Darja Dolenec by fa diploma

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

IDEJNA URBANISTIČNO - ARHITEKTURNA ZASNOVA VEČNAMENSKEGA OBJEKTA S PARKOVNO UREDITVIJO V POLJANAH NAD ŠKOFJO LOKO MAGISTRSKO DELO

Avtorica DARJA DOLENEC / Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK Konzultant za statiko doc. dr. Tomaž Slak / Konzultant za detajl mag. Viktor Žigon Leto vpisa 2008/2009 / Leto in kraj izdelave: LJUBLJANA, 2015

KAZALO

UVOD

TEMA ORIS PROBLEMA CILJ NALOGE

TEORETSKA IZHODIŠČA

PODEŽELSKO NASELJE PODEŽELJE DEFINICIJA PODEŽELSKEGA NASELJA ODPRTE JAVNE POVRŠINE V PODEŽELSKIH NASELJIH TIPI PODEŽELSKIH NASELIJ MANJŠA SREDIŠČA CENTRALNI PROSTOR OBČINSKIH SREDIŠČ OBLIKOVANJE JAVNIH POVRŠIN

IZBOR MATERIALOV

MATERIALI V NOTRANJOSTI OBJEKTA MATERIALI ZUNANJE UREDITVE

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA OBJEKTA

TEHNIČNO POROČILO

POŽARNA VARNOST PARKIRANJE INŠTALACIJE IN ENERGETIKA AMBIENTALNA NARAVNA SVETLOBA AKUSTIKA PROSTORA

PROGRAMSKA SHEMA

OBMOČJE OBDELAVE

ŠIRŠE OBMOČJE OBDELAVE

GRAFIČNI PRIKAZ OBČINA GORENJA VAS – POLJANE GRAFIČNI PRIKAZ POLJANE Z OKOLICO

OŽJE OBMOČJE OBDELAVE

10 11

IZBRANA LOKACIJA ZGODOVINA OBMOČJA SLIKOVNO OVREDNOTENJE LOKACIJE MORFOLOŠKA ANALIZA STRUKTURNA ANALIZA ZAZNAVNA ANALIZA ANALIZA PROMETNIH POVEZAV ANALIZA KULTURNE DEDIŠČINE IN GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI ANALIZA ZELENIH POVRŠIN

REFERENČNI PRIMERI

IZHODIŠČA ZA OBJEKT IZHODIŠČA ZA FASADO IN OKENSKA POLKNA IZHODIŠČA ZA NOTRANJI PROGRAM OBJEKTA IZHODIŠČA ZA PARK

PROJEKT

PROSTORSKI PLAN OBČINE KONCEPT

GRAFIČNA ANALIZA LOKACIJE RAZVOJ KONCEPTA - UMESTITEV V PROSTOR RAZVOJ KONCEPTA - OBJEKT RAZVOJ KONCEPTA – PARK SHEMATSKI PRIKAZ ZASNOVE PARKA ZASNOVA FASADNEGA OVOJA FASADA IZBRANI MATERIALI FASADNI SISTEM

27 28 30

GRAFIČNE PRILOGE

IDEJNI PROJEKT

46 M 1:2000

PRIKAZ ŠIRŠEGA OBMOČJA LOKACIJE PROSTORSKI PRIKAZ 1 PRIKAZ SITUACIJE IN OŽJEGA OBMOČJA LOKACIJE PROSTORSKI PRIKAZ 2

TLORIS KLETI TLORIS PRITLIČJA TLORIS NADSTROPJA TLORIS STREHE

M 1:150 M 1:150 M 1:150 M 1:150

PREREZ A - A PROSTORSKI PRIKAZ 3 PREREZ B - B PROSTORSKI PRIKAZ 4 PREREZ C - C PREREZ D - D PROSTORSKI PRIKAZ 5 PREREZ E - E

M 1:150

SEVERNA FASADA JUŽNA FASADA VZHODNA FASADA ZAHODNA FASADA PROSTORSKI PRIKAZ 6

M 1:150 M 1:150 M 1:150 M 1:150

TEHNIČNI LISTI M 1:100

DETAJL 1 DETAJL 2

M 1:25 M 1:25

VIRI IN LITERATURA

ZAHVALA IZJAVA O AVTORSTVU

M 1:500

M 1:150 M 1:150 M 1:150 M 1:150

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

POVZETEK Za magistrsko nalogo sem želela izdelati projekt, ki se bo navezoval na domači kraj. Vsakodnevna pot me vodi mimo obstoječega kulturnega doma in zelenice, ki naj bi predstavljala središče Poljan. Kulturni dom ima stalno lokacijo še iz časa prve svetovne vojne, na zelenici pa je nekdaj stala stara Poljanska cerkev. Danes dom opravlja več funkcij. V njem se poleg velike dvorane nahaja še poslovalnica Pošte Slovenije, knjižnica, stanovanja, prostori društev in v dozidanem delu manjša predavalnica ter galerija. Dom je v cerkveni lasti. Zelenica, ki bi morala predstavljati prostor za druženje različnih generacij je z zahodne strani od reke Ločivnice ločena s polno zasedenim parkiriščem, na njej pa se nahaja nekaj naključno vstavljenih otroških igral. Občina Gorenja vas – Poljane naj bi že imela izdelan podrobni prostorski plan za omenjeno območje, vendar še ni bil predstavljen v javnosti. S projektom magistrske naloge bi na lokaciji obstoječega doma dobili novogradnjo. Večnamenski objekt, ki bo na južnem delu vseboval večjo dvorano in galerijo, na severnem delu bi se preko pritličja in nadstropja razprostirala knjižnica z lokalom. V projekt so vključene še tri manjše predavalnice, ki bodo namenjene društvom za izvajanje dejavnosti. Okolica objekta, ki zajema zelenico se bo preuredila park. Kljub temu, da Poljane nad Škofjo Loko niso samostojna občina si glede na svojo kulturno zgodovino zaslužijo nov večnamenski objekt s preurejeno obstoječo zelenico, ki bi dajal prebivalcem občutek centralnega prostora.

ABSTRACT For my master’s thesis I wanted to design a project that would be in connection with my hometown. My daily route runs past the existing cultural hall and the green which are supposed to represent the centre of Poljane. The cultural hall has held the same location since the First World War while in place of the green there used to be the old church. Today, the cultural hall has various functions; besides the large hall, it hosts an office of the Post of Slovenia, a library, several apartments, and the premises of different societies. Its extension also provides a smaller lecture room and a gallery. The cultural hall is owned by the Church. The green, which is supposed to represent a gathering place for people of all generations, is on the western side separated from the Ločivnica River by a fully occupied car park. A few pieces of playground equipment are randomly arranged on it. The Municipality of Gorenja vas–Poljane has allegedly already devised a detailed spatial plan for this area, but the plan has not yet been presented to the public. The project of this master’s thesis would provide the location of the cultural hall with a new construction: a multi-purpose facility with a larger hall and a gallery in the southern part, and with a library and a bar on the ground floor and the first floor of the northern part. The project also includes three smaller lecture rooms for the activities of various societies. The surroundings of the facility, including the existing green, would be transformed into a park. Despite the fact that Poljane above Škofja Loka is not an autonomous municipality, it deserves, according to its rich cultural history, to acquire a new multi-purpose facility with a rearranged green, which would give its residents the feeling of a central space.

˝Vsak letni čas je tukaj po svoje lep. Prav gotovo pa je bilo tukaj najlepše takrat, ko je pomlad s svojim krilom plavala nad dolino. In če je v Poljanski dolini lepa pomlad, tedaj je malokje lepše” - Ivan Tavčar

http://www.skofja-loka.com/domov/galerija-slik/poljanska-dolina-z-irmi.aspx Slika 1: Pogled na Blegoš z Gabrške Gore VIR: lasten arhiv

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

UVOD TEMA Poljane nad Škofjo Loko so kraj, ki je del občine Gorenja vas – Poljane. Zajema več okoliških vasi, skupno šteje 7120 prebivalcev (Uradni list RS, št. 48/2010, 5. člen). V Gorenji vasi se prenavlja obstoječi kulturni dom, nekdaj Sokolski dom. Vanj bodo prestavili knjižnico, ki se je do sedaj nahajala v kletnih prostorih blokov. Od središčnega trga je oddaljen nekaj min. Kulturni dom v Poljanah se nahaja v samem središču naselja. V bližnji okolici sta dva spomenika padlim borcem in freska Poljanske vstaje slikarja Iveta Šubica. Leta 2008/2009 so na zelenici pred domom izkopali ostanke stare Poljanske cerkve. Kraj je znan po rojstni hiši slikarjev Šubic, Ivana Tavčarja. Kulturni dom je potreben prenove. V njem se nahaja lokalna knjižnica, ki je doživela prenovo prostorov. V okolici se nahaja lokal, kamor ne zahajajo družine na popoldansko kavico in tortice. Zelenica je neizkoriščena in predstavlja potencial razvoja središča kraja. Idejna zasnova predstavlja načrt novega večnamenskega objekta s kulturno vsebino in preureditev zelenice pred njim. S posegom se preoblikuje parkirni režim in sprosti zahodni del lokacije.

ORIS PROBLEMA Na izbranem območju stoji kulturni dom, ki je skozi svojo zgodovino doživel notranje prenove in dozidavo, nikoli pa ne zunanje prenove. V domu se je skozi leta spreminjala njegova vsebina. Sprva je dom služil kot župnišče, ko so v vojnem času bombardirali staro Poljansko cerkev pa je bil v njem postavljen oltar tako je dom služil kot nadomestek cerkve. V današnjem času se poleg velike dvorane v njem nahaja poslovalnica Pošte Slovenije, knjižnica, stanovanja, prostori društev in v dozidanem delu manjša predavalnica ter galerija. Z notranjimi spremembami prostorov se je glavni vhod v dvorano prestavil na vzhodno stran, na pročelju doma pa je vhod v poštno poslovalnico. Na južnem delu obstoječega kulturnega doma se nahaja zelenica, na kateri je nekdaj stala stara Poljanska cerkev. Zelenica ni doživela večjih sprememb, spremenil se je le režim parkiranja in dovoza do doma. Na skrajnem severnem delu so naključno umeščena otroška igrala. Na vsej zelenici je postavljena le ena klop, ki jo obiskovalci, večinoma starši otrok ali mladina vseskozi prestavljajo. Velik problem predstavljajo parkirani avtomobili na zahodni strani ob reki Ločivnici. Dovoz na severni strani ločuje dom od zelenice in predstavlja nevarnost otrokom.

CILJ NALOGE Nov poseg bo pomenil novo vrtišče kraja in bo pripomogel k razvoju kakovostnejšega bivalnega okolja. Cilj naloge je zasnovati novo, kraju primerno »središčno« ureditev, z večnamensko dvorano s pripadajočim programom, ki bo služila številnim dogodkom, ki se skozi leto pojavljajo v kraju in nove knjižnične prostore z manjšim lokalom ter preureditev obstoječe zelnice oz. parka.

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

TEORETSKA IZHODIŠČA

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

PODEŽELSKO NASELJE PODEŽELJE Podeželje je območje zunaj urbanih območij. Za podeželje je značilna manjša gostota prebivalstva, prevladujoča kmetijska in gozdarska raba v krajini. Praviloma so to na podeželju manjša naselja z nižjo opremljenostjo z urbanimi dejavnostmi. Za potrebe prostorskega urejanja ločimo urbanizirano in manj urbanizirano podeželje. Urbanizirano podeželje obsega naselja v širšem zaledju mest in v bližini prometnih poti ter posamezna urbana naselja. Manj urbaizirano podeželje obsega slabše dostopna obmejna, podeželska, hribovska območja z manjšimi naselji in redko poselitvijo (Uradni list RS, št. 76/2004).

Slika 2: Motiv podeželja VIR: lasten arhiv

Slika 3: Pogled na Volčo

Slika 4: Vodnjak

VIR: http://www.pespoti.si/izlet.php?id=4180

VIR: http://drustvo-voda.si/zgornja-stirna/

DEFINICIJA PODEŽELSKEGA NASELJA Formalna opredelitev izraza podeželsko naselje v Sloveniji ne obstaja. Statistični urad Republike Slovenije deli vsa slovenska naselja na mestna in ne mestna. Po tej členitvi lahko za podeželska štejemo vsa ne mestna naselja (Bole idr., 2007, str. 24). Ne mestna naselja so vsa naselja, ki ne ustrezajo kriterijem za definicijo mestnih naselij. V Uradnem listu Republike Slovenije je podeželsko naselje definirano kot naselje, ki ima več kot 500 prebivalcev in vsaj 10 odstotni delež prebivalcev, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot družinska delovna sila in/ali kot zaposleni na družinskih kmetijah (Uradni list RS, št. 76/2004). V geografskem terminološkem slovarju pa je podeželsko naselje opredeljeno kot prvotna kmečka vas ali zaradi deagrarizacije spremenjena vas, ki še ni strnjena v urbano aglomeracijo (Kladnik idr., 2005, str. 286).

