Blaz Gorican by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

IDEJNA ZASNOVA CENTRA STAREJŠIH IN VRTCA V NOVI CERKVI

Blaž Goričan Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a.

Leto vpisa: 2003/2004 Leto izdelave diplomskega dela: 2011

KAZALO UVOD 3 TEORETSKA IZHODIŠČA 4 Demografske tendence

Institucionalno varstvo

Potrebe starejših in zasnova sodobnih centrov za starejše

Statistična definicija starosti

Zgodovina institucionalnega varstva Razvoj domov za starejše Institucionalno varstvo v Sloveniji

5 6 7

Razmislek o strateškem razvojnem programu 26 Izbor lokacije 27 Tipologija gradnje 28 Analiza prometa 29 Programska analiza 30 Zaznavna analiza 31 Percepcija 32 Dostopnost 32

IDEJNA ZASNOVA

Koncept umestitve v prostor Programska zasnova objekta Center starejših občanov

33 33 33 35

Lokacija domov Arhitekturna zasnova domov Bivalna in gospodinjska skupnost Dnevni center Zasnova zunanje ureditve Zasnova notranje opreme

8 9 9 10 10 11

Zasnova vrtcev

Bivalne skupnosti, temelj zasnove 35 Javno, poljavno, zasebno 35 Programska zasnova 37 Funkcionalna zasnova centra starejših 37 Poti uporabnikov 39 Bivalna skupnost 39 Soba 39

Medgeneracijsko sožitje in učenje

Vrtec 41

PRIMERI DOBRE PRAKSE

Arhitekturna zasnova Zasnova notranje opreme Zunanji prostor vrtca

12 13 13

Hiša Nofels, Feldkirch Stanovanjski dom za starejše, Masans Center starejših, Lich Center starejših, Steinfeld Dom za starejše, Aalcácer do Sal Vrtec Wiesenweg, Wolfurt Otroški vrtec Kidričevo, Kidričevo

15 16 17 18 19 20 21

LOKACIJA 22 Makrolokacija 22

Relief in vodotoki Zaznavna analiza MIKROLOKACIJA Strateški razvojni program KS Nova Cerkev

23 24 25 25

Vrtec kot dodatek k centru starejših Funkcionalna zasnova vrtca

41 41

Fasadni ovoj in izbira materialov Zasnova zunanje in prometne ureditve

43 44

Zasnova konstrukcije Požarna varnost Zasnova brez ovir Energetska racionalnost

45 46 46 46

Zunanje površine 44 Promet 44

SKLEPI 47 FOTOGRAFIJE MAKET 48 GRAFIČNI DEL 51 VIRI IN LITERATURA 53

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Blaž Goričan, Idejna zasnova Centra starejših in vrtca v Novi Cerkvi, mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a., leto vpisa 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela 2011

UVOD Starost svetovnega prebivalstva se nezadržno viša. Slovenci ostajamo številčno enaka, a zaradi nizke rodnosti in vedno daljše življenjske dobe, starajoča se družba. (Ramovš, 2009) S staranjem prebivalstva narašča število nege potrebnih starejših ljudi. Zaradi hitrega tempa življenja so svojci vedno manj sposobni poskrbeti za starejše sorodnike, pa tudi ko ti sposobni sami skrbeti zase, nemalokrat ostanejo sami v prevelikih hišah in stanovanjih. Problem se danes rešuje z različnimi oblikami bivanja starejših, pogost je center za starejše občane. Še posebno v ruralnih področjih pa ima dom za ostarele negativen prizvok. Za to je nemalokrat kriva arhitekturna zasnova objektov teh inštitucij, ki prevečkrat spominja na bolnišnico in gleda le na ekonomsko upravičenost. Starejši se v teh inštitucijah počutijo neproduktivne in odrinjene na rob družbe. Zato psihologi vedno bolj poudarjajo nujnost medgeneracijskega učenja in sodelovanja. Le to postaja nuja tudi za mlajše, ki so vedno bolj prepuščeni sami sebi. http://image.shutterstock.com/display_pic_with_logo/526285/526285,1269676849,2/ stock-photo-an-old-woman-and-a-kid-holding-hands-together-49628500.jpg

Na arhitektih je, da ustvarjajo okolje, ki takšno sodelovanje spodbuja.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Blaž Goričan, Idejna zasnova centra starejših in vrtca v Novi Cerkvi, mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a., leto vpisa 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela 2011

TEORETSKA IZHODIŠČA Demografske tendence Nobenega dvoma ni, da so v Sloveniji podobne demografske tendence kot v gospodarsko razvitih evropskih državah, to je staranje družbe. O stari družbi govorimo, ko je več kot 7 % prebivalstva starejših od 65 let. (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 1999) V Sloveniji je ta delež leta 2004 presegel 15 %. Po osnovni varianti projekcij prebivalstva Slovenije se bo do leta 2050 delež starejših (65 let in več) povečal na 31,3 %. Delež starih 80 let in več naj bi takrat znašal kar 10,3 %. (Statistični urad RS, 2005) Z rastjo števila starejših raste tudi število tistih, ki so potrebni socialne pomoči in nege. Danes govorimo o starosti kot o obdobju, ki obsega 20 do 30 let po upokojitvi. Velika večina starejših lahko prvih 15 do 20 let po upokojitvi živi samostojno, neodvisno od nege in pomoči. Kar 80 % populacije starosti 70 let je sposobna nadaljevati samostojno življenje. (Richard in drugi, 2003, str. 11)

do 64 let od 65 do 79 let 80 let in več SKUPAJ

2005

2010

2020

2030

2040

2050

1 693 942

1 682 207

1 605 975

1 503 132

1 406 978

1 308 802

245 750

255 165

307 931

377 093

379 836

391 475

60 030

77 430

102 784

125 772

178 507

200 572

1 999 722

2 014 802

2 016 690

2 005 997

1 965 321

1 900 849

Tabela 1_Projekcija števila starih prebivalcev v Sloveniji v obdobju 2005-2050

prirejeno po: Hojnik-Zupanc, 1999, str. 22

2007

2020

2030

2040

2050

1 693 942

1 682 207

1 605 975

1 503 132

1 406 978

137 512

154

od 80 let

245 750

255 165

307 931

377 093

379 836

134 613

304

SKUPAJ

1 999 722

2 014 802

2 016 690

2 005 997

1 965 321

43 471

134

od 65 do 79 let

http://www.flickr.com/photos/daugirdas/4360888654/ sizes/l/in/photostream/

Tabela 2_Nege potrebni starejši prirejeno po: Vertot, 2007, str. 26

Povečanje od Povečanje v % od leta 2007 do 2050 2007 do 2050

V Evropi delimo glede na starost na: - mlajše stare ljudi (60 do 75 let), - sterejše stare ljudi (75 do 85 let), - visoko ostarele (85 do 95 let) in - preživele (nad 95 let) (Giessler, 2005, str. 12)

Statistična definicija starosti

Starost se začne z upokojitvijo, kar je bilo doslej pri povprečno 60 letih, danes pa se ta meja hitro viša. Tretje življenjsko obdobje delimo glede na funkcionalno staranje na: - zgodnje starostno obdobje do 75. leta (večina ljudi je zelo samostojnih), - srednje starostno obdobje od 76. do 85. leta (večja potreba po socialni pomoči), - pozno starostno obdobje po 86. letu (potrebno zelo veliko pomoči ali popolna socialna oskrba in nega). (Zupančič in drugi, 2008, str. 15) Lasettovo razlikovanje deli starejše na tiste v t. i. tretjem in četrtem življenjskem obdobju. Ločnico postavlja pri 75 letih. V tretjem obdobju so ljudje še vitalni, zdravi, aktivni in imajo zaradi upokojitve in odhoda otrok veliko časa zase in za svoje konjičke, medtem ko je za tiste v četrtem obdobju značilno pešanje zdravja in potreba po negi. (Richard in drugi, 2003, str. 11)

Institucionalno varstvo Zgodovina institucionalnega varstva

Špital v Gornji Radgoni

Špital v Ljubljani po potresu 1895

http://www.tic-radgona.si/templates/index/images/foto/velike/spital.jpg

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a2/%C5%A0pital_street%2C_Ljubljana%2C_in_1895.jpg

Institucionalno varstvo se v Evropi pojavi že v tretjem in četrtem stoletju. Zgodnje karitativne dejavnosti so upravljali samostani. Ti so v mestih in bližnji okolici prevzemali skrb za reveže in bolne. Za bolne in stare menihe so skrbeli v posebnih prostorih (informarium), medtem ko so romarje ter bolne in stare ljudi namestili v posebno stavbo blizu vhoda v samostan. V večjih mestih so takšno oskrbo dopolnjevali špitali. Delovali so kot multifunkcionalne socialne ustanove pod nadzorom mestnih oblasti, kjer so skrbeli za bolne in stare osebe, brezdomce, invalide, reveže in sirote. Ljudje so tedaj delali dobesedno do smrti in človek se je postaral že, če je zbolel ali pa so mu opešale moči, da za svoje preživetje ni več mogel poskrbeti sam. V srednjem veku so za ostarele poskrbeli v krogu družine, samski stari ljudje pa so lahko svoje premoženje prepisali na tretjo osebo v zameno za dosmrtno oskrbo. Zatočišče so starejšim in obubožanim nudile cerkve, samostani in špitali, sicer pa skrb za stare ljudi zaradi velike umrljivosti ni predstavljala širšega družbenega problema. 60 let ja namreč dočakalo le 2 do 3 % prebivalcev. Razvoj medicine v 18. stoletju je povzročil porast socialnih ustanov. Industrializacija povzroči skokovito porast starih ljudi. Pri nas se po drugi svetovni vojni mnogo dotedanjih socialnih ustanov preobrazi v zdravstvene zavode, internate srednjih šol ali stanovanjske stavbe. Nekatere zaradi dotrajanosti opustijo. Ker je število starih ljudi intenzivno naraščalo, so problematiko reševali z zasilnim preurejanjem gradov, vojašnic in kaznilnic v domove za stare ljudi. Tako minimalno zadovoljiv življenjski standard dobijo povečini dementni in stari ljudje v veliki finančni stiski. Z rastjo upokojencev z zadostno pokojnino takšni domovi z dislocirano lego in nezadostnimi tehničnimi standardi ne ustrezajo več. Zato takratni Republiški Sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo pregleda in oceni stanje domov in pripravi minimalne normative. Zaradi slabega stanja obstoječih domov pripravijo dvojne standarde, ločeno za novogradnje in za sanacije, saj bi en normativ ogrozil obstoj večine domov. V sedemdesetih in osemdesetih letih je Slovenija mrežo institucionalne pomoči gradile kot družbeni program po enotnih merilih in standardih kombiniranega tipa domov. Pokretni in nepokretni so bili prostorsko povezani v isti stavbi. Tako so bili bivalni pogoji in normativi za strokovno osebje poenoteni na državni ravni in bolj ali manj enaki v vseh zavodih. Zahodnoevropski sistem je medtem spodbujal diferenciacijo institucionalne pomoči po namenu (negovalni in stanovanjski domovi) in lastništvu. v sedemdesetih letih začne postmoderna gerontologija upoštevati individualne dejavnike in dejavnike okolja, ki vplivajo na življenje s starosti. Poudarja individualno dinamiko staranja in različnost po kronološki starosti od 65 let kot univerzalnemu kriteriju za opredelitev stare populacije. (Grdiša, 2010, str. 13 - 14)

