Ana Destovnik by fa diploma

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Diplomska naloga

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI Diplomantka: Ana Destovnik Leto vpisa: 2004/2005 Mentor: Izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski u. d. i. a. Somentor: Asist. Andrej Mahovič u. d. i. a. Konzultant za statiko: Doc. dr. Tomaž Slak, u. d. i. a. Asist. dr. Simon Petrovčič, u. d. i. g Konzultant za požarno varnost: Doc. dr. Domen Kušar, u. d. i. a. Konzultant za energetski vidik: Nevenka Škrabe, u. d. i. s.

Neprofitna stanovanja: idejna zasnova soseske v Zeleni jami v Ljubljani_Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Ana Destovnik I mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski I somentor: asist. Andrej Mahovič I leto vpisa: 2004/2005 I diploma 2015

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

KAZALO

POVZETEK I ABSTRACT

1 UVOD

1.1 1.2 1.3

TEMA NALOGE IN ORIS PROBLEMA NAMEN IN CILJ NALOGE KLJUČNE BESEDE

08 08 08

TEORETSKA IZHODIŠČA

2.1

RAZVOJ STANOVANJSKE SOSESKE

2.2 PREDSTAVITEV NEKATERIH SLOVENSKIH SOSESK 2.2.1 Savsko naselje 2.2.2 Šišenska soseska 2.2.3 Bežigrajska soseska 3 2.2.4 Bežigrajska soseska 7 2.2.5 Problematika – ugotovitve 2.2.6 Smernice 2.2.7 Stanežiče 2.3

RAZVOJ STANOVANJSKE POLITIKE V SLOVENIJI

15 15 16 17 18 19 21 21 22

2.4 STANOVANJSKI ZAKON V REPUBLIKI SLOVENIJI

2.5

ZAKONODAJA, KI UREJA PODROČJE NEPROFITNIH STANOVANJ

2.6 OSNUTEK NOVEGA NACIONALNEGA STANOVANJSKEGA PROGRAMA (2013–2022) 2.6.1 Nizkoprofitna stanovanjska podjetja 2.6.2 Stanovanjske zadruge 2.6.3 Primer dobre prakse: Avstrija

26 26 27 28

2. 7 NEPROFITNA NAJEMNA STANOVANJA 2.7.1 Velikost stanovanja (listi A in B) 2.7.2 Bivalne enote

30 31 31

REFERENČNI PRIMERI

3.1

JEAN NOUVEL

3.2

KAZUYO SEJIMA

3.2

ZIGZAG ARHITEKTURA

3.2

ALLESWIRDGUT I FELD72

4 LOKACIJA

4.1

IZBRANA LOKACIJA

4.2 FOTOGRAFIJE

4.3

OBSTOJEČI PREDLOG

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

KAZALO

ANALIZA PROSTORA

5.1

ŠIRŠA LOKACIJA

5.1.1 Ortofoto 5.1.2 Morfološka analiza 5.1.3 Prometni sistem 5.1.4 Višinska analiza 5.1.5 Tipologija stavb 5.1.6 Raba prostora 5.1.7 Zaznavna analiza 5.1.8 Zeleni sistem

42 42 42 43 43 44 44 44

5.2 5.2.1

POVZETEK ANALIZE Povzetek analize območja

45 45

5.3 OŽJA LOKACIJA 5.3.1 Tokovi – gostota prometa 5.3.2 Zelene površine 5.3.3 Zaznavna analiza

46 46 47 48

PROJEKTNA NALOGA

6.1

PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA

7 ZASNOVA

7.1 7.1.1 7.1.1 7.1.3 7.1.4

52 52 53 54 55

KONCEPT UMESTITVE V PROSTOR Koncept 1: Zazidava SZ–JV Koncept 2: Zazidava na obodu Koncept 3: Orientacija Izbrana rešitev: Zazidava SZ–JV

7.2 TIPOLOGIJA OBJEKTA 7.2.1 Globoki 7.2.2 Kratki 7.2.3 Ozki

56 56 56 56

7.3 7.3.1

ZASNOVA STANOVANJ Koncept zlaganja stanovanj

57 62

7.4

KONCEPT ZUNANJE UREDITVE

7.5

KONCEPT OBJEKTA

7.6 7.6.1 7.6.2 7.6.3 7.6.4

FASADNI OVOJ IN IZBOR MATERIALOV Južna fasada Severna fasada Zelena severna fasada Zunanja ureditev

67 67 68 69 70

7.7

SHEMA KONSTRUKCIJSKE ZASNOVE

7.8

SHEMA POŽARNE VARNOSTI

7.9 STROJNE NAPELJAVE, NAPRAVE IN OPREMA

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

KAZALO

GRAFIČNE PRILOGE

Pregledna situacija M 1:2000 Ureditvena situacija M 1:1000 Tloris garaže M 1:500

75 76 77

BLOK M 1:250

Tloris pritličja, tipične etaže in strehe Prerez A-A Fasade

BLOK 2 M 1:250

Tloris pritličja, tipične etaže in strehe Prerez C-C Fasade

87 88 89

BLOK 5 M 1:250

Tloris pritličja, tipične etaže in strehe Prerez I-I Fasade

90 91 92

Prečni prerez čez celotno lokacijo

SITUACIJA M 1:250

Tloris pritličja Tloris 1 etaže Tloris strehe

94 95 96

FASADNI PAS M 1:20

9 RENDERJI 10

84 85 86

BLOK 4 M 1:250

Tloris pritličja, tipične etaže in strehe Prerez G-G Fasade

81 82 83

BLOK 3 M 1:250

Tloris pritličja, tipične etaže in strehe Prerez E-E Fasade

78 79 80

VIRI IN LITERATURA

98 103

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

POVZETEK l ABSTRACT

POVZETEK V diplomskem delu se ukvarjam s problematiko neprofitnih stanovanj v Ljubljani. Ugotavljam, da se jih, glede na veliko povpraševanje in njihovo pomanjkanje, v Ljubljani zgradi veliko premalo. Velik problem v prestolnici so tudi številna nezasedena oz. neracionalno zasedena stanovanja. Svoj pristop k reševanju omenjene problematike prikazujem s konkretnim predlogom izgradnje stanovanjske soseske z neprofitnimi stanovanji v Zeleni jami. Predlagana soseska se višinsko prilagaja že obstoječim bližnjim stanovanjskim objektom, posamezne stanovanjske enote pa se glede na število družinskih članov oz. druge potrebe lahko povečujejo ali zmanjšujejo.

ABSTRACT In my thesis project I deal with non-profit housing problems in Ljubljana. Due to high demand and its shortage I realize there is not enough non-profit housing units being build in the city. A big issue in the capital is also the fact that many housing units are vacant or unrationally occupied. I demonstrated my approach to solving abovementioned problems with a concrete suggestion of a housing development with non-profit housing units in Zelena jama, Ljubljana. Building heights of the suggested housing blocks are all adjusted to existing housing buldings nearby and certain housing units can be transformed into bigger or smaller ones according to the number of family members or any other needs.

01 UVOD

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

UVOD

1.1

TEMA NALOGE IN ORIS PROBLEMA

Osrednja tema naloge so neprofitna najemna stanovanja. V njih bivajo ljudje, ki jim dohodek ne omogoča drugačne ureditve stanovanjskega problema. Neprofitnih stanovanj ni mogoče prosto najeti; najemniki so izbrani v procesu javnega razpisa, ki ga vsakih nekaj let objavi stanovanjski sklad. V Sloveniji je po zadnjih podatkih 20.000 neprofitnih stanovanj,1 za pokritje povpraševanja pa bi jih bilo treba zgraditi dodatnih 8.000. Največ neprofitnih najemnih stanovanj primanjkuje v Ljubljani.2

1.2

NAMEN IN CILJI NALOGE

Namen naloge je prikazati, da je lahko bivanje v neprofitnih stanovanjih kljub omejitvam njihove velikosti kakovostno in da je mogoče tudi ta stanovanja zasnovati prilagodljivo in prostorno. Cilj naloge je izdelati idejno zasnovo soseske neprofitnih stanovanj za različne tipe družin.

1.3

KLJUČNE BESEDE

nèprofítni -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki nima namena ustvarjati dobička, profita: neprofitna najemnina; neprofitno stanovanje; neprofitno založništvo; Naši člani plačujejo letno članarino, mi pa delujemo kot neprofitna organizacija E (↑)nè… + (↑) profíten nèprofítno prisl. (ȅ-ȋ) Nevladne potrošniške organizacije bodo morale delovati neprofitno, neodvisno, strokovno, ob pomoči članstva in ne zgolj z državnimi subvencijami Slika 1 Socialna stanovanja CasaNova, Italija.

Slika 3 Socialna stanovanja Nemausus, Francija.

najéti -jámem stil. nájmem dov., najêmi najemíte, stil. nájmi najmíte; najél; nam. najét in najèt (ẹ́ á, á) napraviti, da kaj za plačilo preide v začasno uporabo koga: najeti hišo, stanovanje; najeti ladjo, letalo; klub je najel telovadnico za dve uri tedensko / najeti zemljo / najeti posojilo // dobiti koga, da za plačilo opravlja, opravi določeno delo, nalogo: najeti delavca, godca; najeti odvetnika; najel ga je za dva meseca; kriči, kot bi ga kdo najel, zelo najét -a -o: najet delavec; najeta soba / najeti vojak v nekaterih državah vojak, ki za plačilo stopi v vojsko

Slika 2 Socialna stanovanja Vivazz, Španija.

Slika 4 Socialna stanovanja Timberyard, Dublin, Irska.

Slika 5 Socialna stanovanja in studio za umetnike, Tetris, Francija.

stanovánje -a s (ȃ) 1. prostor, prostori za bivanje, povezani v funkcionalno celoto: imeti, dobiti, kupiti, prodajati stanovanje; opremiti, pobeliti stanovanje; preseliti se v novo stanovanje; otroci tekajo po stanovanju; majhno, prostorno stanovanje; mrzlo, sončno stanovanje; stanovanje v bloku; lastnik, najemnik stanovanja / dvosobno, troinpolsobno stanovanje; kletno, podstrešno stanovanje; lastniško, najemniško stanovanje; solidarnostno stanovanje zgrajeno s sredstvi za

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

UVOD

solidarnostno gradnjo stanovanj / navedite stanovanje kraj in ulico, kjer stanujete 2. dom, bivališče: za stanovanje mu je namenil majhno sobo na podstrešju / vzeti na stanovanje; imeti koga na stanovanju ◊ arhit. orientirati stanovanje določiti lego svetlobnih odprtin stanovanja glede na strani neba; jur. naturalno stanovanje nekdaj ki nadomešča del plače soséska -e ž (ẹ̑) 1. zaokrožen stanovanjski del v mestu z objekti, potrebnimi za vsakdanje življenje: zgraditi moderno sosesko; vrtec, šola in trgovina v soseski / stanovanjska soseska 2. kraj in bližnji kraji, s katerimi je ta navadno povezan: prodajati sadje po soseski; vsi v soseski so že obveščeni; najtrdnejša kmetija v soseski / tako dobrega studenca ni v vsej soseski daleč naokoli // prebivalci tega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani: vsa soseska ga je imenovala s tem imenom; soseska se ga je izogibala 3. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi: soseska je štela dvajset gospodarjev; izpolnjevati obveznosti do soseske / prositi sosesko za privoljenje / tako so sklenili na soseski na sestanku te skupnosti 4. rel. skupnost vernikov podružnice: oznaniti mašo za sosesko sv. Jurija ● star. živeti s kom v soseski biti sosed koga zelênje -a s (é) 1. zeleno rastlinje: nizka vratca prekriva zelenje; zasaditi prostor okrog bloka z zelenjem; bujno tropsko zelenje / hiša je skrita v zelenju; pot se vije med zelenjem 2. zeleni deli rastlin, zlasti listi, vršički: drevesa so že brez zelenja; nabirati, smukati zelenje za koze; okrasiti sobo z zelenjem / zelenje peteršilja, zelene Slika 6 Zelenje v stanovanjski soseski Alt–Erlaa, 1968–73, Dunaj.

Slika 8 Igra otrok v soseski Fužine, Ljubljana.

3. površina, porasla z (zelenim) rastlinjem: hodili so po samem zelenju / mestno zelenje zelene površine v naselju in ob njem● temno zelenje gozdov zelenina, zelenost 3

Slika 7 Pogled na dnevni prostor s kuhinjo.

Slika 9 Pogled na socialno sosesko, T. Girones, 2008, Salou, Španija.

02 TEORETSKA IZHODIŠČA

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TEORETSKA IZHODIŠČA

2.1

RAZVOJ STANOVANJSKE SOSESKE

Soseska je zaprta organizirana socialna skupnost, opremljena z različnimi družbenimi objekti. V njej živi določeno število ljudi različnih razredov in poklicev. Definicija soseske kot zaprte organizirane socialne skupnosti ustreza vsem mestom, ki so nastala od začetka civilizacij pa do srednjega veka. Njen razpad sta kot posledici industrijske revolucije povzročili kaotična rast mest in prenatrpanost. Ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja se je zato v Angliji in ZDA rodila ideja o ponovni obnovitvi manjših socialnih skupnosti znotraj mest in na njihovih obrobjih. V 19. stoletju je s konceptom vrtnega mesta na razvoj soseske močno vplival E. Howard. Samooskrbno vrtno mesto s stanovanjskimi enotami, z industrijskimi obrati in s kmetijskimi površinami naj bi nastalo v bližini večjega kraja. V obsegu 2.400 hektarjev naj bi zadostovalo za 32.000 prebivalcev. Z bližnjim mestom bi bilo povezano z ustrezno javno infrastrukturo (s cestami in z železnico). Kmalu so v Angliji zgradili vzorčna primera vrtnih mest: Letchworth in Welwyn Garden City.4

Slika 10

Howardovo idejo o vrtnem mestu je ob pripravah newyorškega regionalnega plana za leto 1920 nadgradil C. Perry. Njegovo glavno načelo organiziranosti soseske je bila uveljavitev peščeve poti, in sicer kot merilo za njeno velikost. V središče soseske je postavil šolo, od posameznih stanovanj oddaljeno največ 500 metrov. Število prebivalcev je omejil na 5.000, torej na skupnost, katere otroci bi lahko napolnili eno osnovno šolo. Perryjeve ideje je razvijal C. Stein, ki je preučeval predvsem cestni sistem soseske in je v svojem projektu Radburn predlagal popolno ločitev peščevih poti od prometnih ter diferenciacijo prometnih poti glede na njihovo funkcijo (Mihelič 1983: 56). 0

50 m

300 m

Slika 11 Mesto Radburn, C. Stein, New Jersey, ZDA.

50 m

200 m

Slika 12 Ločitev peščevih in kolesarskih poti od motornega prometa, Radburn.

Perryjev in Steinov model so po drugi svetovni vojni izpopolnjevali angleški urbanisti. Izkazalo se je, da soseska ni samo sociološka, temveč predvsem fizična kategorija, ki omogoča boljšo organiziranost mest. Angleški koncept soseske so kmalu po vojni prevzeli v skandinavskih deželah, in sicer najprej na Švedskem, od tam pa se je širil po Evropi.5 Naselja v Sloveniji so bila med drugo svetovno vojno močno poškodovana. Uničenih je bilo več kot 46.000 stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov. Vojna škoda pa je le še povečala že predvojno pomanjkanje stanovanj, ko za delavska stanovanja ni bilo poskrbljeno. Po vojni je stanovanjsko stisko, kot posledico industrializacije in deagrarizacije, povečal še velik dotok ljudi s podeželja v mesta.6

Slika 13 Švedska soseska Örebro Baronbackarna, 1952.

20 m 100 m

Slika 14 Pogled na sosesko Örebro Baronbackarna, 1952.

Ustava takratne skupne države je zagotavljala pridobitev stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lasti. Med

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TEORETSKA IZHODIŠČA

prednostnimi nalogami socialnega programa jugoslovanske socialistične ureditve je bilo izboljšanje stanovanjskih razmer. Gradnja stanovanj je bila pomembna tudi zato, ker spodobna nastanitev ljudi oziroma njihovo urejeno stanovanjsko vprašanje povečujeta njihovo storilnost. Gradnja stanovanj je bila pomembna postavka tudi v mednarodnem gospodarstvu in stopnji zaposlenosti. V obravnavanem obdobju se je razvilo več tipov stanovanjske politike, prevladovala pa sta predvsem dva: najemno družbeno stanovanje in lastno stanovanje. Ključni element tedanje politike je bilo najemno družbeno stanovanje.7 Med vseobsegajočo prenovo v prvih povojnih letih je bil najpomembnejši ukrep razporejanje stanovanj. Stanovanjsko stisko so sprva reševali z naseljevanjem v obstoječa stanovanja, nato pa z gradnjo novih z družbenimi sredstvi. Ker država kmalu ni več zmogla financiranja vseh prenov, so podjetja in zavode začeli spodbujati k reševanju stanovanjske problematike njihovih delavcev (prav tam). V Ljubljani se je na to akcijo prva odzvala tovarna Litostroj, ki je že leta 1948 ob tovarni začela graditi stanovanjsko sosesko za svoje delavce; do leta 1954 je zgradila 15 stanovanjskih blokov. Po letu 1950 so začela stanovanja za svoje delavce z zelo uniformno zunanjo podobo graditi tudi druga podjetja. Nastale so soseske TAM-a in Metalne v Mariboru, ob industrijskih kompleksih v Kidričevem in na Jesenicah (Mihelič 1983: 52).

Slika 15 Švedska soseska Svappavaara, R. Erskine, 1966.

Slika 17 Delavska soseska, 1960, Maribor.

20 m 100 m

Zaradi počasne tradicionalne gradnje sosesk so to začeli nadomeščati z bolj ekonomično gradnjo. Okrepili so raziskave hitrejših in cenejših načinov gradnje, kar je privedlo k prefabricirani in montažni gradnji. Namen je bil tipizirati načrte, stavbne dele in industrijsko proizvodnjo. Temeljni značilnosti takratnih sosesk sta bila geometrično pravilen tloris in enoten tipiziran stanovanjski blok, praviloma dvo- do štirinadstropen in zelo dolg. Bloki se niso več podrejali tradicionalni robni zazidavi stavbnega bloka, značilnega za obdobje od druge polovice 19. stoletja. Kot prosto stoječi volumetrični elementi so sami urejali prostor in so bili, ne glede na značilnosti terena in obliko zemljišča, razporejeni geometrijsko pravilno, pravokotno ali vzporedno na komunikacijo. V vsej Sloveniji so prva leta po drugi svetovni vojni, ne glede na regionalne razlike, poznali le tovrstno zazidavo. Tako so se sredi petdesetih let, hkrati s kritikami obstoječe stanovanjske gradnje, pojavile ideje o novi organizaciji stanovanjske gradnje po principu enote soseske, kakršnega so razvile predvsem skandinavske države.8

Slika 16 Pogled na sosesko Svappavaara, 1963.

Slika 18 Litostrojsko stanovanjsko naselje, Ljubljana.

Slika 19 Bloki ob Kidričevi, Ravnikarjev urbanistični koncept Nove Gorice, 1948.

V Sloveniji je začel koncept soseske na podlagi švedskega vzora sredi petdesetih let razvijati arhitekt E. Ravnikar. Ukvarjal se je zlasti s študijami osnovnošolskih okolišev in cestnega omrežja (zlasti kolesarskih poti).9 Druga skupina arhitektov, M. Jernejc, M. Dobravec, J. Lajovic in J. Lap,

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TEORETSKA IZHODIŠČA

pa je v tem obdobju na ljubljanski fakulteti za arhitekturo koncept soseske razvijala predvsem z organizacijskega in s programskega vidika. Predlagani model njihove soseske je funkcionalno razčlenjen na stanovanjske stavbe ter stavbe javnega pomena, prometno mrežo, rekreacijske in zelene površine. V soseski biva 5.000 prebivalcev, razdeljena pa je na stanovanjske četrti s 300 do 1.000 prebivalci, organizirane okrog središča z večjim igriščem, objekti osnovne preskrbe in vzgojno-varstveno ustanovo. Vsaka četrt, organizirana okrog igrišča za majhne otroke, je razdeljena na manjše enote – sosedstva, v katerih naj bi se prebivalci med seboj poznali in si pomagali (Mihelič 1983: 56). Njihova tipična soseska je pozidana z različnimi tipi stanovanjskih zgradb. V njenem jedru, ki je praviloma ob glavni prometni cesti in postaji mestnega javnega prometa, so stanovanjske stolpnice »kot nosilke mestne note«. V srednjem pasu so nižji stanovanjski bloki in hiše v nizu. To je najširši pas soseske, bogato ozelenjen in opremljen z otroškimi igrišči. V tretjem pasu se širi niz enodružinskih hiš (Mihelič 1983: 57). Soseske so gradili v dveh obdobjih: med letoma 1965 in 1971 za »idealnih« 3.000 do 5.000 prebivalcev, med letoma 1972 in 1985, med valom priseljevanja prebivalcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik, pa za »prekomernih« 10.000 in več prebivalcev.10 Po mnenju M. Jernejca je tolmačenje soseske kot socialne strukture preživeto; sosesko je treba obravnavati le kot osnovno organizacijsko obliko mestne površine (Mihelič 1983: 57). Slika 21 Stanovanjske stolpnice v Roškem naselju, I. Arnautović, M. Mihelič, 1958–60.

Slika 20 Model soseske za 5.000 ljudi, M. Jernejc idr., 1956–58.

Slika 22 Gradnja Savskega naselja, 1961.

