA RAZMAKU 1m

SEZNAM PROSTOROV_ OBJEKT C (IZOBRAŽEVALNI OBJEKT)

ŠT.

01 02 03 04 05 06 07

NAZIV PROSTORA

GLAVNA VSTOPNA AVLA VEČNAMENSKI PROSTOR VEČNAMENSKI PROSTOR JEDRO PREDAVALNICA HODNIK DO PREDAVALNICE SOBA ZA PROJEKCIJO

TLAK

kavčukov premaz parket parket kavčukov premaz parket parket parket

01 02 03 04 05 06 07 08

NAZIV PROSTORA

KONZOLNI PREVIS KAVARNA SHRAMBA WC MOŠKI ŠANK SHRAMBA KAVARNA WC INVALIDI WC ŽENSKI

TLAK

parket parket keramika keramika keramika keramika keramika keramika

29,97 22,28 22,52 193,42 8,60

KVADRATURA (m2) 34,60 143,30 14,15 11,13 21,24 11,13 10,92 11,13 257, 60 m2

SEZNAM PROSTOROV_ OBJEKT E (RAZISKOVALNI OBJEKT)

ŠT.

03 06 05

01 03

63,62

639,12 m2

ŠT.

298,71

SEZNAM PROSTOROV_ OBJEKT D (KAVARNA)

KVADRATURA (m2)

01 02 03 04 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23-32 33 34 35 36 37 38 39 40 41

NAZIV PROSTORA

UČNI LABORATORIJ PREDSOBA/GARDEROBA SHRAMBA/PRIPRAVLJALNICA HODNIK PISARNA PISARNA PISARNA PISARNA AVLA VEČVIŠINSKI PROSTOR RECEPTOR VETROLOV SHRAMBA ČISTILKA JEDRO TEHNIČNO DVIGALO HODNIK GARDEROBA MOŠKI GARDEROBA ŽENSKE ČAJNA KUHINJA TELEKOMUNIKACIJSKA SOBA PISARNE SEJNA SOBA/SOBA ZA DRUŽENJE HODNIK JEDRO LABORATORIJ PRIPRAVLJALNICA LABORATORIJ PRIPRAVLJALNICA LABORATORIJ PRIPRAVLJALNICA

TLAK

kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz parket parket parket parket kavčukov premaz

KVADRATURA (m2) 88,04 12,89 14,45 34,09 8,26 8,26 8,26 8,26 110,69 24,97

parket kavčukov premaz kavčukov premaz keramika kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz keramika keramika keramika parket parket parket kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz

10,53 12,81 5,58 3,84 28,30 28,30 118,32 12,16 12,16 7,96 7,96 7,96 35,62 19,95 28,30 57,94 28,05 57,94 28,05 57,94 28,05 943,14 m2

6.1.4 TLORIS PRITLIČJA

M 1:250

163

162 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

07 08

A 32

LEGENDA armirano betonske stene predelne stene teren sredinski povezovalni del - kavarna tlakovane zunanje površine zunanje površine

PLASTNICE SO NA RAZMAKU 1m

SEZNAM PROSTOROV_ OBJEKT E (RAZISKOVALNI OBJEKT) ŠT.

NAZIV PROSTORA

01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19-28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40

PISARNA PREDSTOJNIK PISARNA TAJNIŠTVO HODNIK PISARNA UPRAVA PISARNA UPRAVA ČAJNA KUHINJA SANITARIJE MOŠKI SANITARIJE ŽENSKE SANITARIJE INVALIDI SEJNA SOBA KOTIČEK ZA SPROŠČANJE AVLA VEČVIŠINSKI PROSTOR SHRAMBA ČISTILKA GARDEROBE MOŠKI GARDEROBE ŽENSKE ČAJNA KUHINJA PISARNE HODNIK SEJNA SOBA/ SOBA ZA DRUŽENJE HODNIK JEDRO LABORATORIJ PRIPRAVLJALNICA LABORATORIJ PRIPRAVLJALNICA LABORATORIJ PRIPRAVLJALNICA TEHNIČNO DVIGALO JEDRO