Razvoj domov za starejše PRVA GENERACIJA (do šestdesetih let) Prva generacija negovalnih domov je bila zgrajena po vzoru oskrbnih zavodov. Ob povečanem povpraševanju je bila zagotovljena najenostavnejša oblika oskrbe. Značilnost takih domov so bile varnost negovanih starih ljudi, visoka gostota postelj (več na sobo), otežena oskrba zaradi slabe tehnične opremljenosti, minimalni skupni prostori in površine ter dislocirane lokacije v glavnem v preurejenih gradovih, dvorcih, vojašnicah, kaznilnicah ... (Grdiša, 2010, str. 14) I. generacija domov - prenove dvorcev,...

http://www.dso-preddvor.si/tl_files/galerije/ DSO%20Preddvor/DSC_0038.JPG

II. generacija domov - klasični dom

http://www.center-lucija.si/index. php?option=com_content&view=article&i d=17&Itemid=17&lang=sl&limitstart=1

III. generacija domov - stanovanjski dom

Architektur Aktuell, 197, str. 100

IV. generacija domov - gospodinjska skupnost

Housing for People of All Ages, 2007, str. 87

DRUGA GENERACIJA (šestdeseta in sedemdeseta leta) Druga generacija velja za klasične domove. V skladu z idejo o rehabilitaciji starih ljudi so bili domovi druge generacije zgrajeni po modelu bolnišnice. Za njih je značilna zagotovljena nega starega človeka, optimiranje delnih opravil v okviru nege, rehabilitacij izven oddelka, pretirano poudarjanje tehnike in stereotipna organizacija prostora, prilagojena negi, ne pa potrebam starejših. (Grdiša, 2010, str. 14) TRETJA GENERACIJA (osemdeseta in devetdeseta leta) Tretja generacija ima značaj stanovanjskih domov. Bivanje in nega sta organizirana v skupinah, ki sestavljajo stanovanjski del. Ustrezno aktivnost skupini znotraj stanovanjskega dela omogočajo dnevni prostori. Značilna je aktivacija nege potrebnih starejših, povezovanje nege in bivalnih potreb v stanovanjskih skupinah, diskretna ponudba tehnične oskrbe, prostorsko oblikovanje bivalnega prostora, spodbujanje k samostojnosti in več individualnosti ter komunikacije. (Grdiša, 2010, str. 14)

Grdiša, 2010, str. 82

Grdiša, 2010, str. 83

Grdiša, 2010, str. 110

ČETRTA GENERACIJA (konec devetdesetih let) Četrti generaciji pravimo tudi gospodinjska skupnost. Sledijo potrebam po domačnosti in se zgledujejo po življenju v družini. V tej novi obliki pomoči ljudje, ki potrebujejo nego, v večji meri samo odločajo o svojem življenju in ne ustanove, ki dajejo poudarek negi in jih usmerja ekonomski vidik. Značilno je, da se aktivnosti v skupini zgledujejo po normalnem gospodinjstvu in nega ni več v ospredju. V majhni, družini podobni skupnosti, je stalno prisotna referenčna oseba z vlogo gospodinje. Arhitektura spominja na stanovanje in ustvarja vtis domačnosti in normalnosti. Vsaka gospodinjska skupnost je avtonomna in lahko deluje v povezavi z drugimi skupnostmi in storitvenim centrom. Ukinja se centralna oskrba. Gospodinjske skupnosti predstavljajo možnost bivanja , vezano na stanovanje. (Grdiša, 2010, str. 14)

Institucionalno varstvo v Sloveniji Osnovna dejavnost domov je institucionalno varstvo za starejše. V Sloveniji Zakon o socialnem varstvu uvršča institucionalno varstvo med javne službe in ga opredeljuje kot obliko socialnovarstvene storitve, ki je namenjena odpravljanju osebnih stisk in težav starejših od 65 let in drugih oseb, ki zaradi starosti, bolezni ali drugih razlogov ne morejo živeti doma. Institucionalno varstvo po zakonu obsega vse oblike pomoči v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti bivanje, organizirana prehrana, varstvo ter zdravstveno varstvo. Do storitev institucionalnega varstva so po zakonu upravičeni državljani Republike Slovenije, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče, ter tujci z dovoljenjem za stalno bivanje. (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2010) OBVEZNE OSNOVNE STORITVE DOMOV: - bivanje oziroma namestitev v eno- , dvo- ali večposteljnih sobah, - vzdrževanje prostorov in perila, - organizirana in zdravstvenemu stanju primerna prehrana in tehnična oskrba, - osebna pomoč in socialna oskrba ter varstvo, - zdravstvena neha in rehabilitacija, - osnovna zdravstvena in specialistično konzultirana dejavnost, ki jo v domovih izvajajo zdravstveni domovi ali zasebni zdravniki. Vse storitve v okviru osnovnih dejavnosti so standardizirane. (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2010)

Domovi v Sloveniji

DODATNE DEJAVNOSTI DOMOV: - različne dodatne oskrbe ali druge storitve za stanovalce domov, ki niso zajete v standardiziran obseg posamezne kategorije, - dnevno varstvo za starejše, ki živijo doma (vključuje oskrbne in zdravstvene storitve), - zagotavljanje ustrezne prehrane in zdravstvene nega ter drugih oblik pomoči posameznikom ali družini na domu, - storitve socialnega servisa na domu za starejše oziroma za druge, ki takšno pomoč potrebujejo, - sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami, društvi in posamezniki za izvajanje različnih oblik dejavnosti, namenjenih starejšim ljudem zunaj doma, - opravljanje drugih storitev za starejše v njihovem domačem okolju.

Domovi v območni enoti Celje

Domovi lahko po zakonu opravljajo tudi tako imenovane tržne dejavnosti. Pridobljena sredstva morajo namenjati izboljševanju pogojev za svoje osnovne dejavnosti. (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2010)

ŠTEVILO DOMOV V SLOVENIJI V začetku leta 2010 je bilo v Sloveniji na voljo 19 087 mest v 94 domovih in posebnih zavodih na 112 lokacijah. Od tega jih je 13 706 bilo v 55 javnih zavodih na 73 lokacijah, 3865 v 34 zasebnih domovih na 34 lokacijah in 1516 v 5 posebnih zavodih na 5 lokacijah. (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2010)

Lista čakajočih pokaže, da je na dan 24. julija 2011 v Sloveniji 15 499 prosilcev, ki čakajo na mesto v domu, od tega 6529, ki želijo takojšen sprejem. V območni enoti Celje je 1889 prosilcev, 577 za takojšen sprejem. V domu, najbližjem izbrani lokaciji diplomskega dela (Špesov dom v Vojniku), je 298 prošenj od tega 13 za takojšen sprejem. V Sloveniji je v vseh zavodih skupaj 45 prostih mest. V območni enoti Celje prostih mest ni. (vir podatkov: Kropivšek, 2011) ARSO (Atlas okolja, 2011)in SSZ-SLO (zemljevid domov, 2011)

ARSO (Atlas okolja, 2011)in SSZ-SLO (zemljevid domov, 2011)

Potrebe starejših in zasnova sodobnih centrov za starejše Ljudje se s starostjo spreminjajo. Pešajo jim čutne in mobilne zmogljivosti. Fizične aktivnosti se odvijajo počasneje, redkeje, z večjo previdnostjo in zahtevajo privajanje okolju. Starejši nikakor ne sme biti prisiljen se prilagoditi stanovanju ali okolju. Načinu in pogojem življenja v starejših letih bi se okolje moralo prilagoditi, še preden to postane nuja oziroma je na to potrebno misliti že med načrtovanjem stavb. Domovi za starejše in njihovo okolje morajo zato zadostiti številnim zahtevam, ki so navadno določene s standardi. (Marx, 2007, str. 151-157)

Lokacija domov

http://farm4.static.flickr.com/3006/2966401291_6df9728987_o.jpg

http://www.flickr.com/photos/judybach/3444443670/

http://www.flickr.com/photos/ the_ecotone/2260158585/

Da bi ohranili čimvečjo stopnjo aktivnosti in mobilnosti starih ljudi, je potrebno lokacijo domov in centrov za starejše skrbno izbrati. Pogosta predstava doma v idiličnem zelenem okolju lahko za stare ljudi pomeni ločenost od drugih ljudi in običajnega vsakdanjika. Prednost morajo imeti centralne lokacije, kjer imajo starejši pogoje, da ohranijo interes za dogodke izven doma in ohranijo stike z zunanjim svetom. Zaželjeno je, da so možnosti nakupovanja, obisk frizerja, zdravnik, pošta kavarne in restavracije ter postajališča javnega prometa od doma oddaljeni največ deset minut hoje. Pomembna je tudi dobra prometna povezava za obiskovalce doma, ki lahko obisk povežejo z osebnimi opravki ali pa z oskrbovancem med obiskom izkoristijo ponudbo v okolju. Tako obiski niso dolgočasni in omejeni na krajše sprehode. (Winter, 2000, str. 10)

Arhitekturna zasnova domov Klasični domovi za ostarele, kjer se gleda le na ekonomsko opravičenost, so navadno zasnovani kot bivalni deli, namenjeni spanju in negi, ki so s hodniki povezani s centralnim delom, kjer potekajo skupinske dejavnosti. Sobe so enostransko ali dvostransko nanizane ob hodniku. Nastajajo dolge poti in velike komunikacijske površine. (Grdiša, 2010, str. 81-83) Pogoste so tudi centralne zasnove, kjer so sobe nanizane okrog zunanjega ali notranjega atrija. Ob atriju so speljane tudi komunikacije, ki se lahko uporabljajo tudi kot sekundarne stanovanjske površine. (Grdiša, 2010, str. 81-83) Danes se domovi zgledujejo po življenju v skupini. Poudarek je na stanovanjskem delu in oblikovanju bivalnega okolja. (Grdiša, 2010, str. 99) Centralne zasnove okrog skupnega prostora se zgledujejo po gospodinjski skupnosti in prevzemajo njen značaj. Individualni prostori so nanizani okrog skupnega prostora. Stanovanjski del je sestavljen iz manjših skupin s kratkimi hodniki, ali pa je strukturirana tako, da več stanovanjskih skupin obdaja osrednje delavne in skupne prostore. Komunikacije so kratke in se večinoma uporabljajo kot sekundarne površine. (Grdiša, 2010, str. 81-83)

V domovih za ostarele, bolnicah in podobnih večjih skupnostih je zaradi pogoste omejene mobilnosti pomembno, da stavba deluje kot mesto v malem. Ob uspešni zasnovi tudi uporabniki razvijejo odnos v stavbi, kot bi bili v vaški skupnosti. (Hertzberger, 2006, str. 61)

Arhitektura mora biti zasnovana brez ovir in v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list 97/2003).