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

PODEŽELSKO NASELJE ODPRTE JAVNE POVRŠINE V PODEŽELJSKIH NASELJIH Odprte javne površine so večkrat nastale kot predprostor javnih objektov. Najznačilnejši in najbolj dominanten objekt slovenskih vasi je cerkev z župniščem. Cerkvene stavbe so v prostor naselja umeščene s ploščadjo ali odprtim prostorom okrog nje ali vsaj pred njo, saj tako omogočajo zbiranje in druženje vernikov, poudarjajo presežek cerkve nad okolico in tudi nadzor te okolice. Umestitev v bližino cerkve je zaradi pomembnosti in obiskovanosti prostora pritegnila gradnjo še drugih javnih objektov (kot npr. gostilne). V bližini se navadno pojavlja stara šola, saj je bilo osnovno šolanje sprva v pristojnosti cerkvenih oblasti. Podeželske gostilne in bari v dnevnem času še vedno ohranjajo funkcijo zbirališča predvsem moških, ki imajo prilagodljiv urnik dela kot so kmetje, obrtniki, samostojni podjetniki, študentje, upokojenci, idr. Večinoma se ne zadržujejo dolgo, spregovori se o najnovejših novicah, idr. Redko kdo pije sam, saj se vsi poznajo, vsi pa so prišli predvsem zaradi klepeta (Prispevek na 21. Sedlarjevih srečanjih, 2009).

TIPI PODEŽELSKIH NASELIJ V knjigi Spremembe pozidanih zemljišč v slovenskih podeželskih naseljih (Bole idr., 2007) avtorji analizirajo posamezna naselja in jih ločijo na tri temeljne tipe. Zapisano je, da lahko s stopnjo središčnosti, ki predstavlja temelje značilnosti prostorske organizacije družbe v Sloveniji, opredelimo družbenoekonomske značilnosti posameznih naselij (po Bole idr., str. 50) Trije temeljni tipi naselja so: I. Krajevna središča s pomembno zaposlitveno vlogo. Zaposlitveno središče za okoliška manjša naselja in hkrati upravno središče (sedeži občin) (po Bole idr., 2007, str. 51) II. Naselja, ki imajo omejeno zaposlitveno funkcijo in kjer je število vozačev iz naselja praviloma večje od števila vozačev, ki prihajajo v naselje. To so naselja, ki imajo poleg delovnih mest v kmetijstvu, manjše število delovnih mest v posameznih proizvodnih obratih, kar je zasluga polpreteklega policentričnega prostorskega razvoja. Kljub vsemu si je večina prebivalcev našla delovno mesto zunaj matičnega naselja, zlasti v bližnjih urbanih središčih (po Bole idr., 2007, str. 51) III.

Naselja, ki skoraj nimajo zaposlitvene funkcije in so funkcionalno dokaj homogena (po Bole idr., 2007, str. 52)

Lužnik (2010, str. 16) v diplomski nalogi predstavi tipološko členitev organizacije OECD iz leta 1994. Trije temlejni tipi območij so: obmestje, značilna podeželska območja ter območja praznjenja. Značilna podeželska območja se delijo še v tri podrazrede: ravninska območja, gričevnata območja ter hribovita in gorska območja. Območja praznjenja se razdelijo še v tri podrazrede, ki so: območja intenzivnega praznjenja, območja zmernega praznjenja ter območja potencialnega praznjenj.

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

PODEŽELSKO NASELJE MANJŠA SREDIŠČA Opredelitev »manjših« središč sama po sebi ne predstavlja merila, po katerem bi lahko opredelili njihovo velikost in pomen (po Crnič idr., 2013, str. 97)Pojem »manjše« ne izvzema ali pogojuje pomena podeželsko, urbano, ruralno ali turistično (Fikfak v Crnič idr., 2013, str. 97). Pri opredelitvi pojma »manjša občinska središča« je temeljnega pomena odnos središčnega naselja do svojega gravitacijskega zaledja ter tudi odnos do sosednjih občinskih središč, ki tako ali drugače vplivajo nanj ali se z njim dopolnjujejo (po Crnič idr., 2013, str. 97). V manjših naseljih s središčnim pomenom, ki so hkrati tudi občinska središča lahko že vizualno ocenimo pomankanje ureditev, primanjkljaj družbenih prostorov, prepoznavnosti »centra«, trga, javnega prostora, namenjenega širši lokalni skupnosti, in podobno. Večina občin (največkrat z lokacijami v občinskem središču) se je v zadnjih letih spoprijemala z zamislimi o novih vrtcih, osnovnih šolah, športnih dvoranah. Svojemu centru, jedru skupnosti, pa niso pripisali velikega pomena. Pri ureditvah so se omejili na sodobna krožišča, parkiranje, uporabo dotrajanih objektov, z razvrstitvijo dejavnosti po naključnem, lastniško omejenem redu. Zaznavamo torej pomanjkanje jasne, sodobne arhitekturne in urbanistične ureditve, ki bi bila primerna za občinsko središče (po Crnič, idr., 2013, str. 97).

Slika 5: Ureditev središča Žirov

VIR: http://www.publishwall.si/ziri/photos/photo/3386

Slika 6: Smerokaz Žiri

VIR: https://smesnifilmi.files.wordpress. com/2010/03/smerokaz.jpg

CENTRALNI PROSTOR OBČINSKIH SREDIŠČ Crnič idr. (2013, str. 100) opišejo centralni prostor občinskega središča v primerjavi z vsakršnim javnim prostorom (trg, park, ulica, nabrežje itd.) kot prepoznavno točko kraja, ki ga opredeljuje in kaže njegovo idnetiteto. S svojo zasnovo, ureditvijo, naborom urbane opreme, programom in podobno kaže pomen centralnosti. Ni zgolj točka odprtega/zaprtega javnega prostora, ampak se z mrežo funkcij in simbolov navezuje na celoten kraj in z njim dopolnjuje. Vsak centralni prostor glede na lokacijo potrebuje svojo identiteto, za prebivalstvo zanimive vsebine ter navezavo in povezavo s celotnim centralnim krajem.

Slika 7: Ureditev središča Železnikov; Plavž kot prepoznavna točka Slika 8: Vodnjak v Železnikih VIR: http://www.delo.si/novice/slovenija/v-zeleznikih-se-vedno-ne-spijokraja VIR: http://www.delo.si/novice/slovenija/v-zeleznikih-se-vedno-ne-spijo-mirno.html

mirno.html

Centralni prostor občinskega središča lahko določajo že oblikovani trgi ali drugi odprti javni prostori v naselju, a vsak trg ali odprt javni prostor ni centralni prostor naselja (Crnič, idr., 2013, str. 100).

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

PODEŽELSKO NASELJE OBLIKOVANJE JAVNIH PORVŠIN Javne odprte površine v mestu so namenjene vsem uporabnikom, zato morajo biti vsem tudi dostopne in zanje oblikovane na način, ki ustreza njihovim funkcionalnim zahtevam in omogoča zadovoljevanje potreb po dejavnostih, ki potekajo v urbani krajini (Krajner P., 2008, str. 86) Sklepamo lahko, da isto velja za javne odprte površine v naseljih oz. vaških jedrih. Vendarle pa B. Gawryszewska označujejo javni prostor kot zeleni drevored in javni trg, kot prostor skupnosti pa zelenice in parke (po Gawryszewska , 2008, str. 38). Zelene površine krepijo občutek varnosti in lepšajo podobo krajine, če so seveda ustvarjene z njihovim sodelovanjem (Gawryszewska, v Gawryszewska, 2008, str. 38). V dotičnem primeru se bo torej analiziral in obravnaval prostor skupnosti Krajevna skupnost mora sodelovati pri projektu na vseh ravneh, od načrtovanja do izvedbe. Sodelovanje krajevnih voditeljev v programu k delovanju spodbudi tudi krajane. Tako sodelovanje poleg tega poveže skupnost, saj ji povrne občutek nadzora nad prostorom in življenjem, jo izpolni ter ji omogoči, da je ponosna na domačo sosesko (Dobb v Gawryszewska, 2008, str. 38). Goličnikova pa omeni, da mnenja in predstave načrtovalcev o dejanskih dogajanjih v prostorih pogosto niso (ustrezno)soočeni z dejanskimi rabami oziroma s potrebami in z navadami uporabnikov (po Goličnik, 2008, str. 11) Na oblikovanje prostora lahko vplivajo kulturni dejavniki. Kulturna identiteta ali ideologija pomembno vpliva na urbanistično načrtovanje, vendar je te vplive težko izmeriti, zato se pogosto spregledajo (po Hoxha, Dimitrovska Andrews, Temeljotov Salaj, 2014, str. 6) Glede na okoliške primere urejanja vaških jeder je kot pomemben kulturni dejavnik izpostavljena zgodovina kraja, kjer se načrtuje nova ureditev. V okolju se je postavil npr. simbol, spomenik, ki nakazuje nek zgodovinski dogodek ali prikazuje identiteto kraja (primer: Gorenja vas – Sokolski dom, spomenik pred njim in na trgu, Železniki – plavž, ostanek arhitekturne dediščine...) ali pa je bil obstoječ simbol vključen v ureditev. Parki ter drugi javni odprti prostori mest in naselij morajo biti oblikovani z enako pozornostjo do izražanja oblikovnih in vizualnih kvalitet kot s pozornostjo do dejanskih rab prostora in s tem povezanih doživljajskih vrednosti prostora. Prevelik poudarek na izraznih in vizualnih lastnostih prostora na račun funkcionalne šibkosti lahko kljub dobri lokaciji vodi do neuravnotežene rabe ter v skrajnih primerih do opuščenosti in zanemarjenosti prostora. (po Goličnik, 2008, str. 10,11)

Slika 9: Trg pred cerkvijo Sv. Nikolaja, Logatec VIR: http://logatec.si/prostor/seznam.html

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

OBMOČJE OBDELAVE

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

ŠIRŠE OBMOČJE OBDELAVE GRAFIČNI PRIKAZ OBČINA GORENJA VAS - POLJANE

2 km

GORENJA VAS Upravno središče občine se nahaja v Gorenji vasi, katerega jedro je vaški trg z trgovsko – storitveno dejavnostjo. Po vojni je Gorenja vas z združitvijo manjših vasi in razvojem delovnih mest prerasla v največje naselje v občini. Na osrednjem trgu stoji Vodnjak ljubezni v času murenčkov, delo akademskega kiparja Metoda Frlica. Naselje je prepoznavno tudi po znanem slovenskem biologu Janezu Regnu ter galeriji Krvina. (po Publikacija razvojne agencije Sora - oddelek turizem za občina Gorenja vas – Poljane, 2010). POLJANE

2 km Slika 10: Freska Poljanske vstaje

Slika 11: Visoški dvorec

Slika 12: Rojstna hiša slikarjev Šubic

Slika 13: Fontana v Gorenji vasi

VIR: http://www.pespoti.si/pkv-trasa.php?id=131

VIR: http://www.subicevahisa.si/

VIR: http://www.delo.si/novice/slovenija/tavcarjevina-se-dolgo-ne-bo-peticni-hotel.html

Poljane so znane po svoji bogati kulturni zgodovini, ki je danes prepoznavni simbol kraja. V letu 2009 so pri prenovi ceste skozi jedro naselja odkrili ostanke ene najlepših baročnih cerkva v Sloveniji, ki je bila po vojni porušena. Našli so ostanke zidu, temelje, grobove in celo zlatnik. Nad središčem naselja, na Kosmovem griču stoji rojstna hiša pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Najbolj znana je njegova povest Cvetje v jeseni. Pokopan je na posestvu Tavčarjevega dvorca na Visokem, ki velja za eno izmed turističnih točk Poljanske doline. V bližini jedra Poljan se nahaja rojstna hiša slikarjev Šubic. Hiša je prenovljena in je postala kulturni center umetnikov. V bližnjem naselju Hotovlja se nahaja Fortunov mlin, zgrajen v začetku 18. stoletja, ki je razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena (po Publikacija razvojne agencije Sora - oddelek turizem za občina Gorenja vas – Poljane, 2010). Poleg slikarjev Šubic je Poljanska dolina znana tudi po slikarju Antonu Ažbetu, rojenem v vasi Dolenčice. Prepoznavni simbol občine je tudi obnovljena Rupnikova linija sistem utrdb iz tridesetih let 20.stol. Gradila jo je vojska Kraljevine Jugoslavije na takratni državni meji proti Kraljevini Italiji.

VIR: http://www.poljanska-dolina.si/odprtje-novega-vaskega-trga-v-gorenji-vasi/

Polajne nad Škofjo Loko

Slika 14: Vhod v enega izmed rovov Rupnikove linije

VIR: http://www.obcina-gvp.si/index_test.php?lang=&option=content&content_id=116

Slika 15: Doprsni kip slikarja Antona Ažbeta VIR: http://www.skofja-loka.com/domov/galerija-slik/ poljanska-dolina-z-irmi.aspx

Gorenja vas

LEGENDA katastrska občina Gorenja vas katastrska občina Dobje (Poljane nad Škofjo Loko) ostale katastrske občine meja občine Gorenja vas - Poljane

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

ŠIRŠE OBMOČJE OBDELAVE 200 m

GRAFIČNI PRIKAZ POLJANE Z OKOLICO JAVORJE

ŠKOFJA LOKA

POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO

HOTOVLJA

LJA

A SK

GORENJA VAS

LEGENDA regionalna cesta

gozdovi

reka

lokalna cesta

travniki, ravnice

območje obdelave

javna pot

objekti

ZAČETEK POSELITVE OBMOČJA Zgodovina Poljan naj bi se začela že okoli leta 973, kot dar cesarja Otona II., ki je del doline skupaj s Škofjo Loko in Selško dolino daroval freisinški škofiji na Bavarskem. Kljub neohranjenim dokazom, naj bi bila dolina poseljena že pred prihodom Keltov pred 10. stoletjem (po Publikacija razvojne agencije Sora - oddelek turizem za občina Gorenja vas – Poljane, 2010). VARSTVENI REŽIM KULTURNE DEDIŠČINE Na območju Poljan se nahaja kar nekaj objektov in umetniških del, ki spadaja pod režim varstva kutlurne dediščine. Na širšem območju se nahajta kmečki hiši, hleva, gostilna, areološka najdišča in kulturna krajina Poljanske Sore.