Nova tehnologija v stanovanjski gradnji je omogočila tudi gradnjo stanovanjskih stolpnic, ki so kot najpomembnejša tipološka novost v šestdesetih letih odločilno vplivale na ljubljansko mestno podobo. Stolpnica je, tako kot soseska, švedska iznajdba iz srede petdesetih let 20. stoletja. Prve stanovanjske stolpnice so bile pri nas med letoma 1957 in 1961 po načrtu I. Arnautovića zgrajene v Savskem in Roškem naselju v Ljubljani (Mihelič 1983: 58). V novih naseljih na obrobju mesta zgrajene stolpnice so osvežile mestne silhuete in razbile monotonost povojne gradnje. Seveda če pri tem odmislimo vsiljive stolpnice v historičnem okolju starega mesta in njihovo prekomerno zgoščevanje brez pravega urbanističnega koncepta.11 Sredi šestdesetih let so zazidalni načrti nastajali na podlagi natečajev. Čeprav so natečaji prinašali inovativne ideje, pa so te ob realizaciji zaradi ekonomskih in družbenih vplivov pogosto zbledele. Kljub temu je kakovost stanovanjske gradnje od srede šestdesetih let, tako urbanistično kot arhitekturno, neprestano rasla (prav tam).

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TEORETSKA IZHODIŠČA

V povojni gradnji je razvoj potekal vzporedno na dveh ravneh. •

Na ravni stavbnih tipov: od podolgovatega štirinadstropnega bloka, preko stolpnic, do sestavljanja objektov v ploščat blok in nazadnje do terasaste hiše.

•

Na ravni tlorisne in prostorske zasnove stanovanjskih naselij: od funkcionalističnega, nedefiniranega prostora, v katerem so praviloma razvrščeni podolgovati stanovanjski bloki v paralelnih linijah in enotno orientirani v smeri sever–jug, do stanovanjske soseske, ki se sprva ni bistveno razlikovala od povojnih naselij, pozneje pa je začela dobivati kakovostnejšo morfološko zgradbo (Mihelič 1983: 61).

V stanovanjskem gospodarstvu se je uveljavil nov finančni sistem, ki je spodbujal k samofinanciranju. Ta proces se je nadaljeval skozi prvo (1960) in drugo (1965) stanovanjsko reformo. Sredi šestdesetih let so bili ukinjeni tudi okraji in stanovanjski skladi pri občinah ter okrajni zavodi za stanovanjsko gradnjo. S tem se je končala enovita in enotno vodena stanovanjska politika. Leta 1960 je druga stanovanjska reforma dokončno spremenila financiranje stanovanjske gradnje. Prišlo je do nadaljnje decentralizacije, pristojnosti so prešle iz državnih v nedržavne organizacije, banke, ki so prevzele komercialna stanovanjska posojila, ter na podjetja, ki so prevzela odgovornost za oskrbo zaposlenih s posojili za nakup stanovanj ali gradnjo hiš in z najemnimi stanovanji. Gradbena podjetja so se lahko ob vsej dotedanji podpori in dodatni pomoči bančnega kreditiranja vključila na stanovanjski trg. Začela so odločati o obsegu, količini in ceni zgrajenih stanovanj in jih prosto prodajati. Leta 1966 je tovrstna gradnja dosegla že eno tretjino celotne stanovanjske gradnje.12 Slika 24 Pogled na stolpnice BS-3.

Slika 23 Pogled na Savsko naselje v začetku šestdesetih let.

Slika 25 Ravnikarjeva zasnova stanovanjske soseske za 5.000 prebivalcev.

Izrazita ekonomska logika je pri reševanju stanovanjskega problema pokazala pomanjkljivosti, kot sta izredno visoka gostota izrabe površin in vedno manjše zanimanje za sočasne spremljajoče dejavnosti. Cene stanovanj je začelo dokončno uravnavati tržno načelo, s čimer se je razblinila socialna plat stanovanjske politike. Ta je dobila ponovni zagon v obdobju 1972–1981, ko so se pojavila solidarnostna stanovanja, namenjena revnejšemu sloju, brezposelnim, mladim družinam in ostarelim. Z njimi so upravljale samostojne organizacije združenega dela (danes podjetja), skupnosti socialnega zavarovanja in druge družbene pravne organizacije. Solidarnostna stanovanja so bila jasen odziv na skok cen stanovanj na trgu in namenjena tistim, ki jim za trg zgrajena stanovanja niso bila več dosegljiva (prav tam).

Slika 26 Gradnja soseske, Fužine, 1980.

Sredi osemdesetih let se je končala gradnja velikih stanovanjskih sosesk, ki so izhajale iz prvotnih izhodišč ohranjanja koncepta zazidave na podlagi stavbnega bloka,

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TEORETSKA IZHODIŠČA

ki s svojim volumnom oblikuje prostor naselja in ustvarja neko intimnejše merilo, poleg tega pa ohranja notranjo ulico naselja, namenjeno pešcu, ki so mu ob poti poleg zelenja dostopne najpomembnejše točke v naselju (prav tam). Med letoma 1946 in 1985 je bilo v Sloveniji zgrajenih 61 odstotkov vseh stavb, med njimi jih 63 odstotkov spada med kolektivno gradnjo (prav tam).

2.2

PREDSTAVITEV NEKATERIH SLOVENSKIH SOSESK

Nekatere slovenske soseske, med njimi Savsko naselje, Šišenska soseska 6, Bežigrajska soseska 3 in Bežigrajska soseska 7, s kompleksnim urbanizmom, pestrimi stavbnimi tipi in z inovativnimi tlorisi stanovanj ponujajo bolj ali malo kakovostno bivanje.13

2.2.1 Savsko naselje Arhitekti: Ilja Arnautović, Milan Mihelič, Dušan Bohinec Leto gradnje: 1957 Soseska Savsko naselje je klasična soseska z osnovno šolo in ustreznimi vzporednimi dejavnostmi, zgrajena za 5.000 prebivalcev. Na velikosti približno 23 ha so nanizani različni tipi stanovanjskih (P+3 do P+14) in individualnih zgradb, kar dokazuje počasno dograjevanje soseske.

Slika 27 Tlorisni prikaz zelenih površin v soseski.

100 m

300 m

Slika 28 Pogled na stolpnice.

Slika 29 Otroško igrišče.

Notranjo prometno mrežo sestavljajo dovozne poti do blokov in pešpoti, ki so bolj koncentrirane okoli šole, športnih poti in rekreacijskih površin. Zaradi velikega deleža zelenih površin je Savsko naselje še vedno ena najbolj zelenih stanovanjskih sosesk v Ljubljani. Različne vegetacijske prvine so relativno enakomerno porazdeljene med pozidanimi površinami. Drevesa so na vseh zelenih površinah z izjemo treh območij sklenjenih travniških površin.14 Zaradi izdelanega programskega koncepta soseske in osnovne šole je na območju več športnih in rekreacijskih površin. Te nimajo centralne lege, zato so iz nekaterih delov soseske slabše dostopne, vendar so razdalje lažje premostljive zaradi dovolj razvitih mrež poti. Današnja težava Savskega naselja je urejenost zelenih površin. Primanjkuje kakovostne urbane opreme, večina obstoječe pa je stara in deloma neuporabna.

Slika 30 Pogled na garaže.

Slika 31 Visoka zazelenitev med bloki.

Slika 32 Parkiranje na zelenih površinah in stara, neuporabna urbana oprema.

Kot v vseh starejših soseskah, je tudi v Savskem naselju aktualen problem mirujoči promet. Garažni objekti za večje število avtomobilov so bili sicer zgrajeni na obrobju soseske, vendar ti že dolgo ne zadoščajo za vsa vozila prebivalcev, tako da prihaja do divjega parkiranja, s čimer se krčijo

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

zelene površine. Po podatkih iz leta 2006 primanjkuje okoli 1.200 parkirnih mest (prav tam: 66). Glede na tlorisno površino je v Savskem naselju dovolj površin namenjenih zelenim površinam, ki pa so precej slabo vzdrževane in degradirane. Na območja zazelenitve vdirajo avtomobili, otroška igrišča so neurejena, prav tako urbana oprema (manjkajoče klopi, koši za smeti). Za vdor avtomobilov na zelene površine je poleg pomanjkanja parkirnih prostorov krivo tudi precej razdrobljeno omrežje povezav. Zelene površine so namreč zaradi svoje nepovezanosti in pomanjkanja ovir dostopne avtomobilom.

2.2.2 Šišenska soseska Arhitekta: Ilja Arnautović in Aleksander Peršin Leto gradnje: 1966 Šišenska soseska 6 je za Ljubljano prelomnega pomena, saj je ena prvih končanih stanovanjskih sosesk, ki so se v poznih šestdesetih let 20. stoletja začele graditi v Ljubljani.15 Urbanistična zasnova ŠS-6, delo arhitektov Janeza Vovka in Aleša Šarca, vsebuje vse elemente zasnove soseske. Načrtovanih je bilo 2.800 stanovanj, v katerih naj bi živelo 10.000 prebivalcev (Teržan 2011: 62). Visoke zgradbe stojijo v bližini glavne mestne vpadnice, Celovške ceste, in prehajajo do nizkih blokov ob Vodnikovi cesti. Visoki bloki se združujejo v razgibane nize in ti v zalive, med katerimi so velike ozelenjene površine. Nizki bloki v obliki »podkvastih« otokov objemajo notranje parke z otroškimi igrišči in vrtovi. Gibanje vozil in pešcev v notranjosti soseske je dosledno ločeno.16 Slika 33 Tlorisni prikaz zelenih površin v soseski.

Slika 36 Pogled na garaže.

100 m

300 m

Slika 34 Pogled na sosesko.

Slika 37 Pogled na zelenje med »podkvami«.

Slika 35 Pogled na nižje bloke v soseski in zelenje.

Slika 38 Visoka zazelenitev ob otroškem igrišču.

V Šišenskem naselju je veliko kakovostnih zelenih površin. V t. i. podkvicah so drevesa z ogromnimi krošnjami, tako da so ti notranji atriji oaze zelenja. Ker objekti niso podkleteni s parkirnimi garažami, ampak so garaže samostojne enote ob robu naselja, stanovanjske zgradbe pa so relativno nizke (P+3), drevesne krošnje praktično izničijo možnosti neposrednih pogledov iz stanovanja v stanovanje. Parkirne površine so tudi zunaj garaž, urejene pa so tako, da niso neposredno povezane z zelenimi površinami. Edina slabost Šišenskega naselja je, da so zelene površine razdrobljene med podkvice in niso povezane v nek večji zeleni sistem. Kot v vsaki soseski, zgrajeni v teh letih, v zadnjem času tudi v tej primanjkuje parkirnih mest. V zelenem osrčju so šola, vrtec in telovadnica. Ob Celovški cesti je bila predvidena tudi gradnja kulturnega centra; zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ta nikoli ni bil zgrajen. Ideja soseske kot zaključene urbanistične enote tako žal ni bila realizirana do potankosti, kljub temu pa spada med kakovostnejše soseske.17

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

2.2.3 Bežigrajska soseska 3 Arhitekt: Ilja Arnautović Leta gradnje: 1970–1977 Naselje BS-3 velja za višek Arnautovićevega opusa. Z 800 metrov dolgim in 250 metrov širokim pasom zazidave spada med večje ljubljanske soseske. Urbanistična zasnova je delo arhitektov Mitje Jernejca in Vesne Ferluga.18 Tako kot v mnogih drugih soseskah zasnova žal ni bila v celoti realizirana, kar se danes kaže v prometnem kaosu in pomanjkanju prvotno zamišljenih podzemnih parkirnih mest. Kljub temu pa soseska ohranja številne prednosti, med njimi predvsem bogato členitev in oblikovanje zunanjih prostorov – zelenic, parkov, igrišč, trgov in pešpoti. Stanovanjski program soseske dopolnjujejo nekatere vsebine družbenega pomena – otroški vrtec, osnovna šola, trgovine in lokali (prav tam). Sosesko sestavljajo območje nižjih blokov (P+4), ki se raztezajo po celotni dolžini naselja, in dve gruči stolpnic na njegovem vzhodnem obrobju. Nižji del blokov je razdeljen na štiri segmente, med njimi so večje zelene površine. V posameznem segmentu so po štiri vrste blokov, med katerimi tečejo »tržni« ali zeleni pasovi. V prvih, ki so bolj javnega značaja, so igrišča, počivališča in rekreacijski otoki. Drugi imajo intimnejši značaj, so bujno ozelenjeni ter prepredeni s pešpotmi. Motorni promet in pešpoti potekajo prečno na vrste blokov, dostopne ulice tečejo za pol etaže pod njimi, pešpoti pa skozi odprta stopnišča blokov. Zunanji ambient pestrijo tudi stopnišča s svojo svetlo jekleno konstrukcijo (prav tam). Slika 39 Tlorisni prikaz zelenih površin v soseski.

100 m

300 m

Slika 40 Pogled na sosesko BS 3.

Slika 41 Pogled na zelenje in igrišče.

Prepletenost stanovanj in zunanjih ambientov ter zasebnih in javnih površin je tu zaradi številnih različic pestrejša kot v drugih soseskah Ilije Arnautovića. Hkrati pa je tudi kakovostnejša, saj vzpostavlja dobro razmerje med zasebnimi in javnimi zelenimi površinami, s čimer omogoča identifikacijo prebivalcev s celotnim prostorom. V javne zelene površine soseske so integrirane trim steze z urejenimi počivališči, po njih pa poteka tudi PST (Pot spominov in tovarištva). Na širšem območju BS-3 je več fakultet, dijaških domov, podjetij, kar težave s parkiranjem še povečuje. Kljub temu zasnovanost soseske onemogoča vdor avtomobilov na večje zelene površine. Te so lepo vzdrževane in verjetno tudi precej uporabljane (športno igrišče – bližina dijaškega doma).19

Slika 42 Pomanjkanje parkirišč.

Slika 43 Pogled na otroško igrišče.

Slika 44 Pogled na pritlična stanovanja.

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

2.2.4 Bežigrajska soseska 7 Arhitekt: Vladimir Braco Mušič Leta gradnje: 1973–1978 Pri urbanističnem snovanju so kot vodilna mestna motiva uporabili ulico in trg. V tako nastalem socialnem prostoru se prepletajo različni programi in funkcije.20 Urbanistično so sosesko zasnovali arhitekti Vladimir Braco Mušič, Marjan Bežan in Nives Štarc. Sosesko sestavljata dve stanovanjski ulici, ki v smereh sever–jug in vzhod–zahod potekata pravokotno ena na drugo. Tlakovani ulici z drevesi, ki rastejo iz prezračevalnih odprtin, in z dodanimi zelenimi ploskvami sta namenjeni izključno pešcem. Za pol etaže sta dvignjeni nad teren, pod njima pa so garaže. Pritličja objektov so bila po projektu namenjena javnim funkcijam, sedaj pa so v njih stanovanja. Ulici delita sosesko v tri manjše odseke, pozidane z različnimi stavbnimi tipi.21 Ulica v soseski je kljub širšemu teoretičnemu izhodišču ostala predvsem formalna struktura. Izkazalo se je namreč, da je soseska premajhna, da bi lahko pritegnila vse tiste dejavnosti, ki bi ji dale značilnosti mestnega življenja. Tako kot v drugih stanovanjskih naseljih so se tudi tu skoncentrirale samo najnujnejše aktivnosti, kot so trgovine, šola in vzgojno-varstvene ustanove (prav tam).

Slika 45 Tlorisni prikaz zelenih površin v soseski.

Slika 48 Pomanjkanje parkirnih mest.

100 m

300 m

Slika 46 Pogled na sosesko BS 7.

Slika 47 Pogled na sosesko BS 7.

Slika 49 Pogled na zelenje.

Slika 50 Visoka zazelenitev ob otroškem igrišču.

Ker je BS-7 podkletena z garažami, je v samem osrčju soseske le malo zelenih površin. Obstoječe so najbrž redko uporabljane in posledično nevzdrževane (travnik brez sence, klopi, ...). Večje zelene površine, namenjene predvsem rekreaciji, so urejene ob robu naselja. Tudi prebivalci soseske BS-7 se spopadajo s problemom parkiranja, vendar na omenjene rekreacijske površine zaradi same zasnove avtomobili nimajo dostopa. Problem so pred leti delno zmanjšali z dodatnim zunanjim pakiriščem na zahodu soseske ob železniški progi (pred tem je bilo tam divje parkirišče).

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

2.2.5 Problematika – ugotovitve S pregledom in z ovrednotenjem posameznih primerov in s primerjavo rezultatov sem ugotovila, da se vse omenjene soseske soočajo z naslednjimi skupnimi problemi: PODZEMNE GARAŽE Posledica podkletitve celotnih kompleksov sosesk je velika omejenost pri načrtovanju zelenih površin med stavbami, saj ta omeji višino in količino zazelenitve. Tako urejene komplekse je mogoče zazeleniti le s travo in z nizkim grmičevjem – drevo namreč potrebuje več zemljine. Primer: Celovški dvori Ugotovila sem, da so nekatere novejše soseske še bolj problematične. Garaže so pod celotnim območjem, kar onemogoča rast višjega drevja. Neosenčena otroška igrišča so v poletnih mesecih neuporabna. Velik problem pa so tudi številne prazne pritlične površine, namenjene javni uporabi. PARKIRANJE Ob gradnji omenjenih sosesk je bilo po navadi predvideno eno parkirno mesto na stanovanjsko enoto. To je veljalo tako za zunanja parkirna mesta kot za garaže. V zadnjih dvajsetih letih se je zaradi dviga življenjskega standarda število avtomobilov v posameznih gospodinjstvih povečalo; večina družin ima dva avtomobila. Problemov ne povzroča le povečanje števila avtomobilov, temveč tudi povečanje njihovih dimenzij.

Slika 51 Problem parkiranja v starejših soseskah.

Slika 52 Avto, parkiran tik ob igrišču.

Slika 53 Uničene klopi.

Problem parkiranja (dimenzijsko in številčno neustrezne stare rešitve) pa neposredno vpliva na obstoječe zelene površine v soseskah. Kjer je to mogoče, so avtomobili že vdrli na zelenice. Poleg pomanjkanja parkirnih mest sta to omogočila predvsem slabo načrtovanje in prevelik preplet zelenic in parkirišč. VZDRŽEVANJE Pogosto so zelene površine, predvsem pa spremljajoča urbana oprema, zanemarjene in nevzdrževane. Ali je to vzrok ali posledica nerabe, je težko reči, gotovo pa je posledica nevzdrževanja še manjša raba.

Slika 54 Celovški dvori: v celoti podkletena soseska je brez visokih dreves.

Slika 55 Celovški dvori: prazni pritlični prostori.

Slika 56 Celovški dvori: težave z vzdrževanjem v skoraj novi soseski.

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TLORISI Problem današnjih tlorisov je v zasnovi notranjih prostorov, vse prevečkrat se namreč srečamo z zelo nefukcionalno projektiranimi stanovanji. Kot primer bi izpostavila Celovške dvore, kjer tlorisi prvotno niso bili projektirani za neprofitna stanovanja, tako da ne ustrezajo zanje predpisanim pravilom o kvadraturi. Predvsem pa se mi zdijo kritični tlorisi stanovanj z dovolj kvadrature, v katerih je velik dnevni prostor, ni pa spalnice. Tlorisi zgrajeni v 60. letih so bistveno boljši od nekaterih današnjih. Analizirala sem tlorise še nezgrajenih neprofitnih stanovanj Polje 3. Smiselno se mi zdi, da se lahko manjše stanovanje preuredi v večjega, vendar pa v svojem primeru nisem želela, da bi na račun večanja sob izgubila dnevni prostor oziroma bi se dnevna soba rabila tudi kot spalnica.

Slika 57 Tloris tipičnega nadstropja, Savske stolpnice.

2 sobno stanovanje

Slika 60 Neprofitna stanovanja Polje 3, tloris.

Slika 58 0 Tloris tipične stanovanjske etaže, nizki stanovanjski bloki, SŠ 6.

predelano v 2S + 2K

Slika 59 Celovški dvori, tloris stanovanja.

stanovanje za gibalno ovirane

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

2.2.6 Smernice Po pregledu in analizi sem za izboljšanje zasnove soseske izdelala naslednja priporočila: Razmerje med zasebnimi in javnimi zelenimi površinami naj bo v prid javnim površinam. Zasebne zelene površine naj bodo namesto s previsokimi ograjami ograjene z grmičevjem, tako da bi vsaj vizualno delovale kot celota. V svojem predlogu soseske sem v pritličjih namesto stanovanj načrtovala shrambe, kolesarnico ter vhod. Zelene površine morajo biti jasno ločene od parkirnih mest, saj sta le tako onemogočena vdor avtomobilov na zelenice in posledično uničevanje zelenic. Z lokacije soseske mora biti omogočen dostop (bodisi peš, s kolesom ali z javnim transportom) do osrednjega urbanega središča, do območij večjih koncentracij zaposlitve ter specializiranih centrov, ki nudijo novemu naselju višje ravni servisov – kot so srednje in visoke šole, zdravstveni domovi, upravne dejavnosti, denarni zavodi, kulturni, športni, rekreacijski, zabaviščni, nakupovalni centri in podobno.22 Kot dober primer sem izbrala še nedokončano sosesko Polje 3. Po načrtih sodeč je med bloki predvidena zasaditev visokih dreves in veliko grmičevja.

2.2.7 Stanežiče

Slika 61 Tloris, Polje 3.

Slika 63 Tloris soseske Stanežiče.

10 m

50 m

200 m

Slika 62 Prerez, Polje 3.

Slika 64 Prerez A in B, Stanežiče.