Bivalna in gospodinjska skupnost

http://www.flickr.com/photos/scorpios/24056630/sizes/l/in/photostream/

Lessons for Students in Architecture, str. 61

Housing for People of All Ages, str. 162

V zadnjem času se poudarja življenje starejših v tako imenovanih gospodinjskih skupnostih, kjer osem do dvanajst ljudi dan preživi v bivalno-kuhalnem prostoru, za katerega skrbi sestra. Tak prostor spodbuja socializacijo in ustvarja domačnost, zato veliko doprinese k življenju starejših, še posebej dementnih. Vsakdanja opravila, ki se dogajajo v tem prostoru, kot je na primer lupljenje krompirja, so namreč v veliko pomoč, ko začne pešati spomin. Možnost različnih aktivnosti mora stanovalce spodbujati k preživljanju časa v skupnosti, ki naj ponuja tako varnost v skupini kot možnost umika. (Feddersen, 2007, str. 159-165)

Dnevni center Dnevni center je ustanova, kjer se stari ljudje iz različnih vzrokov in različno dolgo zadržujejo podnevi. Je neke vrste vmesna oblika varstva med stanovanji in domom za starejše. Včasih dnevni center predstavlja tudi vmesni člen med čakanjem na sprejem v dom. Organiziran je lahko v samostojni stavbi, kadar pa obratuje v sklopu domova za starejše, mora imeti ločen vhod. (Grdiša, 2010, str. 66-69)

Zasnova zunanje ureditve Okolje, ki ponuja skupnosti, da ga soustvarja, personalizira in mu dodaja lastno identifikacijo, je bolje sprejeto kot lastno okolje in povzroča večjo mero pripadnosti. Skupnost se počuti odgovorna za okolico (Hertzberger, 2005, str. 45-47), ta pa lahko ponuja starejšim dodaten smisel in občutek večje vključenosti. V stanovanjskih skupnostih mora ulica oziroma trg ponujati kvaliteto dnevne sobe, ne le za vsakodnevne interakcije, temveč tudi za posebne priložnosti, tako da se lahko skupne aktivnosti in aktivnosti, pomembne za skupnost, dogajajo na ulici. (Hertzberger, 2005, str. 59)

http://1.bp.blogspot.com/_1IFw6Y1Zmec/S1CJOy7zvrI/ http://i.ehow.com/images/a08/3d/6m/costs-adult-day-care-centers-800x800.jpg AAAAAAAAB3Y/0mqu_mS9jg4/s1600-h/MorningCoffeeForOldCouple.jpg

http://farm5.static.flickr.com/4132/52 12314870_85d594a6a9_b.jpg

Zadrževanje in druženje v naravi spodbudi komuniciranje, opazovanje, vohanje, dotikanje, spodbudi k delu. Pomembno je, da vrt daje občutek varnosti in da stari ljudje nimajo občutka, da so na njem zaprti. Tistim z omejeno mobilnostjo pomeni vrt pomemben dodaten gibalni prostor. (Grdiša, 2010, str. 98)

Zasnova notranje opreme Ponudba izdelkov, prilagojenih starejšim, je danes slaba in večinoma so cenovno nedostopni. Ker večina ljudi ne mara govoriti o starosti in se težko sooča z življenjem na vozičku in ivalidnostjo, industrija pri trženju težko uporablja oznake, kot so »za starejše«, »odgovarja potrebam invalidov« ali »dostopno vozičkom«, saj bi to lahko odgnalo kupce. Nekateri proizvajalci sicer trdijo, da mora dobro pohištvo že v osnovi ustrezati tudi starejšim, v trgovinah pa je takšnih primerov malo. Industrija lahko proizvaja izdelke le, če jih lahko proda v zadostnih količinah, kar bi lahko dosegli z razmišljanjem o »večgeneracijskih izdelkih«. Takšni izdelki so uporabni za različne generacije – na primer kuhinja, ki omogoča pripravo hrane v sedečem položaju, ki jo starejši uporabljajo, ker težje stojijo, mlajša prodajalka pa, ker je cel dan na nogah. (Giessler, 2007, str. 145-149) Povsod je treba misliti na starejšega in na dostopnost z vozičkom. Kuhinja in kopalnica sta sami po sebi umevni, redkeje pa se razmišlja o šestdeset centimetrov širokih omarah, v katerih je v vsakodnevni rutini težko najti nogavice za kupom majic. Vrata, ki se odpirajo navzven, za starejše niso najprimernejša. Če odpravimo prag oziroma podstavek, ki ga imajo, lahko stanovalec stopi v omaro ali se vanjo zapelje. 250 cm visoki elementi pomenijo, da so najvišje police dosegljive le s podstavkom ali lestvijo, kar je starejšim težko in lahko celo nevarno. Podobno velja za najvišje knjižne police z dolgoletnimi zbirkami knjig, ki jih starejši zaradi prešibkih zgornjih mišic v rokah ne morejo dvigniti. (Giessler, 2007, str. 145-149)

Poleg tega, da se postelja po potrebi lahko spremeni v bolnišnično, je potrebno razmišljati o njeni okolici, še posebej, kadar starejši v postelji preživi večino časa in hoče še vedno sodelovati v dogajanju okrog sebe. Giessler si pri tem postavlja naslednja vprašanja: - Ali lahko ležeči vidi, kdo je pri vratih, ko pozvoni zvonec? - Ali je možno udobno uporabljati prenosni računalnik? Ali se lahko iz postelje upravlja vrteči se tv ekran? - Ali je možno zapreti okno, ko starejši želi zaspati, ne da vstane iz postelje? - Ali je v postelji udobno jesti, ne da bi imeli občutek, da so v bolnišnici? - Ali je osvetljava prilagojena stanovalčevim bralnim navadam in so barve ter svetloba primerne sobi? (Giessler, 2007, str. 145-149)

Housing for People of All Ages, str. 149

Housing for People of All Ages, str. 145

Housing for People of All Ages, str. 161

Da varovanec pride od postelje do kopalnice brez večjih naporov, se na sejmih in natečajih pojavljajo prevozne naprave in mobilna umivalna korita. Težava pa je, da največkrat spominjajo na visokotehnološke igrače in bolnišnice. (Giessler, 2007, str. 145-149)

Zasnova vrtcev Arhitekturna zasnova Za otroke je nujna enostavna in razumljiva arhitektura. Zapletene poti brez jasne orientacije že pri odraslih, pri otrocih pa še toliko bolj, izzovejo občutek tesnobe, počutijo se izgubljene in prestrašene. (Day, 2007, str. 21-23) Otrok prostor dojema predvsem skozi čute in ne preko razuma. Za njegovo orientacijo v prostoru so najhujši brezosebni, temni hodniki z enolično razvrščenimi identičnimi vrati. Nasprotno pa jasne poti, odprti prostori in različni prostorski ambienti v stavbi otroku zagotavljajo varnost. Prostor, ki je udoben in topel, mehek ter tih, ima drugačen značaj kot tisti, ki je trd in glasen, prostoren in zračen. Otrok tako ob prehajanju iz prostora v prostor ne razmišlja, kje je in kam gre, temveč to začuti. (Day, 2007, str. 21-23) Na kvaliteto in značaj prostora močno vpliva stopnja odprtosti proti naravi oziroma sosednjim prostorom. Usmerjenost prostorov, ki so namenjeni skupni, glasni in aktivni igri, proti igrišču je zaželena. Ena igra na ta način spodbuja drugo, zunanja in notranja dejavnost se lahko povežeta. Matične igralnice posameznih skupin so bolj mirne. Namenjene so individualni igri, delu in počitku, zato morajo biti toplejše in vedno dobro osvetljene, razgled iz njih pa pomirjajoč. (Day, 2007)

Pomembni so prehodi med zasebnimi in skupnimi prostori. Ti naj ne bodo le ostra meja med matično igralnico in hodnikom, temveč naj postanejo prag oziroma vstopni prostor, ki pripada tako igralnici kot hodniku. Otroci se sprva raje zadržujejo v tem varnem medprostoru pod budnim očesom vzgojitelja. Ko postanejo samostojnejši, pa sami prehajajo med igralnico, medprostorom ter hodnikom in tako počasi osvojijo celoten prostor vrtca. (Hertzberger, 2008, str. 49) http://cdn.archdaily.net/wp-content/ uploads/2011/08/1314739102-solid-032i-7630-kuku-666x1000.jpg

http://cdn.archdaily.net/wp-content/uploads/2009/11/1259243106-c--030-domagoj-blazevic-22-14-1000x666.jpg

http://diverseconsultancy.typepad. com/.a/6a0112793e295628a4015390b77c68970b-800wi

Otroci spoznavajo in občutijo okolje z vsem telesom in čutili naenkrat. Izbira materialov lahko zato otroku preko čutov sporoča kje se nahaja in mu pomaga pri orientaciji v prostoru. Pomembno je, da je otrok obdan s prijetnimi, naravnimi in zdravimi materiali (Day, 2007, str. 81-98)

Zasnova notranje opreme S postavitvijo nefiksnih pohištvenih elementov v odprt prostor vrtca lahko vedno znova in znova na novo definiramo in oblikujemo prostor. (Hertzberger, 2008, str. 79-100) S konfiguracijo pomičnih regalov, igral, rastlin in različnih kosov pohištva lahko definiramo nove meje in funkcije prostora. Tako statične in organizirane prostore spremenimo v organske sobe, ki dihajo in se spreminjajo z otroki, njihovo igro, delom in razpoloženjem. (Day, 2007, str. 121-126)

Zunanji prostor vrtca Otroštvo ni le igra, temveč predvsem socializacija. Otroci se morajo naučiti spoznavati drug drugega, kar najlažje storijo skozi skupno igro ali delo. (Day, 2007, str. 48-50) Dvorišče in igrišče vrtca morata otrokom v prvi vrsti omogočati razvijanje socialnega vedenja. Zunanji prostor ne sme biti le pripomoček za sproščanje odvečne energije, ampak mora otroke spodbujati k skupni igri, delu in razvijanju domišljije. (Hertzberger, 2008, str. 178-198)

Space and learning, str.181

Space and learning, str.97

http://4.bp.blogspot.com/-m2NNvbO5ZxA/TgJJyARjXNI/AAAAAAAABGI/ KiSUF9l3Bl8/s1600/kids-playing-outdoors-860.jpeg

Za otrokovo domišljijo je nujna določena stopnja nereda, v katerem lahko razvijajo svojo igro, gradijo hiše, utrdbe, skrivne kotične in se s tem začnejo osamosvajati od okolja. Najboljši kreativni nered najdemo v naravi (gozdu, travniku ...). (Day, 2007)