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

OŽJE OBMOČJE OBDELAVE IZBRANA LOKACIJA

50 m

Slika 16: Ortofoto, Vir: http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=gorenjavaspoljane

LEGENDA območje obdelave

OPIS LOKACIJE Lokacija nove idejene zasnove se nahaja v centru Poljan, kjer sedaj stoji obstoječi kulutrni dom, pred njim pa je ostanek zelenice. Na zahodni strani teče reka Ločivnica, na vzhodu pa poteka trasa lokalne ceste Poljane - Javorje. Za obstoječim kulturnim domom stoji prepoznavni gasilski dom, za katerim se zvrstijo proizvodni obrat in zadružna trgovina. Na južni strani lokacije se nahaja objekt, v katerem je trgovina, na svoji fasadi pa nosi fresko Poljanske vstaje, Iveta Šubica. V bližnji okolici stojita dva spomenika padlim borcem. Reka ločuje zahodno stran lokacije od stanovanjskih hiš, do katerih vodita dva manjša mostova (povozni in peš most). Z lokacije se razprostira pogled na Škofjeloško hribovje.

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

OŽJE OBMOČJE OBDELAVE ZGODOVINA OBMOČJA

Slika 17: Pogled na ruševine župnijske cerkve, leta Slika 18: Podiranje cerkve 1954 Vir: Skenirano iz knjige Poljane kdo vas bo ljubil (Brenk M., 2010)

Slika 19: Poljane nad Škofjo Loko

Vir: /http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=5432

Vir: Skenirano iz knjige Poljane kdo vas bo ljubil (Brenk M., 2010)

Slika 20: Razglednica Poljan, okrgo leta 1930

Slika 21: Pogled na Poljane s Predmosta, 1927

Vir: Skenirano iz knjige Poljane kdo vas bo ljubil (Brenk M., 2010)

Vir: http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=5431

ZGODOVINA OBMOČJA Kraj je bil prvič omenjen leta 1160, ko je bil tam sedež županije loškega gospostva. Staro gručasto jedro se nahaja ob nekdanji regionalni cesti Škofja Loka–Gorenja vas ter ob potoku Ločivnica pred njegovim izlivom v Poljansko Soro. Središčni prostor Poljan je bil zgodovinsko določen s sprava romansko, nato gotsko in nazadnje baročno cerkvijo v 18. stoletju, ki pa je bila uničena med drugo svetovno vojno in dokončno porušena leta 1954. Cerkev je stala na zelenici sredi naselja in na sedanji lokalni cesti proti Javorjam. Pred porušitvijo so bili izdani sklepi za obnovo poškodovane sakralne zgradbe in kasneje tudi sklepi zakaj stavbe ne bi bilo smiselno obnavljati. Eden od teh se je glasil »3. Z odstranitvijo ruševin bi se dobil v vasi primeren trg, okrog katerega bi bilo možno urediti center vasi, katerega bi zaključeval v ozadju ležeči kulturni dom, ki je z ruševinami odrezan od naselja samega.« (Brenk idr., 2010, str. 129)

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

OŽJE OBMOČJE OBDELAVE 10 m

SLIKOVNO OVREDNOTENJE LOKACIJE 1

4 GASILSKI DOM

A CEST LNA LOKA PO L J

OBSTOJEČI KULTURNI DOM

ANE RJE J A VO

TOJ OBS

EČE

OBSTOJEČA ZELENICA

Š KIRI PAR ČE 6 5

AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE

LEGENDA Slika 22: 1. Pogled proti Tavčarjevi rojstni hiši Vir: lasten arhiv

Slika 25: 4. Pogled na reko Ločivnico in mostove, ki vodijo na lokacijo Vir: lasten arhiv

Slika 23: 2. Lesen spomenik padlim borcem NOB in freska Poljanske vstaje Iveta Šubica

Slika 26: 5. Pogled na obstoječi kulturni dom s parkirišča, v ozadju škofjeloško hribovje

Slika 24: 3. Spomenik padlim borcem NOB

Slika 27: 6. Pogled na zelenico in v ozdaju obstoječi kulturni dom

Vir: lasten arhiv

območje obdelave

Na grafični podlogi so predstavljenI glavni elementi lokacije in točke pogledov. Območje obdelave zavzema obstoječi kulturni dom, zelenico ob njem in obstoječe parkirišče. Iz slik so razvidne pozitivne in negativne lastnosti lokacije. Iz slik je možno razbrati, da je na lokaciji obstoječgea kulturnega doma velik problem parkiranja, saj avtomobili povsem zamejijo zahodno stran zelenice in vhod v kulturni dom. Kot slabost je možno izpostaviti bližino reke, poplave na tem območju so sicer označene za redeke, vendarle je voda v lanskoletnih (2014) stoletnih poplavah segala vse do parka. Območje obdelave leži v središču naselja, obdano je z reko Ločivnico in lokalno cesto, ki vodi proti Javorjam. V bližnji okolici se nahajajo številne kulturne znamenitosti in arheloško najdišče. Z lokacije se odpira pogled na Škofjeloško hribovje. Priložnost v urejanju lokacije je možno prepoznati v središčni legi, ki bi anselju doprinesla dodatno prepoznavnost. Izkoristit je potrebno kulturno zgodovino kraja, krajanom pa ponuditi prijeten prostor za druženje. Z novo ureditivjo se uredi problem parkiranja.

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

OŽJE OBMOČJE OBDELAVE V grafični predstavitvi naselja je razvidno, da je večina objektov nagnetenih v liniji V-Z kjer je nekdaj potekala glavna povezava proti Škofji Loki in v liniji S-J, kjer je bilo v zgodovini središče naselja s cerkvijo, danes pa v tej smeri poteka lokalna povezava z Javorji. Ostali objekti so posamično razporejeni po gričevnatem delu naselja. Iz razvidnega je moč razbrati, da so Poljane strnjeno naselje.

MORFOLOŠKA ANALIZA

100 m

LEGENDA objekti mesto obdelave

Smer zazidave je mešana. Enostanovanjske hiše so pravokotno postavljene na linijo V-Z, večji proizvdni objekti pa vzporedno sledijo smeri regionalne in lokalne poti. Na severnem območju naselja so večinoma vse enostanovanjske stavbe postavljene pravokotno na reko Ločivnico, medetem ko so trgovina in proizvodni objekt zopet vzporedni glede na smer poteka reke.

STRUKTURNA ANALIZA

100 m

LEGENDA smer zazidave mesto obdelave

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

OŽJE OBMOČJE OBDELAVE Mimo naselja poteka glavna regionalna cesta Škofja Loka - Gorenja vas, ki tako kot reka Poljanska Sora ločuje naselje od Hotovlje in Predmosta ter predstavlja največji utrip naselja. Razvoj je potekal ob stari poljanski cesti (smer V-Z) in ob lokalni cesti Poljane - Javorje. Središče naselja se je ustvarilo na križišču regionalne in lokalne ceste ali izlivu reke Ločivnice, ki priteče s severne smeri v Poljansko Soro. Ob omenjenih oseh so se razvile pomembne storitvene dejavnosti in zazidava naselja. Pogledi proti Škofjeloškem hribovju se odpirajo na severni strani naselja. V središču naselja se nahajajo 3 historični spomeniki (spomenik padlim borcem, freska, rojstna hiša slikarjev Šubic). Dominantna točka nasleja je bila nekdaj stara Poljanska cerkev, danes pa je v samem središču naselja ni, saj se nova cerkev nahaja na južni strani, ki jo od severne ločuje reka Poljanska Sora.

100 m

ZAZNAVNA ANALIZA Bleg oš

JAVORJE

ŠKOFJA LOKA

LEGENDA objekti

lokalna cesta

reka

javna pot

mesto obdelave

utrip

zožitev

pogledi

robovi

historični spomenik

vozlišče

a vnic Loči

regionalna cesta

GORENJA VAS HOTOVLJA

ka Poljans

Iz analize je razvidno, da Poljane ležijo tik ob regionalni cesti Gorenja vas – Škofja Loka. Ta povezava je ena glavnih za delavce, ki se vozijo na delo izven naselja. Skozi center Poljan poteka lokalna cesta Poljane – Javorje, ki vodi do okoliških vasi pod Blegošem, hkrati pa povezuje Poljansko dolino s sosednjo Selško dolino. Skozi zgodovino se je trasa spreminjala in ločila del centralnega naselja na dva bregova. Regionalna cesta v obe smeri nudi povezavo z Ljubljano. Ostale ceste so kategorizirane kot javne poti in so povezave do naselij ali posameznih objektov.

Pr ed

Sora

100 m

ANALIZA PROMETNIH POVEZAV JAVORJE

ŠKOFJA LOKA

LEGENDA

lokalna cesta

reka

javna pot

mesto obdelave

ica

objekti

vn Loči

regionalna cesta

GORENJA VAS HOTOVLJA

ka Poljans

Sora

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

OŽJE OBMOČJE OBDELAVE Na grafiki so prikazane združene analize. Z morfološkega vidika je razvidno, da so Poljane območje zazidano z enodružinskimi hišami, le te so razporejene v dokaj urejenem redu ob dveh oseh (proti S poteka lokalna cesta Poljane - Javorje, od V proti Z pa stara Poljanska cesta). Prav tako se v istih linijah pojavijo proizvodni objekti, trgovina, šola, pošta, gostilna itd. Naselje se je ustvarilo ob križišču cest Škofja Loka -Gorenja vas in Poljane - Javorje, spremlja ga bogata kulturna zgodovina. Centralno območje je nekdaj pripadalo stari poljanski cerkvi, ki je bila porušena med vojno, na tem mestu je danes zelenica in lokalna cesta. V bližni stojita dva

100 m

ANALIZA KULTURNE DEDIŠČINE IN GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI

JAVORJE

ŠKOFJA LOKA

spomenika padlim borcem in freska Iveta Šubica. Pod kulturno oznako je moč dobiti še staro Poljansko šolo (vzhodno območje) in rojstno hišo slikarjev Šubic (zahodno območje). Nad središčem, na Kosmovem griču stoji rojstna hiša pisatelja Ivana Tavčarja. LEGENDA regionalna cesta

stanovanjski objekti

lokalna cesta

reka

javna pot

mesto obdelave

kulturna krajina - dediščina

spomenik

proizvodni objekti

dediščina

trgovina

arheološko najdišče

GORENJA VAS HOTOVLJA

Pri analizi zelenih površin je razvidno, da je širša okolica Poljan bogato ozelenjena. Obdajajo jih polja in v gričevnatih legah gozdovi. V središču Poljan je “javna zelenica” in posamezna drevesa.

ANALIZA ZELENIH POVRŠIN

100 m

LEGENDA objekti

gozd, posamezna drevesa

mesto obdelave

javno zelenje travniki, ravnice

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

REFERENČNI PRIMERI

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

REFERENČNI PRIMERI IZHODIŠČA ZA OBJEKT NVR. KULTURNI CENTER V NEVERS-U • Ateliers O-S arhitekti: V. Baur, G. Colboc, G. LE Nouëne Stavba je bila oblikovana in zgrajena na dveh načelih: gostota in velikodušnost za mesto in za uporabnike.Strateška lega kulturnega centra in programa je vodila k oblikovanju kompaktnega in velikodušnega projekta, kot podaljšek javnega prostora, ki krepi identiteto in podobo soseske.Pred stavbo je ustvarjen trg. Prostor za srečanja, se vzpenja nad objektom s širokim odprtim stopniščem, kot agora s pogledom na sosesko (NVR. Cultural Center in Nevers NVR. Cultural

Center in Nevers, 2012).

Slike 28: projekt NVR kulturni center

Vse slike vir: http://divisare.com/projects/217102-Ateliers-O-S-architectes-V-Baur-G-Colboc-G-Le-Nou-ne-NVR-Cultural-Center-in-Nevers

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

REFERENČNI PRIMERI IZHODIŠČA ZA OBJEKT GLEDALIŠČE IN KULTURNI CENTER HJØRRING, DANSKA •arhitekti Schmidt Hammer Lassen, Finn Østergaard A/S Na 4.200 kvadratnih metrov je gledališče v Vendsyssel-u in center doživetij živahno kulturno središče. Arhitekturna ambicija za novo gledališče in center doživetij je bila ustvariti objekt, ki se ujema z okolico, medtem ko izstopa kot nov, živahen organizem v mestu. Arhitekturna in funkcionalna zasnova imata pet glavnih tem: vključevanje v mesto, odprtost, funkcionalnost, prilagodljivost in materialnost. Vabi aktivne uporabnike kot tudi tiste, ki iščejo le odmor. Gledališče in center doživetij je sestavljen iz kompleksa zgradb mesta v mestu. Njegova značilnost je jeklena-corten fasada, s svojimi toplimi zarjavelimi rdečimi toni se ujema z obstoječim mavcem in opečnatim fasadam na tem območju; kar ustvarja estetsko celoto z mestom, sprednjim trgom in gledališko stavbo. Odprt tloris znotraj zagotavlja vizualne in fizične povezave po vsej stavbi. Meje med javno dostopnimi območji in bolj tradicionalnimi gledališkimi funkcijami so zabrisane. V postavitvi stavbe je bila posebna pozornost posvečena zagotavljanju, da lahko vse funkcije delujejo optimalno. Hkrati zasnova podpira veliko fleksibilnost med funkcijami (Vendsyssel theatre and

Slika 29: Gledališče in kulturni center HjØrring_povezava z odprtim prostorom

Vir: http://www.dezeen.com/2013/11/15/schmidt-hammer-lassen-wins-competition-for-danish-theatre-complex/

experience centre, 2015).