20 m

Leta 1988 so bile zgrajene Fužine, zadnja večja soseska in gotovo največja družbeno načrtovana prostorska ureditev. Leta 2005 pa so na ZAPS-u, ker so želeli zgraditi večjo novo sosesko, razpisali natečaj Stanežiče, ki naj bi bil največji projekt v zadnjih desetletjih. Na 60 hektarih naj bi omogočil gradnjo več kot 3.000 stanovanj in poslovnih prostorov, osnovne šole in 80.000 kvadratnih metrov spremljajočih ter storitvenih dejavnosti; te naj bi zaposlovale do 2.000 ljudi. Za idejno zasnovo je bil izbran projekt arhitektov Marca Venturija in Lučke Ažman Momirski. Po njuni ideji bi se soseska raztezala na levi strani ceste Stanežiče, ki se pri šentviškem predoru nadaljuje v Celovško cesto. Na severu in jugu soseske sta načrtovala po štiri stolpnice, na skrajnem severnem robu pa še parkirišča v smislu »parkiraj in pelji«. Stanovanjske stavbe bi se od roba soseske terasasto spuščale proti dnu doline. Odločitev ljubljanskega mestnega oddelka za urejanje prostora je, da v prihodnjih letih na tem območju ne moremo pričakovati začetka gradnje stanovanj.23

50 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TEORETSKA IZHODIŠČA

2.3 RAZVOJ STANOVANJSKE V SLOVENIJI

POLITIKE

Temeljni cilj stanovanjske politike je, da svojim državljanom pomaga pri pridobitvi stanovanja. V 78. členu Ustave Republike Slovenije je zapisano, da »država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje«.24 Država Slovenija po letu 1991 nima več glavne odgovornosti za zagotavljanje stanovanj prebivalcem. Njena vloga je omejena zgolj na zagotavljanje stanovanj določenim skupinam, predvsem ljudem z nižjimi dohodki, na občine pa je prenesla zagotavljanje sredstev za gradnjo, pridobivanje in oddajanje neprofitnih stanovanj, spodbujanje različnih oblik zagotavljanja lastnih in najemnih stanovanj ter zagotavljanje sredstev za subvencionirane najemnine (Stanojević 2013: 2). Stanovanjska politika vključuje široko in kompleksno področje stanovanjske problematike, od določanja najemnih razmerij, stanovanjske gradnje, do nepremičninskega trga. Stanovanjska politika naj bi izboljšala dostopnost do vseh vrst stanovanj in zagotovila primerno finančno pomoč pri uporabi stanovanj tistim, ki stroškov ne zmorejo plačevati sami. Izboljšala naj bi pogoje za upravljanje stanovanjskih stavb in spodbujala večjo kakovost stanovanj in bivalnega okolja. Pomemben cilj stanovanjske politike je doseči ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po stanovanjih tako, da bo zagotovljeno zadostno število stanovanj, namenjenih za nakup ali najem, ter spodbujati razvoj stanovanjskega trga in njegove koristne razvojne učinke. Še zlasti pa se z ustrezno stanovanjsko oskrbo prispeva k varstvu družine, starejših in invalidnih oseb ter drugih ranljivih skupin prebivalstva (Stanojević 2013: 5). Stanovanjska politika v nekaterih drugih državah celo jamči, da je mogoče pri določenih institucijah kupljeno stanovanje pozneje prodati za isto ceno.

Slika 65 Načrti. .

Dejansko pa smo v Sloveniji brez prave stanovanjske politike že vse od leta 2009, ko se je iztekel tedanji nacionalni stanovanjski program, ki je dajal prednost lastništvu pred najemništvom. Novi nacionalni stanovanjski program za obdobje 2013–2022 je sicer v fazi priprave, vendar gradi na napakah prejšnjega. Postavlja štiri cilje: (1) uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj, (2) lažjo dostopnost stanovanj za vse prebivalce, (3) večjo kakovost in funkcionalnost stanovanj in (4) povečanje stanovanjske mobilnosti prebivalstva. Prednost daje aktiviranju obstoječega fonda pred novogradnjami in ranljivejšim skupinam prebivalstva, kot so starejši in upokojenci, mladi, družine itd., ter prenovam stanovanjskega fonda.25 Slika 66 Stanovanje. .

Slika 67 Gradnja soseske Polje 2.

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TEORETSKA IZHODIŠČA

2.4 STANOVANJSKI ZAKON V REPUBLIKI SLOVENIJI

Lastniška struktura stanovanj v Sloveniji 6% 3%

Lastniška struktura stanovanj v Španiji 11 %

Lastniška struktura stanovanj na Portugalskem

18 %

91 %

Vir: HER (2012), lastni prikaz

Lastniška struktura stanovanj v Grčiji

20 %

75 %

85 %

Lastniška struktura stanovanj v Italiji

6% 13,6 %

5,3 % 12,6 %

Lastniška stanovanja 74 %

68,5 %

Tržna najemna stanovanja Neprofitna najemna stanovanja

Vir: HER (2012), lastni prikaz

Drugo

Stanovanjski zakon (SZ) iz leta 1991, znan tudi kot Jazbinškov zakon, je bil prvi dokument, ki je natančneje določil stanovanjsko politiko Slovenije. Prinesel je precej sprememb: poleg sistemske ureditve področja je vseboval tudi načine in pogoje za privatizacijo do takrat družbenih stanovanj. Na podlagi tega zakona so dotedanji najemniki družbenih stanovanj lahko pod izjemno ugodnimi pogoji (10–15 odstotkov tedanje tržne cene) z odkupom pridobili lastninsko pravico nad stanovanji. Prodanih je bilo 60,7 odstotka stanovanj, 33,6 odstotka ni bilo prodanih, 5,7 odstotka stanovanj pa je bilo v procesu denacionalizacije (Polanc 2005: 8–9). Zaradi t. i. Jazbinškovega zakona je Republika Slovenija v sodobnosti v samem vrhu evropskih držav z najvišjim deležem lastniških stanovanj, kar posledično vodi k vse težjemu reševanju stanovanjske problematike. Zasebniki, ki oddajajo svoja stanovanja, zanje zahtevajo visoke najemnine, ki pa niso usklajene z višino osebnih dohodkov današnjih najemnikov. To je razlog, da se vedno večje število ljudi prijavlja na javne razpise za pridobitev neprofitnih najemnih stanovanj. To potrjuje tudi veliko število oddanih vlog na zadnji razpis. Od leta 2004 je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana objavil osem javnih razpisov. Na vsakega med njimi se je prijavilo večje število kandidatov. Uspešnost rešenih vlog se giblje med skromnimi 11 do 20 odstotki. Mestna občina Ljubljana je na razpis leta 2012 prejela 4.028 vlog, dodelila pa le 350 stanovanj, kar je več kot desetkrat manj od dejanskih potreb. Ob tem razpisu je pogoje za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja izpolnjevalo kar 3.350 kandidatov.26 Na zadnji, osmi razpis je do roka prijave 5. 9. 2014 prispelo 3.430 vlog. Med kandidate bodo predvidoma razdelili le 400 stanovanj, ki naj bi bila vseljiva konec leta 2015 in v letih 2016 in 2017.27 Stanovanjsko področje podrobneje uravnava leta 2003 sprejeti stanovanjski zakon, ki je nadomestil prejšnji zakon iz leta 1991. Novi zakon je uvedel številne novosti, med drugim določa vrste stanovanjskih stavb, subvencioniranje najemnih stanovanj, stanovanjska najemna razmerja, enotnejši način za določanje višine neprofitnih najemnin, pomoč pri pridobitvi in uporabi stanovanja, pravice najemnikov itd. (Gorenčič 2005: 18). Stanovanjski zakon ureja vrste stanovanjskih stavb, pogoje za vzdrževanje stanovanjskih stavb, pogoje za načrtovanje stanovanj, lastninskopravna razmerja in upravljanje v več stanovanjskih stavbah, stanovanjska najemna razmerja, gradnjo in prodajo novih

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TEORETSKA IZHODIŠČA

stanovanj, pomoč pri pridobitvi in pri uporabi stanovanja, pristojnosti in naloge države na stanovanjskem področju, pristojnosti in naloge občin na stanovanjskem področju, registre ter inšpekcijsko nadzorstvo nad uresničevanjem določb tega zakona (1. člen SZ-1). Stanovanjski zakon opredeljuje pristojnosti in naloge na stanovanjskem področju. Tu bi lahko poudarili temeljno nalogo občine – realizacijo občinskega stanovanjskega programa. Naslednja naloga je zbiranje finančnih sredstev z namenom gradnje, pridobitve in oddajanja neprofitnih stanovanj ter stanovanjskih stavb, namenjenih socialno šibkim (Stanojević 2013: 12).

Lastniška struktura stanovanj v Avstriji

Lastniška struktura stanovanj v Nemčijii

Lastniška struktura stanovanj na Nizozemskem

53 %

10 %

32 % 5%

23 % 56 % 17 %

42 %

Vir: HER (2012), lastni prikaz

Lastniška struktura stanovanj na Švedskem

Lastniška struktura stanovanj na Danskem

Vir: HER (2012), lastni prikaz

Pred leti so v Ameriki izvedli raziskavo, s katero so ugotovili, da so mesta z večjim deležem najemnih stanovanj gospodarsko uspešnejša – ponašajo se z višjimi plačami, večjo gospodarsko rastjo in z več inovacijami. Mesta, kjer je delež lastniških nepremičnin okoli 70-odstoten, pa nazadujejo (Habjan 2013: 46). Podoben podatek je razviden iz grafa Evropske statistične agencije o razmerju med lastniškimi in najemnimi stanovanji. Visok delež lastniških stanovanj ni značilen samo za vzhodnoevropske države, kjer smo privatizirali družbena stanovanja, značilen je tudi za Grčijo, Italijo, Španijo, Portugalsko, torej prav za države, ki jih je kriza najbolj prizadela. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da je uravnoteženo razmerje med fondom lastniških in fondom najemnih stanovanj pomembno za uspešen razvoj nacionalnega gospodarstva (prav tam: 46).

19 %

18 % 7%

22 %

58 %

Občine morajo svoje stanovanjske programe uskladiti z nacionalnim stanovanjskim programom. Težava je, da stari ni več veljaven, novi stanovanjski program je v fazi priprave, naloge države v razmerju do občin, kar se tiče izvajanja stanovanjske politike, pa niso jasne definirane (prav tam: 13).

19 %

20 %

Lastniška stanovanja Tržna najemna stanovanja

41 %

46%

Neprofitna najemna stanovanja Drugo

Vir: HER (2012), lastni prikaz

Kooperative

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TEORETSKA IZHODIŠČA

2.5

ZAKONODAJA, KI UREJA PODROČJE NEPROFITNIH STANOVANJ

Področje neprofitnih stanovanj zakonsko urejata veljavni Stanovanjski zakon in Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. To sta temeljna akta, na podlagi katerih se določajo pogoji za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.28 Stanovanjski zakon (SZ-1) (2003) opredeljuje štiri vrste najemnih stanovanj: 1 stanovanje, ki se oddaja za neprofitno najemnino, in stanovanje, ki se oddaja upravičencu do najema neprofitnega stanovanja (neprofitno najemno stanovanje); 2 stanovanje, ki se prosto oddaja na trgu (tržno najemno stanovanje); 3 stanovanje, ki je namenjeno za oddajo z namenom zadovoljevanja službenih potreb (službeno najemno stanovanje); 4 stanovanje, namenjeno institucionalnemu varstvu starejših oseb, upokojencem ali posebnim skupinam odraslega prebivalstva (namensko najemno stanovanje) (83. čl. SZ-1). SZ-1 ne določa več posebej stanovanj za socialne upravičence, temveč le neprofitna najemna stanovanja.

Slika 68 Neprofitna stanovanja Polje, Bevk Perović arhitekti, 2005, Ljubljana.

Slika 69 Neprofitna stanovanja Polje 2, Bevk Perović arhitekti, 2011, Ljubljana.

Cilj Nacionalnega stanovanjskega programa 2000–2009 je bil, da naj bi se v tem obdobju bistveno povečalo število stanovanj. To naj bi se predvsem z gradnjo neprofitnih stanovanj s 6.200 povečalo na 11.000. Program je vseboval ocene potreb po neprofitnih stanovanjih, in sicer naj bi letno zgradili 2.500 stanovanjskih enot. Realiziranih je bilo le 18 odstotkov zastavljenega cilja, kar je 450 enot (Stanojević 2013: 20). Občine naj bi s svojimi programi urejale način, lokacijo in dinamičnost gradnje stanovanj na svojem območju, zagotavljati pa bi morale tudi sredstva za gradnjo neprofitnih stanovanj. Vendar pa občine razpolagajo le z določeno količino finančnih sredstev, ki pa jih ne morejo nameniti samo za gradnjo stanovanj, temveč jih porabijo tudi glede na druge prioritete. Trenutno stanje je takšno, da tudi država tovrstnih težav ne rešuje, prav tako ni programa, ki bi občinam določal število zgrajenih neprofitnih stanovanj, pa tudi finančnih sredstev ni dovolj (prav tam).

Slika 70 Neprofitna stanovanja, Bevk Perović arhitekti, 2007, Maribor.

Slika 71 Neprofitna stanovanja, Ofis arhitekti, 2005, Izola.

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TEORETSKA IZHODIŠČA

2.6 OSNUTEK NOVEGA NACIONALNEGA STANOVANJSKEGA PROGRAMA (2013–2022) V osnutku novega nacionalnega stanovanjskega programa 2013–2022 so predvidene novosti glede financiranja gradnje neprofitnih stanovanj, in sicer v poglavjih o nizkoprofitnih stanovanjskih podjetjih in stanovanjskih zadrugah.

2. 6. 1

Nizkoprofitna stanovanjska podjetja

Glede na nedelujoč sistem neprofitnih stanovanjskih organizacij bo treba sedanjo zakonsko ureditev ustrezno preoblikovati s prenosom dobrih praks, ki delujejo v nam primerljivih državah, in ob upoštevanju tržnih zahtev. Sistem neprofitnih stanovanjskih organizacij, v katerem ni interesa investitorjev za vlaganja v stanovanjsko gradnjo, bo preoblikovan v sistem nizkoprofitnih stanovanjskih podjetij, ki bodo v javno-zasebnem partnerstvu in javnem interesu poslovala po posebni zakonski ureditvi. Sistem bo investitorjem omogočal doseganje limitiranega dobička, v nasprotju s sedanjim sistemom neprofitnih stanovanjskih organizacij, ki ne dovoljuje delitve dobička in je kot tak za potencialne investitorje nezanimiv (NSP 2013–2022: 31).

Slika 72 Prvi primer zadružne gradnje v Sloveniji, M. Lapajne, idr., Ljubljana

Slika 73 Primer stanovanjske zadružne gradnje, I. Arnautović, Ljubljana.

Slika 74 Zadruga Borsetova, sosedska zadružna organiziranost, S. Kristl, Ljubljana.

Razlika med lokalnimi/regionalnimi stanovanjskimi skladi in nizkoprofitnimi stanovanjskimi podjetji bo v tem, da bodo stanovanjska podjetja lahko v celoti v lasti zasebnikov. Ta oblika je namenjena temu, da se pritegne v stanovanjsko oskrbo tudi kapital tistih investitorjev, ki z javnim sektorjem načeloma ne bi hoteli sodelovati v obliki skupne družbe oziroma sklada. Ob tem bo to pomenilo tudi določeno konkurenco, kar bo izboljšalo tudi splošno konkurenčnost Slovenije v mednarodnem okolju. Tudi stanovanjska podjetja bodo poslovala v javno-zasebnem partnerstvu, vendar v ohlapnejši obliki partnerstva, pri čemer se bo moralo stanovanjsko podjetje s pogodbo z občino zavezati, da bo poslovalo po nizkoprofitnih načelih, ki bodo zakonsko regulirana, korist od javnih beneficij pa bo šla v prid končnih uporabnikov (prav tam). Nizkoprofitna stanovanjska podjetja bodo ustanavljali praviloma institucionalni finančni investitorji, ki iščejo predvsem varne naložbe in se zadovoljijo s sorazmerno nizkimi donosi naložb. Javni sektor, predvsem občine, bodo morale nizkoprofitnim stanovanjskim podjetjem zagotavljati poceni zemljišča za nakup ali dolgoročni najem prek stavbne pravice, zainteresirani investitorji pa bodo zagotavljali finančna sredstva (prav tam).

Slika 75 Vrstne hiše na Peričevi, D. Fürst, 1957, Ljubljana.

Slika 76 Stanovanjska kooperativa Codha in njena stavba Oucehs, Ženeva.

Slika 77 Primer kooperativne gradnje, Molestina arhitekti, Köln.

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TEORETSKA IZHODIŠČA

2.6.2

Stanovanjske zadruge

Združeno stanovanjsko gradnjo, ki je omogočila gradnjo večjih in manjših sosesk, v Sloveniji poznamo že od konca druge svetovne vojne. Zadružne gradnje so se lotevali državna podjetja ali angažirani posamezniki. Prvi primer zadružne gradnje v povojnem času obnove so vrstne hiše na Langusovi ulici (M. Štajner, M. Lapajne, …)29 Kot dodatni vir sredstev za financiranje stanovanjske gradnje bi tako bile primerne tudi stanovanjske zadruge, ki so oblika stanovanjske samopomoči državljanov v partnerstvu z javnim sektorjem. Ker bi bile te gradnje v javnem interesu, bi bile stanovanjske zadruge deležne različnih ugodnosti s strani javnega sektorja, predvsem ugodnih kreditov oziroma subvencij za obresti in jamstev za kredite ter nakupe zemljišč po ugodnih cenah za prodajo ali dolgoročni najem. Zadruge bi zagotovile določen delež kapitala za gradnjo stanovanj ter izvedbo projektov. Stanovanjske zadruge bi lahko priskrbele lastniška stanovanja svojim članom ter nizkoprofitna najemna stanovanja tako svojim članom kot drugim zainteresiranim (NSP 2013–2022: 31).

Primer: Gradec V Avstriji prevladuje zadružna gradnja stanovanj. Največ stanovanj je bilo po principu zadružne gradnje zgranjenih v osemdesetih in deloma devetdesetih letih

Slika 78 Terrassenhaussiedlung, 1978, Gradec.

Slika 79 Stanovanja Alte Poststrasse, 1984, Gradec.

Slika 80 Messequartier Graz, M. Pernthaler, 2011, Gradec.

Slika 81 Stanovanja Graz-Straßgang, RieglerRiewe, 1994, Gradec.

Stanovalci v zadružno urejenih naseljih že desetletja živijo v bogatem, urejenem in zelenem bivalnem okolju. Stanovanjske zadruge v Avstriji že več kot trideset let beležijo rast in so danes finančno izredno močna in vplivna združenja. Za izvajanje svojih projektov zadruge ne potrebujejo več bančnih posojil, hkrati pa so vsi projekti sofinancirani iz deželnih proračunov, saj je zadružna gradnja način zagotavljanja kvalitetne in cenovno ugodne gradnje v celotni državi.30

Slika 82 Stanovanja Ökosozialer, 2006, Gradec.

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TEORETSKA IZHODIŠČA

2.6.3

Primer dobre prakse: referenčni primer Avstrija

Primer dobre prakse je severna soseda Avstrija, kjer neprofitnih stanovanj ne opredeljujejo kot socialnih v našem pomenu. Tam v stanovanjski ponudbi prevladuje sektor z omejenim dobičkom, ki vključuje zadruge in zasebna podjetja. Občinska (ali javna) stanovanja so najemna stanovanja, ki jih zagotavlja občina. Stanovanja z omejenim dobičkom so najemna stanovanja, ki temeljijo na neprofitni osnovi. Zagotavljajo jih zasebni vlagatelji, ki poslujejo skladno z neprofitnim stanovanjskim zakonom, najemnikom pa zagotavljajo tudi dostop do javnih subvencij. Avstrijske zvezne dežele finančna sredstva za gradnjo neprofitnih stanovanj zagotavljajo s pomočjo programov za pospeševanje stanovanjske gradnje. S temi programi določajo tako vrsto stanovanj in izvajalce, ki imajo pravico do financiranja, kot tudi omejitve zaslužka. Trenutno je v celotnem stanovanjskem fondu v državi približno 23 odstotkov neprofitnih stanovanj, od tega jih je 60 odstotkov v lasti občin in javnih podjetij. V zadnjih letih se občine umikajo iz lastništva tovrstnih stanovanj; med letoma 2001 in 2009 so jih zgradile le 12 odstotkov. Trajanje najema je časovno neomejeno, saj se ne preverja sprememb premoženjskega stanja, višina najemnine pa se izračuna tako, da krije stroške gradnje in vzdrževanje stanovanja. Najemnine v povprečju znašajo med sedem do devet evrov na kvadratni meter, kar že vključuje stroške in davek (HER 2011; Stanojević 2013: 21–22). V nasprotju z Dunajem, ki ima že stoletno tradicijo gradnje neprofitnih stanovanj, je Slovenija po letu 1991, tako kot mnoge druge vzhodnoevropske države, okrepila privatizacijo in povzročila, da smo po deležu lastniških stanovanj med prvimi v Evropi. Na Dunaju pa je socialdemokratska oblast že po prvi svetovni vojni zelo veliko sredstev namenila gradnji stanovanj, s katerimi so izboljšali življenjske razmere meščanov. Njihov današnji cilj je zgraditi med 6.000 in 7.000 neprofitnih stanovanj letno. 31

Slika 84 Alt-Erlaa, 1973–1985, Dunaj.

Slika 83 Pogled v notranjost, B. Podrecca, 2000, Dunaj.

Slika 85 Pogled s ceste, B. Podrecca, 2000, Dunaj.

Slika 86 Alt-Erlaa, zelena soseska, Dunaj.