Medgeneracijsko sožitje in učenje Medgeneracijsko učenje v družinah je skozi celotno človeško zgodovino predstavljalo način za prenos znanja, veščin, kompetenc, norm in vrednot med generacijami. Pomembna vloga medgeneracijske izmenjave je tudi ohranjanje vezi s preteklostjo. Danes prostorska ločenost nuklearne (starši in otroci) od razširjene družine (stari starši) zmanjšuje priložnosti za medgeneracijsko učenje in podporo. Vse več mladih ima tako redke stike s starejšimi člani družine, ki bi jim s svojimi izkušnjami in modrostjo nudili oporo pri odraščanju in učenju, brezpogojno ljubezen in razumevanje. Starejši pa so prikrajšani za neposredno seznanjanje s sodobnimi družbenimi dogajanji, novimi tehnologijami in za vitalnost ter pripadnost, ki jo lahko nudijo mlajši družinski člani. Strokovnjaki s področja družine, odraščanja, staranja in izobraževanja zato ugotavljajo, da je potrebno ustvariti priložnosti za medgeneracijsko učenje, ki bi združevale otroke, mladino in starejše odrasle, ki niso v sorodu. (Kump, 2009, str. 60) Medgeneracijski programi imajo številne pozitivne učinke tako za udeležence kot za širšo skupnost. POZITIVNI UČINKI NA OTROKE IN MLADINO: - akademski uspeh: učenci s starejšimi tutorji po raziskavah dosegajo boljše uspehe, - stališče do staranja: razvijejo se pozitivna stališča tako do starejših ljudi kot do procesa staranja, - emocialni razvoj: ko starejši učijo otroka neke dejavnosti, v kateri postaja vse bolj spreten, se izboljšuje njegovo mnenje o sebi in zaupanje vase, - socialne spretnosti: interakcije med mladimi in starejšimi izboljšajo komunikacijske spretnosti mladih, njihovo sposobnost reševanja problemov in spodbujajo prijateljstvo med generacijami, - asocialno vedenje: po raziskavah se pri mladih udeležencih medgeneracijskih programov zmanjša verjetnost uživanja ilegalnih drog (47 %) in alkohola (27 %), - drugo: učenje ročnih spretnosti, umetniško ustvarjanje, hortikultura, tradicionalne igre, kulturna zgodovina ipd. (Zver, 2010, str.: 28-33) POZITIVNI UČINKI NA STAREJŠE LJUDI: - zdravje in nivo aktivnosti: študije kažejo, da starejši, ki sodelujejo v medgeneracijskih programih, živijo dlje ter so boljšega fizičnega in mentalnega zdravja, saj so bolj fizično aktivni in socialno vljučeni v skupnost, - socializacija: medgeneracijski programi pomagajo pri preprečevanju izolacije starih ljudi in pomagajo ohranjati vlogo starejših kot produktivnih in družbeno koristnih oseb, - emocionalna podpora: sodelovanje pri aktivnostih pripomore k bolj optimističnemu pogledu na življenje pri starejših in jim daje veselje do življenja, - stališča do mladih ljudi: negativna stališča do mladih se spreminjajo v pozitivna. - izboljšane življenjske okoliščine; mladi pomagajo starejšim pri vsakdanjih opravilih. (Zver, 2010, str.: 28-33)

http://images.inmagine.com/img/cultura/ culs062/culs062405.jpg

http://static5.depositphotos.com/1037987/484/i/950/ depositphotos_4840179-Teenage-Grandson-Helping-Grandfather-ToUse-Laptop-At-Home.jpg

http://api.ning.com/files/3hJDRm5vE3mXLcxewMeleFASVlnvl9SOWt YIiXgedUN3H1xiniVvvmu09yWOnJmLfXPQim1Gj2gSH471*0jNEBW 5SRwRC/IntergenerationalPianoPlaying.jpg?width=721

POZITIVNI UČINKI NA SKUPNOST: - ohranjanje lokalne zgodovine, ljudske umetnosti in kulture, - spodbujanje skupnostnega učenja, - zmanjševanje stereotipov, - obnavljanje stikov med sorodniki in sosedi in - krepitev vezi v skupnosti. (Zver, 2010, str.: 28-33)

PRIMERI DOBRE PRAKSE Hiša Nofels, Feldkirch

Rainer Köberl

Architektur Aktuell, 197, str. 96

Architektur Aktuell, 197, str. 100

Dom je zasnovan kot dvonadstropna stavba v obliki kvadrata, ki ima na sredi dvorišče. V pritličju je uprava, prostori oskrbe in zdravstvenih storitev ter raznoliki skupni prostori. V nadstropju je 33 enoposteljnih sob, negovalne kopalnice in zdravniška soba. Stanovanjske enote, ki so brez terase ali lože, so relativno skromno odmerjene. Prostor okoli dvorišča je zato raznolik, vabljiv in prostoren. Dvorišče deluje kot varno, intimno, odprto bivalno območje. Izbira materialov je disciplinirano omejena. Različni predeli so z ometanimi, lesenimi ali stenami in stropi iz vidnega betona. Veliko stekla v skupnih prostorih daje vtis odprtega, tekočega in transparentnega kontinuuma. Ponudba prostorov za terapije in nego je velika, hkrati pa je hiša prilagojena psihologiji starejšega človeka. Od zunaj izgleda kot izoliran otok, zaprt objekt, ločen od okolja. Ko se mu približamo, je prehoden le točkovno v pritličju. Na dvorišču pa notranjost prehaja navzven. Köberl je razvil raznolike komunikacijske prostore, ki imajo razpon od zastekljenega hodnika, široke hale, odprtega pokritega hodnika do na dvorišče postavljenega prireditvenega paviljona, ki se v nadstropju priključuje komunikacijskim prostorom. Stopnišča so izvedena različno - na zunanji in dvoriščni strani - in tako pomenijo orientacijo in arhitekturni poudarek za uporabnike. (Achleitner, 1996, str. 96-105)

Architektur Aktuell, 197, str. 98

Architektur Aktuell, 197, str. 97

Architektur Aktuell, 197, str. 101

Architektur Aktuell, 197, str. 103

Architektur Aktuell 197, str. 103

Stanovanjski dom za starejše, Masans Peter Zumtor

Stavba je namenjena starejšim, ki še vedno lahko živijo samostojno in skrbijo zase. Spredaj gleda na ulico Kronengasse in na stari center Masansa, na zadnji strani pa je obstoječi dom za starejše, ki po potrebi nudi oskrbo stanovalcem nove stavbe. Stara in nova zgradba skupaj tvorita sproščeno osnovno postavitev, nekakšno predmestno domačijo okoli širokega dvorišča. Obstoječe značilnosti lokacije, kot so na primer nizek zid ob ulici, lopa in odrasla lipa, so bile vključene v novo vhodno postavitev, ki izgleda, kot da je od nekdaj bila tam. Ton je neformalen in podeželski. Kompleks sestavlja 21 stanovanj, soba za goste in vratarja. Vse povezujejo zunanji hodniki. Dobro se vidijo cilji oblikovanja; ustvariti podeželsko vzdušje v predmestju, čutno zaznavanje materialov (osnovni trio vidnega betona, lehnjaka in macesna) in jasnost ter čitljivost konstrukcijskega detajla. Želja je bila, da bi stavba delovala sproščeno in neformalno, kot velika skala v široki, odprti gorski pokrajini in natančno, previdno, celo staromodno izdelana. Stanovanja, čeprav mala, da bi izgledala velika, z vrati spalnice, ki se popolnoma zlijejo z omaro, ko se zaprejo. Hoteli so, da se stanovalci počutijo kot doma - vtis, ki se ga utrdi z uporabo elementov, ki jih uporabniki prepoznajo iz življenja v okoliških vaseh; lesen pod, ki se sliši votlo, ko hodiš po njem, leseni paneli na zidu iz lehnjaka, vgrajena veranda, zaščitena pred vetrom, in na sprednjem kotu zidu veliko okno s pogledom vzdolž doline proti večernemu soncu. V manjši kuhinji iz brezovega lesa je okno skozi katerega lahko stanovalec nadzira privaten patio na hodniku ali opazuje prihode in odhode na vzhodni strani dvorišča. Zasnova temelji na materialnih elementih (nosilnih zidanih stenah, polnih sanitarnih blokih, nenosilnih lesenih škatlah), razporejenih v pravilnem intervalu v celoten tloris in obdanih s kontinuumom prostora. (Zumthor, 1998, str. 78-91)

Architecture and Urbanism, Feb 1998, str. 90

Architecture and Urbanism, Feb 1998, str. 89

Architecture and Urbanism, Feb 1998, str. 80

Architecture and Urbanism, Feb 1998, str. 84

http://static.dezeen.com/uploads/2009/04/pritzker-prize034.jpg

Architecture and Urbanism, Feb 1998, str. 80

http://static.dezeen.com/uploads/2009/04/ pritzker-prize033.jpg

Architecture and Urbanism, Feb 1998, str. 91

Center starejših, Lich Pfeifer Roser Kuhn

Housing for People of All Ages, str. 86

Housing for People of All Ages, str. 84

http://www.pfeifer-kuhn.de/index.php?id=24&L=en Housing for People of All Ages, str. 88

Housing for People of All Ages, str. 89

Housing for People of All Ages, str. 85

Center se nahaja neposredno ob vrtovih palače. Razdeljen je na tri dele. V dveh stavbah v obliki črke U so sobe z oskrbo, v traku, ki zaključuje kompleks proti jugu, pa so samostojna stanovanja. Center območja je trapezoidno dvorišče, iz katerega so dostopne kavarna, administracija in manjša kapela. Vse je zasnovano brez ovir. Skladnost z okoliškimi dvo- in troetažnimi lesenimi objekti in mrežo srednjeveških ulic je dosežena s proporci, prostorsko organizacijo in izborom materialov. Enoti s sobami sta iz mešane zidane in armiranobetonske konstrukcije, s fasado, oblečeno v macesen, medtem ko je stanovanjski trakt lesena okvirna konstrukcija z armiranobetonskimi ploščami. Vse sobe so nameščene okoli internega dvorišča. Osem stanovalcev se združuje v eno enoto. Te so dostopne preko majhnega vstopnega preddverja in so organizirane po posameznih nadstropjih. Poudarek enote je na velikodušno odmerjenem kuhalno-bivalnem prostoru s pripadajočimi terasami in balkoni. Vsakodnevno življenje se vrti v teh prostorih: kuhanje, pranje, likanje - povsod sodelujejo stanovalci. Sobe so dostopne iz skupnega hodnika enote. Fiksna zasteklitev omogoča sobam lepe poglede, vdolbine pa razgibajo fasado. V podolgovatem traktu je v dveh nadstropjih 27 neodvisnih stanovanj. Povezana so s severnim dostopnim balkonom. Dvosobna stanovanja se preko lož odpirajo neposredno na vrtove palače. Kuhinja in kopalnica delujeta kot zaščitna cona med dostopnim balkonom in bivalnimi prostori. (Schittich, 2007, str. 84-89)