Slika 30: Gledališče in kulturni center HjØrring_nočni ambient

Vse slike vir: http://www.dezeen.com/2013/11/15/schmidt-hammer-lassen-wins-competition-for-danish-theatre-complex/

Slika 32: Gledališče in kulturni center HjØrring_dvorana

Vse slike vir: http://www.dezeen.com/2013/11/15/schmidt-hammer-lassen-wins-competition-for-danish-theatre-complex/

Slika 31: Gledališče in kulturni center HjØrring_notranjost dvorane

Vse slike vir: http://www.dezeen.com/2013/11/15/schmidt-hammer-lassen-wins-competition-for-danish-theatre-complex/

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

REFERENČNI PRIMERI IZHODIŠČA ZA FASADO IN OKENSKA POLKNA ‘PREFABRICATED NATURE’ - POČITNIŠKA HIŠA CEDEIRA, ŠPANIJA •arhitekti MYCC Volumen je ovit z dvema materialoma z namenom vzpostaviti dialog z okolico. Dve glavni fasadi počitniške hiše sta obdani s perforirano corten pločevino, ki predstavlja silhueto gozda in poustvarja sliko okoliške narave. Patina corten pločevine in spreminjajoče barve ustvarjajo živahno sliko, ki se sklada z okoljem. Prepletanje naravnega in ustvarjenega vpliva na notranje vzdušje, saj svetloba, ki prehaja skozi silhuete ustvarja sence dreves v prostorih (Naidoo, R., 2010).

Slika 33: Počitniška hiša Cedeira_večerni ambient

vir: http://filt3rs.net/case/forest-mimesis-perforated-exterior-shutters-165

Slika 35:Počitniška hiša Cedeira_fasadni paneli

Slika 34: Počitniška hiša Cedeira_prednja fasadna opna

Slika 37:svetlobni ambient & detajl

Slika 36: Počitniška hiša Cedeira_fasadni raster

vir: http://www.designboom.com/architecture/mycc-architects-prefabricated-nature/

vir: http://filt3rs.net/case/forest-mimesis-perforated-exterior-shutters-165

vir: http://www.designboom.com/architecture/mycc-architects-prefabricated-nature/

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

REFERENČNI PRIMERI IZHODIŠČA ZA NOTRANJI PROGRAM OBJEKTA GALERIJA - svetel, odprt prostor - pretočnost prostora - razporeditev elementov po prostoru - materiali uporabljeni v prostoru (Slika 38: Carwan Gallery, Beirut -Libanon, leto postavitve 2010; Pascale Wakim, Nicolas Lecompte, objekt Gefinor Center (arhitekt Victor Gruen)) VEČNAMENSKA DVORANA - čiste linije (Slika 39: The centre of Kristiansund, C. F. Møller Architects, leto začetka izvedbe 2014) - svetlobni ambienti (Slika 41: Internetna glaerija slik) - izbrani materiali (Slika 40: Music Hall and House in Algueña MUCA, Cor & Asociados. Miguel Rodenas + Jesús Olivares)

Slika 38: Gefinor Center, Carwan gallery, Libanon

Vir: http://retaildesignblog.net/2014/01/06/carwan-gallery-beirut-lebanon/

Slika 39: Opera in kulturni center, Norveška

Vir: http://www.dezeen.com/2010/07/07/opera-and-culture-centre-by-c-f-moller/

Slika 40: Galerija slik konferenčnih dvoran

Vir. http://imgkid.com/modern-conference-room-projector.shtml

Slika 41: Glasbena dvorana, Alguena

Vir: http://www.dezeen.com/2011/11/04/music-hall-and-house-in-alguena-by-cor-asociados/

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

REFERENČNI PRIMERI IZHODIŠČA ZA NOTRANJI PROGRAM OBJEKTA KNJIŽNICA - ureditev interierja - razporeditev knjižničnih elemntov (Slika 43: Moderno pohištvo za knjižnice, internetna zbirka BCI) INTERIER KNJIŽNICE - svetlobni ambienti - materiali (Slika 44: New York Public Library, Hamilton Grange Branch (arhitektura: McKim, Mead and White), New York City, arhitektura notranje ureditve Rice+Lipka Architects) KAVARNA & KNJIŽNICA - povezava bralnega kotička z lokalom - zasnova ambienta - kako združiti kavarno in knjižnico (Slika 46: The Library Cafe, Lane Crawford canton Road store, Hong Kong) (Slika 47: Democratic Coffee Shop, Kopenhagen, Danska) KAVARNA - uporabljeni materiali - arhitekturne rešitve (Slika 45: LARGO café, Heraklion, Kreta, Grčija, arhitektura :Manousos Leontarakis & Associates)

Slika 43: Moderno pohištvo za knjižnice Vir: /http://bcilibraries.com/tag/bci-library-shelving-with-led-lighting/

Slika 44: New York Public Library, Hamilton Grange Branch, New York City

Slika 45: LARGO café, Heraklion, Kreta – Grčija

Slika 46: The Library Cafe, Hong Kong

Slika 47: Democartic Coffee bar, Kopenhagen, Danska

Vir: http://americanlibrariesmagazine.org/2013/09/23/aiaala-library-building-awards/

Vir: http://www.sassyhongkong.com/the-library-cafe-lane-crawford-review-hk/

Vir: http://retaildesignblog.net/2013/09/16/largo-cafe-by-tectus-design-heraklion-crete-greece/

Vir: http://lostinacupofcoffee.blogspot.com/2012/07/democratic-coffee-inthe-library.html

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

REFERENČNI PRIMERI IZHODIŠČA ZA PARK UREDITEV PARKA - ureditev terena - razporeditev dreves, zelenja - materiali - povezave (Slika 48: Promenda, Velenje, arhitektura Enota, d.o.o., leto izvedbe 2014) (Slika 50: Modern Urban Park Design, Boston, ZDA, arhitektura Concept) URBANA OPREMA - klopi - luči - igrala - materiali (Slika 49: Mestni park in promenada, Linz, Avstrija, oblikovalci El:ch Landschaftsarchitekten, 2009) (Slika 51: Cornmill gardens, Lewisham, Veliika Britanija, oblikovalci BDP, 2007)

Slika 48: Promenada, Velenje,

vir: http://www.publishwall.si/popotnisko.zdruzenje.slovenije/post/109715/v-velenju-nova-mestna-promenada-pikinfestival-in-se-kaj-

Slika 49: Mestni park in promenada, Linz, Avstrija Vir: skenirano iz knjige Urban Park Landscapes

Slika 50: Modern Urban Park Design, Boston, ZDA Vir: http://studioconcept.co.uk/tag/landscape-design/

Slika 51: Cornmill gardens, Lewisham, Veliika Britanija Vir: skenirano iz knjige Urban Park Landscapes

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

REFERNEČNI PRIMERI IZHODIŠČA ZA PARK UREDITEV PARKA - igrala - materiali (Slika 52: Šolsko dvorišče, Danska, oblikovalka Anne Galmar) (Slika 53: The Bridged Gardens, Tianjin, Kitajska, arhitektura Turnscape Design Institute, 2010) URBANA OPREMA - materiali - oblike - elementi (Slika 54: Parque Verde De Mondego, Coimbra, Portugalska, oblikovalci PROAP, 2006) (Slika 55: Solberg tower & Park, Sarpsborg, Norveška,oblikovalci Saunders Architecture, 2010)

Slika 52: Šolsko dvorišče, Danska

Vir: skernirano iz knjige / revije Landscape: Product/Production

Slika 53: The Bridged Gardens, Tianjin, Kitajska Vir: http://www.archello.com/en/project/link-city-nature

Slika 54: Parque Verde De Mondego, Coimbra, Portugalska Vir: skenirano iz knjige Urban Park Landscapes

Slika 55: Solberg tower & Park, Sarpsborg, Norveška Vir: skenirano iz knjige Urban Park Landscapes

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

PROJEKT

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

PROSTORSKI PLAN OBČINE PREGLED OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPPN) IN OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPN) OPN Občinski podrobni prostorski načrt za center Poljan še ni javen ali izdelan, zato so v nadaljevanju predstavljene nekatere točke občinskega prostorskega načrta. - Območje Poljan se razvija kot kulturno središče občine (Uradni list RS, št. 48/2010, 9.člen (3)) - Na seznamu enot kulturne dediščine na območju Poljan je 12 naštetih točk, med njimi so 4 v bližnji okolici idejne zasnove novega objekta (poUradni list RS, št. 48/2010, 11.člen (5)) - Poljane spadajo pod območje strnjenega naselja (po Uradni list RS, št. 48/2010, 14.člen (1)) - Nova arhitektura mora soustvarjati prepoznavno identiteto. Pri načrtovanju novih objektov je potrebno posebno pozornost nameniti: racionalni rabi energije z upoštevanjem bioklimatskih principov gradnje, uvajanju alternativnih energetskih sistemov, ureditvi zunanjih površin in uporabi prepoznavnih in avtentičnih oblikovalskih rešitev (Uradni list RS, št. 48/2010, 16.člen (5)) - Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se umeščajo v občinsko in lokalna središča, kjer mora biti zagotovljen razvoj in dobra dostopnost. Ponudba na področju kulture mora biti namenjena tudi za potrebe turizma. V Gorenji vasi in Poljanah se bo kulturna dejavnost primarno razvijala, po potrebi in možnostih pa tudi v drugih naseljih (Uradni list RS, št. 48/2010, 1.člen (1)) - V občini Gorenja vas - Poljane so značilne redke poplave na Poljanski Sori in pritokih: Kopačnica, Hobovščica, Trebišnik, Ločivnica, Brebovščica, Volaščica. Problematična je predvsem poplavna varnost poselitvenega območja Gorenje vasi, Žabje vasi, Dobja in Poljan (Uradni list RS, št. 48/2010, 21.člen (8)) - Prostorski izvedbeni pogoji bodo podani za celotno območje občine, razen za območja, kjer so predvideni občinski podrobni prostorski načrti (Uradni list RS, št. 48/2010, 23.člen (1)) - Območje Poljane – center ima namensko rabo CU (osrednja območja centralnih dejavnosti) (po Uradni list RS, št. 48/2010, 26.člen (6)) - Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo, ki morajo biti dostopne brez arhitektonskih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5% oziroma vsaj eno parkirno mesto za invalida. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto (Uradni list RS, št. 48/2010, 55.člen (2)) - Potrebno število parkirnih mest pri novogradnji (kulturni dom) 1PM / 5-10 sedežev (po Uradni list RS, št. 48/2010, 55.člen (8)) - Območja , ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti; POL52-1 (CU) Poljane – center (po Uradni list RS, št. 48/2010, 72.člen, 9.) in POL25-8 Poljane – park (po Uradni list RS, št. 48/2010, 72.člen, 10.)

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

PROSTORSKI PLAN OBČINE PREGLED OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPPN) IN OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPN) OPPN Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditev vaškega jedra Poljan nad Škofjo Loko (severozahodni del območja urejanja POL 52-1 Poljane – center) je bil sprejet 26. junija 2012 (Uradni list RS, št. 52/2012). Do sedaj občina še ni javno razgrnila načrtov. Po besedah župana naj bi se zapletlo z upravo ARSO. V Uradnem listu RS, št 48/2010 (1.člen, (3)) je zapisano, da je občinski prostorski načrt občine Gorenja vas – Poljane temeljni prostorski akt in podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za posege v prostor na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) ali z državnimi prostorskimi akti. Ker je občinski podrobni prostorski načrt za območje Poljane – center v izdelavi se pri idejni zasnovi projekta upošteva nekatera določila občinskega prostorskega plana. V oceni stanja je navedeno, da na južni strani območja stoji dotrajan in za današnje potrebe neustrezen kulturni dom. Parkirne površine so ob potoku in skupaj z dovoznimi potmi močno posegajo v park in obvodni prostor. Na jugu območja stojita dva dotrajana objekta (Uradni list RS, št. 52/2012, 1. člen). Kot razlog za pripravo občinskega podrobnega prostorskega plana za to območje je navedeno, da občina želi na obravnavano območje, ki je del širšega območja centralnih dejavnosti, umestiti nov objekt Kulturnega doma s spremljajočimi dejavnostmi. Med novim Kulturnim domom, potokom Ločivnico in cesto je predvidena ureditev novega parka, ki se v programskem smislu navezuje na Kulturni dom in vsebuje smiselno predstavitev pomembnejših zgodovinskih obeležij in dogodkov. Predvidena je rušitev objekta na parc. št. *243, k.o. Dobje, ki stoji na južnem delu obravnavanega območja. Predvidena je tudi širitev gasilskega doma. Prometne površine se organizira tako, da se razbremeni obvodni prostor in osrednji prostor parka. Kulturni dom s parkom je predviden kot osrednji naselbinski prostor, ki sooblikuje prepoznavnost kraja in stopnjuje kakovost bivanja v naselju (Uradni list RS, št. 52/2012, 1. člen). V projektu magistrske naloge je predstavljena idejna zasnova večnamenskega objekta in ureditve parka. V projekt ni zajeta širitev gasilskega doma in rušenje objekta kot je opisano v razlogu za pripravo OPPn-ja.