Število vseh stanovanj na Dunaju, okoli 860.000, je približno enako številu 845.000, kar je število vseh stanovanj v Sloveniji, le da je v avstrijski prestolnici kar polovica stanovanj namenjenih neprofitnemu najemu. Polovica jih je v lasti mesta, polovica pa v lasti zasebnikov ali neprofitnih stanovanjskih organizacij. Termin »socialno stanovanje« ima seveda drugačen pomen kot pri nas, saj so ta stanovanja namenjena predvsem srednjemu sloju. Na Dunaju so se zavestno odločili za nadaljevanje tradicije t. i. rdečega Dunaja iz obdobja med obema svetovnima vojnama. Takrat so se finančna sredstva za gradnjo zagotavljala iz proračuna, danes pa mesto pri gradnji sodeluje z dolgoročnimi posojili z nizko, enoodstotno

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TEORETSKA IZHODIŠČA

obrestno mero, kar krije približno tretjino investicije. Večino denarja investitor pridobi s posojili na trgu, nekaj pa prispevajo tudi najemniki. Odločitev Dunaja, da gradi večinoma neprofitna stanovanja, ni usklajena z evropsko politiko, ki stremi k omejevanju gradnje socialnih stanovanj oziroma jih namenja le šibkim socialnim slojem (prav tam). Dunajski stanovanjski sklad ima dva milijona kvadratnih metrov za gradnjo primernih površin. Investitorje izbirajo na natečajih na podlagi štirih kriterijev: finančnega načrta (ekonomičnost projekta in višina najemnin), upoštevanja ekoloških standardov, arhitekture ter trajnostne naravnanosti. Preverjajo, ali je objekt načrtovan tako, da je primeren za vsakdanje življenje: ali lahko npr. mama z vozičkom neovirano pride do vrat, ali je stanovanja mogoče opremiti s standardnim pohištvom in ne s pohištvom po meri. Pomemben dejavnik socialne komponente so tudi skupni prostori, ki postajajo vse pomembnejši, kot npr. skupne pralnice in zunanje površine. Na natečaju najbolje ocenjeni kandidat ni nagrajen, ampak pridobi možnost nakupa parcele ali pravico, da na njej gradi (prav tam). Na Dunaju se na začetku leta 2015 izvajata dva velika projekta (vsak vreden okoli štiri milijarde evrov), katerih pomemben del so tudi neprofitna socialna stanovanja. Prvi, ki se gradi hkrati s prenavljanjem glavne železniške postaje, bo predvidoma končan do leta 2020. V njem bo 5.500 večinoma neprofitnih stanovanj. Drugo večje naselje, Seestadt Aspern, nastaja na dunajskem obrobju (prav tam).

Slika 87 Maketa soseske ob glavni železniški postaji, Dunaj.

Slika 90 Situacija soseske Seestern Aspern, Dunaj.

50 m

200 m

Slika 88 Že zgrajena socialna stanovanja ob glavni železniški postaji.

Slika 89 Že zgrajena socialna stanovanja ob glavni železniški postaji.

Slika 91 3D prikaz soseske Seestern Aspern, Dunaj.

Slika 92 Gradnja soseske Seestern Aspern, Dunaj.

Omenjena projekta sta trenutno največji stanovanjski investiciji na Dunaju, še zdaleč pa ne edini. Obsežna gradnja neprofitnih stanovanj vpliva tudi na cene na celotnem stanovanjskem trgu, kar je po ocenah predstavnikov mesta tudi eden od razlogov, da se avstrijska prestolnica na lestvicah, ki merijo kakovost življenja v različnih svetovnih mestih, uvršča tako visoko (prav tam).

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TEORETSKA IZHODIŠČA

2.7

NEPROFITNA NAJEMNA STANOVANJA

Neprofitna najemna stanovanja so namenjena vsem, ki jim lastni dohodek ne omogoča drugačne ureditve stanovanjskega problema. Neprofitnega stanovanja ni mogoče prosto najeti, temveč se najemniki izbirajo preko javnih razpisov, ki jih stanovanjski sklad, glede na razpoložljivost stanovanj, vsakih nekaj let objavi na spletni strani sklada in v lokalnih medijih. Razpisi so pogostejši – po navadi letni – v večjih občinah, npr. Ljubljani, Mariboru, Celju. V manjših občinah so javni razpisi v glavnem odvisni od sprostitve prej zasedenih stanovanj ali novogradenj. Vsi prosilci morajo prijavo oddati na predpisanem obrazcu, ki največ pozornosti namenja dohodku gospodinjstva oziroma premoženju prosilca.32 Zakonsko določena najemnina se določa na letni osnovi, plačuje pa mesečno. Najemnina pokriva stroške za vzdrževanje stanovanj in skupnih delov, stroške upravnih storitev, amortizacijo v življenjski dobi 60 let, stroške financiranja sredstev, vloženih v stanovanje, in pripadajoče skupne dele ter zemljišče. Neprofitne najemnine so občutno nižje od tržnih (prav tam).

Struktura najemnih stanovanj 7% 3% 20 %

Neprofitna stanovanja 70 %

Tržna najemna stanovanja Namenska stanovanja

Vir: Surs, lastni prikaz

Službena stanovanja

Slika 93 Neprofitna stanovanja Zelena jama, Linear arhitekti, 2003–09, Ljubljana.

Neprofitna najemnina se skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin računa individualno za vsako stanovanje (Ur. list RS, št. 131/03, 142/04, 99/08). Vsak izračun se tako nanaša le na eno stanovanje in lahko drugim rabi le za orientacijo. Glavna kriterija, ki najbolj vplivata na višino najemnine, sta stanovanjska površina in število stanovanju pripisanih točk. Nekaj izračunov mesečnih najemnin za primer stanovanj, ovrednotenih s 320 točkami (vmesna vrednost med dražjimi novogradnjami in cenejšimi starejšimi stanovanji): •

garsonjera, 25 m² – cca 82 EUR;

•

stanovanje za tri osebe, 55 m² – cca 180 EUR;

•

stanovanje za pet oseb, 75 m² – cca 246 EUR.33

Kljub temu da je neprofitna najemnina bistveno nižja od tržne, pa posamezniki z nižjimi dohodki, ki je ne zmorejo plačevati, lahko zaprosijo za subvencijo. Odobrena subvencija lahko znaša do 80 odstotkov neprofitne najemnine in velja največ leto dni. Če se prosilčeve razmere v tem času ne spremenijo, mora zanjo ponovno zaprositi. Za subvencijo lahko zaprosijo vsi, katerih dohodek po članu gospodinjstva ne presega minimalnega dohodka, povečanega za 30 odstotkov njihovega dejanskega dohodka in znesek neprofitne najemnine.34 Slika 94 Celovški dvori, 2010, Ljubljana.

Slika 95 Neprofitna stanovanja, Bevk Perović arhitekti, 2006, Ljubljana.

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TEORETSKA IZHODIŠČA

2.7.1 Velikost stanovanja (listi A in B) Gospodinjstva se glede na dohodke delijo na tista z nižjimi dohodki, ki jim ni treba plačati lastne udeležbe (lista A), in tista, ki morajo plačati lastno udeležbo (lista B) v višini desetih odstotkov vrednosti dodeljenega stanovanja. Stanovanje, ovrednoteno s 320 točkami, bi znašala lastna udeležba približno 4600 EUR. Plačano lastno udeležbo dobijo prosilci vrnjeno čez 10 let. Prosilec nima možnosti izbire, na katero listo se uvrsti, razvrstitev se namreč opravi izključno glede na ugotovljene dohodke prosilčevega gospodinjstva. Velikost stanovanj, ki jih lahko pridobijo prosilci, je omejena. Kvadratura stanovanja je odvisna od števila članov gospodinjstva (tabela 1).

Površina stanovanj – listi A in B ŠTEVILO ČLANOV GOSPODINJSTVA

POVRŠINA STANOVANJA BREZ PLAČILA LASTNE UDELEŽBE IN VARŠČINE (LISTA A)

POVRŠINA STANOVANJA S PLAČILOM LASTNE UDELEŽBE IN VARŠČINE (LISTA B)

1-člansko

20–30 m²

20–45 m²

2-člansko

30–45 m²

30–55 m²

3-člansko

45–55 m²

45–70 m²

4-člansko

55–65 m²

55–82 m²

5-člansko

65–75 m²

65–95 m²

6-člansko

75–85 m²

75–105 m²

Vir: Pravilnik (2004: 1382)

Površina stanovanj – bivalne enote 1-člansko

do 16 m²

2-člansko

do 20 m²

3-člansko

do 24 m²

4-člansko

do 32 m²

5-člansko

do 40 m²

Vir: Pravilnik (2004: 1382)

Za vsakega nadaljnjega člana se zgornja meja poveča za 6 m2. Če se upravičenec strinja ali želi, lahko najame tudi manjše stanovanje od predpisanega. Najemodajalec lahko odda tudi stanovanje, ki presega gornjo mejo ustreznega razreda, če se upravičenec s tem strinja, vendar pa se za presežene m2 obračuna tržna najemnina. Stanovanje je lahko tudi večje, če to zahtevajo socialne (trogeneracijska družina) ali zdravstvene razmere, vendar pa je presežek lahko le na račun dodatnega dnevnega ali spalnega prostora.35

2.7.2 Bivalne enote Bivalna enota je stanovanjska enota, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb. Po površini in funkcionalnosti je precej manjša kot primerno stanovanje. Bivalno enoto se lahko dodeli zaradi izredne socialne ogroženosti pred deložacijo na podlagi sodne odločbe o izpraznitvi in izročitvi stanovanja lastniku in posamezniku ter družini zato grozi brezdomstvo. V takih primerih se bivalno enoto dodeli zlasti z namenom zaščite mladoletnih otrok, starejših oseb, posameznikov s težavami v duševnem zdravju, invalidov, kroničnih bolnikov in brezposelnih oseb. Pogoji za upravičenost do bivalne enote so poleg državljanstva Republike Slovenije in stalnega prebivališča prosilca v Mestni občini Ljubljana še dohodki, ki so za 50 odstotkov nižji od tistih, ki so določeni za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem, prosilci pa niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe ali varščine.36

03 REFERENﾄ君I PRIMERI

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

REFERENČNI PRIMERI

3.1

JEAN NOUVEL

Lokacija: NIMES, FRANCIJA Leta gradnje: 1985–1987 Med letoma 1985 in 1987 je francoski arhitekt Jean Nouvel zasnoval socialno sosesko v Nimesu. Njegov cilj je bil zadovoljiti potrebe stalno spreminjajoče se družbe ter z nizkimi stroški zgraditi dobra stanovanja. Po njegovem je lepo stanovanje tisto, ki je dovolj veliko, dobro stanovanje pa je fleksibilno in vsakemu posamezniku omogoča, da ga uredi po svojih potrebah. Nouvel je želel postaviti nova pravila socialne gradnje in se vrniti k starim principom prostora in svetlobe. Ali povedano na kratko: tako kot pred njim že Le Corbusier, je želel ustvariti ljudem udobna stanovanja. Zasnoval je dve različno dolgi stavbi, ki ju ločuje in povezuje zelenje. Stavbi sta na pol vkopani, konstrukcijo pa nosijo stebri, postavljeni v razdalji petih metrov (za dva avtomobila). Petmetrski raster se ponavlja v vseh etažah kot nosilni element ter kot širina vseh stanovanj. Na stavbo, ki je brez vseh komunikacijskih elementov le pravokotne oblike, so na severni strani obešeni trije hodniki, dovolj široki, da so še danes prostor za igranje, druženje, itd. Na južnem delu pa so na isti višini kot hodniki, postavljeni balkoni.

Slika 96 Pogled na bloke.

Slika 97 Pogled na stopnišče.

Betonski zidovi v razdalji petih metrov ločujejo stanovanja ter so hkrati nosilne stene. Nouvelovo najmanjše stanovanje – velika so med 90–110 m2 in med 120–170 m2 – ima tri ali štiri sobe. Med njimi so tudi dupleksi in tripleksi, kar je za socialna stanovanja prava redkost. Nouvelu je za isto ceno uspelo zgraditi 30 do 40 odstotkov večja stanovanja. 37

Slika 98 Pogled na balkone.

3. nadstropje

2. nadstropje

VREDNOTENJE + zunanje komunikacije + zunanji hodnik + prosta pritlična etaža + dupleksi + dvostraska orientacija stanovanj

1. nadstropje

Slika 99 Situacija.

10 m

30 m

Slika 100 Prerez.

Slika 101 Tloris.

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

REFERENČNI PRIMERI

3.2

KAZUYO SEJIMA

Lokacija: GIFU, JAPONSKA Leta gradnje: 1994–2000 Stanovanjska stavba Kitagata je del obsežnega javnega stanovanjskega projekta v mestu Gifu. Stavba se nahaja med nizko grajeno stavbno sosesko na severu ter industrijskim območjem na južni strani. Pod vodstvom japonskega arhitekta Arata Isozakija so bile za izvedbo projekta izbrane štiri arhitektke, in sicer Kiko Takahashi, Kazuyo Sejima, Christine Hawley in Elizabeth Diller. Kazuyo Sejima je stavbno krilo zasnovala v obliki črke L. Zaradi koncepta celotnega razvojnega načrta, da zgradbe tečejo po obodu naselja, se objekt nahaja na jugovzhodnem delu lokacije. Projekt je sledil zahtevam za gradnjo subvencioniranih najemnih stanovanj, kar zahteva združitev različnih tipov enot in zadovoljitev potreb različnih tipov stanovalcev. Stanovanja arhitektke Kazuyo Sejima so sestavljena iz posameznih enako velikih enot. Te imajo dvostransko osvetlitev vzhod–zahod. V vsaki enoti je vsaj ena spalnica, tradicionalna japonska soba, kuhinja in terasa (s katero ustvari odprtino v fasadi). Vse enote so postavljene v vrsto in povezane z ozkim hodnikom, ki je vir svetlobe in kjer je tudi kopalnica. Enote so sestavljene glede na različne potrebe uporabnikov.38 VREDNOTENJE Slika 102 Pogled na zunanji hodnik.

Slika 105 Situacija.

20 m

100 m

Slika 103 Pogled na fasado.

Slika 104 Pogled na odprto pritlličje.

Slika 106 3D prikaz stanovanja.

Slika 107 Shematični prerez stavbe.

+ zunanji hodnik + zunanje komunikacije + dvostranska orientacija + dupleksi + prosta pritlična etaža

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

REFERENČNI PRIMERI

3.3 ZIGZAG ARHITEKTURA Lokacija: MIERES, ŠPANIJA Leto gradnje: 2010 Socialno stanovanjsko sosesko Vivazz so v mestu Mieres zasnovali španski arhitekti ZigZag. Projekt je zasnovan po obodu gradbene linije, prekinjen pa je na dveh vogalih, kjer sta vhoda v notranjost. Višina objekta se giblje med tri in sedem nadstropij. S to višinsko dinamiko so arhitekti ustvarili možnost različnih pogledov na okoliške hribe ter dobro osončena stanovanja. Ulična fasada robustnega videza, izdelana iz temnosive jeklene valovite pločevine, daje videz ovoja. Izbira robustnega videza temelji na industriji in rudarstvu, s katerima se je v preteklosti ukvarjalo mesto. Pri izbiri notranje fasade – oblikovali so tradicionalne lesene verande – so se zgledovali po podeželju. S tem so omogočili, da je notranja fasada prilagojena vsakemu stanovanju posebej. Videz se tako spreminja, saj si vsak stanovalec sam izbere količino svetlobe. Stanovanjske enote imajo dvojno orientacijo. Tloris je zasnovan okoli centralno zasnovane kopalnice, ki deli dnevni in nočni del. Dnevni del gleda na notranji ozelenjeni prostor.39 VREDNOTENJE

Slika 108 Pogled na notranjo leseno fasado.

Slika 111 Situacija.

Slika 109 Pogled na zunanjo pločevinasto fasado.

20 m

100 m

Slika 112 Tloris pritličja.

+ notranje dvorišče + dvostranska orientacija stanovanj + razgibanost višin – pogledi + prilagodljivost (notranje) fasade s senčili

Slika 110 Pogled iz stanovanja na lesene panele.

20 m

Slika 113 Tlorisi stanovanj.

10 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

REFERENČNI PRIMERI

3.4

ALLESWIRDGUT I FELD72

Lokacija: DUNAJ, AVSTRIJA Leto gradnje: 2011 V dunajski soseski Herzberg se združitev različnih tipov mestne gradnje kaže tako na urbanistični kot arhitekturni ravni. Z nastalo razgibano strukturo je nastal nekakšen posrednik med enodružinskimi hišami na zahodu in nakupovalnim centrom na vzhodu; razgibanost zunanjih prostorov so dosegli predvsem s terasastimi objekti. Stanovanja so orientirana SV/JZ in JV/SZ, do njih pa se dostopa po zunanjih odprtih hodnikih. 40 VREDNOTENJE + dvostranska orientacija stanovanj + terase – pogledi + zunanji hodnik

Slika 111 Zunanje komunikacije.

Slika 115 Zunanje komunikacije.

Slika 114 Pogled na fasado.

Slika 117 Situacija.

20 m

100 m

Slika 118 Tloris nadstropja.

Slika 116 Pogled z ulice.

10 m

50 m

Slika 119 Tlorisi stanovanj.

10 m

04 LOKACIJA

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

PREDNOSTI IN AKTIVNOSTI LOKACIJE PROMET

INFRASTRUKTURA

NARAVA

ŠPORT

KULTURA

Mestni avtobus (2, 12, 27)

Vrtec Zelena jama – 500 m (6 min)

Pot ob žici

Tekaške poti – PST

Knjižnica

Obvoznica

Vrtec Jarše – 600 m (7 min)

Šmartinski park

Fitnes centri – BTC

Glasbena šola

Bencinska črpalka

OŠ Vide Pregarc – 600 m (7 min)

Športni center Atlantis

Žale

Kolesarska steza

BTC

Kolesarske poti

Peš do centra – 2.8 km (30 min)

Banka

S kolesom do centra – 2.8 km (10 min)

ZD Jarše – 1.6 km (20 min)

Peš do BTC – 1.6 km (20 min)

Klinika za male živali

Glavna avtobusna in železniška postaja

Srednja medijska in graf. šola

4.1

Za lokacijo novih neprofitnih stanovanj v Ljubljani sem izbrala ljubljanski predel Zelena jama poleg že zgrajene stanovanjske stavbe z neprofitnimi stanovanji. Zelena jama na jugu meji na železniško progo, na zahodu se razprostira do Savskega naselja, na vzhodu do Jarš in BTC-ja ter na severu na pokopališča Žale. V tem delu je tudi več industrijskih objektov, vrtec ter osnovna in srednja šola. Izbrana lokacija se nahaja med Šmartinsko cesto (SZ), Pokopališko (SV), Kavčičevo (JV) in Flajšmanovo (JZ) ulico. Zaradi vse najnujnejše infrastrukture ima številne prednosti mestnega življenja. V bližini so PST, nakupovalni center BTC, park Tivoli, mestno središče ter različne izobraževalne in druge ustanove, namenjene vsem starostnim skupinam. Hiter dostop do vseh omenjenih lokacij in ustanov omogoča mestni potniški promet.

1 _ Univerzitetni rehabilitacijski Inštitut Republike Slovenije – Soča 2 _ Samopostrežna trgovina Interspar 3 _ Uprava Durs, carinska uprava 4 _ Davčni urad 5 _ Avtoservisi 6 _ Žale 7 _ Bencinska črpalka 8 _ Inženirska zbornica Slovenije 9 _ Vzgojno-varstveni center 10 _ Klinika za male živali 11 _ Vulkanizerstvo 12 _ BTC – nakupovalni center, pošta, banka, servisi, rekreacijski centri 13 _ Vrtec Jarše 14 _ Bauhaus 15 _ Bencinska črpalka 16 _ Osnovna šola Vide Pregarc 17 _ Železniška In avtobusna postaja Ljubljana 18 _ Srednja medijska in grafična šola Ljubljana 19 _ Samopostrežna trgovina 20 _ Velana 21 _ Kolinska

1 9

7 4 2

12 10

5 3

13 20

19 14 18

21 17

IZBRANA LOKACIJA

Slika 120 Ortofoto. 0

100 m

500 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

LOKACIJA

4.2 FOTOGRAFIJE 4

Pogledi

1 6

2 5

Slika 121 Pogled 1.

Slika 122 Pogled 2.

Slika 124 Pogled 4.

Slika 123 Pogled 3.

Slika 125 Pogled 5.

Slika 126 Pogled 6.

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

LOKACIJA

4.3

OBSTOJEČI PREDLOG

4.3.1 Stanovanjsko poslovni objekt Bevk Perović arhitekti Naselje so načrtovali pri arhitekturnem biroju Bevk Perović arhitekti. Sestavljeno bo iz dveh objektov s petimi nadstropji in dvema terasnima etažama ter Vile blok s tremi nadstropji in dvema terasnima etažama. Vsi objekti bodo imeli skupno podzemno garažo, ki bo dovolj prostorna, da bo lahko namenjena tako stanovalcem kot tudi obiskovalcem. Poslovni prostori bodo v dveh objektih, preostale površine pa so namenjene različnim tipom stanovanj. Stanovanjskoposlovni kompleks bo krasilo tudi skupno dvorišče, zasajeno z zelenicami, grmičevjem ter drevoredom. Poskrbljeno pa bo tudi za igro najmlajših, saj so predvidena tudi otroška igrala.

Slika 128 3D prikaz.

Slika 127 3D prikaz.

Slika 129 3D prikaz.

05 ANALIZA PROSTORA

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ANALIZA PROSTORA M_1:10000

5.1.1 Ortofoto 5.1

ANALIZA ŠIRŠE LOKACIJE

5.1.2 Morfološka analiza grajeno

5.1.3 Prometni sistem motorni promet pešpot železnica postajališče Območje ima dobro prometno povezavo: hiter dostop do obvoznice na severni strani lokacije, samega mestnega središča in BTC-ja. Prav tako ima z avtobusnim postajališčem na severni in zahodni strani lokacije dobro urejen tudi javni promet. Najbolj zgoščen avtomobilski promet je na Šmartinski cesti, ki je na SZ strani območja. V manjši meri je promet zgoščen še na SV strani na Pokopališki cesti in se nadaljuje v smeri proti Kavčičevi ulici.