Housing for People of All Ages, str. 85

Center starejših, Steinfeld Dietger Wissounig

Dom za ostarele stoji v bližini šole in parka. Orientacija vzhod-zahod je direkten odgovor na okolico; servisni prostori na severu delujejo kot zaščitni pas pred državno cesto na severu, sobe in rekreacijski prostori pa so na mirnejši, bolj idilični strani. Na zunaj kompaktna oblika deluje enostavno in monolitno. Znotraj vizualno orientacijo omogočajo ravne poti in pogledi. Poleg tehničnih in administrativnih prostorov so v pritličju še jedilnica in prireditveni prostor, knjižnica ter kapela. Ti prostori so na voljo tako stanovalcem kot zunanjim obiskovalcem. Otroci iz šole dnevno prihajajo na kosilo, knjižnica je odprta za javnost, v kapeli pa je občasno bogoslužje. Vseh 34 sob v zgornjih dveh nadstropjih je opremljenih s kopalnico, prilagojeno invalidom. Okna od tal do stropa odpirajo poglede v okolico, v njihovo globino so vgrajene police. Veliki skupni prostori so razporejeni med sobe, kuhinje in lože pa dodatno dvigujejo kvaliteto bivanja. Vsi prostori so nanizani okoli notranjega atrija, ki deluje kot zimski vrt in centralni dostop do vseh poti. Pritličje je izvedeno v masivnem betonu, nadstropji pa sta okvirna lesena konstrukcija z armiranobetonskimi ploščami. Fasada je oblečena v vertikalne panele iz macesna. Globoke lože, ki se mestoma ovijajo okoli vogala in individualno nastavljiva lesena senčila razgibajo podobo stavbe. K energijski učinkovitosti kompaktne stavbe prispeva debelina toplotne izolacije. Prezračevalni sistem je razpeljan po atriju in je preskrbljen s predogrevanim ali predhlajenim zrakom iz geotermalnih kolektorjev. V sobe se dovaja svež zrak, iz odpadnega se rekuperira toplota. Aktivni sistemi, kot so solarni sistem, daljinsko ogrevanje, uporaba deževnice in drugi, znižajo porabo energije za 30 % glede na primerljive domove. (Schittich, 2007, str. 104-109)

http://www.flickr.com/photos/14367483@ N08/4147585708/sizes/o/in/photostream/

Housing for People of All Ages, str. 105

Housing for People of All Ages, str. 107

Housing for People of All Ages, str. 106

http://www.flickr.com/photos/14367483@N08/4147585416/in/photostream/

Housing for People of All Ages, str. 108

Housing for People of All Ages, str. 109

Housing for People of All Ages, str. 106

Dom za starejše, Aalcácer do Sal Aires Mateus

Projekt nastane kot interpretacija Santa Casa de la Misericordia v Alcarer do Sal. Glavna značilnost lokacije, ki na prvi pogled deluje, da je izčrpala vse kapacitete gradnje, je, da še vedno generira nekaj izjemnih zunanjih prostorov, ki pojasnjujejo odnose med ohranjenimi stavbami in novim objektom. Ti prostori pomenijo veliko dodano vrednost za uporabnike in obiskovalce. Ohrani se kar največ obstoječih stavb, tiste, ki se podrejo, pa sprostijo prostor za nov dom in zunanje prostore z različnimi stopnjami zasebnosti. Projekt ohranja razmerje med grajenim in odprtimi prostori. Nova stavba je prilagojena terenu in poudarja odnos med notranjostjo in zunanjostjo v vseh etažah. Dom je enoten volumen na jugovzhodnem delu kompleksa. Dviguje se največ tri etaže. V pritličju so pretežno skupni prostori: recepcija, jedilnica, skupne sobe, tehnični prostori, kuhinja in garderoba. V zgornjih nadstropjih so sobe in servisi ter prostori za druženje. Vse sobe imajo kopalnico in privatno teraso. Svetloba vstopa v sobe preko odboja od sten terase, ki ščiti uporabnike pred nezaželenimi pogledi in direktnim soncem. Različne geometrije hodnikov ustvarjajo notranje promenade, ki jih prekinjajo servisi in okna, ki gledajo na park. Lokacija na severovzhodnem robu omogoča nastanek velike krajine pred objektom, ki je odprta za javnost. Med novo stavbo in zidom na parcelni meji pa nastanejo bolj privatni vrtovi. Materiali so preprosti: armiranobetonska konstrukcija, ometane in barvane opečne notranje stene, obrnjena streha in dvoslojna zasteklitev s senčili. http://static.dezeen.com/uploads/2011/02/dzn_Housefor-elderly-people-by-Aires-Mateus-Arquitectos-48.jpg

http://static.dezeen.com/uploads/2011/02/dzn_House-forelderly-people-by-Aires-Mateus-Arquitectos-28.jpg

(Aires Mateus, 2011, str. 118-133)

El Croquis, 154, str. 121

El Croquis, 154, str. 120

El Croquis, 154, str. 126

El Croquis, 154, str. 131

El Croquis, 154, str. 126

Vrtec Wiesenweg, Wolfurt

Dietrich Untertrifaller Architekten

“Škatla igre” ima jasno obliko. Pritličen vrtec se razprostira kot dolga, s smrekovimi deskami obita in na južni travnik odprta lamela med lepim sadnim drevjem. Enostavna prostorska organizacija se deli na servisne prostore, komunikacijski pas in igralnice. Delitev se vidi tudi na zunaj. Servisni pas je opažem z horizontalnimi, igralnice pa z vertikalnimi deskami. Razlika v višini med igralnicami in servisom omogoča dodatno stropno osvetlitev kominikacijskega pasu. Ta se preko velikih oken na obeh koncih odpira in nadaljuje v travnik.

(Nextroom, 2011)

http://www.nextroom.at/data/media/med_media/big/pb002332.jpg

http://www.nextroom.at/data/media/ med_media/big/faa_-1_002332.jpg

http://www.nextroom.at/data/media/ med_media/big/fab_-1_002332.jpg

http://www.nextroom.at/data/media/ med_media/big/fc002332.jpg

http://www.nextroom.at/data/media/med_media/big/pb002332.jpg

Otroški vrtec Kidričevo, Kidričevo

Stavba je oblikovana kot občutljivo in premišljeno sožitje z grajenimi in naravnimi elementi prostora. Objekt vrtca je funkcionalno povezan z obstoječo osnovno šolo. Tipologija stavbnih volumnov so vzdolžne lamele, pahljačasto položene v teren, tako da oblikujejo niz značajsko in po velikosti različnih zelenih zunanjih prostorov. Dva različno oblikovana trakta sta povezana s transparentnim večnamenskim skupnim prostorom in namenjena igralnicam. V tretjem krilu, ki je povezano s šolo, so uprava, kuhinja in jedilnica. Zasnova ustvarja vrsto različnih javnih, poljavnih in zasebnih prostorov tako znotraj kot zunaj objekta. Velike steklene površine odpirajo objekt proti atrijem. Na različne višine, prilagojene otrokom, umeščena okna ustvarjajo vrsto zanimivih pogledov in nepretrgan stik z zelenim prostorom. Zunanjost je geometrijsko urejena in zadržana ter kaže na javni značaj. Notranjost pa je, nasprotno, igriva in polna neobičajnih ambientov, ki spodbujajo domišljijo. Bivalni prostori otrok niso omejeni le na igralnice, temveč tudi stranski in servisni prostori postanejo priložnost za igro. Namembnost posameznih prostorov na otrokom razumljiv način označujejo duhovite risbe, ki poleg bogastva prostorskih možnosti spodbujajo otroško iznajdljivost in ustvarjalnost. (Vodopivec, 2009)

Oris, 59, str. 138

http://www.revijaambient.si/images/stories/ http://www.revijaambient.si/images/teaser/teaser187.jpg prostori/arhitektura/vrtec_v_kidricevem1.jpg

Oris, 59, str. 139

http://www.revijaambient.si/images/stories/prostori/arhitektura/vrtec_v_kidricevem.jpg

Oris, 59, str. 139

Oris, 59, str. 138

LOKACIJA Makrolokacija Sklenjeno središčno naselje trškega videza z jedrom ob cerkvi leži na nizki terasi severovzhodno od sotočja reke Hudinje in potoka Dobrnice v Dobrnskem gričevju. Na severovzhodu je urbaniziran del naselja z ulično zasnovo, kjer so večinoma novejše hiše. Večina ljudi je zaposlenih v Celju in drugih zaposlitvenih središčih v okolici. (OROŽEN, 1995, str. 267) Kraj Nova Cerkev je od Celja na jugu oddaljen 11, od Dobrne na zahodu 7 in od Vitanja na severu 9 km. Kraj je bil obljuden že v starem veku, o čemer priča najdba dveh rimskih nagrobnikov. Takrat je vodila mimo stranska cesta proti Vitanju. Prvič je omenjen v 12. stoletju, ko so tod potekale pomembne trgovske poti z jugovzhoda na severozahod. V času turških vpadov, ki so naselje z bližnjimi zaselki zadnjič ogrožali leta 1529, ko so se vračali z enega zadnjih pohodov na sever, so naselbino ogradili z obzidjem, ki je imelo dvižni most. Ostanki obzidja so dobro vidni še danes. V središču je bila že tedaj cerkev. Leta 1887 je velik požar upepelil skoraj vse naselje, ki je bilo v glavnem leseno. Le cerkev in redke hiše niso bile uničene. Kraj se je v davnini, ko je bilo tu jezero, imenoval Sv. Lenart na jezeru, do II. sv. vojne pa Nova Cerkev. Po vojni se je kraj po bližnjem griču preimenoval v Strmec pri Vojniku. Danes se ponovno imenuje Nova Cerkev. V kraju so petletna osnovna šola (šolstvo se tu prvič omenja 1765. leta)s športno dvorano, kulturni dom z domom gasilcev, krajevni urad, pošta, samopostrežna trgovina, dve gostilni in bistro ter župnijska cerkev. (TD Nova Cerkev, 2011)

Nova Cerkev

Celje 1km http://maps.google.com/

osebni arhiv g. Ota Samca

http://lh6.ggpht.com/-MM_SJy6lNco/TJpEvM13xII/ AAAAAAAAGwU/00agk8zip0I/IMG_4491.JPG

V teh krajih delujejo poleg družbeno-političnih organizacij tudi prizadevna gasilska in prosvetna društva, ki pripravljajo redne kulturne in zabavne prireditve. Področje se ponaša s čistim okoljem, še posebej zrakom, saj daleč naokoli ni industrije. Podnebne razmere niti poleti niti pozimi zaradi zavarovane lege pred severnimi vetrovi niso preostre. (TD Strmec, 1981)

LEGENDA: 375-400 m

350-375 m

325-350 m

300-325 m

275-300 m

vodotoki

lokacija

100 m

PISO (Prostorski informacijski sistem občin 2011)

Relief in vodotoki Vas z lokacijo se nahaja na robu rahlo dvignjene planote nad dolino, po kateri teče reka Hudinja. Nadmorska višina vasi je 299 m. Proti severu se dolina oža in zapira, na jugu pa jo omejuje veriga hribovja.

LEGENDA: pomenska dominanta

prometno vozlišče

višinska dominanta

lokacija

vaški utrip kvaliteten pogled gozd naravna dominanta rob

Zaznavna analiza 100 m

PISO (Prostorski informacijski sistem občin 2011)

Naravne dominante - izrazitejše hribovje - na severu in jugozahodu zapirajo omejujejo dolino. Na vzhodu jo omejuje gozd, proti kateremu se počasi vzpenja teren. Glavni višinski poudarek v naravi je hrib Strmec (405 m) na severozahodu, ki s cerkvijo z zvonikom kot grajeno dominanto, predstavlja glavni orientacijski točki v dolini. Vaški utrip se iz vasi razširi do turistične kmetije v bližnji vasi Polže, ki je poleg pošte, šole, pokopališča, gasilskega doma in cerkve pomenska dominanta.