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

KONCEPT GRAFIČNA ANALIZA LOKACIJE OPIS ZAČETNEGA STANJA Začetek umeščanaja novega objekta na lokacije se začne z odstranitvijo obstoječega objekta kulturnega doma in spoznanja, da bo novi objekt predstavljal središče naselja Poljane. Samo središče bo definiral večnamenski objekt in prenovljeni park. Ob lokaciji novega večnamenskega objekta potekata razvojni osi naselja v smereh S-J in V-Z. Ob oseh so se razporedile dejavnosti (trgovina, industrijski obrat, gostilna ter šola, center slikarjev Šubic, proizvodni obrat). Na območju novega objekta se odpirajo pogledi proti Škofjeloškem hribovju in okliškim znamenitostim. Pri zasnovi novega objekta se ohranijo nekatere glavne povezave, ki predstavljajo vstopne točke v objekt ter predstavljajo poti za pešce, kolesarje, uporabnike javnega prometa in osebnih avtomobilov.

RUŠITEV odstranitev obstoječega objekta

NOVO STANJE središče naselja

OSI RAZVOJA NASELJA S-J, V-Z raznolikost dejavnosti 112

POGLEDI Z LOKACIJE kulturne zanmenitosti in pokrajina

VHODI V OBJEKT prehodnost

POVEZAVE pešci, kolesarji, avtomobili, javni prevoz

bus

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

KONCEPT RAZVOJ KONCEPTA - UMESTITEV V PROSTOR

Obstoječa lokacija. Na njej se nahaja kulturni dom in park oz. zelenica pred njim. Omejuje jo lokalna cesta in reka Ločivnica.

Na obstoječi lokaciji se ohranijo glavne povezave in omejitve. Na vzhodni strani je to lokalna cesta, na zahodni pa parkirišče. Od severa proti jugu se ohranijo horizontalne linije. Skrajni liniji sta meji lokacije in sredinska, ki deli lokacijo na zazidani del in parkovni del.

Obstoječa lokacija. Na njej se nahaja kulturni dom in park oz. zelenica pred njim. Omejuje jo lokalna cesta in reka Ločivnica.

Za razmejitev parka se uporabijo linije obstoječih objektov in dve novi liniji, ki predstavljata najhitrejšo pot preko parka do vhoda v objekt.

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

KONCEPT RAZVOJ KONCEPTA - OBJEKT

OBSTOJEČE STANJE

ZAROTIRAN OBJEKT

DODAN VOLUMEN

ZAPOLNJEN VOLUMEN

PREOBLIKOVAN VOLUMEN

IZVLEČEN VOLUMEN

OBLIKOVANJE NOVEGA OBJEKTA

KONČNI VOLUMEN

Izhodišče za oblikovanje novega objekta je bil obstoječi objekt kulturnega doma. Le tega je bilo potrebno zavrteti, tako se spremeni razmerje stranic. Star model objekta se zapolni z volumnom. Nov volumen se izvleče. S tem se oblikujeta dve geometrijski telesi kvadraste oblike. Kvadra se obdelata po širini in višini, tako da je v frontalnem pogledu moč razbrati sliko platna z okvirjem (glej koncept fasade). Zastekljene površine objekta se nahajajo na južni in vzhodni strani. Kljub neugodni legi se zaradi izkoristka zunanjega prostora dela namenjen galeriji vseeno odpira na vzhodno stran. Kavarna s čitalnico je odprta na vzhodno in zahodno stran. Objekt je prehoden preko vseh stranic oz. fasad.

OSONČENOST

PREHODNOST

POGLEDI

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

KONCEPT RAZVOJ KONCEPTA - PARK Pri preoblikovanju parka je bilo potrebno upoštevati tako obstoječe kot nove elemente. Na shemah je prikazano izbrano območje obdelave, ki se deli na del, ki je namenjen pozidavi in del, ki je namenjen zelenim površinam. Upoštevana je bila obstoječa zasaditev dreves iz tega je sledila zasaditev dveh novih dreves, ki sta nadaljevanje zastavljenih linij. Končna oblika parka je nastala kot zmnožek potez novega objekta, obstoječih objektov in dveh na novo zasnovanih linij, ki vodita do objekta. Da pot skozi park en bi bila monotona se ena od glavnih linij zamika po nastalih likih in s tem ustvarja nove točke pogledov, druga pa ostane »hitra« povezava do vhoda v nov objekt.

LOKACIJA

DELITEV LOKACIJE

OBJEKT

PARK

OBSTOJEČE + NOVO ZELENJE

LINIJE OBJEKTA

LINIJE OBSTOJEČIH OBJEKTOV IN VHODNI OSI

ZDRUŽENE LINIJE

NASTALA ČLENITEV

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

KONCEPT

VERTIKALNE POVEZAVE IN ZUNANJE LINIJE Prikazane so vertikalne povezave, ki predstavljajo vodilno povezavo do objekta skozi park. Linije obstoječih objektov so del ureditve zunanje okolice. Po linijah so v vertiklane povezave vrezane dilatacijske črte, ki nakazujejo enotno povezavo do objekta in nadaljevanje skozi objekt

obstoječa drevesa

obstoječa zelenica vzorec linij obstoječih objektov

Novi drevesi v navidezni liniji obstoječega drevja

novo drevo

NOVO ZELENJE

nadaljevanje linij dilatacij skozi objekt

Prazna lokacija zajema del parcele kjer bo stal nov objekt in obstoječo zelenico.

obstoječa drevesa

Ohranijo se vsa obstojela drevesa. Linije obstoječeih objektov v okolici, so osnova ureditve okolice novega objekta

navidezna linija zelnja

OBSTOJEČE ZELENJE IN NOVE LINIJE

dialtacija betonskih plošč

OBSTOJEČA LOKACIJA

dilatacije

SHEMATSKI PRIKAZ ZASNOVE PARKA

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

KONCEPT

pesek

asfalt

zelenica

brušen beton

MATERIALI PLOŠČADI

prireditveni prostor

pesek počitek

parkirišče

plezalo

viseče mreže

V parku je pester izbor elementov za vse generacije. Ohrani se otroška igrala in plezalo, ter doda elemnte klopi, visečih mrež, površin za počitek...V parku je zasnovan manjši prireditveni prostor.

otroško igralo

PROGRAM

gumjasta podlaga

Kot materiali likov organskih oblik se izmenjujejo pesek, trava, brušen beton in guma.

parkirišče za kolesa

MATERIALI LIKOV

brušen beton

Mteriali osnovnih ploščadi se izmenjujejo. Na delu kjer je ostanek cestišča je material asfalt, del parka in zunanje okolice objekta pa je prekrit s travo, brušenim betonom in peskom.

zelenica

Horizontalne povezave so zasnovane na podlagi obstoječih komunikacij in linij objektov.

ožje horizontalne povezave

HORIZONTALNE POVEZAVE

pesek

SHEMATSKI PRIKAZ ZASNOVE PARKA

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

KONCEPT ZASNOVA FASADNEGA OVOJA

BLEGOŠ

RELIEF

Ker se objekt višinsko razlikuje, se le ta navidezno loči na dva dela. Izbira tipa fasade obeh delov je temeljila na povesti Cvetje v jeseni, avtorja Ivana Tavčarja in prepoznavnega simbola Poljanske doline, najvišji vrh Škofjeloškega hribovja Blegoš. Blegoš je v vseh letnih časih na samem vrhu “gol”. Njegov tloris predstavlja lik ogranske oblike. Dejansko gre za travnato površino, ki jo obdaja gozd. Abstraktno gledano se organska oblika spremeni v večji in manjši oglati lik. Kar spominja na uokvirjeno sliko s praznim platnom. Ta prikaz zlahka apliciramo na fasado objekta. Okvir - višji del objekta temnejše barve, platno - nižji del objekta bele barve.

TLORIS

ABSTRAKCIJA

PLATNO Z OKVIRJEM

APLIKACIJA NA OBJEKT

Motiv za material fasade je nastal iz znane slovenske zgodbe Cvteje v jeseni, ki jo je napisal v Poljanah rojeni pisatelj Ivan Tavčar. Zgodba se odvija v krajih kjer je zasnovana naloga. Preden je bil motiv prenešen dejansko na fasado, je nastalo vprašanje kaj si predstavljamo pod besedno zvezo “cvetje v jeseni”. Ker večina rož v jesenskih mesecih odcveti, je kot cvteje predstavljeno listje. Le to pa v tem eltnem času dobi različne rjave odtenke. V odpadlem listju in sami krošnji se pojavijo neenakomerni vzorce. Kot material, ki dopušča podobnost z motivom je bil izbran Koreten ali Cor-ten. To je jeklo odporno na korozijo, baker in fosfor, ki sta mu dodana tvorita v stiku z zrakom oksidativni sloj ali rjo, katera prepreči nadaljnjo oksidacijo pločevine (Naše storitve iz cortena, 2015)

Slika 56: CVETJE V JESENI

Vir:http://soncek.com/tag/cvetje-v-jeseni/

Slika 57: BARVE+VZOREC Vir: lasten arhiv

Slika 58: VZOREC Vir: lasten arhiv

Slika 59: SENCE

Vir: lasten arhiv

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IZBOR MATERIALOV FASADA Kot je že opisano v konceptni zasnovi fasade je izbrani material korten in zaključni sloj nižjega dela objekta je brizgana fasadna obloga, zrnaste strukture. Barva zaključnega sloja je bel odtenek, kar se ujema s konceptom fasade (bel platno). Korten ima značilne rjave tone oz. rjasto barvo. Na delih kjer so steklene površine so plošče perforirane, s čimer se v prostoru ustvarja ambientalna svetloba oz. igra sence in svetlobe. Hkrati pa drsni paneli, na delih kjer je objekt odprt ščitijo pred prekomernim segrevanjem prostora.

IZBRANI MATERIALI PERFORIRANE PLOŠČE

KORTEN

BRIZGAN OMET

Slika 60: Primer prforirani material

Slika 61: Primer materiala - korten

Slika 62: Primer fasadnega ometa

Vir: https://www.flickr.com/photos/ettubrute/2853479666/

Vir: http://www.architextur.eu/OSC/catalog/popup_image

Vir: http://www.baumit.si/front_content.php?idart=17422

FASADNI SISTEM Izbrani fasadni sistem predstavlja obešeno prezračevano fasado. Fasadni sistemi so elementi pritrjeni na zunanjo steno s pomočjo pritrjevalnega sistema. Elementi so odmaknjeni od objekta (Allface, 2014). Spremenljive dolžine stenskih konzol omogočajo vgradnjo katerekoli želene debeline izolacije. Pritrjevalni sistem ni viden. Razlikuje se po navpični ali vodoravni pritrditvi. Pri pritrjevanju navpičnih sistemov je potrebno upoštevati raztezek nosilnih profilov zaradi temperature. Podolgovate odprtine stenskih konzol omogočajo temperaturno raztezanje profila.

Slika 63: Primer detajla - pritrditev fasadnih plošč

Vir: http://al007rz5.edis.at/wp-content/uploads/2012/04/F1_10_gr.jpg

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IZBOR MATERIALOV MATERIALI V NOTRANJOSTI OBJEKTA V notranjosti objekta je v večnamenski dvornai in galeriji položen parket. Na glavnem hodniku in kavarni s čitalnico je dekorativni beton kot nadaljevanje zunanje tlakovne poti do vhoda v objekt. Dekorativni beton ima zareze, ki se skladajo s konceptom ureditve celotne lokacije. V projekcijski sobi in mali dvorani (klet) ter večnamenski sobi (nadstropje) je položena vinilna podlaga. V sanitarijah in tuš kabinah oz. v prostorih kjer je prisotna voda, je položena keramika. V garderobah je položena vinilna obloga v barvah, ki se skladajo s parketom

Slika 64: Hrastov parket

VIR: http://maxiparket.rs/hrastov-parket.html

Slika 65: Okrasni beton

VIR: http://www.beton-cire.si/galerija/#prettyPhoto

Slika 66: Korten

VIR: http://www.dalet.co.uk/wp-content/uploads/2012/05/Corten-Wall-Concept.jpg

Slika 67: gumjasta podlaga

VIR: http://www.gerflor.com/products/professionals/floor/taralay-premium-comfort.html

MATERIALI ZUNANJE UREDITVE V zunanji ureditvi se izmenjuje liti/prani beton, prod in zelenica. Deli, ki so namenjeni prometu so asfaltirani. Glavni povezavi (potki), ki vodita skozi park do vhoda objekta sta iz litega betona, ki ima na določenih mestih zareze. Le te se ponavljajo kot vzorec linij obstoječih objektov. Ostale poti so peščene. Organske oblike, ki so del ureditve parka so polnjene s prodom, litim betonom in gumo.

Slika 68: Brušen beton

VIR: http://www.rtcsafety.co.uk/wet-pour-surfaces/#prettyPhoto[postimages]/7/

Slika 69: Zelenica

VIR: http://www.boteleroutloud.org.uk/?attachment_id=129

Slika 70: Asfalt

VIR: http://www.nederveen.com

Slika 71: Pesek

VIR: http://pdf.archiexpo.com/pdfgranulati-zandobbio-spa/chips-pebbles/72182-209561.html

Slika 72: Gumjasta podlaga

VIR: http://diysuperstore.com.au/terrazzo-exposed-sandblasted-concrete-paver-ivory.html

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

TEHNIČNO POROČILO SHEMA POŽARNEGA NAČRTA - IZHODI

PARKIRANJE TLORIS KLETI

Občinski prostorski načrt zahteva, da je ob objektu novogradnji npr. kulturni dom zagotovljeno 1PM / 5 – 10 sedežev oz. manjše krajevne gostilne, bifeji 1PM / 4 sedeže (po Uradni list RS, št. 48/2010, 55.člen (8)). V idejni zasnovi je v neposredni bližini novega večnamenskega objekta in parka predvideno 8 parkirnih mest za osebna vozila in 1 parkirno mesto za invalide. Glede na kapaciteto dvorane (cca. 160 obiskovalcev) bi bilo potrebno zagotoviti 40 parkirnih mest. V bližini nove večnamenske dvorane se nahaja novo parkirišče ob cesti, ki vodi do hiše slikarjev Šubic, večje parkirišče je na voljo tudi ob pokopališču. Na severnem delu zaključka obrtnih objektov bi se lahko uredile še dodatne parkirne površine (glej shemo). Zaradi obstoječega problema avtomobilov, ki omejujejo park je v idejni zasnovi na voljo le peščica parkirnih mest tik ob objektu. S tem se sprosti območje med reko Ločivnico in objektom s parkom, parkiranje pa v času prireditve uvede na bližnjih parkirnih površinah. Za uslužbence in obiskovalce je v neposredni bližini objekta na voljo prostor za parkiranje koles.