TLAK

parket parket parket parket parket keramika keramika keramika keramika parket kavčukov premaz kavčukov premaz

KVADRATURA (m2) 27,21 27,21 34,09 8,26 8,26 7,96 3,03 3,03 6,48 40,15 15,37 140,73 24,97

kavčukov premaz kavčukov premaz keramika keramika keramika parket kavčukov premaz parket kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz kavčukov premaz

5,58 3,84 12,16 12,16 7,96 7,96 118,32 35,62 28,30 19,95 57,94 28,05 57,94 28,05 57,94 28,05 28,30 28,30 999,16 m2

6.1.5 TLORIS 1.NADSTROPJA

M 1:250

165

164 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

LEGENDA

NOSILNE STENE PREDELNE STENE TEREN

6.1.6 PREREZ A-A M 1:250 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

165

166 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

LEGENDA

NOSILNE STENE PREDELNE STENE TEREN

6.1.7 PREREZ B-B M 1:250 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

167

168 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

LEGENDA

NOSILNE STENE PREDELNE STENE TEREN

6.1.8 PREREZ C-C M 1:250 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

169

170 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

LEGENDA

NOSILNE STENE PREDELNE STENE TEREN

6.1.9 PREREZ D-D M 1:250 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

171

172 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

M 1:250

173

6.1.10 S FASADA

174 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

M 1:250

175

6.1.11 V FASADA

176 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

M 1:250

177

6.1.12 Z FASADA

178 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

M 1:250

179

6.1.13 J FASADA

180 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

IZOLACIJA ARMIRANO BETONSKA KONSTRUKCIJA NASUTJE ESTRIH ZEMLJINA PRODEC OSB PLOŠČA PODLOŽNI BETON

S1 _ NEPOHODNA ZELENA STREHA

T1 _ TLA NA TERENU

T2 _ TLA NA MEDETAŽNI PLOŠČI

obdelava vidnega betona armirani beton 30 cm toplotna izolacija 20 cm prezračevani pas 5 cm Cerodit 5 cm

obdelava vidnega betona armirani beton 30 cm hidroizolacija toplotna izolacija 20 cm mehanska zaščita - čepasta folija nasutje

ekstenzivna vegetacijska plast substrat s travo 15 cm filtrirna koprena zbiralno drenažni sloj 5 cm koreninska zaščita toplotna izolacija 25 cm naklonska toplotna zaščita (naklon 1.5 %) 5 cm toplotna izolacija 15 cm parna zapora AB plošča 20 cm AB nosilec 30 x 50 cm podkonstrukcija obešenega stropa med AB nosilci obešen mavčnokartonski strop 2 cm

talna obloga - epoksidna smola 3 mm cementni estrih 4 cm ločilni sloj toplotna izolacija 15 cm hidroizolacija podložni beton 10 cm nasutje zemljina

talna obloga - epoksidna smola 3 mm cementni estrih 4 cm zvočna izolacija 4 cm AB plošča 20 cm

-4.52 m

-3.30 m

0.00 m

5.56 m Z2 _ ZUNANJA STENA PROTI TERENU

FP1

6.1.14 FASADNI PAS 1

M 1:20

ZBIRALNO DRENAŽNI SLOJ

Z1 _ ZUNANJA STENA

181

SUBSTRAT

Z1 6.91 m

7.10 m

LEGENDA

182 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

IZOLACIJA ARMIRANO BETONSKA KONSTRUKCIJA NASUTJE ESTRIH ZEMLJINA PRODEC OSB PLOŠČA PODLOŽNI BETON

Z1 _ ZUNANJA STENA

talna obloga - epoksidna smola 3 mm cementni estrih 4 cm ločilni sloj toplotna izolacija 15 cm hidroizolacija podložni beton 10 cm nasutje zemljina

obdelava vidnega betona armirani beton 30 cm toplotna izolacija 20 cm prezračevani pas 5 cm Cerodit 5 cm