100 m

500 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

5.1.4 Višinska analiza

ANALIZA PROSTORA

do 5 m med 6 in 12 m med 13 in 21 m med 22 in 35 m

1 2

med 36 in 50 m nad 50 m nad 80 m

1 2

Prerez 1

Prerez 2

Prerez 3

Prerez 5

Prerez 4

5.1.5 Tipologija stavb točkovna gradnja linijska gradnja hibridna gradnja

100 m

500 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ANALIZA PROSTORA

5.1.6 Raba prostora Območja stanovanj Območja centralnih dejavnosti Posebna območja Območja zelenih površin Območja energetske infrastrukture Večino območja pokrivajo stanovanjske in industrijske površine. Območje leži med javnim programom na SZ (avtoservis, uprava Durs-a, davčni urad, samopostrežna trgovina Interspar), na Z (Velana, Kolinska in različne avtostoritve), na V (Sodexo, Jata Emona, Strenia) ter stanovanjskim programom na vzhodni (neprofitna stanovanja, stanovanja in samopostrežna trgovina) in južni (enodružinske hiše) strani.

5.1.7 Zaznavna analiza prometna vozlišča

pomenska dominanta

višinske dominante

Šmartinski park

hrup

umetni rob

pogledi Območje na severni strani meji na razmeroma hrupno Šmartinsko cesto in Šmartinski park, na jugu pa na park, namenjen okoliškim stanovalcem. Pomembnejši pogledi na lokaciji so hribi ter Žale na severovzhodu. Najvišja okoliška dominanta je P + 8, najvišja dominanta v širši okolici pa je Kristalna palača P + 20 (89 m).

5.1.8 Zeleni sistem zelenje drevored V bližini se nahaja velika površina urejenega Šmartinskega parka, ki se razprostira S od lokacije in vse do pokopališča Žale. Poleg parka so urejeni drevoredi še ob Šmartinski cesti in okoliških cestah ter manjše zelene površine v obliki zelenic. Veliko zelenih površin je tudi ob soseskah Jarše in Savsko naselje.

100 m

500 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ANALIZA PROSTORA

5.2.1 Povzetek analize območja 5.2

S/J

POVZETEK ANALIZE

Cilj je oblikovati objekt, ki se bo prilagajal prostoru in izkoristil vse naravne danosti.

SZ/JV

Območje je na SZ precej obremenjeno s prometom (Šmartinska cesta), zato sem objekte usmerila proti mirnejšemu delu lokacije na JV. Nove objekte je smiselno zapirati tudi proti obstoječi industriji na JZ. Lokacijo obdajajo predvsem območja s stanovanji, z industrijo ter območja osrednjih dejavnosti.

SV/JZ

Na SV in JZ so večji objekti, višine od P + 2 do P + 5, na SV linijska zazidava višine od P + 5 do P + 8, na JV pa točkovna gradnja enodružinskih hiš do P + 3.

zapirati pogled na industrijo

Analizirala sem širše območje izbrane lokacije in ugotovila, da je večina objektov orientirana SZ/JV, S/J ali SV/JZ. Glavni veduti lokacije sta na S in JZ.

100 m

500 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ANALIZA PROSTORA M_1:2500

5.3.1 Tokovi – gostota prometa 5.3

ANALIZA OŽJE LOKACIJE motorni promet pešci kolesarji postajališče

Avtomobilski in mestni potniški promet je najbolj zgoščen na S lokacije, na Šmartinski in Pokopališki cesti in se nadaljuje vse do žalskega rondoja. V manjši meri je povečana gostota na Pokopališki cesti na SV strani lokacije in se nadaljuje na V proti Kavčičevi ulici. Razlog za povečan promet po teh cestah je bližina BTC centra. Po Kavčičevi ulici poteka tudi mestni potniški promet, ki se nadaljuje po manj prometni Flajšmanovi cesti. Podobno velja za kolesarski promet. Peščev promet je na tej lokaciji precej redkejši kot avtomobilski, povečan je le v Šmartinskem parku in ob pokopališču Žale. Promet je povečan tudi na območju LPP postajališč ter na J, kjer so enodružinske hiše.

25m

125 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ANALIZA PROSTORA M_1:2500

5.3.2 Zelene površine zelenje drevored V bližini se nahaja velika površina urejenega Šmartinskega parka, ki se razprostira S od lokacije in vse do pokopališča Žale; nastal je po odstranitvi vseh vrtičkov. Z rahlim preoblikovanjem terena, ureditvijo pešpoti, kolesarskih poti, nasaditvijo dreves in s postavitvijo klopi prispeva k videzu mestnega parka. Poleg parka so urejeni drevoredi še ob Šmartinski cesti in okoliških cestah ter manjše zelene površine v obliki zelenic.

25m

125 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ANALIZA PROSTORA

5.3.3 Zaznavna analiza osi cest prometna vozlišča višinske dominante hrup pogledi zelene površine

Območje na severni strani meji na razmeroma hrupno Šmartinsko cesto in Šmartinski park, na jugu pa na park, namenjen okoliškim stanovalcem. Pomembnejši pogledi na lokaciji so hribi ter Žale na severovzhodu. Najvišja okoliška dominanta je P + 8.

25m

125 m

06 PROJEKTNA NALOGA

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

PROJEKTNA NALOGA

6.1

PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA

Enota urejanja prostora: JA-391 in JA-392

JA-391 Namenska raba zemljišč: SSsv – splošne večstanovanjske površine Tip objekta: V – visoka prostostoječa stavba Višina stavb: V – bloki in stolpi; P + 2 in več + M ali T FI (največ) = 1,2 FZ = /

VELJAVNI PROSTORSKI AKTI •

JA-391 •

SSsv. V;2

•

Odlok o zazidalnem načrtu za območji urejanja MS1/21 in MR1/1 Zelena jama Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del

A-392 Namenska raba zemljišč: SScv – pretežno večstanovanjske površine Tip objekta: V – visoka prostostoječa stavba Višina stavb: do P + 3 + 2T FI (največ) = 0,8 FZ = / Urbanistični pogoji: V območju je obvezna ureditev odprtih bivalnih površin in otroškega igrišča za celotno stanovanjsko sosesko med Flajšmanovo, Kavčičevo in Pokopališko ulico ter Šmartinsko cesto.

JA-392 SScv. V;2

VELJAVNI PROSTORSKI AKTI • • •

25m

125 m

07 ZASNOVA

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ZASNOVA

7.1

KONCEPT UMESTITVE V PROSTOR

7.1.1 Koncept 1: Zazidava SZ–JV Prva varianta prikazuje rešitev, ko so stavbe usmerjene SZ/JV. Zasnovane so vzporedno s Šmartinsko cesto ter nadaljujejo gabaritno usmerjenost. Najprej sem predvidela sedem stavb, vendar pa sem jih z namenom pridobitve večje zelene površine omejila le na pet.

park

Stavba tik ob Šmartinski cesti je zasnovana v dolžini lokacije. Preprečuje poglede in hrup s Šmartinske ceste. Druge stavbe so krajše zato, da sem med objekti ustvarila zelene in urbane površine.

park

Na JV strani lokacije je prostor za večji park, dostopen tudi za prebivalce sosednjih stanovanjskih blokov. Soseska je prehodna iz vseh smeri. novi objekti zeleni pas urbani pas (zunanja parkirišča) poti za pešce

Koncept višin

100 m

500 m

Pri višini stavb sem se odločila, da za referenčni primer vzamem obstoječe stanovanjske bloke tik ob Šmatinski cesti. Njihova višina je P + 7, nato pa se stavbe proti JV znižujejo. Najprej sem vse stavbe dvignila na višino P + 7, nato pa sem vse, razen stavbe tik ob cesti na JV lokacije, začela zniževati vse do P + 5. + pogledi na S in JZ (vedute) + stanovanja so usmerjena na JZ

FSI = 0, 9 FZ = 0, 15 Vsi objekti so na višini P + 7.

Višina objektov od P + 5 do P + 7.

Višina objektov od P + 5 do P + 7, stranski pogled.

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ZASNOVA

7.1.2 Koncept 2: Zazidava ob obodu Druga varianta prikazuje rešitev, ko so stavbe orientirane SV/JZ. Stavbe sem najprej predvidela po celotnem obodu območja. S tem sem sosesko popolnoma zaprla, znotraj območja pa sem ustvarila velikanski prazen prostor. Zato sem se odločila, da raje ustvarim več manjših stavb ter na sredini območja dodam še eno stavbo. Tudi pri tej rešitvi je za zapolnitev območja predvidenih sedem stavb.

park

Med samimi stavbami sem zasnovala več zelenih ter urbanih površin. Na JV strani lokacije je prostor za večji park, dostopen tudi za prebivalce sosednjih stanovanjskih blokov. Soseska je prehodna iz vseh smeri. novi objekti zeleni pas urbani pas (zunanja parkirišča) poti za pešce

Koncept višin Pri višini stavb sem se odločila, da za referenčni primer ponovno vzamem obstoječe stanovanjske bloke tik ob Šmatinski cesti. Njihova višina je P + 7, nato pa se stavbe proti JV znižujejo.

100 m

500 m

Najprej sem vse stavbe dvignila na višino P + 7, nato pa vse, razen stavbe tik ob cesti, začela zniževati vse do P + 4 na JV lokacije. + stavbe po obodu, notranje dvorišče - pogled na industrijsko območje

FSI = 0, 92 FZ = 0, 11 Vsi objekti so na višini P + 7.

Višina objektov od P + 4 do P + 7.

Višina objektov od P + 4 do P + 7, stranski pogled.

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ZASNOVA

7.1.3 Koncept 3: orientacija Tretja varianta prikazuje rešitev, ko so stavbe orientirane S/J. Predvidela sem pet stavb, ki sem jih orientirala S/J. Stavbo na JV lokacije pa sem v celoti zarotirala na SZ/JV ter ustvarila večji prostor za park, tudi za prebivalce sosednjih stanovanjskih blokov. Med samimi stavbami sem zasnovala več zelenih ter urbanih površin.

park

Soseska je prehodna iz vseh smeri. novi objekti zeleni pas urbani pas (zunanja parkirišča) poti za pešce

Koncept višin Tudi pri zadnjem konceptu sem se odločila, da za referenčni primer vzamem obstoječe stanovanjske bloke tik ob Šmatinski cesti. Njihova višina je P + 7, nato pa se proti JV stavbe znižujejo. Najprej sem vse stavbe dvignila na višino P + 7, nato pa vse, razen stavbe tik ob cesti, začela zniževati vse do P + 4 na JV lokacije. - pogled na industrijo 0

100 m

500 m

FSI = 0, 8 FZ = 0. 1 Vsi objekti so na višini P + 7.

Višina objektov od P + 4 do P + 7.

Višina objektov od P + 4 do P + 7, stranski pogled.

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ZASNOVA

7.1.4 Izbrana rešitev: Zazidava SZ–JV Izbrala sem prvo variantno rešitev. Ugotovila sem, da s tako urbanistično zasnovo dosežem najbolj logičen odgovor na dano situacijo, saj se navezujem na obstoječo zasnovo bližnjega stanovanjskega bloka. Pri tej rešitvi zagotovim, da ima bivalni del stanovanj JZ orientacijo ter da se v glavnem izognem posrednemu pogledu na industrijo. Z zamikanjem objektov med njimi ustvarim pas zelenih ter urbanih površin. Na Z in JZ lokacije zagotovim višjo zasaditev dreves, saj na tem delu pod stavbami ne bo garaž.

P P

zeleni pas urbani pas (zunanja parkirišča)

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ZASNOVA

GLOBOKI

7.2

TIPOLOGIJA OBJEKTA

7.2.1 Globoki Stanovanja so nanizana po obeh straneh vzdolž osrednjega hodnika. Večina stanovanj je obrnjena na eno stran, z izjemo tistih na obeh čelih stavbe. - večina stanovanj ima enostransko orientacijo

7.2.2 Kratki Največ štiri stanovanja so razporejena ob enem stopnišču. Večina stanovanj je usmerjena na dve strani neba.

7.2.3 Ozki Slika 130 Primer globokega bloka.

Slika 131 Primer kratkega bloka.

KRATKI

V ozkem stavbnem volumnu so stanovanja (praviloma podolgovatega tlorisa) organizirana vzdolžno v vzporednih pasovih servisnih, bivalnih prostorov in balkonov: dostopi do stanovanj so urejeni z zunanjega hodnika.42

+ dvostranska orientacija - preveč jeder

Slika 132 Primer ozkega bloka.

OZKI

+ dvostranska orientacija + hodnik, odmaknjen od fasade (občutek zasebnosti) + eno jedro + zlaganje stanovanj Slika 133 Primer ozkega bloka.

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ZASNOVA

POVRŠINA STANOVANJ – LISTI A IN B ŠTEVILO ČLANOV GOSPODINJSTVA

POVRŠINA STANOVANJA BREZ PLAČILA LASTNE UDELEŽBE IN VARŠČINE (LISTA A)

POVRŠINA STANOVANJA S PLAČILOM LASTNE UDELEŽBE IN VARŠČINE (LISTA B)

1-člansko

20–30 m²

20–45 m²

2-člansko

30–45 m²

30–55 m²

3-člansko

45–55 m²

45–70 m²

4-člansko

55–65 m²

55–82 m²

5-člansko

65–75 m²

65–95 m²

6-člansko

75–85 m²

75–105 m²

Vir: Pravilnik (2004: 1382)

7.3

ZASNOVA STANOVANJ

Velikost stanovanj, ki jih nosilci lahko pridobijo, je omejena, kvadratura stanovanj pa je odvisna od števila članov gospodinjstva. V nalogi sem želela prikazati, da se da kljub omejitvam v velikosti stanovanj zasnovati kakovostna, prilagodljiva in prostorna stanovanja. Moj namen je bil zasnovati stanovanja, ki se bodo lahko prilagajala in kjer bosta dva manjša tlorisa lahko tvorila večje stanovanje, in obratno. Koncept se mi zdi smiseln, saj se pri oddaji stanovanj nikoli ne ve vnaprej, koliko stanovanj določene kvadrature bodo res potrebovali. Medtem ko se stanovanja že gradijo, se vloge šele pregledujejo.

OSNOVNE ENOTE

SESTAVLJENE ENOTE

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ZASNOVA M 1:200

B lista (20–45 m2)

A lista (20–30 m2) A1

B1 1,6

4,6

0,2

2,5

0,2

3,4

9,75 0,1

9,75 0,1 2

0,1

A lista_1 član (A1)

B lista_1 član (B1)

1 predsoba 3.2 m² 2 kopalnica 3.1 m² 3 spalni del 6.5 m² 4 bivalni del s kuhinjo 11 m² 5 balkon 3.8 m²

1 predsoba 3.2 m² 2 kopalnica 5 m² 3 spalni del 8.4 m² 3 bivalni del s kuhinjo 14.2 m² 4 balkon 5.2 m²

SKUPAJ Zaprte površine 23.8 m² Odprte površine 3.8 m²

SKUPAJ Zaprte površine 30.8 m² Odprte površine 5.2 m²

A lista_2 člana (A2)

B lista_2 člana (B2)

1 predsoba 4 m² 2 hodnik 1.5 m² 3 kopalnica 5.2 m² 4 spalnica 16 m² 5 kuhinja z jedilnico 9.4 m² 6 dnevni prostor 12.5 m² 7 balkon 5.5 m²

1 predsoba 4 m² 2 hodnik 1.5 m² 3 kopalnica 5.2 m² 4 spalnica 16 m² 5 kuhinja z jedilnico 9.4 m² 6 dnevni prostor 18.4 m² 7 balkon 5.2 m²

SKUPAJ Zaprte površine 48.6 m² Odprte površine 5.5 m²

SKUPAJ Zaprte površine 54.5 m² Odprte površine 5.2 m²

1,45

0,35

3,4

0,1

2 PS

A lista (30–45 m2)

B lista (30–55 m2)

B2 2,7

8 1,6

0,1

3,1

0,2

2,7

8 1,6

0,1

3,1

0,2

0,35

0,2

1,6

0,35

0,2

3,65 0,1 1,55

0,1 1 0,1

1,45

0,35

4,4

8,3

9,75

A in B lista (30–55 m2) D2

A in B lista_2 člana (D2)

0,1

2,5

0,2

3,2

0,1 0,9 0,2

SKUPAJ Zaprte površine 47 m²

0,35

1,6

1 predsoba 3.2 m² 2 kopalnica 5 m² 3 dnevni bivalni del s kuhinjo 23.1 m² 4 spalnica z delovnim prostorom 15.7 m²

4,6

4,6 0,2

0,35

3,3

5,5

0,05

8,3

0,1

4,25

10 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

A lista (45–55 m2)

ZASNOVA M 1:200

B lista (45–70 m2)

11,45 3,1

0,35

2,7

0,1

1,6

0,1

3,1

11,45 0,2

0,2

3,1

0,35

2,7

0,1

1,6

0,1

3,1

0,2

0,35

0,2

0,35

1,75

B lista _ 3 člani (B3)

1 predsoba 4 m² 2 hodnik 3.1 m² 3 kopalnica 5.2 m² 4 spalnica 14.4 m² 5 kuhinja z jedilnico 9.4 m² 6 dnevni prostor 12.5 m² 7 otroška soba 13.2 m² 8 balkon 5.5 m² 9 balkon 3.6 m²

1 predsoba 4 m² 2 hodnik 3.1 m² 3 kopalnica 5.2 m² 4 spalnica 14.5 m² 5 kuhinja z jedilnico 9.4 m² 6 dnevni prostor 18.4 m² 7 otroška soba 13.2 m² 8 balkon 5.2 m² 9 balkon 3.6 m²

SKUPAJ Zaprte površine 61.8 m² Odprte površine 9.1 m²

SKUPAJ Zaprte površine 67.8 m² Odprte površine 8.8 m²

A lista _ 4 člani (A4)

B lista _ 4 člani (B4)

1 predsoba 4 m² 2 hodnik 3.1 m² 3 kopalnica 5.2 m² 4 spalnica 14.5 m² 5 kuhinja z jedilnico 9.4 m² 6 dnevni prostor 18.4 m² 7 otroška soba 13.2 m² 8 balkon 5.2 m² 9 balkon 3.6 m²

1 predsoba 4 m² 2 hodnik 3.1 m² 3 kopalnica 5.2 m² 4 spalnica 14.5 m² 5 kuhinja z jedilnico 9.4 m² 6 dnevni prostor 18.4 m² 7 otroška soba (2 otroka) 17.5 m² 8 garderobna omara 3.2 m² 9 kopalnica 3.1 m² 10 balkon 5.2 m²

1,45

0,35 1,1 0,25

8,3 4,15

9,75 4,15

A lista _ 3 člani (A3)

A lista (55–65 m2)

B lista (55–82 m2)

Ponovi se stanovanje: B lista, 3 člani

Združim stanovanja: A lista, 1 član + B lista, 2 člana

11,45 3,1

0,35

2,7

0,1

1,6

0,1

3,1

0,2

1,6

0,1 1,55

0,2

2,7

0,1

1,6

0,1

3,1

0,2

0,35

0,2

11,45

0,1 1 0,1

0,35

1,75

SKUPAJ Zaprte površine 67.8 m² Odprte površine 8.8 m²

1,45

B lista (55–82 m2)

Združim stanovanja: bivalna enota, 3 člani + A lista, 2 člana

Združim stanovanja: bivalna enota, 4 člani + B lista, 2 člana

B4.1 2,7

0,1

1,6

0,1

12,4 3,1

0,2

1,6

0,1

2,5

0,2

B4.2 0,2

1,6

0,1

2,5

0,2

12,4 2,7

0,1

1,6

0,1

3,1

0,2

0,35

0,2

0,1 1 0,1

0,1

9,75

8,3

B lista _ 4 člani (B4.1)

B lista _ 4 člani (B4.2)

1 predsoba 4 m² 2 hodnik 1.5 m² 3 kopalnica 5.2 m² 4 spalnica 16 m² 5 kuhinja z jedilnico 9.6 m² 6 dnevni prostor 12.5 m² 7 garderobna omara 3.2 m² 8 kopalnica 5 m² 9 otroška soba 22.6 m² 10 balkon 5.5 m² 11 balkon 5.2 m²

1 predsoba 4 m² 2 hodnik 3.1 m² 3 kopalnica 5.2 m² 4 spalnica 14.5 m² 5 kuhinja z jedilnico 9.4 m² 6 dnevni prostor 18.4 m² 7 otroška soba 22.6 m² 8 garderobna omara 3.2 m² 9 kopalnica 5 m² 10 balkon 5.2 m²

SKUPAJ Zaprte površine 79.6 m² Odprte površine 10.7 m²

SKUPAJ Zaprte površine 85.4 m² Odprte površine 5.2 m²

1,45

0,35

2,3

4,4 0,35

SKUPAJ Zaprte površine 78.4 m² Odprte površine 5.2 m²

0,35

0,35 1,1 0,25

4,4

9,75 4,15

9,75

10 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

A lista (65–75 m2)

B lista (65–95 m2)

Ponovim stanovanje B lista, 4 člani.