POŽARNA VARNOST in NEOVIRANA DOSTOPNOST

TLORIS PRITLIČJA

Objekt ustreza predpisom smernice požarne varnosti. Nobena od poti evakuacije ne presega dovoljenih 35m. Iz kleti vodijo 3 izhodi, od tega dva v pritličje in potem na prosto ter eden na prosto, po zunanjih stopnicah. V pritličju so 4 požarni izhodi, od tega eden vodi do vetrolova, ki je zaščiten proti ognju. Poleg požarnih izhodov je možno iz objekta izstopati preko pomičnih steklenih sten, v večnamenski dvorani in galeriji. Iz nadstropja objekta vodita dva izhoda po stopnicah do pritličja in potem na prosto. Vsi vhodi v objekt in prostore omogočajo dostop hendikepiranim osebam, saj so široki min. 90cm. V nadstropje in klet je možno dostopati z dvigalom. Prag med prostori ter prag med objektom in zunanjimi površinami je minimalen in omogoča normalni prehod. Konstrukcija objekta in fasadni sistem so ognjevarni. Lokacija večnamenskega objekta se nahaja tik ob gasilskem domu, zaradi česar bi bila možna hitra intervencija.

INŠTALACIJE IN ENERGETIKA Objekt se priklopi na obstoječe komunalne vode. Vir ogrevanja je lesena biomasa, saj je na območju občine Gorenja vas – Poljane visoka gozdnatost ( 69%) (glej Uradni list RS, št. 48/2010, 60. člen). Kotel in skladišče za biomaso se nahaja v kleti, v prostorih namenjenim strojnici oz. kotlovnici. Objekt je naravno in umetno prezračevan. Senčenje steklenih površin je možno s pomičnimi paneli, ki so del fasadnega sistema. Obešena prezračevana fasada na višjem delu objekta zmanjšuje temperaturne obremenitve in predstavlja optimalno zaščito pred vročino in mrazom (Allface, 2012). Fasadni sistemi predstavljajo ustrezno toplotno zašito objekta. Inštalacije so speljane po stropu in stenah objekta.

TLORIS NADSTROPJA

220m

80m P

250m SHEMA OKOLIŠKIH PARKIRIŠČ UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA OBJEKTA KONSTRUKCIJA OBJEKTA

GRAFIČNI PRIKAZ KONSTRUKCIJE

AB rebrasta plošča nad knjižnico (višina rebra skupaj s ploščo je 50 cm)

Objekt je zasnovan kot K + P + N. klet je popolnoma vkopana. Do kleti vodijo zunanje stopnice, ki so z dilatacijo ločene od objekta in imajo svojo konstrukcijo. Obodne kletne stene so ustrezno zaščitene pred vdorom vlage. Temelji objekta so pasovni, širine 60 cm. Temelji, ki nosijo stene debeline 30 cm so visoki 80 cm, ostali, ki nosijo stene debeline 20 cm pa 50 cm. Nosilne stene debeline 30 cm so armirano betonske. Stene debeline 20 cm so opečnate. Talna plošča je debeline 12 cm. Posamezno etažo zaključuje plošča debeline 16 cm. Klet in večnamensko dvorano loči rebrasta plošča, ki pokriva tudi strop večnamenske dvorane in knjižnice v nadstropju. Maksimalni osni razpon reber plošče je 1,50 m. Višina rebra skupaj s ploščo je 50 cm. Rebrasta plošča premešča razdaljo 22,5m (knjižnica) in 18 m (večnamenska dvorana).

AB plošča nad večnamensko sobo, d 16 cm

REBRASTA PLOŠČA

AB rebrasta plošča nad večnamensko dvorano (višina rebra skupaj s ploščo je 50 cm)

Rebrasta plošča ali rebričasti strop je horizontalna konstrukcija, kjer je osnovna masivna betonska plošča ojačana z rebri, ki potekajo v smeri krajšega razpona. Rebra so v ploščo utopljeni nosilci. Plošča ne leži na rebrih temveč je v njih integrirana. Za statično višino rebra se šteje seštevek višine rebra in debeline plošče. Plošča, ki je običajno vpeta na zgornji rob reber obremenitve prenaša pravokotno glede na smer reber. Raznos obremenitve poteka v eni smeri, kot pri enosmerni armirani plošči (Blenkuš, M., 2012)

a a

a a AB nosilna stena debeline 30 cm a Opečna stena debeline 20 cm

Opečna stena debeline 20 cm

a a a

a AB nosilna stena debeline 30 cm

a AB rebrasta plošča nad malo dvorano (višina rebra skupaj s ploščo je 50 cm)

Slika 73. Primer rebraste plošče

Vir: http://www.archiexpo.com/prod/geoplast/plastic-formwork-floor-55873-872714.html

AB talna plošča, d 12 cm

a Pasovni temelji dim. 60/50 cm (stene debeline 20cm) a

Pasovni temelji dim. 60/80 cm (stene debeline 30cm)

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

TEHNIČNO POROČILO AMBIENTALNA NARAVNA SVETLOBA V prostoru knjižnice in večnamenske sobe v nadstropju objekta, so v stropu montirani t.i. solatube svetlobniki. Skozi njih v prostor prihaja naravna svetloba, ki se odbija od polimerne površine v cevi. V sam svetlobnik je možno vgraditi sistem za prezračevanje in umetno osvetlitev prostora, s čimer strop ni natrpan z elemnti. Podoben element se pojavi tudi v kletnih prostorih male dvorane in sobe za projekcijo. Vgraditev elementov je možna na različne vrste naklonov strehe, zidov ali ostalih nosilnih površin. 1.

Patentirana leča v obliki kupole za prestrezanje dnevne svetlobe

Slika 74: Ambient ustvarjen s svetlobniki Solatube

Vir: http://charlesandhudson.com/solatube-international-where-daylighting-begins/

Odbojna ploskev

Odbojna cev

Slika 75: svetlobniki Solatube v prostoru

Vir: http://www.daylightkc.com/solatubecommercial.html

Načrtovana razpršitev svetlobe

Slika 77: Sheme - prikaz delovnaje svetlobnika

Vir: povzeto po http://www.solatube.si/filelib/veliki_katalog_slo_05_2012.pdf

Slika 76: Svetlobniki Solatube na strehi- zunanji izgled Vir: http://www.specifiedbuilding.com/solatube-daylighting.html

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

TEHNIČNO POROČILO AKUSTIKA PROSTORA Večnamenske dvorane morajo imeti dobro zasnovano akustiko, da se prisotno občinstvo počuti lagodno tako, da ne prihaja do nepotrebnega odmevanja, ko je obiskovalec zmeden, saj je zvok nastopajočega nerazumljiv ali neslišnega polja, ko zvok sploh ne doseže obiskovalca. Sanacija dvoran ali prostorov, ki ne upoštevajo akustike je draga in zahtevna. Kot najpomembnejši dejavnik akustike je odmevni čas, ki se razlikuje glede na vrsto prireditve (gledališka predstava, koncert, sestanki, učna soba..) in posledično na prostor v katerem se prireditev izvaja.. Primeren odmevni čas kulturne dvorane je od 1,0 s do 1,5 s, v predavalnica in konferenčnih sobah pa od 0,6 s do 1,0 s (Prostorska akustika, 2015) Za načrtovanje večjih prireditvenih prostorov obstajajo priporočila glede razmerja višine in širine prostora. Ugodno akustiko zagotovimo z različnimi materiali na tleh, stropu in stenah. Delimo jih na absorberje, difuzorje in resonatorje. Po prostoru so razporejeni glede na svojo vplivno lastnost (Globevnik, 2007) Primer razporeditve absorberjev zvoka v dvorani med 250m³ in 5000m³ po Rigips Slovenija

Slika 78: Shema akustike

VIR: http://si.rigips.at/fileadmin/Rigips_Data_Slovenia/Brosure/ RZ_Akustikdecken_11_2011.pdf

Zaradi ojačitve koristnega zvoka pri velikih oddaljenosti, pri čemer se pridobi večja razumljivost govora, je potrebna primerna razporeditev in usmerjanje refleksnih površin. Elementi so iz različnih materialov, različnih oblik, velikosti itd. (Akustika prostora, Rigipsove rešitve, 2011)

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

PROGRAMSKA SHEMA PROSTORI V OBJEKTU PROGRAMSKA SHEMA V večnamenskem objektu se bodo zvrstile številne dejavnosti. Večnamenska dvorana je namenjena glasbenim prireditvam, kulturnim dogodkom, praznovanjem osebnih praznikov, manjšim športnim dogodkom. Prireditveni prostor dvorane je moč razširiti v prostor galerije. Galerija je namenjena razstavljanju umetniških del, hkrati pa nudi dodaten prostor za manjše prireditve, predstavitve. V višjem delu objekta se v pritličju nahaja kavarna s čitalnico knjižnice. Lokal je mišljen kot družinam prijazen, v njem se lahko predstavijo lokalni proizvajalci dobrot. Med obema deloma (večnamensko dvorano in lokalom) se nahajajo servisni prostori. Na strani galerije so sanitarije za obiskovalce, na strani večnamenske dvorane pa garderoba za zaposlene, manjši skladiščni prostor, hodnik, ki nudi prostor za posedanje nastopajočih in komunikacije, ki vodijo v kletne prostore in knjižnico. V kletnem delu se nahajajo prostori za nastopajoče ali udeležence na tečajih, vadbah, prireditvah itd. Ker klet nudi precej praznega prostora je v delu, ki se nahaja pod galerijo manjša projekcijska dvorana, ki jo lahko uporabljajo lokalna društva in ostali, ki bi jo potrebovali. Do nje je moč dostopati po stopnišču, dvigalu iz servisnega hodnika v pritličju in po stopnišču, ki se nahaja za galerijo. Poleg te dvorane se nahaja še mala dvorana, namenjena predstavitvam, manjšim športnim vadbam itd. V hodniku med sobo in dvorano so omarice in klopi, ki so na voljo udeležencem. V nadstropju se nahaja prostor namenjen predvsem knjižnici, vendarle pa je namenjen tudi organiziranju literarnih večerov, predstavitvam knjig starejšim in otrokom, manjšim lutkovnim predstavam itd. na zahodnem delu knjižnice se nahajajo servisni prostori, z garderobo za zaposlene, dvigalom in skladiščnim prostorom. Iz knjižnice vodi povezava do še ene večnamenske sobe in sanitarij za udeležence. Do tu je možno dostopati tudi po stopnišču iz glavnega hodnika v pritličju. KAVARNA S ČITALNICO KNJIGE & KAVA & SLADICE & POLEŽAVANJE & DRUŽENJE ...

VEČNAMENSKA DVORANA Z GALERIJO RAZSTAVNI EKSPONATI & ZUNANJI RAZSTAVNI EKSPONATI & KULTURNE PRIREDITVE ...

SLIKE ZGORAJ: Slika 79: Knjige, Vir: https://darjude1.files.wordpress.com/2014/06/books.jpg Slika 80: Kava, Vir: http://photographyblogger.net/14-great-coffee-cup-pictures/ Slika 81: Kolač, Vir: http://www.foodnetwork.com/ shows/cupcake-wars/cupcake-wars-season-7-winning-recipes.html Slika 82: Počivalnik, Vir: http://www.dailymail.co.uk/news/article-2229941/Living-bubble-Swiss-designers-Micasa-Lab Slika 83: Napis, Vir: http://www.sassyhongkong.com/ the-library-cafe-lane-crawford-review-hk/ SLIKE SPODAJ: Slika 84: Galerija, Vir:http://whitehotmagazine.com/articles/museum-modern-art-new-york/2370 Slika 85: Napis iz kortena, Canberra, AST, Vir: www.world-architects.com polyvore.com/dance_tumblr/thing?id=20606559 Slika 87: Kovinsko govedo, Vir:http://blog.adonline.id.au/heide-museum-of-modern-art/ Slika 88: Drevesa, Vir: lasten arhi

Slika 86: Balet, Vir: http://www.

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

PROGRAMSKA SHEMA SHEMA KLETI

PROSTORI V OBJEKTU II. NADSTROPJE

0. KLET

SHEMA PRITLIČJA

K1. K2. K3. K4. K5. K6. K7. K8. K9. K10. K11. K12. K13. K14. K15. K16. K17. K18. K19. K20. K21. K22. K23. K24.

Hodnik s čajno kuhinjo Stopnišče 2 Dvigali Skladiščni prostor 3 Skladiščni prostor 4 Skladiščni prostor 5 Skaldiščni prostor 6 Skladiščni prostor 7 Hodnik 3 Garderoba Ž Garderoba M Tuš kabina Ž Tuš kabina M Hodnik 4 Strojnica Hodnik z omaricami Hodnik sanitarije WC invalidi WC moški WC ženske Stopnišče 4 Soba za projekcijo Mala dvorana Garderoba nastopajočih

K25. Zunanje stopnišče

SKUPAJ

55.84 m2 4.99 m2 6.12 m2 11.39 m2 6.76 m2 9.61 m2 11.45 m2 41.73 m2 8.39 m2 13.47 m2 12.67 m2 3.71 m2 3.49 m2 35.00 m2 40.69 m2 43.75 m2 14.17 m2 6.57 m2 14.97 m2 15.93 m2 7.03 m2 74.34 m2 152.51 m2 52.22 m2

P1. N1. P16. N2. N3. N4. N5. N6. N7. N8. N9.