LEGENDA:

možni lokaciji za CSO

vrtec in lekarna

trgovina, pošta, muzej, vrtec

širitev naselja

ureditev parkirišča

širitev pokopališča

avtobusni postajališči

1 5

Mikrolokacija

Strateški razvojni program KS Nova Cerkev

50 m

PISO (Prostorski informacijski sistem občin 2011)

Strateški razvojni program občine Vojnik za krajevno skupnost Nova Cerkev predvideva širitev naselja (4) na kvalitetna kmetijska zemljišča na severu. V velikem gospodarskem objektu (3) na vstopu v vas se predvideva ureditev večje trgovine, novih prostorov pošte, prostorov krajevne skupnosti in manjšega muzeja. Novi prostori vrtca so predvideni v nadstropju tega objekta. Kot drugo možnost postavitve (2) vrtca stateški plan predvideva gradnjo manjšega objekta med pokopališčem in gasilskim domom, v katerem bi bila tudi lekarna in zobozdravnik. Na vstopu v novejši del naselja je predvideno parkirišče (5). Pokopališče se širi na jug (6). Predvideva se tudi gradnja oziroma prestavitev avtobusnih postajališč. Razvojni program gradnjo centra za starejše občane le omenja kot idejo v prihodnosti in predvideva dve možni lokaciji (1). Prva ob pokopališču na vstopu v vas, druga pa na praznem prostoru med osnovno šolo z dvorano in vasjo. (Strateški razvojni program KS Nova Cerkev, 2009)

LEGENDA: zgostitev naselja

ureditev pločnika skozi vas

ureditev parkirišča

avtobusni postajališči

1 3 1

2 1 1

2 Razmislek o strateškem razvojnem programu

50 m

PISO (Prostorski informacijski sistem občin 2011)

Širitev naselja na kvalitetna kmetijska zemljišča postaja neizogibna. Pred tem bi morala biti priorteta zgoščevanje naselja in zapolnitev praznih prostorov v naselju in pozidava kmetijsko manj kvalitetnih, za bivanje pa povsem primernih prostorov na robu naselja. Skozi vas je potrebno urediti pločnik, saj so poti pešcev od šole preko glavnega trga do pokopališča, kjer je del pločnika že urejen, pogoste. Potrebno je zavarovati tudi pot pešcev od cerkve do pokopališča. Tudi ureditev parkirišča, ki jo predvideva strateški plan, je nujna. Od predvidene bi bila bolj primerna lokacija ob šoli, športni dvorani in igrišču, saj so tam potrebe največje. Ureditev avtobusnih postajališč je nujna, saj so ta danes le manjša razširitev cestišča brez strehe. Vendar pa je potreben premislek o lokaciji postjališč. Prestavitev postajališč izven naselja in s tem daljšanje poti od uporabikov do postajališča ni logična. Sedanji lokaciji postajališč sta zato ob ustrezni ureditvi primerni.

LEGENDA: izbrana lokacija CSO

Izbor lokacije Razmislek o predlaganih lokacijah za center starejših občanov hitro pokaže, da je lokacija med osnovno šolo in vasjo primernejša. Umeščanje takšnega programa tako, da ima na dvorišču pokopališče, je namreč psihološko nesprejemljiva in tako popolnoma neprimerna. Tudi z vidikov opisanih v nadaljevanju, je lokacija pri osnovni šoli ustreznejša. Postavitev centra starejših občanov na lokacijo pri osnovni šoli zapolnjuje prazne, neizkoriščene prostore v vasi. Na enem mestu koncentrira centralne dejavnosti v vasi in hkrati rešuje pomanjkljivosti obstoječe osnovne šole. Neposredna bližina namreč omogoča programsko navezavo šole, ki je brez ustrezne kuhinje, jedilnice in knjižnice, na center starejših občanov. Lokacija je dovolj centralna, da se starejši počutijo vključene v dogajanje v vasi. Hkrati je dovolj odmaknjena, da se lahko v času prireditev umaknejo. Prometna povezanost je ustrezna, prav tako bližina postajališč javnega prometa. Predvidena ureditev parkirišča v vasi se lahko poveže s centrom za starejše. Z vidika pešca je pot od lokacije do glavnega vaškega trga kratka in varna, saj ne vodi ob glavni regionalni cesti. Parcela je dovolj velika, da omogoča zadostne zunanje površine. Ugodna je tudi bližina sprehajalnih poti, ki so jih lokalni prebivalci utrdili med bližnjimi travniki in njivami. Ob gradnji objekta, kot je center za starejše občane, se v vasi ponuja priložnost, da se podružničnemu vrtcu z dvema oddelkoma zagotovi ustrezne prostore. Umestitev vrtca ob osnovno šolo in center starejših še dodatno zgoščuje centralne dejavnosti. Hkrati znižuje stroške, saj so lahko servisi, kot so kuhinja, pralnica ipd., v souporabi, kar je za majhno krajevno skupnost lahko velikega pomena. 50 m

PISO (Prostorski informacijski sistem občin 2011)

Nenazadnje ni zanemarljivo dejstvo, da takšna zgoščena postavitev krajša poti staršev, ki pripeljejo otroka in ga pridejo iskat v šolo ali vrtec ter lahko hkrati obiščejo sorodnika ali znanca, ki biva v centru. Center starejših občanov tako postane prostor, kjer se ustvarja in ponuja možnost medgeneracijskega učenja in sodelovanja, s čimer pridobi celotna družba.

LEGENDA: grajena struktura

lokacija

50 m

PISO (Prostorski informacijski sistem občin 2011)

Tipologija gradnje V starem jedru so stavbe združene v naselje trškega videza, z nekaj večjimi stavbami (cerkev, župnišče, pošta ...). Na severovzhodu je novejši del naselja s točkovno zazidavo enodružinskih hiš višin večinoma P+1+M.

LEGENDA: regionalna cesta lokalna cesta ulica poljska pot avtobusno postajališče

lokacija

Analiza prometa 50 m

PISO (Prostorski informacijski sistem občin 2011)

Skozi vas teče regionalna cesta proti Vitanju, ki se južno od vasi priljuči na regionalno cesto Vojnik - Dobrna. Ti cesti sta glavni povezavi z regijskimi središči in po njih potekajo avtobusne trase s postajami v samem centru vasi in njenem zahodnem robu. Lokalne ceste napajajo sosednje vasi, iz njih je razpredena mreža ulic. Na severnem delu vodi prek travnikov in polj več poljskih poti, ki služijo tudi kot sprehajališča. Pločnikov je malo in za varnost pešcev je kljub omejitvi hitrosti na nekaterih mestih slabo poskrbljeno.

LEGENDA:

glavni trg

cerkev

pošta

gasilski dom

pokopališče

športno igrišče

osnovša šola z dvorano

lokacija

3 4

50 m

PISO (Prostorski informacijski sistem občin 2011)

Programska analiza Večina programa je skoncentrirana v starem jedru vasi. Na osrednjem trgu so trgovina, gostilna in restavracija, na trg pa meji cerkev. Pošta je na robu trga, gasilski dom nekoliko umaknjen iz strogega jedra proti vzhodu. Na severnem robu vasi je petletna podružnična osnovna šola s športno dvorano in športnim igriščem. Na jugu je nekoliko umaknjeno vaško pokopališče.

LEGENDA: pomenska dominanta

prometno vozlišče

višinska dominanta

lokacija

vaški utrip kvaliteten pogled

50 m

PISO (Prostorski informacijski sistem občin 2011)

Zaznavna analiza Višinska dominanta vasi je cerkev z župniščem in zvonikom, ki je hkrati tudi glavna pomenska dominanta. Ostale pomenske dominante so še gasilski dom, pokopališče in petletna osnovna šola s športno dvorano. Vaški utrip se razvija predvsem na glavnem trgu s trgovino, restavracijo in gostilno ter se širi na cerkveno dvorišče, pred gasilski dom, pokopališče in osnovno šolo.

LEGENDA: dostopnost

kvaliteten pogled

lokacija

osebni arhiv osebni arhiv

osebni arhiv

Percepcija Z lokacije se odpirajo kvalitetni pogledi proti vasi na jugu, dolini, omejeni z verigo hribovja na zahodu, višinski dominanti - hribu Strmec na severozahodu in travnikom ter gozdovom na severovzhodu. 25 m

Dostopnost osebni arhiv

PISO (Prostorski informacijski sistem občin 2011)

Izbrana lokacija je dostopna s treh strani. Na severu je dostop preko šolskega dvorišča, na zahodu iz regionalne ceste proti Vitanju, na vhodu pa iz lokalne vaške ceste.

shema 1: enoten volumen kot tujek v tipologiji vasi

shema 2: prilagoditev vaškemu merilu

IDEJNA ZASNOVA Koncept umestitve v prostor shema 4: višina objekta

shema 3: drobljenje po višini

Objekt je postavljen ob osnovno šolo na rob vasi, med staro vaško jedro in novejši del naselja. Umestitev tako velikega programa v enoten in kompakten volumen bi v tipologiji vasi pomenila tujek. (shema 1) Zasnova zato deli program na več manjših enot in ga tako približa vaškemu merilu. (shema 2)

T R G shema 5: odzivanje objekta na robne pogoje

Različne višine volumnov spodbujajo dojemanje posameznih elementov in objekt še dodatno drobijo ter optično manjšajo. (shema 3) Višina objekta ne presega višine venca osnovne šole in je prilagojena višini okoliških hiš. (shema 4) Končna oblika objekta je posledica robnih pogojev, zahtev programa in prilagajanja merilu vasi. Posamezni volumni so razporejeni na severozahodnem robu lokacije tako, da se med seboj dotikajo. Na kontekst lokacije in program se odzivajo z zamikanjem. Na ta način ustvarijo vstopno ploščad in gospodarsko dvorišče. Hkrati se umaknejo obstoječemu kozolcu ter približajo šoli. Opisana kompozicija v središču tvori privaten, zaščiten trg. (shema 5)

Programska zasnova objekta shema 6: programska zasnova objekta

Program centra starejših občanov se razvije okrog trga in vstopne ploščadi, ki ju objekt tvori. Vrtec je kot ločen program dodan centru starejših, kjer se objekt približa osnovni šoli. (shema 6)

Prostorski prikaz 1: pogled na objekt z vhodne ploščadi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Blaž Goričan, Idejna zasnova centra starejših in vrtca v Novi Cerkvi, mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a., leto vpisa 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela 2011

shema 7: organizacija brez hodnikov

shema 8: skupni prostori bivalnih skupnosti so orientirani proti vasi

Center starejših občanov Arhitekturna zasnova temelji na bivanju v gospodinjskih skupnostih kot prijaznejši obliki varstva starejših. Poudarjen je odnos med javnim in zasebnim in s tem uporabnikovo doživljanje hiše.

Bivalne skupnosti, temelj zasnove shema 9: stopnjevanje zasebnosti

Skupnosti so zasnovane okoli skupnega dnevnega prostora, kar omogoča organizacijo objekta brez dolgih hodnikov. Na opisan način je možno na enaki površini zagotoviti večji skupni prostor v primerjavi s klasičnimi lamelastimi zasnovami. (shema 7) Takšna arhitekturna zasnova zanika stereotip o domovih za starejše kot stavbah podobnih bolnicam z neprijaznimi hodniki. Skupni prostori vseh bivalnih skupnosti so orientirani proti vasi. Pogled na silhueto vasi z zvonikom kot dominanto navidezno povezuje prostor z vasjo in daje dodaten občutek vključenosti v vaško skupnost. (shema 8)

Javno, poljavno, zasebno shema 10: javni prostori tečejo eden v drugega

shema 11: javni prostor orientiran na trg

Starejšim ljudem v domovih pogosto opešajo moči, ali pa se šele takrat odločijo za selitev v dom. Njihovo bivalno okolje se tako skrči na prostore inštitucije. Zasnova objekta zato s stopnjevanjem zasebnosti od javnega preko poljavnega do popolnoma privatnega deluje kot nekakšna vas v malem. (shema 9) Skupni prostori v pritličju tečejo eden v drugega preko zožitev in delujejo kot povezani javni prostori v vasi. (shema 10) Orientirani so proti centralnem trgu, ki ga ustvarja objekt. (shema 11) Preko njih se prehaja v poljavne skupne prostore bivalnih skupnosti – ulice, orientirane proti vasi. Okoli njih so kot hiše nanizane privatne sobe, ki se s pogledi skozi okno odpirajo v okolico.(shema

12)

Stopnjevanje zasebnosti je še poudarjeno z obdelavo prostorov in izbiro materialov. Javni značaj pritličnih prostorov se kaže s transparentnostjo in odpiranjem proti zunanjosti. Lesen strop v sicer ometanih dnevnih prostorih gospodinjskih skupnosti daje občutek domačnosti in pripadnosti, v celoti v les oblečene sobe pa ponujajo zavetje, varnost in toplino doma. shema 12: sobe orientirane v okolico

Center tako ponuja starejšim raznoliko in doživljajev polno bivalno okolje.