FP2

6.1.15 FASADNI PAS 2

M 1:20

ZBIRALNO DRENAŽNI SLOJ

S1 _ NEPOHODNA ZELENA STREHA

183

SUBSTRAT

T1 _ TLA NA TERENU

-4.52 m

5.56 m

-3.30 m

Z1 7.10 m

6.91 m LEGENDA

184 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

ARMIRANO BETONSKA KONSTRUKCIJA NASUTJE ESTRIH ZEMLJINA PRODEC OSB PLOŠČA PODLOŽNI BETON

S1 _ NEPOHODNA ZELENA STREHA

steklena fasada prezračevani sloj 5 cm toplotna izolacija 20 cm armirani beton 30 cm toplotna izolacija 15 cm hidroizolacija mehanska zaščita - čepasta folija

talna obloga - parket 2,5 cm cementni estrih 4 cm zvočna izolacija 4 cm AB plošča 20 cm

FP3

6.1.16 FASADNI PAS 3

M 1:20

IZOLACIJA

T3 _ TLA NA TERENU - PARKET

185

ZBIRALNO DRENAŽNI SLOJ

Z3 _ ZUNANJA STENA - ATIKA

-1.25m

3.13m SUBSTRAT

0.00m

Z3 4.67m

4.48m LEGENDA

186 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

187

6.2.1 VIZUALIZACIJE ZUNANJOSTI

188 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

189

6.2.1 VIZUALIZACIJE ZUNANJOSTI

190 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

191

6.2.2 VIZUALIZACIJE_NOTRANJOST

192 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

7.2 Zaključek

7.3 Viri in literatura

7.3.1 Knjige

7.3.2 Revije

7.3.3 Spletne strani

7.3.4 Spletni članki

7.3.5 Diplomske naloge

7.4 Zahvala

7.1 Izjava o avtorstvu

193

7.0 ZAKLJUČEK

194 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

raziskovalno-izobraževalnega centra v Triglavskem narodnem parku “ ki sem jo izdelala pod mentorstvom doc. dr. Alenke Fikfak in zagovarjala dne 04.07.2014 v Ljubljani. Urška Kalčič

Podpisana Urška Kalčič izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela z nalovom “Idejna zasnova samozadostnega

195

7. 7.1 IZJAVA O AVTORSTVU

196 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

pot k izboljšanju moralne zavesti prebivalstva, dvig blaginje vseh ljudi in zdravje okolja, samo z izobraževanjem ter vlaganjem v raziskovanje novih tehnologij. V prihodnosti bo po raziskavah prišlo do drastičnega povečanja prebivalstva, večje potrebe po obdelovalnih kmetijskih površinah in zaradi tega spremenjena razporeditev rabe zemljišč. Zato mi je bil izziv postaviti projekt v občutljivo okolje, v katerega je potrebno posegati posebej previdno in premišljeno. Če še tako občutljiv ekosistem prenese poseg, kot je projekt v moji diplomski nalogi, potem ga prenesejo tudi manj občutljivi ekosistemi. Morda diplomska naloga sproža več vprašanj, kot pa na njih odgovarja. Projekt postavljen v Triglavskem narodnem parku je eksperiment, ki preverja, kako se obnašajo malo večji objekti z nestandardnim programom, kot so laboratoriji in izobraževanje, v občutljivem okolju ter kakšni medsebojni učinki p ri tem nastanejo.

Z deduktivnim pristopom raziskovanja in iskanja teme za diplomsko nalogo sem prišla do zaključka, da je edina

197

7. 7.2 ZAKLJUČEK

198 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, IDEJNA ZASNOVA SAMOZADOSTNEGA RAZISKOVALNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, AVTOR: URŠKA KALČIČ, MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK, LETO VPISA: 2006, LETO IZDELAVE: 2014

7.3 VIRI IN LITERATURA

7.3.1 KNJIGE

http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/problem-ni-v-poplavah-ampak-v-odnosu-med-clovekom-in-naravo http://sl.wikipedia.org/wiki/Geografija

Watch D, 2001, Building Type basic for research laboratories, New Jersey: John Wiley & Sons

http://sl.wikipedia.org/wiki/Biosfera

Griffin B., 2005, laboratory Design Guide, third edition, Oxford: Elsevire

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ekosistem

Mohsen Mostafavi, Gareth Doherty, 2010, Ecological Urbanism, Baden, Switzerland : Lars Müller

http://sl.wikipedia.org/wiki/Litosfera

Steffen Alex, foreword by Al Gore, 2008, Worldchanging : a user's guide for the 21st century, New York : Harry N. Abrams