Večnamenska dvorana Knjižnica Stopnišče 3 Skladiščni prostor 2 Dvigalo Garderoba 1 Garderoba 2 Sanitarije zaposleni Večnamenska soba Stopnišče 1 Sanitarije knjižnica

206.50 m2 262.82 m2 10.96 m2 18.88 m2 3.04 m2 5.08 m2 5.77 m2 3.48 m2 119.85 m2 8.37 m2 9.81 m2

SKUPAJ

643.60 m2

III. STREHA S1. S2.

Višji del Nižji del

K25 Zunanje stopnišče

SKUPAJ

363.74 m2 321.75 m2 14.76 m2 700.25 m2

14.76 m2 624.73 m2

I. PRITLIČJE SHEMA NADSTROPJA

P1. P2. P3. P4. P5. P6. P7. P8. P9. P10. P11. P12. P13. P14. P15. P16.

Večnamenska dvorana Vetrolov Galerija Stopnišče 1 Hodnik sanitarije WC invalidi WC moški WC ženske Hodnik 1 Hodnik 2 Garderobe zaposleni Skladiščni prostor 1 Stopnišče 2 Dvigali Kavarna s čitalnico Stopnišče 3

206.50 m2 9.24 m2 73.82 m2 7.03 m2 14.17 m2 6.57 m2 14.97 m2 15.93 m2 52.49 m2 48.26 m2 22.61 m2 5.74 m2 4.44 m2 6.12 m2 145.17 m2 11.29 m2

SKUPAJ

633.04 m2

LEGENDA SERVISNI PROSTORI POVEZAVA / KOMUNIKACIJA PRIREDITVENI PROSTOR DRUŽABNI PROSTOR

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

GRAFIČNE PRILOGE

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT PRIKAZ ŠIRŠEGA OBMOČJA LOKACIJE

M 1:2000

A ALN LOK JE

R AVO

-J ANE

O LJ

TA P CES

IVNI LOČ

N GIO

S CE

O ŠK

E OR

K LO FJA

POLJANSKA SORA

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT PROSTORSKI PRIKAZ 1: Pogled proti objektu in parku z lokalne ceste Poljane-Javorje

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT PRIKAZ SITUACIJE IN OŽJEGA OBMOČJA LOKACIJE

M 1:500

CA VNI

I LOČ A CE

LN LOKA P STA

NE OLJA - JAV ORJE

BUS

BUS UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT PROSTORSKI PRIKAZ 2: Pogled na objekt z jugozahodnega dela

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT TLORIS KLETI - grafična risba

0. KLET K1. K2. K3. K4. K5. K6. K7. K8. K9. K10. K11. K12. K13. K14. K15. K16. K17. K18. K19. K20. K21. K22. K23. K24.

K25. Zunanje stopnišče

SKUPAJ

1.1

F G

G A

K25

K20

K19

K18

K21

A K22

K15

- 2.96

K17

14.76 m2 624.73 m2

M 1:150

- 2.94

- 2.96

K14

K16

K12

K13

K9 K7

K23

K10

K11

K24

J - 2.96

- 2.96

K L

1.1

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT I. PRITLIČJE Večnamenska dvorana Vetrolov Galerija Stopnišče 1 Hodnik sanitarije WC invalidi WC moški WC ženske Hodnik 1 Hodnik 2 Garderobe zaposleni Skladiščni prostor 1 Stopnišče 2 Dvigali Kavarna s čitalnico Stopnišče 3

SKUPAJ

206.50 m2 9.24 m2 73.82 m2 7.03 m2 14.17 m2 6.57 m2 14.97 m2 15.93 m2 52.49 m2 48.26 m2 22.61 m2 5.74 m2 4.44 m2 6.12 m2 145.17 m2 11.29 m2

M 1:150

G A

633.04 m2

K25

- 0.01

P15 ± 0.00

P10

P11

± 0.00

- 0.02

P16

± 0.00

MONTAŽNI ODER

P1. P2. P3. P4. P5. P6. P7. P8. P9. P10. P11. P12. P13. P14. P15. P16.

TLORIS PRITLIČJA- grafična risba

+ 0.45

J P12

± 0.00

P13

P14

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT II. NADSTROPJE P1. N1. P16. N2. N3. N4. N5. N6. N7. N8. N9.

TLORIS NADSTROPJA- grafična risba

Večnamenska dvorana Knjižnica Stopnišče 3 Skladiščni prostor 2 Dvigalo Garderoba 1 Garderoba 2 Sanitarije zaposleni Večnamenska soba Stopnišče 1 Sanitarije knjižnica

206.50 m2 262.82 m2 10.96 m2 18.88 m2 3.04 m2 5.08 m2 5.77 m2 3.48 m2 119.85 m2 8.37 m2 9.81 m2

SKUPAJ

643.60 m2

1.1

M 1:150

F G

G N9

H + 3.88

+ 3.88

I P1

P16

+ 0.45

± 0.00

1.1

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT III. STREHA S1. S2.

Višji del Nižji del

K25 Zunanje stopnišče

SKUPAJ

TLORIS STREHE - grafična risba

M 1:150

363.74 m2 321.75 m2 14.76 m2 700.25 m2

1.1

F G

G A

K25

+ 10.00

H + 8.00

1.1

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT PREREZ A-A - grafična risba

1.1

M 1:150

+10.00

+9.62 +8.72

+8.00

+8.20

+7.76 +7.15

+7.98

+6.49

+3.89

+3.75

+3.10

± 0.00

-0.14

-3.17 -3.67

+3.75

-0.14

- 2.96

-3.17

-3.17 -3.67

-3.97

1.1

5 UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT PROSTORSKI PRIKAZ 3: Galerija in knjižnica 1. GALERIJA

2. KNJIŽNICA

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT PREREZ B-B - grafična risba

M 1:150

K +10.00

+9.62 +8.72

+ 8.22

+7.98

+3.89

+3.75

+3.10

± 0.00

-0.14 -0.28

- 2.96

- 3.17 - 3.67

K UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT PROSTORSKI PRIKAZ 4: Knjižnica in kavarna 1. KNJIŽNICA

2. KAVARNA

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT PREREZ C-C - grafična risba

M 1:150

I +8.00

+7.76

+7.15

+6.65

+6.49

+3.75

+3.89

±0.00

-0.14

-0.64

-3.17

-2.96

-3.17

-3.67

-3.97

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT PREREZ D-D - grafična risba

M 1:150

+8.00

+7.76 +7.15

- 6.65

+6.49

+3.89

+3.75 +2.90

+3.10

± 0.00

-0.14

-0.28

- 0.64

- 2.96

- 3.17

-3.17 -3.67

- 3.97

G UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT PROSTORSKI PRIKAZ 5: Kavarna in ve;namenska dvorana 1. KAVARNA

2. VEČNAMENSKA DVORANA

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT PREREZ E-E - grafična risba

1.1

M 1:150

+10.00 +9.62 +8.72 +8.00

+7.76 +7.15

+7.98

+6.65

+3.89

+3.75

+2.90 +3.10

± 0.00

-0.14

-0.52 -0.28

- 0.64

- 2.96

-3.17

-3.17 -3.67

-3.67

1.1

5 UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT SEVERNA FASADA - grafična risba

M 1:150

+10.00

±0.00

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT JUŽNA FASADA - grafična risba

M 1:150

+10.00

+8.00

KULTURNI DOM POLJANE

±0.00

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT VZHODNA FASADA - grafična risba

M 1:150

+10.00

+8.00

KNJIŽNICA in KAVARNA

±0.00

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT ZAHODNA FASADA - grafična risba

M 1:150

+10.00

+8.00

±0.00

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT PROSTORSKI PRIKAZ 6: Pogled na objekt z južnega dela parka

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

TEHNIČNI LISTI

M 1:100

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT TLORIS KLETI

1.1

M 1:100

LEGENDA

NOSILNA STENA

PREDELNA STENA

SANITARNA KERAMIKA

TOPLOTNA IZOLACIJA

G K25

K21 K20

K22

K19 K18

K15

- 2.96

K17

K16

- 2.94

- 2.96

I K12

K13

0. KLET K1. K2. K3. K4. K5. K6. K7. K8. K9. K10. K11. K12. K13. K14. K15. K16. K17. K18. K19. K20. K21. K22. K23. K24.

hrastov parket keramika keramika keramika keramika keramika okrasni beton keramika keramika keramika keramika okrasni beton okrasni beton keramika keramika keramika keramika guma guma guma

14.76 m2

K25. Zunanje stopnišče K7

K10

K11

K24

K23

624.73 m2

SKUPAJ

- 2.96

IDEJNA URBANISTIČNO ARHITEKTURNA ZASNOVA VEČNAMENSKEGA OBJEKTA IDEJNA ZASNOVA NAČRT KLETI

B 1.1

C 2

M 1:100

D 5 UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT TLORIS PRITLIČJA

1.1

LEGENDA

M 1:100

NOSILNA STENA

PREDELNA STENA

SANITARNA KERAMIKA

TOPLOTNA IZOLACIJA

G K25

I. PRITLIČJE

P3 H st. 310

- 0.01

H - 0.02

± 0.00

P15

H st. 310

± 0.00

- 0.02

P1. P2. P3. P4. P5. P6. P7. P8. P9. P10. P11. P12. P13. P14. P15. P16.

hrastov parket okrasni beton hrastov parket

SKUPAJ

633.04 m2

I P10

P11

keramika keramika keramika keramika okrasni beton okrasni beton laminat okrasni beton hrastov parket

206.50 m2 9.24 m2 73.82 m2 7.03 m2 14.17 m2 6.57 m2 14.97 m2 15.93 m2 52.49 m2 48.26 m2 22.61 m2 5.74 m2 4.44 m2 6.12 m2 145.17 m2 11.29 m2 633.04 m2

H st. 665

P16

± 0.00

J P12

P13

P14

IDEJNA URBANISTIČNO ARHITEKTURNA ZASNOVA VEČNAMENSKEGA OBJEKTA IDEJNA ZASNOVA NAČRT PRITLIČJA

B 1.1

C 2

M 1:100

D 5 UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT TLORIS NADSTROPJA

1.1

LEGENDA

M 1:100

NOSILNA STENA

PREDELNA STENA

SVETLOBNIK

TOPLOTNA IZOLACIJA

II. NADSTROPJE

P1. N1. P16. N2. N3. N4. N5. N6. N7. N8. N9.

N8 A

A N9

hrastov parket hrastov parket okrasni beton keramika keramika keramika hrastov parket keramika

SKUPAJ

+ 3.88

Večnamenska dvorana Knjižnica Stopnišče 3 Skladiščni prostor 2 Dvigalo Garderoba 1 Garderoba 2 Sanitarije zaposleni Večnamenska soba Stopnišče 1 Sanitarije knjižnica

206.50 m2 262.82 m2 10.96 m2 18.88 m2 3.04 m2 5.08 m2 5.77 m2 3.48 m2 119.85 m2 8.37 m2 9.81 m2 643.60 m2

H st. 260

+ 3.88

I P1

± 0.00

P16

N1 H st. 409

N6 K

IDEJNA URBANISTIČNO ARHITEKTURNA ZASNOVA VEČNAMENSKEGA OBJEKTA IDEJNA ZASNOVA NAČRT NADSTROPJA

B 1.1

C 2

M 1:100

D 5 UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT TLORIS STREHE

M 1:100

LEGENDA

1.1

PRODEC, višji del

PRODEC, nižji del

SVETLOBNIK

III. STREHA

S1. S2.