3,1

0,35

Združim stanovanja: bivalna enota, 2 člana + B lista, 3 člani 2,7

14,9 1,6 0,1

0,1

3,1

0,2

1,55

0,1

1,6

0,2

3,1

0,35

2,7

14,9 1,6 0,1

0,1

3,1

0,2

1,55

0,1

1,6

0,2

0,35

0,2

ZASNOVA M 1:200

0,35

1,75

1 predsoba 4 m² 2 hodnik 3.1 m² 3 kopalnica 5.2 m² 4 otroška soba 14.4 m² 5 kuhinja z jedilnico 9.4 m² 6 dnevni prostor 18.4 m² 7 otroška soba 13.2 m² 8 garderobna omara 3.2 m² 9 kopalnica 3.1 m² 10 spalnica 17.5 m² 11 balkon 5.5 m² 12 balkon 3.8 m²

1,45

0,35 1,1 0,25

B lista _ 5 članov (B6)

SKUPAJ Zaprte površine 85.4 m² Odprte površine 5.2 m²

0,35 1,1 0,25

8,3 4,15

9,75 4,15

A lista _ 5 članov (A5)

A lista (75–85 m2)

B lista (65–95 m2)

Združim stanovanja: bivalna enota, 1 član + B lista, 3 člani

Združim stanovanja: 2 x B lista, 2 člana

0,35

2,7

0,1

3,1

0,2

1,55

0,1

1,6

0,2

2,7

8 1,6

0,1

3,1

0,2

2,7

0,1

4,8

0,2

0,35

3,1

14,9 1,6 0,1

0,35 0,35

1,75

4,4

8,3

9,75

B lista, 2 člana (30–55 m2) I2

2,7

0,1

8 1,6

0,1

3,1

0,2

0,35

I 3–4

0,2

0,1

2,5

0,2

0,1

1,6

0,1

3,1

0,1

1 predsoba 4 m² 2 hodnik 1.5 m² 3 kopalnica 5.2 m² 4 spalnica 16 m² 5 kuhinja z jedilnico 9.4 m² 6 dnevni prostor 18.4 m² 7 otroška soba 16 m² 8 otroška soba 17.5 m² 9 delovni prostor 9.5 m² 10 kopalnica 5.2 m² 11 hodnik 3 m² 12 balkon 5.2 m² SKUPAJ Zaprte površine 105.7 m² Odprte površine 5.2 m²

2 člana (I2)

3–4 člani (I3–4)

1 predsoba 5.6 m² 2 kopalnica 5.2 m² 3 spalnica 18.1 m² 4 kuhinja z jedilnico 10.1 m² 5 dnevni prostor 16.2 m² 6 balkon 5.5 m²

1 predsoba 5.4 m² 2 hodnik 3 m² 3 kopalnica 5.2 m² 4 spalnica 23.1 m² 5 kuhinja z jedilnico 10 m² 6 dnevni prostor 16.2 m² 7 otroška soba 14.5 m² 8 garderobna omara 3.1 m² 9 kopalnica 5 m² 10 balkon 5.5 m²

SKUPAJ Zaprte površine 55.2 m² Odprte površine 5.5 m² 5,5

9,75

0,2

0,35

1,6

12,4 2,7

5,5

B lista _ 6 članov (D6)

B lista, 3–4 člani (55–82 m2)

0,35

0,2

A lista _ 6 članov (A6)

SKUPAJ Zaprte površine 87.4 m² Odprte površine 9.3 m²

1,45

0,35

0,35 1,1 0,25

4,4

9,75 4,15

0,1 1 0,1

0,2

SKUPAJ Zaprte površine 91.5 m² Odprte površine 9.3 m²

0,35

1,45

SKUPAJ Zaprte površine 86.2 m² Odprte površine 5.5 m²

10 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

1 član (do 16 m2)

2 člana (do 20 m2)

BE1

BE2 1,6

3,65 0,1 1,55

0,2

1,6

3,65 0,1 1,55

0,2

0,35

0,2

ZASNOVA M 1:200

1 predsoba 3.2 m² 2 kopalnica 3.1 m² 3 dnevni del s kuhinjo 12.8 m² 4 balkon 4 m²

1 predsoba 3.2 m² 2 kopalnica 3.1 m² 3 spalni del 6.5 m² 4 bivalni del s kuhinjo 11 m²

SKUPAJ Zaprte površine 19.1 m² Odprte površine 4 m²

SKUPAJ Zaprte površine 23.8 m²

3 člani (BE3)

4 člani (BE4)

1 predsoba 3.2 m² 2 kopalnica 5 m² 3 dnevni del s kuhinjo 16.5 m² 4 balkon 5.5 m²

1 predsoba 3.2 m² 2 kopalnica 5 m² 3 spalni del 8.4 m² 3 bivalni del s kuhinjo 14.2 m²

SKUPAJ Zaprte površine 24.7 m² Odprte površine 5.5 m²

SKUPAJ Zaprte površine 30.8 m²

8,3 0,1

2 člana (BE2)

3,4

2,05

8,3 0,1

0,1

1 član (BE1)

0,35

0,35 1,1 0,25

3 člani (do 24 m2)

4 člani (do 32 m2)

BE3

BE4 4,6 1,6

0,1

4,6 2,5

0,2

2,5

0,2

0,1

0,35

3,4

8,3 0,1

8,3 0,1 3,4

0,1

0,35

1,6

0,35

0,2

10 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ZASNOVA

TLORIS 7.3.1 Koncept zlaganja stanovanj Cilj je oblikovati objekt, kjer se bodo stanovanja med seboj lahko »sestavljala«. Zasnovala sem konstrukcijsko mrežo 7,8 x 7,8 m, kjer se osnovne enote enostavno sestavljajo. Primer tipologije objekta je ozki blok. V ozkem stavbnem volumnu so stanovanja (praviloma podolgovatega tlorisa) organizirana vzdolžno v vzporednih pasovih servisnih in bivalnih prostorov in balkonov. Dostopi do stanovanj potekajo preko zunanjih hodnikov. Na S strani sem enote združila z odprtim hodnikom, do katerega se pride po komunikacijskem jedru. Komunikacijsko jedro sem predvidela na S strani, ločeno od enot, da se te lahko nemoteno sestavljajo.

VZDOLŽNI PREREZ

PREČNI PREREZ

Tak princip omogoča dvoje: prvič, razvija občutek lastne, individualne stanovanjske enote v sicer kolektivnem načinu gradnje; in drugič, omogoča razvoj zračnega stanovanjskega tlorisa, osvetljenega z obeh strani.43

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ZASNOVA

na zahodnem delu je možna višja zasaditev dreves, ker spodaj ni garaže

SITUACIJA komunikacije

glavni »ulici«

7.4

KONCEPT ZUNANJE UREDITVE

Na lokaciji sem zasnovala pet stavb, med katerimi je veliko zelenih površin. Želela sem zasnovati sosesko z možnostjo visoke zazelenitve na Z strani, s čimer bi se izognila pogledu na industrijske obrate, podzemnih garaž nisem zasnovala pod celotno lokacijo.

zelena fasada

zeleni pas

Glede na to, da je soseska tik ob prometni Šmartinski cesti, sem zasnovala na severni strani vsake stavbe dodatno jekleno konstrukcijo, po kateri bo rastlo zelenje, ki deluje kot blažilec hrupa. Zasnovala sem dve glavni »ulici«, ki potekata od Šmartinske ceste do Kavčičeve ulice (od S proti J). S prečnimi potmi med vsakim objektom sem zagotovila možnost povezovanja soseske z drugimi stanovanjskimi objekti na SV strani lokacije.

urbani pas

Zasnovala sem tudi otroško in manjše košarkaško igrišče ter nekaj manjših površin za otroška igrala. Te lahko uporabljajo tudi drugi stanovalci v okolici, saj so stanovanja na SV lokaciji brez otroških igrišč. linija podzemne garaže

prečne poti

otroško igrišče

PREREZ zelena fasada

zeleni pas

otroško igrišče

podzemna garaža

priličje je namenjeno kolesarnici, shrambam in druženju

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ZASNOVA

3D 7.5

KONCEPT OBJEKTA

Zasnova stavb je precej dolga in linijska. Zato sem se odločila, da nekaj etaž skrajšam ter tako ustvarim večje javne in zasebne zelene terase.

Najdaljša stavba se skrajša na obeh straneh.

Stavba se skrajša na strani, kjer je urbani pas.

P P

Pri najdaljši stavbi (1), ki stoji tik ob cesti in ima najmanj zelenja, sem na obeh straneh zasnovala terase. Druge tri stavbe (2, 3, 4) so krajše, zato sem zasnovala terase le na eni strani, kjer je tudi zunanje parkirišče. Stavba na J lokacije (5) stoji sredi parka in je obdana z veliko zelenja, zato ne potrebuje zelenih teras.

Stavba se skrajša na strani, kjer je urbani pas.

Stavba je na SZ in JV strani obdana s parkom, zato zunanje terase niso potrebne.

FASADE

BLOK 1 P+7

BLOK 2, 3 in 4 P+6

BLOK 5 P+5

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TLORIS PRITLIČJA

ZASNOVA

FASADA

blok 1 in 5 = prostor za družnje

druženje ali kolesa

Objekti so različno visoki, od P + 5 do P + 7.

komunikacije

shrambe in kolesa

V vseh objektih so stanovanja šele v prvi etaži, tako da je pritličje namenjeno shrambam, kolesarnicam, prostoru za druženje ter prehodom. Želela sem, da bi bila na pritličnem nivoju vsa zelena okolica javna. Prostor za druženje ali shranjevanje koles je v blokih 1 in 5 namenjen družabnemu prostoru za vse stanovalce, v blokih 2, 3 in 4 pa je prostor namenjen shranjevanju koles.

stanovanja

shrambe

shramba in kolesa

druženje

shramba

Glavni »ulici« potekata tik ob jedru komunikacij. blok 2, 3 in 4 = kolesarnica

Dohodi do posameznih stanovanj so speljani po komunikacijskem jedru preko zunanjih hodnikov.

glavni »ulici« glavni »ulici« ‘

Stanovanja so zasnovana tako, da je bivalni del odmaknjen od prehodnega hodnika, le kopalnica in kuhinja imata okno na S strani. Da stanovalci ne bi hodili tik ob kuhinjskem oknu, sem hodnik zamaknila ter tako ob oknu ustvarila prazen prostor; na ta način sem dosegla večjo zasebnost stanovanj.

TLORIS NADSTROPJA servisni del

bivalni del

KONCEPT HODNIKA okno ob hodniku

z zamikom hodnika ustvarim zasebnost stanovanja

PREREZ

kuhinja kopalnica vhod

kuhinja

kopalnica vhod

kuhinja

zunanji hodnik

odprtina pri oknu spalnica

dnevni prostor

spalnica

okno

dnevni prostor

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ZASNOVA

TLORIS STREHE Objekti imajo zasebne in javne terase. Terase imajo le večja stanovanja, ob manjših pa so terase poljavne. Na njih se lahko stanovalci posameznih objektov zadržujejo ali na njih sušijo perilo.

terasa: poljavna

Kot je razvidno iz prereza, je južna fasada zasnovana dinamično; stanovanja imajo okna, lože ali balkone. Severna fasada ima bolj malo odprtin, odprt hodnik ter odprta komunikacijska jedra.

terasa: zasebne

balkon

JUŽNA FASADA

ZAHODNA FASADA

okno loža balkon

SEVERNA FASADA

VZHODNA FASADA stopnišče: odprto

hodnik: odprt

dvigalo: zaprto

pritličje: zaprto stopnišče

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ZASNOVA

7.6

FASADNI OVOJ IN IZBOR MATERIALOV

7.6.1 Južna fasada Ker so fasade v okolici zelo raznolike – od rdeče, opečnate do rumene in sive – sem želela objekte zasnovati barvno čim manj izstopajoče. Za fasado sem izbrala omet svetlo rjave barve.

Slika 134 Omet.

OKNO

Slika 135 Les.

Slika 136 Referenčni primer lesenih panelov (pogled iz stanovanja).

LOŽA

sistem odpiranja panelov zaprto

Zaradi velikih steklenih površin na J strani fasade je treba objekt primerno senčiti. Izbrala sem panele iz lesenih letev, s katerimi poleti preprečimo prekomerno ogrevanje stanovanj. Okna in balkoni so po celotni dolžini prekriti z lesenimi letvami, s katerimi omogočimo v spodnjem delu ograjo, v zgornjem delu pa so paneli razdeljeni na štiri dele, ki se odpirajo. To omogoča tudi večjo razgibanost fasade, saj senčila nikoli niso enako odprta/zaprta.

Slika 137 Referenčni primer lesenih panelov.

BALKON paneli so razdeljeni na 4 dele

Z izbiro premikajočih se panelov fasada nikoli ne bo enaka. Hkrati sem se želela izogniti temu, da bi si posamezni stanovalci izbirali panele različnih barv in s tem spreminjali fasado.

fiksna ograja

odprto

JUŽNA FASADA

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ZASNOVA

7.6.2 Severna fasada Na severni strani sem zasnovala manjše odprtine. Horizontalno okno je nad kuhinjskim pultom. Vhodna vrata so lesena, majhna kopalniška okna, prekrita s fiksno profilirano pločevino, od daleč niso vidna. Odprt hodnik in stopnišče ograjuje črna kovinska ograja. Zaprti del komunikacij (dvigalo) je iz enakega materiala in enake barve kot celotna fasada (svetlo rjava barva).

Slika 139 Referenčni primer komunikacij.

Slika 138 Referenčni primer ograje.

kopalnica profilirana pločevina: fiksno

Slika 140 Referenčni primer kuhinjskega okna..

kuhinja

okno okno

zunanji hodnik

SEVERNA FASADA

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ZASNOVA

7.6.3 Zelena severna fasada Na severni strani stavb sem zasnovala dodala jekleno konstrukcijo, po kateri bo rastlo zelenje. Dodatni ozelenjeni sloj stavbe deluje kot blažilec hrupa. Rastline so še zlasti učinkovite pri nizkofrekvenčnem hrupu, ki postaja vedno večji okoljski problem. V zimskih mesecih rastlinje na fasadi deluje kot dodatni sloj izolacije in zmanjšuje toplotne izgube. Vertikalne ozelenitve tako posledično zmanjšujejo obratovalne stroške za hlajenje in ogrevanje.

Slika 141 Referenčni primer zelene fasade.

zvočna izolativnost

Slika 142 Referenčni primer zelene fasade.

co2

vizualni zaslon

Številne rastlinske vrste delujejo kot naravni zračni filter in izboljšujejo kakovost zraka. Iz bližnje okolice absorbirajo predvsem formaldehid, benzen, ksilen in ogljikov monoksid (izpušni plini motornih vozil, izpuhi industrijskih plinov, smog) in tako v mestih zmanjšujejo efekt tople grede. Ozelenjena fasada lahko deluje tudi kot zeleni zaslon za zakrivanje neželenih razgledov in tako omogoča intimnejše bivanje. Čeprav je to težko oceniti, pa je najbrž najpomembnejša prednost ozelenitve stavb psihološki učinek, ki ga imajo rastline na uporabnike. Pomirjujoče okolje, ki ga ustvarja neposredna bližina rastlin, zmanjšuje stres ter izboljšuje produktivnost. Predvsem pa ne smemo pozabiti na estetski vidik, saj vertikalne ozelenitve mehčajo videz stavbe in pripomorejo k njeni vključitvi v naravno okolje. Izbira rastlin je odvisna od okolja, v katerem stoji stavba, in od orientacije zelene fasade in njene izpostavljenosti soncu in hitrosti vetra, upoštevati pa je treba tudi vpliv sosednjih objektov (kako ti vplivajo na osončenost in hitrost vetra).

OBJEKT 1

OBJEKT 2, 3, 4

OBJEKT 5

Pri prvem objektu je zelena stena po celotni dolžini in višini objekta. S tem zakrijem pogled na Šmarinsko cesto tudi s teras.

Pri drugih objektih, ki niso tik ob cesti, pa je zelena stena stopničasto po celotni severni fasadi.

Zelena stena je po celotni severni fasadi.

Vzpenjalke se lahko vzpenjajo po relativno gladkih površinah in zato pri rasti ne potrebujejo dodatnih podpornih mrež. Ker povzročajo škodo na fasadah (npr. bršljan), je bolje, da se razraščajo na za to predvideni konstrukciji. Zato sem v svojem primeru dodala sekundarno kovinsko konstrukcijo. Najboljša izbira je zimzeleno zelenje, ki svoj videz ohranja vse leto in se lahko razraste v popolnoma zasebni zaslon.44

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ZASNOVA

SITUACIJA 7.6.4 Zunanja ureditev Zunanja ureditev zajema ureditev celotne lokacije. Glavna elementa zunanje ureditve sta od S do J potekajoči betonsko tlakovani osrednji glavni »ulici«. Med objekti so zelenice, zelenje in tlaki (betonske plošče). Na teh površinah sem načrtovala tudi urbano opremo, na zelenicah pa posamezna otroška igrala. Na J lokacije, kjer ni podzemnih garaž, sem zasnovala večje otroško ter manjše košarkaško igrišče. Višja drevesa sem načrtovala na Z in J loakcije. Slika 143 Referenčni primer zelenja in tlaka.

Slika 144 Beton.

Slika 145 Referenčni primer dreves nad garažo.

Slika 146 Primer klopi.

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ZASNOVA

7.7 AB nosilna stena =20 cm v rastru 7,8/7,8 m

SHEMA KONSTRUKCIJSKE ZASNOVE

Zasnovala sem AB konstrukcijo v kombinaciji z opečnimi stenami v rastru 7,8 x 7,8 m. Objekt je temeljen s temeljno ploščo debeline 45 cm.

AB plošča = 22 cm

AB konzola (zunanji hodnik) = 22 cm

Konstrukcija objektov sovpada z rastrom garaže. Zasnova omogoča svobodo in fleksibilnost pri sestavljanju tlorisov. Stene so opečnate s protipotresnimi vezmi debeline 20 cm. Nenosilne stene so iz mavčnokartonske plošče, debeline 15 cm. Debelina vseh medetažnih plošč je 22 cm. Objekt je dilatiran dvakrat v prečni in enkrat v vzdolžni smeri. Na severni strani objektov sem dodala »zeleno fasado« iz kovinske konstrukcije. Vertikalni del kovinske konstrukcije je iz profila HEA 240, prečni del, ki je pritrjen v obstoječi zunanji del hodnika, pa IPE 220. Konstrukcija se pri pri enem objektu, kjer ni možna pritrditev v ploščo, dodatno zavetruje z jeklenicami.

AB temeljna plošča = 45 cm AB plošča = 22 cm AB temeljna plošča = 45 cm AB stebri = 50/50 cm v rastru 7,8/7,8 m AB temeljna plošča = 45 cm AB stene = 20 cm

52 m dilatacija 46,8 m

dilatacija

37,7 m dilatacija

186,6 m

91,1 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

BLOK 1

GARAŽA

ZASNOVA

PS H

7.8

SHEMA POŽARNE VARNOSTI

Objekti so v pritličju in etažah med seboj ločeni, v kletnih etažah pa so povezani v celoto. Garaža je razdeljena na tri sektorje. Načrtovani so iz požarno odpornih gradiv, in sicer betona, opeke in stekla. Les je premazan z požarnozaščitnim premazom, narejenim iz polimernih disperzij in dodatkov, ki zavirajo gorenje. Za požarno varnost je ustrezno poskrbljeno. Bežalne poti iz stanovanj so speljane po enem ali dveh armiranobetonskih jedrih. Iz vseh stanovanj je mogoč umik na prosto preko stopnišč, oddaljenih do največ 35 m. Dostopi intervencijskih poti so predvideni preko zunanjih parkirišč, kjer je dostop do ploščadi oziroma blokov. Iz stanovanj je dim in toploto ob požaru možno odvesti skozi okna, v garaži pa je prisilni odvod dima in toplote urejen skozi prezračevalne jaške.

BLOK 2, 3, 4

pot umika požarni sektorji PS

H PS

požarno stopnišče

BLOK 5

PS H

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

ZASNOVA

7.9 STROJNE NAPELJAVE, NAPRAVE IN OPREMA 7.9.1 Prezračevanje V stanovanjskem bloku so za prezračevanje posameznih stanovanjskih enot predvidene prezračevalne rekuperativne enote. Te sprejemajo energijo ogrevanja prostorov kot hranilnik toplote, ki je lahko obenem tudi ogrevalni sistem. Rekuperativna prezračevalna naprava se v stanovanjskih enotah locira v pomožne prostore oziroma v predprostor. Naprave omogočajo kontrolirano prezračevanje prostorov s stalnim dovajanjem svežega zraka (20 odstotkov), kateremu se primeša obtočni zrak iz prostorov (80 odstotkov). Izrabljeni zrak iz kuhinje, kopalnice in sanitarij se odvaja na prosto skozi rekuperator, kjer s svojo odpadno toploto ogreje sveži neogreti zrak preko toplotnega izmenjevalnika. Za prezračevanje garaž v kleti se predvidi dovod svežega zraka skozi vertikalne zračne jaške z vzgonskim dovodom zraka. Odvod onesnaženega zraka ter odvod dima in toplote iz garaž poteka z odvodnimi ognjevarnimi ventilatorji (oziroma JET ventilatorji); njihov način vklapljanja je pogojen s kontrolo CO, hitrost njihovega delovanja pa je odvisna od koncentracije CO v zraku. Odsesavanje zraka poteka pri tleh, ob požaru pa se zrak odsesava pod stropom garaž preko dimoodvodnih loput. Zračni kanali za odvod zraka iz garaž so narejeni iz požarnoodpornih materialov.

Glavni ogrevalni cevovod je od vmesnega hranilnika ogrevne vode speljan v posameznih stanovanjskih enotah na razdelilce talnega ogrevanja, ki so vgrajeni v stenske podometne omarice. Cevno omrežje za talno ogrevanje je iz PPR cevi, iz visokotlačno zamreženega polietilena, in položeno v sistemske plošče nad plastjo toplotne izolacije. Cevi imajo difuzijsko zaporo in so tako zaščitene pred vdorom kisika v cev. Na ogrevnem omrežju se za posamezno stanovanjsko enoto vgradijo merilniki toplote.

7.9.3. Vodovod Priključek objekta na javno vodovodno omrežje se izvede po zahtevah upravitelja vodovoda. Predvideno je, da se celotna skupna poraba vode v objektu meri z glavnim vodomerom v zunanjem vodomernem jašku. Za posamezno stanovanjsko enoto se za merjenje porabe hladne in tople vode predvidijo vodomerni števci. V zunanji ureditvi se za potrebe izplakovanja stranišč in zalivanja zunanjih zelenic predvidi zbiranje dežnice po obodu objekta v rezervoarjih. Priprava tople sanitarne vode je centralna z akumulatorjem sanitarne tople vode. Grelni register bojlerja bo priključen s kotlom z gorivnimi celicami oziroma na toplotno črpalko.