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ozra%C4%8Dje

Girardet Herbert, 2004, Cities, people, planet : liveable cities for a sustainable world, Hoboken, NJ : Wiley-Academy

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ekologija

Vester Frederic, 1991, Kriza prenaseljenih območij, O razvijanju ekosistemskega razmišljanja, Državna založba Slovenije

http://sl.wikipedia.org/wiki/Biomasa

Maslin Mark, 2007, Globalno segrevanje, Založba Krtina

http://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=en&tl=sl&u=http%3A%2F%2Fwww.volunteerguide.org%2Fhours%2Fservice-

Lovelock James, 2007, Gaja se maščuje, O pregrevanju Zemlje in usodi človeštva, Založba Ciceron

projects%2Fenvironmental-education&anno=2

Bryson Bill, 2010, Čisto kratka zgodovina skoraj vsega, Ljubljana : Mladinska knjiga

http://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=en&tl=sl&u=http%3A%2F%2Fwww.cbf.org%2Fncli-federal-microsite%2Fpages%2Fncli---solution-

Davorin Tome, Al Vrezec, 2010, Ekologija, Evolucija, biotska pestrost in ekologija, biologija v gimnaziji, DZS

--why-ee-imp&anno=2

Likar Darko, 2009, Arhitekturni postinformacijski sistem, Koncepti poseganja v prostor, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ad Pirum

http://www.sunpower.si/pogosta-vprasanja.html#vprasanja_05

World Commission on Environment and Development, Our common future / World Commission on Environment and Development, Oxford; New York :

http://sl.wikipedia.org/wiki/Biosfera_(objekt)

Oxford University Press, 1991, cop. 1987

http://www.tims.si/sl/vsebine/bioloske_cistilne_naprave

Griffin, Brian, Laboratory design guide : for clients, architects and their design team : the laboratory design process from start to finish, Amsterdam [etc.] :

http://www.ted.com/talks/lang/en/jane_poynter_life_in_biosphere_2.html

Elsevier/Architectural Press, 2005

http://lab.fs.uni-lj.si/kes/energije_in_okolje/index.html

Gregorčič Marta, Hanžek Matjaž, Kajfež-Bogataj Lučka, Kreft Lev, Murn Ana, Plut Dušan, Stanovnik Tine, Školč Jožef, Trontelj Jože, 2011, Kam po krizi? :

http://giskds.situla.org/giskd/

premišljanja o prihodnosti, Ljubljana : Kabinet predsednika Vlade RS : Inštitut za civilizacijo in kulturo

http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=bohinj

Jane Alison, Marie Ange Brayer, Frederic Migayarou, Neil Spiller, 2006, Future city: experiment and utopia in architecture, Thames & Hudson

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

Nebel Bernard J., Wright, Richard T., 2000, Environmental science : the way the world works, Upper Saddle River: Prentice Hall

http://www.naravovarstveni-atlas.si/ISN2KJ/profile.aspx?id=N2K@ZRSVN

Cevc Tone, 1992, Bohinj in njegove planine, Radovljica, Didakta

http://lab.fs.uni-lj.si/kes/energije_in_okolje/index.html http://www.uradni-list.si/1/content?id=98680

7.3.2 REVIJE

http://www.volter.si/ http://www.arhiv.svrez.gov.si/si/teme_in_projekti/arhiv_vzpostavitev_mreze_od_zibelke_do_zibelke/predstavitev_koncepta_od_zi-

Časopis za kritiko znanosti : stare številke 2005, številka 219, Ljubljana : Študentska organizacija Univerze v Ljubljani

belke_do_zibelke/

Graz Architektur Magazin = Graz architecture magazine, 2008, Graz : Fakultät für Architektur der Technischen Universität Graz

http://lab.fs.uni-lj.si/kes/energije_in_okolje/eo-predavanje-04.pdf http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=20