Prostorski prikaz 2: objekt ustvarja privatni trg Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Blaž Goričan, Idejna zasnova centra starejših in vrtca v Novi Cerkvi, mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a., leto vpisa 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela 2011

37 LEGENDA sheme 13: Bivalne skupnosti

Servisi in uprava

Javni program

Servisi namenjeni uporabnikom

Dnevni center

Vrtec

shema 13: programska zasnova dvoposteljne sobe pokrita terasa komunikacijsko jedro negovalni prostori dnevni prostor enoposteljne sobe 2. NADSTROPJE

uprava

enoposteljne sobe dnevni prostor komunikacijsko jedro negovalni prostori dvoposteljne sobe pokrita terasa 1. NADSTROPJE

LEGENDA sheme 14: Javno

Servisi

Poljavno

Komunikacijska jedra

Zasebno

Programska zasnova Ves javni program centra za starejše občane je razporejen v pritličju, kjer so tudi servisni in oskrbni prostori namenjeni uporabnikom ter center za dnevno oskrbo. Ena bivanjska skupnost se nahaja v pritličju, tri v prvem in dve v drugem nadstropju. Prostori uprave v prvem nadstropju so nad servisi za uporabnike. Gospodarski prostori stavbe so delno v pritličju in podkletenem delu objekta. (shema 13)

Funkcionalna zasnova centra starejših

kapela zdravnik in terapije čakalnica kolesarnica vstopna avla dnevni center knjižnica s čitalnico kuhinja s servisi jedilnica/večnamenski prostor

PRITLIČJE pralnica in likalnica zalogovnik za sekance kotlovnica, hladilnica, vzdrževalec KLET shema 14: funkcionalna zasnova

Vhod v objekt iz smeri vasi vodi preko ploščadi v vstopno avlo z recepcijo in barom. Avla preko ožin prehaja v ostale javne prostore; jedilnico, ki je po potrebi tudi prireditveni prostor, knjižnico in čakalnico, ki deluje kot zaliv avle. Na čakalnico se navezujejo servisni in oskrbni prostori namenjeni oskrbovancem; zdravnik s hišno lekarno, fizio- in delovna terapija ter dvovišinska kapela. Interno stopnišče iz čakalnice vodi v upravne prostore v nadstropju. Bivanjske skupnosti v prvem in drugem nadstropju se preko jeder neposredno povezujejo z javnim pritličjem. Dnevni center ima ločen vhod z vstopne ploščadi in je hkrati povezan z javnimi prostori centra. Kuhinja, dnevno skladišče in prostor za umrlega se navezujejo na gospodarsko dvorišče na severu. Kurilnica, zalogovnik sekancev, pralnica z likalnico in prostori za vzdrževalca ter osebje kuhinje so v podkletenem delu objekta pod kuhinjo.(shema 14)

Prostorski prikaz 3: javni prostori prehajajo eden v drugega Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Blaž Goričan, Idejna zasnova centra starejših in vrtca v Novi Cerkvi, mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a., leto vpisa 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela 2011

39 LEGENDA sheme 14: Poti uporabnikov Komunikacijsko jedro

shema 15: poti uporabnikov

čistila toaletni prostor negovalna kopalnica shramba za perilo dvoposteljna soba komunikacijsko jedro predprostor vstopna niša dnevni prostor klop na terasi pokrita terasa klop kopalnica

enoposteljna soba okenska niša kot loža

Poti uporabnikov Usmerjenost pogledov in prostorov zagotavlja lahko orientacijo in jasne poti uporabnikov v objektu. Glavna orientacijska točka v pritličju je trg, kamor se odpirajo javni prostori. Iz teh vodijo komunikacije le navpično do posameznih stanovanjskih skupnosti. (shema 15)

shema 16: bivalna skupnost M1:200

Bivalna skupnost Zasnova bivalne skupnosti za osem ljudi temelji na dvostransko orientiranem osrednjem dnevnem prostoru s teraso in pogledom na vas. Okoli so nanizane štiri eno- in dve dvoposteljni sobi. Dnevni prostor s čajno kuhinjo je namenjen druženju, ohranjanju aktivnosti in oblikovanju pripadnosti skupini. Vstop iz dnevnega prostora v privatne sobe ni neposreden, pač pa vodi preko niš, ki delujejo kot prag oziroma vstopni prostor in tako še poudarjajo zasebnost sob. Element lesene klopi pred sobami in na terasi vnaša prijeten motiv iz domačega okolja. (shema 16)

Soba

Housing for People of All Ages, str. 162

Lessons for Students in Architecture, str. 34

Housing for People of All Ages, str. 109

Za invalide prilagojene sobe sestavljata servisni del s predprostorom, garderobo in kopalnico ter bivalni del. Odsotnost lože nadomešča vstop v globino fasade preko okna, ki zagotavlja stik z zunanjim prostorom. Možnost zagrnitve zavese omogoča popolno zasebnost, kadar je ta zaželjena.

Prostorski prikaz 4: dnevni prostor bivalne skupnosti s pogledon na vas Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Blaž Goričan, Idejna zasnova centra starejših in vrtca v Novi Cerkvi, mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a., leto vpisa 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela 2011

41 LEGENDA sheme 19: Poljavno

Zasebno

Servisi

shema 17: vrtec je dodan centru starejših

shema 18: jasna orientiranost prostorov vrtca

prostori za vzgojitelje vhod osrednji skupni prostor povezava s servisi centra garderobe in toalete pokrita terasa matična igralnica

shema 19: funkcionalna zasnova vrtca

Vrtec Vrtec kot dodatek k centru starejših Vrtec je kot ločen program dodan centru za starejše občane. (shema 17) Zasnova se zgleduje po zasnovi gospodinjskih skupnosti z osrednjim skupnim prostorom, orientiranim proti vasi, ob katerega so nanizane pisarne s servisi in igralnice, orientirane v okolico. (shema 12) Vrtec je umeščen neposredno ob šolo, saj sta vsebini programsko povezani. Bližina vrtca, šole in centra za starejše ustvarja priložnosti za medgeneracijsko učenje in sodelovanje.

Funkcionalna zasnova vrtca Vstop v vrtec je organiziran s šolske smeri neposredno v skupni prostor. Ta je usmerjen proti vasi, igrišču vrtca in rekreacijskim površinam centra starejših. V matične igralnice se prehaja preko garderob, ki se kot niše odpirajo na skupni prostor in predstavljajo navidezno ločen podaljšek igralnice. Le-te se odpirajo proti pokriti terasi med igralnicama in proti dolini na zahodu, kjer imajo neposreden izstop na nepokrito teraso. Toaletni prostori so dostopni iz garderob, v pasu servisov so tudi sanitarije in shramba za igrala, dostopne od zunaj.

http://cdn.archdaily.net/wp-content/ uploads/2011/04/130263763-hougodai023-1000x789.jpg

http://cdn.archdaily.net/wp-content/uploads/2008/05/31428.jpg

Space and Learning, str. 48

http://cdn.archdaily.net/wp-content/ uploads/2009/12/1261494602-7.jpg

Pas prostorov, namenjenih vzgojiteljem, je vezan neposredno na skupni prostor. Preko njega se vrtec povezuje z gospodarskimi prostori, ki si jih deli s centrom starejših.

Prostorski prikaz 5: bližina vrtca, šole in doma ustvarja možnosti za medgeneracijske stike Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Blaž Goričan, Idejna zasnova centra starejših in vrtca v Novi Cerkvi, mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a., leto vpisa 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela 2011

Fasadni ovoj in izbira materialov

http://www.jollesarch.ch/admin/daten/eh-bi06.jpg

http://www.stephanebeel.com/sba/wp-content/ uploads/2011/04/SBA-Raveel-05.jpg

http://www.dinesen.com/galleria/ inspiration/Dinesen14.jpg

V regiji so nahajališča kvalitetne gline in nekoč je bilo tod veliko poljskih opekarn, imenovanih “cigonce”, kasneje pa tudi večje opekarne (npr. Opekarna Ljubečna). (Sodin, 1972) Ta značilnost se odraža v lokalnem stavbarstvu, saj so bile hiše v veliki večini zidane in ometane z apnenim ometom. Apno še dandanes žgejo v tradicionalnih pečeh v soteski reke Hudinje le nekaj kilometrov severno od lokacije objekta. Arhitekturna zasnova povzema lokalno tradicijo gradnje v opeki in jo prilagodi zahtevam sodobnih gradbenih tehnik. Tako se objekt tudi z izborom materialov vključuje v okolje. Fasada je izvedena iz polne opeke z izgledom stare klasične opeke brez ostrih robov. Po možnosti se uporabi stara opeka. Zaščitena je z belim apnenim obrizgom, tako da od daleč daje vtis enotne površine, od blizu pa je jasno vidna struktura opečne stene. Pred vplivom atmosferilij je dodatno zaščitena z vodoodbojnimi sredstvi. Objekt izgleda, kot da beli volumni rastejo iz terena.

http://a7.sphotos.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-snc3/28187_13029 1450321026_129453710404800_367692_3768822_n.jpg

http://research.history.org/Coffeehouse/ blog/images//attached/lime5.jpg

osebni arhiv

Materiali v notranjosti zagotavljajo dobro počutje stanovalcev in pomagajo pri orientaciji v objektu. Javni prostori v pritličju so transparentni in se odpirajo navzven, lesen tlak deluje prijetno. V dnevnem prostoru bivalnih skupnosti je lesen tudi strop, kar je bil pogost motiv dnevnih prostorov starih hiš. Sobe so v notranjosti popolnoma izvedene iz lesene stenske obloge, kar omogoča najvišjo stopnjo topline, domačnosti in zavetja.