7.9.2 Ogrevanje Toplotna izolacija kompleksa je predvidena po najnovejših standardih, z ustrezno debelino izolacije ter s trislojnimi, kakovostno zatesnjenimi okni. Kot osnovna energenta za ogrevanje in hlajenje objekta sta predvidena zemeljski plin in električna energija. V okolici objekta so na razpolago tudi obnovljivi energetski viri, kot na primer energija zemlje v obliki geosond in energija podtalnice. Oba vira sta primerna tudi za ohlajevanje objekta. Za pripravo ogrevne vode se predvidi ogrevalni sistem, ki temelji na tehnologiji gorivnih celic, in tako kot naprave za soproizvodnjo hkrati proizvajajo elektriko in toploto. Ti kotli so tako dejansko majhne samostojne kogeneracijske naprave. Kotlarne se po posameznih objektih predvidijo v prezračevanih tehničnih prostorih v kleti oziroma na strehi objekta.

GRAFIﾄ君E PRILOGE

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

PREGLEDNA SITUACIJA M 1:2000

VELIKOST OBMOČJA

21363 m2

faktor izrabe (FSI)

0,9

stanovanj

223

največ možnih stanovaj

264

najmanj stanovanj

180

največ prebivalcev

525

kvadratura stanovanj in garaže

28077,3 m2

20 m

100 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

UREDITVENA SITUACIJA 1:1000

ŠMARTINSKI PARK

POKOPALIŠKA ULICA

VHOD V GARAŽO

VHOD

KAVČIČEVA ULICA

ŠMARTINSKA CESTA

VHOD

FLAJŠMANOVA ULICA

10 m

50 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TLORIS GARAŽE M 1:500

SEZNAM PROSTOROV GARAŽA

PROSTOR POVRŠINA K01 komunikacije (teraco) x 6 K02 komunikacije (teraco) x 3 K03 shrambe (teraco) K04 shrambe (teraco) K05 shrambe (teraco) K06 shrambe (teraco) K07 shrambe (teraco) K08 garaža

19 m² 13 m² 335,9 m² 76 m² 135,3 m² 101,6 m² 129,3 m² 9489,8 m²

10420,9 m²

PARKIRNI PROSTOR PROSTOR ZA INVALIDE

174 20

194

25 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TLORIS PRITLIČJA, TIPIČNE ETAŽE IN STREHE M 1:250 BLOK 1 (P+7)

SEZNAM PROSTOROV

Tloris pritličja

PRITLIČJE

PROSTOR POVRŠINA P01 komunikacije (teraco) P02 vhodni prostor (teraco) P03 prostor za druženje (teraco) P04 kolesarnica (teraco) P05 shrambe (teraco) P06 kolesarnica (teraco) P07 shrambe (teraco)

19 m² 11,6 m² 57,7 m² 48,5 m² 68,4 m² 62,3 m² 176,3 m²

474,4 m²

1 ETAŽA Tloris 1 etaže

PROSTOR POVRŠINA N01 komunikacije (teraco) N02 hodnik (teraco) A1 stanovanje A lista (1 član) B1 stanovanje B lista (1 član) B2 stanovanje B lista (2 člana) D2 dupleks (2 člana) A3 stanovanje A lista (3 člani) B4 stanovanje B lista (4 člani) BE1 bivalna enota (1 član) BE3 bivalna enota (3 člani) BE4 bivalna enota (4 člani)

Tloris strehe

19 m² 139,0 m² 23,8m² (odprte površine 3,8 m²) 30,8m² (odprte površine 5,2 m²) 54,5m² (odprte površine 5,2 m²) 47,0 m² 61,8 m² (odprte površine 8,8 m²) 78,4 m² (odprte površine 5,2 m²) 19,1 m² (odprte površine 4,0 m²) 24,7 m² (odprte površine 5,2 m²) 30,8 m²

822,8 m²

STREHA PROSTOR POVRŠINA S01 zasebna terasa S02 javna terasa

10 m

55,8 m² 55,8 m²

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

PREREZ A-A M 1:250 BLOK 1 (P+7)

SKUPNA POVRŠINA = 5578,6 m2 Prerez A-A = 73 stanovanj Največ 83 stanovanj, najmanj 53 stanovanj.

A1 stanovanje A lista (1 član) x 9 A2 stanovanje A lista (2 člana) x 6 B1 stanovanje B lista (1 član) x 12 B2 stanovanje B lista (2 člana) x 7 D2 dupleks (2 člana) x 2 A3 stanovanje A lista (3 člani) x 3 B3 stanovanje B lista (3 člani) x 3 A4 stanovanje A lista (4 člani) x 3 B4 stanovanje B lista (4 člani) x 3 B4.2 stanovanje B lista (4 člani) x 2 A5 stanovanje A lista (5 članov) x 1 A6 stanovanje A lista (6 članov) x 1 B6 stanovanje B lista (6 članov) x 3 BE1 bivalna enota (1 član) x 6 BE2 bivalna enota (2 člana) x 2 BE3 bivalna enota (3 člani) x 5 BE4 bivalna enota (4 člani) x 5

10 m

23,8m² (odprte površine 3,8 m²) 48,6 m² (odprte površine 5,2 m²) 30,8m² (odprte površine 5,2 m²) 54,5m² (odprte površine 5,2 m²) 47,0 m² 61,8 m² (odprte površine 8,8 m²) 67,8 m² (odprte površine 8,8 m²) 67,8 m² (odprte površine 8,8 m²) 78,4 m² (odprte površine 5,2 m²) 85,4m² (odprte površine 5,2 m²) 85,4 m² (odprte površine 5,2 m²) 87,4 m² (odprte površine 9,3 m²) 105,7 m² (odprte površine 5,2 m²) 19,1 m² (odprte površine 4,0 m²) 23,8 m² 24,7 m² (odprte površine 5,2 m²) 30,8 m²

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

FASADE M 1:250

Južna fasada

Zahodna fasada

Severna fasada

Vzhodna fasada

BLOK 1 (P+7)

10 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TLORIS PRITLIČJA, TIPIČNE ETAŽE IN STREHE M 1:250 BLOK 2 (P+6)

SEZNAM PROSTOROV Tloris pritličja

PRITLIČJE

PROSTOR POVRŠINA P01 komunikacije (teraco) P02 vhodni prostor (teraco) P03 kolesarnica (teraco) P04 shrambe (teraco)

19 m² 11,6 m² 62,3 m² 235,6 m²

328,5 m²

1 ETAŽA PROSTOR POVRŠINA 01 komunikacije (teraco) 02 hodnik (teraco) A1 stanovanje A lista (1 član) A2 stanovanje A lista (2 člana) B1 stanovanje B lista (1 član) D2 dupleks (2 člana) A4 stanovanje A lista (4 člani) B4.1 stanovanje B lista (4 člani) I3-4 stanovanje B lista (3-4 člani)

Tloris 1 etaže

19 m² 139,0 m² 23,8 m² (odprte površine 3,8 m²) 48,6 m² (odprte površine 5,2 m²) 30,8 m² (odprte površine 5,2 m²) 47,0 m² 67,8 m² (odprte površine 8,8 m²) 79,6 m² (odprte površine 10,7 m²) 85,4 m² (odprte površine 5,2 m²)

635,1 m²

STREHA PROSTOR POVRŠINA

Tloris strehe

S01 zasebna terasa S02 javna terasa

55,8 m² 55,8 m²

10 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

PREREZ C-C M 1:250 BLOK 2 (P+6)

SKUPNA POVRŠINA = 3175,8 m2 Prerez C-C = 40 stanovanj Največ 47 stanovanj, najmanj 35 stanovanj.

A1 stanovanje A lista (1 član) x 6 A2 stanovanje A lista (2 člana) x 3 B1 stanovanje B lista (1 član) x 5 B2 stanovanje B lista (2 člana) x 2 D2 dupleks (2 člana) x 2 A3 stanovanje A lista (3 člani) x 2 B3 stanovanje B lista (3 člani) x 2 A4 stanovanje A lista (4 člani) x 2 B4 stanovanje B lista (4 člani) x 2 B4.1 stanovanje B lista (4 člani) x 2 B4.2 stanovanje B lista (4 člani) x 2 B6 stanovanje B lista (6 članov) x 1 I 3–4 stanovanje B lista (4 člani) x 1 BE1 bivalna enota (1 član) x 2 BE2 bivalna enota (2 člana) x 2 BE3 bivalna enota (3 člani) x 1 BE4 bivalna enota (4 člani) x 3

23,8m² (odprte površine 3,8 m²) 48,6 m² (odprte površine 5,2 m²) 30,8m² (odprte površine 5,2 m²) 54,5m² (odprte površine 5,2 m²) 47,0 m² 61,8 m² (odprte površine 8,8 m²) 67,8 m² (odprte površine 8,8 m²) 67,8 m² (odprte površine 8,8 m²) 78,4 m² (odprte površine 5,2 m²) 79,6 m² (odprte površine 10,7 m²) 85,4m² (odprte površine 5,2 m²) 105,7 m² (odprte površine 5,2 m²) 90,6 m² (odprte površine 5,2 m²) 19,1 m² (odprte površine 4,0 m²) 23,8 m² 24,7 m² (odprte površine 5,2 m²) 30,8 m²

10 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

FASADE M 1:250 BLOK 2 (P+6)

Južna fasada

Zahodna fasada

Severna fasada

Vzhodna fasada 0

10 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TLORIS PRITLIČJA, TIPIČNE ETAŽE IN STREHE M 1:250 BLOK 3 (P+6)

SEZNAM PROSTOROV Tloris pritličja

PRITLIČJE

PROSTOR POVRŠINA P01 komunikacije (teraco) P02 vhodni prostor (teraco) P03 kolesarnica (teraco) P04 shrambe (teraco)

19 m² 11,6 m² 57,7 m² 176,3 m²

264,6 m²

1 ETAŽA PROSTOR POVRŠINA 01 komunikacije (teraco) 02 hodnik (teraco) A1 stanovanje A lista (1 član) B1 stanovanje B lista (1 član) B2 stanovanje B lista (2 člana) A4 stanovanje A lista (4 člani) B4.1 stanovanje B lista (4 člani) BE1 bivalna enota (1 član) I2 stanovanje B lista (2 člana) B6 stanovanje B lista (6 članov)

Tloris 1 etaže

19 m² 139,0 m² 23,8 m² (odprte površine 3,8 m²) 30,8 m² (odprte površine 5,2 m²) 54,5 m² (odprte površine 5,2 m²) 67,8 m² (odprte površine 8,8 m²) 79,6 m² (odprte površine 10,7 m²) 19,1 m² (odprte površine 4,0 m²) 54,5 m² (odprte površine 5,2 m²) 105,7 m² (odprte površine 5,2 m²)

632,8 m²

Tloris strehe

STREHA PROSTOR POVRŠINA S01 zasebna terasa S02 javna terasa

55,8 m² 55,8 m²

10 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

PREREZ E-E M 1:250 BLOK 3 (P+6)

SKUPNA POVRŠINA = 3148,4 m2 Prerez E-E = 39 stanovanj Največ 45 stanovanj, najmanj 35 stanovanj.

A1 stanovanje A lista (1 član) x 4 B1 stanovanje B lista (1 član) x 5 A2 stanovanje A lista (2 člana) x 3 B2 stanovanje B lista (2 člana) x 5 D2 dupleks (2 člana) x 2 A3 stanovanje A lista (3 člani) x 3 B3 stanovanje B lista (3 člani) x 2 A4 stanovanje A lista (4 člani) x 1 B4 stanovanje B lista (4 člani) x 2 B4.1 stanovanje B lista (4 člani) x 3 B4.2 stanovanje B lista (4 člani) x 1 B6 stanovanje B lista (6 članov) x 1 BE1 bivalna enota (1 član) x 2 BE2 bivalna enota (2 člana) x 1 BE3 bivalna enota (3 člani) x 1 BE4 bivalna enota (4 člani) x 3

23,8m² (odprte površine 3,8 m²) 30,8m² (odprte površine 5,2 m²) 48,6 m² (odprte površine 5,2 m²) 54,5m² (odprte površine 5,2 m²) 47,0 m² 61,8 m² (odprte površine 8,8 m²) 67,8 m² (odprte površine 8,8 m²) 67,8 m² (odprte površine 8,8 m²) 78,4 m² (odprte površine 5,2 m²) 79,6 m² (odprte površine 10,7 m²) 85,4m² (odprte površine 5,2 m²) 105,7 m² (odprte površine 5,2 m²) 19,1 m² (odprte površine 4,0 m²) 23,8 m² 24,7 m² (odprte površine 5,2 m²) 30,8 m²

10 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

FASADE M 1:250 BLOK 3 (P+6)

Južna fasada

Zahodna fasada

Severna fasada

Vzhodna fasada 0

10 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TLORIS PRITLIČJA, TIPIČNE ETAŽE IN STREHE M 1:250 BLOK 4 (P+6)

SEZNAM PROSTOROV Tloris pritličja

PRITLIČJE

PROSTOR POVRŠINA P01 komunikacije (teraco) P02 vhodni prostor (teraco) P03 kolesarnica (teraco) P04 shrambe (teraco)

19 m² 11,6 m² 62,3 m² 235,6 m²

328,5 m²

1 ETAŽA PROSTOR POVRŠINA 01 komunikacije (teraco) 02 hodnik (teraco) A1 stanovanje A lista (1 član) B1 stanovanje B lista (1 član) B2 stanovanje B lista (2 člana) D2 dupleks (2 člana) A4 stanovanje A lista (4 člani) B4 stanovanje B lista (4 člani) BE3 bivalna enota (3 člani) BE4 bivalna enota (4 člani)

PRITLIČJE Tloris 1 etaže

19 m² 139,0 m² 23,8 m² (odprte površine 3,8 m²) 30,8 m² (odprte površine 5,2 m²) 54,5 m² (odprte površine 5,2 m²) 47,0 m² 67,8 m² (odprte površine 8,8 m²) 78,4 m² (odprte površine 5,2 m²) 24,7 m² (odprte površine 5,2 m²) 30,8 m²

632,8 m²

STREHA

1 ETAŽA Tloris strehe

PROSTOR POVRŠINA S01 zasebna terasa S02 javna terasa

10 m

55,8 m² 55,8 m²

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

PREREZ G-G M 1:250 BLOK 4 (P+6)

SKUPNA POVRŠINA = 3202,1 m2 Prerez E-E = 39 stanovanj Največ 46 stanovanj, najmanj 32 stanovanj.

A1 stanovanje A lista (1 član) x 4 B1 stanovanje B lista (1 član) x 7 A2 stanovanje A lista (2 člana) x 2 B2 stanovanje B lista (2 člana) x 1 D2 dupleks (2 člana) x 2 A3 stanovanje A lista (3 člani) x 2 B3 stanovanje B lista (3 člani) x 2 A4 stanovanje A lista (4 člani) x 3 B4 stanovanje B lista (4 člani) x 4 B4.1 stanovanje B lista (4 člani) x 1 A5 stanovanje A lista (5 članov) x 1

B6 stanovanje B lista (6 članov) x 2 BE1 bivalna enota (1 član) x 2 BE2 bivalna enota (2 člana) x 1 BE3 bivalna enota (3 člani) x 5

105,7 m² (odprte površine 5,2 m²) 19,1 m² (odprte površine 4,0 m²) 23,8 m² 24,7 m² (odprte površine 5,2 m²)

10 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

FASADE M 1:250 BLOK 4 (P+6)

Južna fasada

Zahodna fasada

Severna fasada

Vzhodna fasada 0

10 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

TLORIS PRITLIČJA, TIPIČNE ETAŽE IN STREHE M 1:250 BLOK 5 (P+5)

SEZNAM PROSTOROV Tloris pritličja

PRITLIČJE

PROSTOR POVRŠINA P01 komunikacije (teraco) P02 vhodni prostor (teraco) P03 prostor za druženje P04 kolesarnica (teraco) P05 shrambe (teraco)

19 m² 11,6 m² 57,7 m² 48,5 m² 127,6 m²

264,4 m²

1 ETAŽA PROSTOR POVRŠINA 01 komunikacije (teraco) 02 hodnik (teraco) B1 stanovanje B lista (1 član) B4 stanovanje B lista (4 člani) A2 stanovanje A lista (2 člana) D2 dupleks (2 člana) B5 stanovanje B lista (5 članov)

Tloris 1 etaže

19 m² 139,0 m² 30,8 m² (odprte površine 5,2 m²) 78,4 m² (odprte površine 5,2 m²) 48,6 m² (odprte površine 5,2 m²) 47,0 m² 91,5 m² (odprte površine 9,3 m²)

515,2 m²

STREHA PROSTOR POVRŠINA S01 zasebna terasa S02 javna terasa

Tloris strehe

55,8 m² 55,8 m²

10 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

PREREZ I-I M 1:250 BLOK 5 (P+5)

SKUPNA POVRŠINA = 2546,6 m2 Prerez I-I = 32 stanovanj Največ 43 stanovanj, najmanj 25 stanovanj.

I 0

A1 stanovanje A lista (1 član) x 3 B1 stanovanje B lista (1 član) x 5 A2 stanovanje A lista (2 člana) x 2 B2 stanovanje B lista (2 člana) x 3 I2 stanovanje B lista (2–3 člani) x 1 D2 dupleks (2 člana) x 2 A3 stanovanje A lista (3 člani) x 2 A4 stanovanje A lista (4 člani) x 2 B4 stanovanje B lista (4 člani) x 2 B4.2 stanovanje B lista (4 člani) x 1 A5 stanovanje A lista (5 članov) x 2

23,8m² (odprte površine 3,8 m²) 30,8m² (odprte površine 5,2 m²) 48,6 m² (odprte površine 5,2 m²) 54,5m² (odprte površine 5,2 m²) 54,5m² (odprte površine 5,2 m²) 47,0 m² 61,8 m² (odprte površine 8,8 m²) 67,8 m² (odprte površine 8,8 m²) 78,4 m² (odprte površine 5,2 m²) 85,4 m² (odprte površine 5,2 m²) 85,4 m² (odprte površine 5,2 m²)

B6 stanovanje B lista (6 članov) x 2 BE1 bivalna enota (1 član) x 2 BE3 bivalna enota (3 člani) x 2 BE4 bivalna enota (4 člani) x 3

105,7 m² (odprte površine 5,2 m²) 19,1 m² (odprte površine 4,0 m²) 24,7 m² (odprte površine 5,2 m²) 30,8 m²

10 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

FASADE M 1:250 BLOK 5 (P+5)

Južna fasada

Zahodna fasada

Severna fasada

Vzhodna fasada 0

10 m

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

prerez B-B

PREČNI PREREZ M 1:250

prerez D-D

prerez F-F

prerez H-H

prerez J-J

10 m

SEZNAM PROSTOROV PRITLIČJE

PROSTOR P01 komunikacije (teraco) P02 vhodni prostor (teraco) P03 prostor za druženje (teraco) P04 kolesarnica (teraco) P05 shrambe (teraco) P06 kolesarnica (teraco) P07 shrambe (teraco)

10 m

TLORIS PRITLIČJA M 1:250

SEZNAM PROSTOROV PRITLIČJE

OZNAKA PROSTOR N01 komunikacije N02 hodnik A1 stanovanje A lista (1 član) B1 stanovanje B lista (1 član) A2 stanovanje A lista (2 člana) B2 stanovanje B lista (2 člana) D2 dupleks (2 člana) A3 stanovanje A lista (3 člani) B3 stanovanje B lista (3 člani) A4 stanovanje A lista (4 člani) B4 stanovanje B lista (4 člani) B4.1 stanovanje B lista (4 člani) B4.2 stanovanje B lista (4 člani) A5 stanovanje A lista (5 članov) B5 stanovanje B lista (5 članov) A6 stanovanje A lista (6 članov) B6 stanovanje B lista (6 članov) BE1 bivalna enota (1 član) BE2 bivalna enota (2 člana) BE3 bivalna enota (3 člani) BE4 bivalna enota (4 člani) 0

10 m

TLORIS 1 ETAŽE M 1:250

10 m

TLORIS STREHE M 1:250

S1_ZELENA NEPOHODNA STREHA ekstenzivna vegetacijska plast substrat s travo 40 cm filtrirna koprena zbiralno drenažni sloj 5 cm hidroizolacija toplotna izolacija 20 cm parna zapora naklonski beton 5 cm AB plošča 22 cm S2_POHODNA STREHA finalni tlak estrih 10 cm hidroizolacija toplotna izolacija 20 cm parna zapora naklonski beton 5 cm AB plošča 22 cm Z1_ZID notranji omet 2 cm nosilni AB zid 20 cm toplotna izilacija 15 cm omet T1_ETAŽNA PLOŠČA talna obloga - parket 2 cm estrih 6 cm ločilni stoj zvočna izolacija 6 cm AB plošča 22 cm notrajni omet 2 cm L1_LOŽA finalna talna obloga - les naklonski beton hidroizolacija toplotna izolacija 15 cm AB plošča 22 cm zunanji omet 2 cm B1_BALKON finalna talna obloga - les naklonski beton hidroizolacija AB plošča 22 cm zunanji omet 2 cm T2_PLOŠČA NAD PREHODOM talna obloga - parket 2 cm estrih 6 cm ločilni stoj zvočna izolacija 6 cm AB plošča 22 cm toplotna izolacija 20 cm hidroizolacija zunanji omet 2 cm K1_TLAK KLETI betonski tlak hidroizolacija toplotna izolacija 10 cm zaščita izolacije AB plošča 22 cm nosilec 30 cm K2_TLA PROTI TERENU betonski tlak hidroizolacija toplotna izolacija 15 cm zaščita izolacije AB temeljna plošča 45 cm podložni beton nasutje

BLOK 3

FASADNI PAS M 1:20

09 RENDERJI

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

RENDERJI

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

RENDERJI

100

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

RENDERJI

101

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

RENDERJI

102

10 VIRI IN LITERATURA

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

Opombe 1 http://www.delo.si/novice/ljubljana/socialna-stanovanja-za-srednji-sloj-mescanov.html (3. 9. 2014). 2

http://www.deloindom.si/nakup/prosilcev-veliko-neprofitnih-stanovanj-pa-zelo-malo (4. 9. 2014).