7.3.3 SPLETNE STRANI

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=515 http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=410

http://simbiosisgroup.net/5443/utopias

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=403

http://www.arch.mcgill.ca/prof/sijpkes/alsop/alsop-webpage-final.html

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=345

http://www.brandonmartella.net/p/live-share-grow.html

http://www.ekosola.sihttp://www.modrijan.si

http://www.archiscene.net/location/usa/hydramax-future-cities-lab/

http://www.ekosola.si

http://www.finance.si/257592

http://users.esnm.si/profesor/pintaric/Razno/Predstavitev

http://www.youtube.com/watch?v=jqxENMKaeCU&wide=1

Jakša Anja, 2014, Diplomsko delo, Idejna zasnova revitalizacije kompleksa hotela Pod Voglom v Bohinju, Diplomsko delo, Fakulteta za

http://www.architekten24.de/

arhitekturo, Univerza v Ljubljani

http://gijsbertkoren.wordpress.com/2009/04/03/cradle-to-cradle/

Frančič Matevž, 2005, Diplomsko delo, Vidiki samozadostnosti, raziskovalna postaja na Antarktiki, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v

http://sl.wikipedia.org/wiki/Vodna_energija

Ljubljani

http://sl.wikipedia.org/wiki/Son%C4%8Dna_energija

Knafelj Vesna, 2010, Diplomsko delo, Znanstveno tehnološke revolucije in družbeni napredek, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene

http://sl.wikipedia.org/wiki/Vetrna_energijawiki/Vetrna_energija

vede

http://sl.wikipedia.org/

Gumilar Doris, 2008, Diplomsko delo, Možnosti regionalne rabe obnovljivih virov energije v Sloveniji, Filozofska fakulteta, Oddelek za

http://sl.wikipedia.org/wiki/Geotermalna_energija

geografijo, Univerza v Ljubljani

http://www.zvkds.si/sl/zvkds/ http://www.uradni-list.si/1/content?id=98680 7.3.4 SPLETNI ČLANKI Plut Dušan, 2005, Teoretična in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani Anko B., Bogataj, N., Mastnak, M., 2009, Berilo o trajnosti, Ljubljana: Andragoški center Slovenije Knafelj Vesna, 2010, Diplomsko delo, Znanstveno tehnološke revolucije in družbeni napredek, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Korže Ana Vovk, 2011, Dimenzije trajnosti, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Marko Likon, 2009, Bacom, Projekt pretvorbe biorazgradljivih muljev v gradbene kompozite materiale z vmešavanjem alkalnih odpadkov in pepela Marušič J., 2001, Turistični in rekreacijski objekti v krajini, Ljubljana, Svet za varstvo okolja Republike Slovenije Lapajne Andrej, 2006, Geotermalni viri severne in severovzhodne Slovenije, RRA Koroškare regionalna razvojna agencija za Koroško, d.o.o, Geološki zavod Slovenije) Gozdovi Slovenije, Gozdnatost Slovenije po katastrskih občinah, 2006, Ljubljana, Zavod za gozdove Slevenije Regionalna razvojna agencija Gorenjske BSC, Poslovno podporni center d.o. Kranj, 2006, Regionalni razvojni program Gorenjske 2007_20013 Roš Milenko, 2005, Sistemi čiščenja s problematiko odpadnega blata, Vodni dnevi 2005, Zbornik referatov, Portorož Presad Rajena, 1974, Science and tehnology: Imapct on Society, Social Scientist Lah, A., 2002, Okoljski pojavi in pojmi, Ljubljana Ekar Miloš, 2008, Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje dediščine Občine Bohinj, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Maccoby Eleanor, 1992, The role of parents in the socialization of children: An historical overview, Developmental Psychology Kučan Ana, 1998, Krajina kot nacionalni simbol, Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče)

7.3.5 DIPLOMSKE NALOGE

http://www.sportinterface.com/sustainable-sport-societal-developments/training-cradle-to-cradle/

199

7. http://gijsbertkoren.wordpress.com/2009/04/03/cradle-to-cradle/)_HTML_2010/Spletna_Nina_Maja_Katja/stran5.html

200