Višji del Nižji del

K25 Zunanje stopnišče A

SKUPAJ

363.74 m2 321.75 m2 14.76 m2 700.25 m2

+ 10.00

padec padec1,5 1,5%%

+ 8.00 padec 1,5 % padec 1,5 %

IDEJNA URBANISTIČNO ARHITEKTURNA ZASNOVA VEČNAMENSKEGA OBJEKTA IDEJNA ZASNOVA TLORIS STREHE

B 1.1

C 2

M 1:100

D 5 UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT PREREZ A-A

1.1

M 1:100

+10.00

+8.00 +7.76 +7.15

±0.00

-3.17 -3.67

-3.17 -3.97

1.1

LEGENDA NOSILNA STENA

IDEJNA URBANISTIČNO ARHITEKTURNA ZASNOVA VEČNAMENSKEGA OBJEKTA TOPLOTNA IZOLACIJA IDEJNA ZASNOVA

TOPLOTNA IZOLACIJA

NASUTJE

PREREZ

A-A

M 1:100

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT PREREZ B-B

M 1:100

+10.00

+7.76

LEGENDA

+7.15

NOSILNA STENA

PREDELNA STENA

+6.65

TOPLOTNA IZOLACIJA TOPLOTNA IZOLACIJA

NASUTJE

±0.00

-3.17

-3.67

IDEJNA URBANISTIČNO ARHITEKTURNA ZASNOVA VEČNAMENSKEGA OBJEKTA IDEJNA ZASNOVA PREREZ B-B

M 1:100

K UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT PREREZ C-C

M 1:100

LEGENDA G

NOSILNA STENA

I +8.00

+7.76

TOPLOTNA IZOLACIJA

+7.15

TOPLOTNA IZOLACIJA

+6.00

+6.65 NASUTJE

+4.00

±0.00

-3.17

-3.17 -3.97

-3.67

IDEJNA URBANISTIČNO ARHITEKTURNA ZASNOVA VEČNAMENSKEGA OBJEKTA IDEJNA ZASNOVA

PREREZ C-C

M 1:100

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT PREREZ D-D

M 1:100

G +10.00

LEGENDA NOSILNA STENA

+8.00

+7.76 TOPLOTNA IZOLACIJA

+7.15

TOPLOTNA IZOLACIJA

NASUTJE

±0.00

-3.17

-3.67

-3.97

IDEJNA URBANISTIČNO ARHITEKTURNA ZASNOVA VEČNAMENSKEGA OBJEKTA IDEJNA ZASNOVA PREREZ D-D

M 1:100

G UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT PREREZ E-E

1.1

M 1:100

+10.00

+8.00 +7.76 +7.15

+6.65

±0.00

-3.17 -3.67

-3.17 -3.97

1.1

4 LEGENDA

NOSILNA STENA

IDEJNA URBANISTIČNO ARHITEKTURNA ZASNOVA VEČNAMENSKEGA OBJEKTA TOPLOTNA IZOLACIJA IDEJNA ZASNOVA

TOPLOTNA IZOLACIJA

NASUTJE

PREREZ E-E

M 1:100

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT SEVERNA FASADA

M 1:100

RASTER FASADNIH PLOŠČ

ffigcbbbbbbf fbbbbbbcgiff abbbacccd dcccabecb

+ 10.00

+ 7.00

+ 2.10

±0.00

IDEJNA URBANISTIČNO ARHITEKTURNA ZASNOVA VEČNAMENSKEGA OBJEKTA IDEJNA ZASNOVA SEVERNA FASADA

M 1:100

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT JUŽNA FASADA

M 1:100

RASTER FASADNIH PLOŠČ

ffigcbbbbbbf fbbbbbbcgiff abbbacccd dcccabecb

+ 10.00

+ 8.00

+ 2.10

±0.00

IDEJNA URBANISTIČNO ARHITEKTURNA ZASNOVA VEČNAMENSKEGA OBJEKTA IDEJNA ZASNOVA JUŽNA FASADA

M 1:100

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT VZHODNA FASADA

M 1:100

RASTER FASADNIH PLOŠČ

ffigcbbbbbbf fbbbbbbcgiff abbbacccd dcccabecb

+ 10.00

+ 8.00

+ 7.00

+ 2.10

±0.00

IDEJNA URBANISTIČNO ARHITEKTURNA ZASNOVA VEČNAMENSKEGA OBJEKTA IDEJNA ZASNOVA VZHODNA FASADA

M 1:100

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IDEJNI PROJEKT ZAHODNA FASADA

M 1:100

RASTER FASADNIH PLOŠČ

ffigcbbbbbbf fbbbbbbcgiff abbbacccd dcccabecb

+ 10.00

+ 8.00

+ 2.10

±0.00

IDEJNA URBANISTIČNO ARHITEKTURNA ZASNOVA VEČNAMENSKEGA OBJEKTA IDEJNA ZASNOVA ZAHODNA FASADA

M 1:100

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

+10.00

IDEJNI PROJEKT DETAJL 1

M 1:25

S1 IZSEK DETAJLA

M 1:10

SESTAVE S1

NOSILEC DRSNEGA SISTEMA

ZAŠČITNA MREŽICA IZ PLOČEVINE

- prodec - geoteksitl - ektrudirani polistiren - hidroizolacija - naklonski beton ( 1,5%) - AB rebrasta plošča - spuščen strop

d 9 cm d 12 cm d 6-14 cm d 16 cm

ODKAP DRSNI SISTEM ODPIRANJA PANELOV (harmonika) RAL TRAK

Z1 - korten plošča - nosilni sistem plošč - prezračevalni sloj - toplotna izolacija - armirano betonski zid - notranji omet

d 0,8 cm d 16 cm d 20 cm

+3.89

- ekstrudirani polistiren - hidroizolacija - armirano betonski zid - notranji omet DRSNI SISTEM ODPIRANJA PANELOV (harmonika)

ODKAP NOSILEC DRSNEGA SISTEMA

d 16 cm d 20 cm

T1 - hrastov parket - cementni estrih - zvočna izolacija - toplotna izolacija - armirano betonska plošča - spuščen strop

d 5 cm d 6 cm d 16 cm

T2 FIKSNI NOSILEC PANELOV KORTENA ± 0.00

- gumjasta podlaga - cementni estrih - zvočna izolacija - toplotna izolacija - hidroizolacija - armirano betonska plošča - nasutje

d 5 cm d 12 cm d 12 cm d 40 cm

- 2.69

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

- 2.69

- gumjasta podlaga - cementni estrih - zvočna izolacija - toplotna izolacija - hidroizolacija - armirano betonska plošča - nasutje

± 0.00

+3.89

- hrastov parket - cementni estrih - zvočna izolacija - toplotna izolacija - armirano betonska plošča - spuščen strop

+10.00

- prodec - geoteksitl - ekstrudirani polistiren - hidroizolacija - naklonski beton ( 1,5%) - AB plošča - spuščen strop

d 12 cm d 40 cm

d 12 cm

d 5 cm

d 6 cm d 16 cm

d 5 cm

d 6-14 cm d 16 cm

d 12 cm

d 9 cm

+ 8.00

- korten plošča - nosilni sistem plošč - prezračevalni sloj - toplotna izolacija - hidroizolacija - armirano betonski zid - toplotna izolacija - max plošča d 30 cm d 8 cm

d 16 cm

d 0,8 cm

d 6-14 cm d 16 cm

d 12 cm

d 9 cm

- ekstrudirani polistiren - hidroizolacija - armirano betonski zid - notranji omet

- zaključni sloj (brizgan omet) - toplotna izolacija - armirano betonski zid - notranji omet

- prodec - geoteksitl - ekstrudirani polistiren - hidroizolacija - naklonski beton ( 1,5%) - AB plošča - spuščen strop

d 20 cm

d 16 cm

d 16 cm d 20 cm

DETAJL 2

IDEJNI PROJEKT M 1:25

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

VIRI IN LITERATURA LITERATURA IN ELEKTRONSKI VIRI •Bole, D., Petek, F., Ravbar, M., Repolusk, P., Topole, M., 2007. Spremembe pozidanih zemljišč v slovenskih podeželskih naseljih. [elektronska knjiga]. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana, Založba ZRC. Dostopno na : https://books.google.si/books. [ 25. 2. 2015] • Kladnik, D., Lovrenčak, F., Adamič Orožen, M., 2005. Geografski terminološki slovar. Ljubljana, Založba ZRC. • Brenk, M., Ramšak, A., Florjančič, A. P., Hwalina, P., Jesenko Filipič, B., Stržaj, J., Šubic, A., 2010. Poljane kdo vas bo ljubil. Poljane nad Škofjo Loko, Župnija Poljane nad Škofjo Loko. • Crnič, M., Fikfak, A., Grom, J.P., 2013. teorija in praksa urejanja prostora. Igra ustvarjalnosti.2013 (1), str. 97-100 • Uradni list RS, št. 48/2010, 2010. Odlok o občinskem prostorskem načrtu. [elek. vir] Dostopno na : https://www.uradni-list.si/1/content?id=98350. [20. 2. 2015] • Uradni list RS, št. 52/2012, 2012. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditev vaškega jedra Poljan nad Škofjo Loko (severozahodni del območja urejanja POL 52-1 Poljane – center). [elek. vir] Dostopno na : http://www.uradni-list.si/1/content?id=109253#!/Sklep-o-zacetku-priprave-obcinskega-podrobnega-prostorskega-nacrta-za-ureditev-vaskega-jedra-Poljan-nad-Skofjo-Loko-%28severozahodni-del-obmocja-urejanja-POL-52-1-Poljane-center%29-. [12. 1. 2015] • Uradni list RS, št. 76/2004, 2004. Vsebinski pomen uporabljenih pojmov. [elek. vir] Dostopno na : http://www.uradni-list.si/_pdf/2004/Ur/u2004076.pdf#!/u2004076-pdf. [21. 2. 2015] • Prenova v podeželskem naselju, 2009. Prispevek na 21. Sedlarjevih srečanjih. [elek. vir] Dostopno na : http://www.rothus.si/prenova-v-podezelskem-naselju.html. [27.2. 2015]

• Naidoo, R., 2010. MYCC architects: prefabricated nature. [elek. vir] Dostopno na: http://www.designboom.com/architecture/mycc-architects-prefabricated-nature/ . [17. 11. 2014] • Corten., 2015. Naše storitve iz cortena. [elek. vir] Dostopno na : http://www.corten.si/ . [10. 3. 2015] • Allface., 2012. Smart fixing systems. [elek. vir] Dostopno na: http://al007rz5.edis.at/wp-content/uploads/2012/04/Allface-Technic-Brochure-SL.pdf . [10. 3. 2015] • Blenkuš M. idr., 2012. Študijsko gradivo 2007-2012, Konstrukcije 1,2. Verzija 1. [elek. vir] Dostopno na : http://www.fa.uni-lj.si/filelib/1_strani_predmetov/matej_blenkus/k2/ k1_in_k2_gradivo_ver01_nov12.pdf . [7. 4. 2015] • Decibel., 2015. Prostorska akustika. [elek. vir] Dostopno na: http://www.decibel.si/prostorska-akustika/prostorska-akustika . [22. 3. 2015] • Globevnik, A., 2007. Akustika v dvoranah. [elek. vir] Dostopno na : http://www.kalcer.si/baza_znanja/index.php?show_document=77 . [18. 3. 2015] • Rigips., 2011. Akustika prostora, Rigipsove rešitve. [elek. vir] Dostopno na : http://si.rigips.at/fileadmin/Rigips_Data_Slovenia/Brosure/RZ_Akustikdecken_11_2011.pdf . [19. 3. 2015] • Lužnik, J. 2010. Diplomska naloga: Določitev tipologije podeželskih območij v Sloveniji. [elekt. vir] Dostopno na: http://drugg.fgg.uni-lj.si/221/1/GEU_0827_Luznik.pdf . [15. 4. 2015]

• Krajner P., 2008. Oblikovanje javnih odprtih površin po meri vseh uporabnikov. Urbani izziv, [elek. izd.]. 19, (2). Dostopno na : http://urbani-izziv.uirs.si/Portals/uizziv/papers/urbani-izziv-2008-19-02-011. pdf . [25. 4. 2015]. • Gawryszewska. B. J., 2008. Sodelovanje družbe pri ustvarjanju prostorske ureditve in njena povezanost s strukturo vsakodnevne krajine. Urbani izziv, [elek. izd.]. 19, (2). Dostopno na : http://urbani-izziv.uirs.si/Portals/uizziv/papers/urbani-izziv-2008-19-02-005. pdf . [25. 4. 2015] • Goličnik, B., 2008. Parki in njihovi uporabniki. Urbani izziv, [elek. izd.]. 19, (2). Dostopno na : http://urbani-izziv.uirs.si/Portals/uizziv/papers/urbani-izziv-2008-19-02-002. pdf . [25. 4. 2015] • Hoxha, V., Dimitrovska Andrews, K., Temeljotov Salaj, A., 2014. Kulturni dejavniki, ki vplivajo na urbanistov namen urejanja javnih prostorov v Prištini. Urbani izziv, [elek. izd.]. 25, (2). Dostopno na : http://urbani-izziv.uirs.si/Portals/uizziv/papers/urbani-izziv-2014-25-02-001. pdf . [25. 4. 2015] • Publikacija razvojne agencije Sora - oddelek turizem za občina Gorenja vas – Poljane., 2010. Pozdravljeni v raju pod Blegošem.[elek. vir] Dostopno na : http://www.gostilna-lipan-filipic.si/razno/raj_pod_blegosem.pdf . [16. 3. 2015] • NVR. Cultural Center in Nevers NVR. Cultural Center in Nevers., 2012. [elek. vir] Dostopno na : http://divisare.com/projects/217102-Ateliers-O-S-architectes-V-Baur-GColboc-G-Le-Nou-ne-NVR-Cultural-Center-in-Nevers . [17. 11. 2014] • Schmidt Hammer Lassen arhitects., 2015. Vendsyssel theatre and experience centre. [elek. vir] Dostopno na: http://shl.dk/eng/#//home/about-architecture/vendsyssel-theatre-and-experience-centre/description . [17. 11. 2014]

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

ZAHVALA Hvala prof. doc.dr. Alenki Fikfak za podporo in vzpodbudne besede v vsem obdobju študija. Mami Ireni za številna odrekanja za mojo omogočeno pot do željenega poklica. Jožici in ostalim puncam za pridobljene delovne in osebne izkušnje. Fantu Miranu za tiste dni, ko je bilo težko. Teti Jožici za pozitvine nasvete. Dani, Maji in Tomažu za obilico smeha in pogovorov. Alešu za pomoč s 3D tehnologijo.

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Darja Dolenec izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom “ Idejna urbanistično - arhitekturna zasnova večnamenskega objekta s parkovno ureditvijo v Poljanah nad Škofjo Loko” pod vodstvom mentorice doc. dr. Alenke Fikfak, zagovarjanega dne 16.6.2015 v Ljubljani.

Darja Dolenec

UNIVERZA V LJUBLJANI•FAKULTETA ZA ARHITEKTURO•Avtorica DARJA DOLENEC Mentorica doc. dr. ALENKA FIKFAK•Leto vpisa 2008/2009•Kraj in leto izdelave LJUBLJANA, 2015