3 http://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika (15. 3. 2015). 4

Topličan, G.: Idejna zasnova stanovanjske soseske Ilovica in tipoloških enot (diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, 2011: 9.

VIRI IN LITERATURA

Fotografije 24 http://www.varuh-rs.si (7. 8. 2014). 25

http://www.delo.si/novice/volitve/kaj-boste-storili-za-resitev-stanovanjskega-problema.html (19. 8. 2014).

http://mojefinance.finance.si/8349440/Trd-boj-za-stanovanja-Kdo-zmaguje (3. 9. 2014).

27 http://www.jssmol.si/data/upload/24_9_2014___16_JR___obvestilo_prosilcem.PDF (24. 9. 2014).

Slika 1 V: http://www.archdaily.com/391609/casanova-social-housing-cdmarchitetti-associati/ Slika 2 V: http://divisare.com/projects/164880-zigzag-arquitectura-VIVAZZ-131Viviendas-Protegidas

Slika 25 V: Mercina A.: Arhitekt Ilja Arnautovič. Ljubljana: Viharnik, 2006: 79.

http://www.slonep.net/vodic/neprofitna-stanovanja/zakonodaja (10. 8. 2014).

Slika 4 V: http://www.archdaily.com/240896/timberyard-social-housingodonnell-tuomey-architects/

Slika 26 V: http://www.delo.si/multimedija/foto/kako-so-zrasle-fuzine. html?search=arhiv Slika 27 V: Podloga Google Earth; zelenje lastni prikaz.

Mihelič B.: Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete in Partizanska založba, 1983: 56.

Povzeto po elektronskem predavanju: Martina Malešič, Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma, http://www.radiostudent. si/dru%C5%BEba/delavsko-punkerska-univerza/slovenska-stanovanjska-gradnja-v-%C4%8Dasu-socializma (5. 8. 2014).

Topličan, G.: Idejna zasnova stanovanjske soseske Ilovica in tipoloških enot (diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, 2011: 13.

Slika 5 V: http://www.archdaily.com/382507/tetris-social-housing-and-artiststudios-moussafir-architectes/

http://ipop.si/2013/10/18/stanovanjske-kooperative-v-gradcu/ (31. 3. 2015).

http://www.delo.si/novice/ljubljana/socialna-stanovanja-za-srednji-sloj-mescanov.html (10. 1. 2015).

Slika 6 V: http://homesthetics.net/social-housing-superlatives-wohnpark-alterlaa/

http://www.slonep.net/vodic/najem/neprofitna-stanovanja (5. 10. 2014).

http://radiostudent.si/dru%C5%BEba/delavsko-punkerska-univerza/slovenska-stanovanjska-gradnja-v-%C4%8Dasu-socializma (5. 8. 2014).

http://www.jssmol.si/pogosta-vprasanja-in-odgovori/stanovanjska-dejavnost/ (5. 10. 2014).

http://www.slonep.net/vodic/najem/neprofitna-stanovanja (5. 10. 2014).

Mihelič B.: Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete in Partizanska založba, 1983: 56.

https://www.uradni-list.si/1/content?id=47197 (10. 8. 2014).

http://www.mladina.si/116505/prenova-starih-blokov/ (10. 9. 2014).

http://www.jssmol.si/dodeljevanje-stanovanj-za-upravicence/dodeljevanje-bivalnih-enot/ (10. 8. 2014).

Mihelič B.: Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete in Partizanska založba, 1983.

https://www.youtube.com/watch?v=BTZMlpJPDNY (10. 8. 2014).

http://www.msaudcolumbia.org/summer/?p=3140 (10. 9. 2014).

http://www.archdaily.com/393277/vivazz-mieres-social-housing-zigzag-arquitectura/ (10. 9. 2014).

http://www.alleswirdgut.cc/en/projects/ (10. 9. 2014).

https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@ Ljubljana (25. 2. 2015).

Azinović, D., Kregar, P., Marn T., Sajovic P., Vujović A.: Tipologija večstanovanjskih stavb. Ptujska Gora: In obs medicus, 2014: 22–23.

http://trajekt.org/2012/10/02/regeneracija-sosesk-stanje/ (3. 3. 2015).

Simoneti M., Gazvoda D.: Stanovanjske krajine: Trendi, perspektive. Ljubljana: Oddelek za krajinsko arhitekturi Biotehniške fakultete in Zavod za prostorsko kulturo Trajekt, 2006: 64–71.

Slika 24 V: Mercina A.: Arhitekt Ilja Arnautovič. Ljubljana: Viharnik, 2006: 114.

Slika 3 V: http://en.wikiarquitectura.com/index.php/Nemausus_Housing

Slika 23 V: https://www.facebook.com/ljubljana. nekoc/photos/pb.520647638050941.2207520000.1428075171./683843641731339/?type=3&theater

Slika 7 V: http://www.apartmenttherapy.com/its-handmade-home-month-onren-125952 Slika 8 V: http://www.delo.si/assets/info5/20141222/Fuzine2014/fuzine2014. html Slika 9 V: http://www.archdaily.com/507784/80-viviendas-de-proteccion-oficialen-salou-toni-girones/ Slika 10 V: V: Košir, F.: Zamisel mesta. Ljubljana: Slovenska matica, 1993: 304. Slika 11 V: http://www.cmhpf.org/Surveys/surveymecklenburgpaper.htm Slika 12 V: http://baldwinhillsvillageandthevillagegreen.blogspot.com/2011/06/ garden-cities-at-risk-clarence-stein.html Slika 13 V: Košir, F.: Zamisel mesta. Ljubljana: Slovenska matica, 1993: 309. Slika 14 V: http://kmb.raa.se/cocoon/bild/show-image. html?id=16000300022637

Slika 39 V: Podloga Google Earth; zelenje lastni prikaz. Slika 40 V: http://www.zurnal24.si/spor-se-seli-za-mizo-clanek-102090 Slika 41–44 V: Osebni arhiv. Slika 45 V: Podloga Google Earth; zelenje lastni prikaz. Slika 46 V: http://www.delo.si/novice/ljubljana/bratovseva-ploscad-predskorajsnjo-prenovo.html Slika 47–56 V: Osebni arhiv. Slika 57 V: http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=35&mode=1&pic=0&pl=7 3&o=0&a=6 Slika 58 V: http://www.arhitekturni-vodnik.org/?result=124%2C1%2C6

Slika 16 V: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Svappavaara_1965b.jpg

Slika 60–62

Teržan, V.: Socialistična stanovanjska arhitektura. Mladina 8, 25. februar 2011: 62.

http://www.arhitekturni-vodnik.org/?result=9,2 (3. 3. 2015).

http://www.arhitekturni-vodnik.org/?result=200%2C2 (3. 3. 2015).

Teržan, V.: Socialistična stanovanjska arhitektura. Mladina 8, 25. februar 2011: 62.

https://www.dnevnik.si/1042708931/dom/arhitektura/arhitektura-v-zivo-v-cetrtek-na-voden-sprehod-po-soseski-ruski-car- (3. 3. 2015).

Slika 20 V: Mihelič B.: Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete in Partizanska založba, 1983: foto 87.

Mihelič B.: Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete in Partizanska založba, 1983: 60–61.

Pogačnik, A.: Prostorskonačrtovalska kompozicija. Kranj: Trajanus, 2013: 206.

Slika 21 V: V: Mihelič B.: Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete in Partizanska založba, 1983: foto 90.

https://www.dnevnik.si/1042555705/lokalno/ljubljana/1042555705 (3. 3. 2015).

44 http://pdf.archiexpo.com/pdf/ronstan/cable-trellis-systems/5804-241464.html

Slika 34–38 V: Osebni arhiv.

Slika 59

http://www.arhitekturni-vodnik.org/?result=9,2 (3. 3. 2015).

Vodopivec A., Planišček A.,: Nove perspektive stanovanjske gradnje, stanovanja za naše nove razmere. Ljubljana: Stanovanjski sklad RS, 2004: 109.

Slika 33 V: Podloga Google Earth; zelenje lastni prikaz.

Sllika 15 V: Košir, F.: Zamisel mesta. Ljubljana: Slovenska matica, 1993: 309.

Slika 28–32 V: Osebni arhiv.

Slika 17 V: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ulica_Mo%C5%A1e_ Pijada_v_Mariboru_1960_(2).jpg

V: https://dronyx.wordpress.com/2012/07/19/stanovanje-brez-spalnice/ V: http://www.bevkperovic.com Slika 63–64 V: Arhiv izr. prof. dr. Lučke Ažman Momirski.

Slika 18 V: Mihelič B.: Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete in Partizanska založba, 1983: foto 78.

Slika 65 V: http://filternet.si/ss/dogodki/jesenski-sprejemni-izpiti-fakulteta-zagradbenistvo-maribor/

Slika 19 V: http://www.evidenca.org/?object=99

Slika 66 V: http://freshome.com/2012/10/01/bes-small-apartments-designsideas/

Slika 22 V:https://www.facebook.com/ljubljana.nekoc/photos/pb.52064763805 0941.2207520000.1428074831./737977792984590/?type=3&theater

Slika 67 V: http://ljubljanski.projekti.si/stanovanjski-objekti-polje-ii.aspx Slika 68–70 V: http://www.bevkperovic.com Slika 71 V: http://www.ofis-a.si/str_9%20-%20HOUSING/housing.html Slika 72 V: http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=17&mode=1

104

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

Slika 73 V: http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=198&mode=4 Slika 74 V: http://www.mladina.si/53297/za-druge-in-zase/ Slika 75 V: http://arhitekturni-vodnik.org/?object=171&mode=1&pic=1562&pl=0 &o=0&a=0 Slika 76 V: http://www.delo.si/gospodarstvo/posel-in-denar/s-kooperativo-dolastnega-najemnega-stanovanja.html Slika 77 V: http://www.competitionline.com/de/beitraege/77119

Slika 96 V: http://hicarquitectura.com/2014/05/aeb-02-jean-nouvel-nemaususnimes/ Slika 97 V: http://hicarquitectura.com/2014/05/aeb-02-jean-nouvel-nemaususnimes/ Slika 98 V: http://hicarquitectura.com/2014/05/aeb-02-jean-nouvel-nemaususnimes/ Slika 99 V: http://2.bp.blogspot.com/-v0rNDiTauq8/UKztB9x_ucI/ AAAAAAAABqQ/gucLQcbZWas/s1600/Char_nemausus2.jpg

Slika 78 V: http://ftp.vc-graz.ac.at/pub/landsaving/157.506_entwerfen3_ nograsek/alt_terrassenhaussiedlung/foto/stud_fotos/ terrassenhaussiedlung_2.jpg

Slika 100 V: http://cea-seminar.blogspot.com/2012_11_01_archive.html

Slika 79 V: http://www.jantscher.ch/de/projekte.cfm?pid=EAOP364W&comman d=details&id2=42

Slika 102 V: http://www.worldarchitecturemap.org/buildings/gifu-kitagataapartments

Slika 80 V: http://www.archdaily.com/349996/messequartier-graz-markuspernthaler/

Slika 103 V: http://iluoghidellurbano.blogspot.com/2014_11_01_archive.html

Slika 81 V: http://www.rieglerriewe.co.at/projects/ur_esg/e.html Slika 82 V: http://www.competitionline.com/de/projekte/56419 Slika 83 V: http://www.podrecca.at/index.php?inc=projectSelection& id=126:2311 Slika 84 V: http://skm.zoomquiet.io/data/20080111125056/index.html Slika 85 V: http://www.podrecca.at/index.php?inc=projectSelection& id=126:2311 Slika 86 V: https://spfaust.wordpress.com/2012/08/26/alt-erlaa-architecturethat-serves-a-social-purpose-social-housing-that-looks-feels-like-luxuryhousing/ Slika 87 V: http://wien.orf.at/news/stories/2578630/ Slika 88 V: http://www.geiswinkler-geiswinkler.at/buildings-detail/items/ sonnwendviertel.html?kat=1 Slika 89 V: http://www.geiswinkler-geiswinkler.at/buildings-detail/items/ sonnwendviertel.html?kat=1 Slika 90 V: http://www.seestern-aspern.at/ Slika 91 V: http://www.seestern-aspern.at/

Slika 101 V: https://cristinaolucha.wordpress.com/2013/06/28/nouvel-nemausus/

Slika 118 V: http://www.alleswirdgut.cc/en/project/erz-e/

Viri in literatura

Slika 119 V: http://www.alleswirdgut.cc/en/project/erz-e/

Azinović, D., Kregar, P., Marn T., Sajovic P., Vujović A.: Tipologija večstanovanjskih stavb. Ptujska Gora: In obs medicus, 2014: 22–23.

Slika 120 V: Google Earth.

Gorenčič, D.: Financiranje stanovanjske gradnje z vidika nacionalne stanovanjske varčevalne sheme in evropske izkušnje s pogodbenim varčevanjem (magistrsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2005: 18.

Slika 121–126 V: Osebni arhiv. Slika 127–129 V: http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=576019&page=16 Slika 130 V: http://www.bevkperovic.com Slika 131 V: http://www.drustvo-dal.si/vizije_so_4

Habjan, B.: Stanovanjska politika. Mladina 25, 21. junij 2013: 46. Housing Europe Rewiew (HER), The nuts and the bolds of European social housing system, Published by CECODHAS Housing Europe’s Observatory, Brussels (Belgium), oktober 2011. Mihelič B.: Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete in Partizanska založba, 1983: 56–61.

Slika 132 V: http://www.worldarchitecturemap.org/buildings/gifu-kitagataapartments

Mercina A.: Arhitekt Ilija Arnautović. Ljubljana: Viharnik, 2006.

Slika 133 V: http://www.alleswirdgut.cc/en/project/erz-e/

Polanc, A.: Inštrumenti stanovanjske politike v Sloveniji (diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2005: 8–9.

Slika 134 V: http://textures.lovelystock.com/texture/white-plaster-3/

Pogačnik, A.: Prostorskonačrtovalska kompozicija. Kranj: Trajanus, 2013: 206.

Slika 135 V: http://www.cgtextures.com/texview.php?id=62409&PHPSESSID=5tt cd8qh3huv637bkk4nouonr0

Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Uradni list RS, št. 14, 12. 2. 2004: 1382.

Slika 106 V: http://www.google.si/imgres?imgurl=http%3A%2F%2Fsoundslikele eway.com%2Ffiles%2Fdimgs%2Frsz_h600_6_13.jpg&imgrefurl=http% 3A%2F%2Fsoundslikeleeway.com%2Findex.php%2Fproject%2Fgifukitagata-case-study%2F&docid=5E9mDQbecCL1vM&tbnid=ZzV cSCqMSsNaMM%3A&w=665&h=600&ei=bAEhVcSRMdbaap_ sgdgN&ved=0CAIQxiAwAA&iact=c

Slika 136 V: http://www.archdaily.com/497946/bosques-flats-hgr-arquitectos/

Simoneti M., Gazvoda D.: Stanovanjske krajine: Trendi, perspektive. Ljubljana: Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete in Zavod za prostorsko kulturo Trajekt, 2006: 66.

Slika 107 V: http://archistate.blogspot.com/2013/06/gifu-kitagata-apartmentbuilding-sanaa.html

Slika 139 V: Treppen, Aufzüge, Detail 40,2014: 293

Slika 104 V: http://afasiaarq.blogspot.com/2011/12/sanaa.html Slika 105 V: http://gifuprefecture.blogspot.com/

Slika 108 V: http://www.archdaily.com/393277/vivazz-mieres-social-housingzigzag-arquitectura/ Slika 109 V: http://www.archdaily.com/393277/vivazz-mieres-social-housingzigzag-arquitectura/ Slika 110 V: http://www.architectural-review.com/buildings/social-housing-byzigzag-arquitectura-mieres-asturias-spain/8613140.article Slika 111 V: http://www.archdaily.com/393277/vivazz-mieres-social-housingzigzag-arquitectura/ Slika 112 V: http://www.archdaily.com/393277/vivazz-mieres-social-housingzigzag-arquitectura/

Slika 92 V: http://www.lc-buildings.com/blog/baufortschritt-aspern-d12

Slika 113 V: http://collectivehousingatlas.net/2013/07/11/vivazz-mieres-socialhousing-by-zigzag-achitecture/

Slika 93 V: http://www.linear-arhitektura.si/

Slika 114 V: http://www.alleswirdgut.cc/en/project/erz-e/

Slika 94 V: http://www.delo.si/gospodarstvo/celovski-dvori-se-brez-uporabnegadovoljenja.html

Slika 115 V: http://www.alleswirdgut.cc/en/project/erz-e/

Slika 95 V: http://www.bevkperovic.com/

VIRI IN LITERATURA

Slika 137 V: http://www.archdaily.com/497946/bosques-flats-hgr-arquitectos/ Slika 138 V: http://www.archdaily.com/382507/tetris-social-housing-and-artiststudios-moussafir-architectes/

Slika 140 V: http://www.guatacrazynight.com/new-kitchen-window-ideas-andphotos-the-small-kitchen-design-and-89109/ Slika 141 V: http://pdf.archiexpo.com/pdf/ronstan/cable-trellissystems/5804-241464.html

Planinšček, M.: Prenova starih blokov. Mladina 40, 5. oktober 2012.

Stanojevič, A.: Statistična analiza problematike neprofitnih najemnih stanovanj v slovenskih občinah (diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za upravo, 2013: 2–22. Pogačnik, A.: Prostorskonačrtovalska kompozicija. Kranj: Trajanus, 2013: 206. Teržan, V.: Socialistična stanovanjska arhitektura. Mladina 8, 25. februar 2011: 62. Topličan, G.: Idejna zasnova stanovanjske soseske Ilovica in tipoloških enot (diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, 2011: 9. Vodopivec A., Planišček A.: Nove perspektive stanovanjske gradnje, stanovanja za naše nove razmere. Ljubljana: Stanovanjski sklad RS, 2004: 109.

Slika 142 V: http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.lemayonline. com/wp-content/uploads/2013/02/VerticalGarden_Zurich_JFSTO. jpg&imgrefurl=http://www.quoteinsta.com/trellis-vertical-garden/ ui*ggimgs*net%257Ccategories%257C476*jpg/

Spletne strani

Slika 143 V: http://www.bevkperovic.com

http://sl.wikipedia.org/wiki/Stanovanjski_zakon_(1991)

Slika 144 V: http://textures.lovelystock.com/texture/bare-concrete-2/ Slika 145 V: https://grecobs.files.wordpress.com/2013/07/namba-park1.jpg Slika 146

Slika 116 V: http://www.alleswirdgut.cc/en/project/erz-e/

https://www.youtube.com/watch?v=FRdfRxtAhQQ

https://www.uradni-list.si/1/content?id=44580 http://www.mladina.si/media/objave/dokumenti/2011/11/17/41.pdf http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/Prostor/ Stanovanja/13_03_2-0snutek-NSP.pdf (Nacionalni stanovanjski program 2013–2022, osnutek 20. 3. 2013) http://www.uradni-list.si/_pdf/2004/Ur/u2004014.pdf http://www.slonep.net/vodic/neprofitna-stanovanja/razpisi https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/fileproxy.ashx?path=Profiles\ Ljubljana\UrbInfo\Odlok_OPN_MOL.html#Cl011

Slika 117 V: http://www.alleswirdgut.cc/en/project/erz-e/

105

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

https://urbanizem.ljubljana.si/Odloki/Cistopisi/teksti/PPA/2002-99-4989NPB3.pdf http://ipop.si/2013/10/18/stanovanjske-kooperative-v-gradcu/ http://www.zaps.si/img/admin/file/Novice/CASOPIS_web(1).pdf http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/ustava-zakoni/ustavarepublike-slovenije/#c_p_temelne_svoboscine http://sl.wikipedia.org/wiki/Stanovanjski_zakon_(1991) http://www.mladina.si/53295/potrebujemo-stanovanjsko-politiko/ http://trajekt.org/2012/10/02/regeneracija-sosesk-stanje/ http://www.sistory.si/hta/tranzicija/index-vpni.php?d=osrednjiprivatizacijski-zakon-%20in-njihove-glavne-znacilnosti.html Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj Pravilnik o požarni varnosti v stavbah http://pdf.archiexpo.com/pdf/ronstan/cable-trellissystems/5804-241464.html (http://nf-hrup.si/index.php/kaj-je-nfh-in-kako-deluje

ZAHVALA Zahvaljujem se svoji mentorici, profesorici Lučki Ažman Momirski, in asistentu Andreju Mahoviču za vso pomoč in usmerjanje pri nastanku diplomskega dela. Prijateljem, predvsem Tjaši, Nini in Alešu, za vso pomoč in super študijska leta, družini pa za podporo med študijem in potrpežljivost!

106

NEPROFITNA STANOVANJA: IDEJNA ZASNOVA SOSESKE V ZELENI JAMI V LJUBLJANI

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Ana Destovnik izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela z naslovom Neprofitna stanovanja: idejna zasnova soseske v Zeleni jami v Ljubljani, ki sem jo izdelala pod mentorstvom prof. Lučke Ažman Momirski in asistenta Andreja Mahoviča ter jo zagovarjala dne 23. 6. 2015.

107