44 vhodna ploščad

sprehajanje, posedanje

trg gospodarsko dvorišče gredice rekreacijske površine terasa vrtec lipa igrišče vrtca

Zasnova zunanje in prometne ureditve

šolsko dvorišče shema 20: zunanja ureditev

Zunanje površine Zunanja ureditev je zasnovana kot ploskve z različnim programom, nanizane okrog objekta. (shema 20)

igrišče lokalna cesta urejen pločnik dostop za njune primere

parkirišče obstoječe parkirišče pešpot

šolsko parkirišče cesta Celje-Vitanje shema 21: promet

Vstopno ploščad in zaščiten trg tvori oblika objekta. Vstopna ploščad je zasnovana kot dvorišče s klopjo, na kateri lahko starejši pričakajo sorodnike ali prijatelje “pred hišo”, kar je pogosta navada starejših ljudi. Trg je namenjen širitvi javnih prostorov v pritličju in njihovih dejavnosti na zunanje površine. Omogoča tudi prirejanje posebnih dogodkov na prostem. Na trg se navezuje površina za rekreacijo in igre starejših, ki deluje kot podaljšek trga. Starejši lahko tu balinajo ali odigrajo partijo šaha. Na jugu se nahajajo površine, namenjene sprehajanju in posedanju. Med temi površinami in trgom so zasnovane gredice z različnimi rastlinami, zelišči in poljščinami, ki jih lahko prebivalci centra sami obdelujejo in na ta način sooblikujejo zunanjo ureditev centra. Zunanje površine vrtca se delijo na tri dele. Ob igralnicah se nahaja zunanja terasa. Površina z igrali je med vrtcem in rekreacijsko površino starejših. Takšna lokacija omogoča stik obeh generacij. Starejšim ponuja možnost opazovanja otrok pri igri, mlajšim pa lahko pogled na starejše med igro spodbudi domišlijo. Tretji del zunanjih površin predstavlja obstoječi sadovnjak, ki se proti šoli spušča v grapo. Tu lahko otroci v naravnem okolju razvijajo domišljijo, opazujejo naravo, se igrajo, pozimi sankajo in z vzgojitelji skrbijo za sadovnjak. Ob takšnem posegu v prostor se ponuja priložnost, da se istočasno uredi in vrne otrokom šolsko dvorišče, ki je sedaj popolnoma zaparkirano. Poleg ureditve tlakovanja in postavitve klopi se ponovno posadi velika lipa, kakršna je nekoč krasila šolsko dvorišče.

Promet

http://farm1.static.flickr.com/69/195348619_ece4da6984_o.jpg

http://farm5.static.flickr.com/4132/5097170591_2f4407bbca_o.jpg

Architektur Aktuell, 197, str. 98

Motorni promet je speljan po obstoječi cesti mimo centra starejših do parkirišč, ki so urejena in razširjena ob obstoječih parkiriščih ob telovadnici. Parkirišča za osnovno šolo se uredijo ob glavni cesti. S parkirišča je dostop do gospodarskega dvorišča. Vstopna ploščad omogoča krožni dostop nujnih vozil do vhoda v objekt. Ob cesti do vaškega jedra se uredi pločnik, ki pešcem zagotovi varno pot med vasjo, šolo in spalnim naseljem. S pešpotjo se povežeta tudi šola, vrtec in igrišče. (shema 21)

ABC D E F

2. NADSTROPJE

LEGENDA sheme X: nosilna konstrukcija

nenosilna betonska stena

shema X: označitev posameznih volumnov

1. NADSTROPJE

shema X: raznos obtežbe vhodnega dela PRITLIČJE

AB NENOSILNA STENA ARMATURNO SIDRO EPS POLISTIREN VGRANJEN PRED BETONIRANJEM AB MEDETAŽNA PLOŠČA KLET IN TEMELJI shema X: izvedba nenosilne AB stene

shema X: aksonometrija konstrukcije

Zasnova konstrukcije Objekt je konstrukcijsko ločen na tri dele. Volumni A, B, C in E delujejo kot celota, medtem ko sta enoti D in F ločeni. (shema) Temelji so pasovni, širine 60 in 70 cm ter pod celotnim objektom med seboj povezani. Proti podkletenem delu objekta v enoti D se stopničijo. Nosilna konstrukcija je stenska, izvedena v armiranem betonu debeline 20 cm. Stene se nadaljujejo od temeljev do strehe. Nenosilne stene med posameznimi sobami za starejše so zaradi zahtev po zvočni izolativnosti, izvedene kot nenosilne armiranobetonske stene. (shema) Medetažne konstrukcije so armiranobetonske plošče debeline 22 cm, z največjim razponom 6,60 m. Konstrukcija vhodnega dela (volumen B) so zaradi želje po čimvečji transparentnosti in odprtosti tanki stebri dimenzij 150 x 200 mm. Izvedeni so kot jekleni profili, zaliti z betonom. Stebri prevzemajo le vertikalno obtežbo, horizontalna pa se prek stropne plošče porazdeli med volumne A, C in E. Zalogovnik za sekance je izveden kot armiranobetonski keson s temeljno ploščo debeline 20 cm.

46 LEGENDA sheme X: zaščiteno stopnišče

požarna celica 2. NADSTROPJE

zbirno mesto

1.NADSTROPJE

Požarna varnost PRITLIČJE

KLET shema X: požarne cone in celice

Objekt je razdeljen na posamezne požarne sektorje. Vsa stopnišča so požarno zaščitena. V nadstropju vsaka bivalna skupnost predstavlja svojo požarno cono, soba pa posamezno požarno celico. Dolžina poti do zaščitenega stopnišča pa nikjer ne presega 35 m. Dostop gasilskega vozila je mogoč z vstopne ploščadi, gospodarskega dvorišča ali pa preko utrgenih zunanjih površin vrtca do trga.

Zasnova brez ovir Zasnova upošteva Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb. Vsi prostori v objektu so dostopni brez arhitekturnih ovir, prehodi so dovolj široki, da je možno gibanje na invalidskih vozičkih, med etažami vodijo dvigala, pragovi so izvedeni brez višinskih razlik. Kopalnice vseh sob so prilagojene invalidom.

Energetska racionalnost

Housing for People of All Ages, str. 145

Housing for People of All Ages, str. 154

Objekt ustreza zahtevam Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zunanje stene so obdane s 16 cm toplotne izolacije, streha s 25 cm. Stavbno pohištvo dosega zahteve glede toplotne prehodnosti. Za ogrevanje je predvidena uporaba lesnih sekancev. Na ogrevalno postajo je smiseljn priključiti tudi obstoječo osnovno šolo, ki za kurjavo trenutno uporablja kurilno olje.

SKLEPI

“ZA ČLOVEKA GRE!” Anton Trstenjak

Pri stavbah, namenjenih najobčutljivejšim članom naše družbe, je posebej pomembno, da se stavba približa lokalnemu okolju. Nujno je, da zasnova takšnih stavb izhaja predvsem iz zahtev in potreb uporabnika.

FOTOGRAFIJE MAKET Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Blaž Goričan, Idejna zasnova centra starejših in vrtca v Novi Cerkvi, mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a., leto vpisa 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela 2011

GRAFIČNI DEL Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Blaž Goričan, Idejna zasnova centra starejših in vrtca v Novi Cerkvi, mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a., leto vpisa 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela 2011

HVALA Mentorju za energijo in zanimanje. Profesorju Vodopivcu in mag. Anji Planišček za vsa seminarska leta. Ivu in Josipu za konzultacije. Mami in očetu za podporo in potrpežljivost. Petri in Urošu, da sta me kdaj in kdaj postavila na realna tla. Matiji in Vasi za priložnost. Sodelavcem, da so delili svoje znanje z mano. Jasmini za vse spodbudne besede. Prijateljem, ki vas je preveč, da bi našteval. Za pomoč, družbo, poslušanje, smeh, debate, kosila, neprespane noči... Hvala za študentska leta! Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Blaž Goričan, Idejna zasnova centra starejših in vrtca v Novi Cerkvi, mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a., leto vpisa 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela 2011

VIRI IN LITERATURA 1. ACHLEITNER, Friedrich. Das Begrenzte und das Offene: “Haus Nofels” - Alten- und Pflegeheim der Stadt Feldkirch/Vorarlberg. Architektur Aktuell, 1996, št. 197, str. 96 - 105. 2. ZUMTHOR, Peter. Residental Home for the Elderly. Architecture and Urbanism, 1998, February Extra Edition, str. 78 - 91. 3. SCHITTICH, Christian (Ed.). Housing for people of all ages. Munich: Birkhäuser, 2007 4. AIRES MATEUS, F. in AIRES MATEUS, R. Home for the Elderly in Alcácer do Sal. El Croquis, 2011, št. 154, str. 118 - 133 5. GRDIŠA, Rok. Priročnik za načrtovanje sodobnih oblik bivanja starih ljudi. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, Katedra za urbanizem, 2010 6. MARX, Lothar. Barrier-Free Design and Construction for New and Existing Buildings. V: Housing for People of All Ages. Munich: Birkhäuser, 2007, str. 151 - 157 7. FEDDERSEN, Eckhard in Lüdtke, Insa. Kitchen and Bathroom as Living Space. V: Housing for People of All Ages. Munich: Birkhäuser, 2007, str. 159 - 165 8. GIESSLER, F. Joachim. Building in Accordance with the Needs of the Elderly. V: Housing for People of All Ages. Munich: Birkhäuser, 2007, str. 145 - 149 9. OROŽEN ADAMIČ, Milan et al. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS, 1995, str. 267 10. RICHARD, S. et al. Stanovanjske potrebe upokojencev in drugih starejših oseb. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS, 2002 11. WINTER, Hans Peter in Gudrun Keiser. Domovi za starejše ljudi danes. Firis, 2000, letnik: 8, št. 1, str. 10 12. TD STRMEC. Informacije. III. dopolnjena izdaja. 1981 13. VODOPIVEC, Aleš. Vrtec v Kidričevem. Oris, 2009, št. 59, str. 136 - 143 14. ZUPANČIČ, Samo et al. Raziskava ekonomske participacije starejših v slovenski družbi. Ljubljana: Zveza društev upokojencev Slovenije, 2008

15. HERTZBERGER, Herman. Space and Learning. Rotterdam: 010 Publishers, 2008 16. HERTZBERGER, Herman. Lessons for students in architecture. Rotterdam: 010 Publishers, 2005 17. KUMP, S. in JELENC KRAŠOVEC, S. Vseživljensko učenje - izobraževanje starejših odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2009 18. ZVER, K. Medgeneracijsko učenje v domovih za starejše - študija primera Doma starejših Rakičan in Doma starejših občanov Ljutomer. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, 2010 19. SODIN, S. et al. Opekarstvo v Ljubečni. Ljubečna: Opekarna Ljubečna, 1972 20. RAMOVŠ, J. in BOŽIDAR, V. Starosti prijazno mesto: vademecum. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2009 21. TD Nova Cerkev. 2011. [splet] http://www.td-novacerkev.com/Predstavitev%20kraja%20 -%20Nova%20Cerkev.html. 08.08.2011 22. Nextroom. 2011. [splet] http://nextroom.at/building.php?id=151. 08.08.2011 23. Statistični urad RS. 2005. [splet] http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=741. 22.07.2011 24. Skupnost socialnih zavodov Slovenije. 1999. [splet] http://www.ssz-slo.si/desk/common/ OpenDocument.asp?id=14BB61FF-184607103-176040575-261394. 22.07.2011 25. Skupnost socialnih zavodov Slovenije. 2010. [splet] http://www.ssz-slo.si/slo/main. asp?id=2361E17F. 24.07.2011 26. Strateški razvojni program KS Nova Cerkev. 2009. [splet] http://www.vojnik.si/dmdocuments/ MOJCAS/strategija_-_ks_nova_cerkev_-_graficni_del.pdf. 4.8.2011 27. KROPIVŠEK, Liljana. 2011. FW: Podatki za diplomo, prošnja. [elektronska pošta]. 25.07.2011. Osebno sporočilo