Erik Brus

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI Diplomsko delo

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Erik BRUS Mentor: prof. Janez KOŽELJ u.d.i.a.

Leto vpisa: 2005 Leto izdelave: 2012

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI Diplomsko delo

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Erik BRUS Mentor: prof. Janez KOŽELJ u.d.i.a.

Leto vpisa: 2005 Leto izdelave: junij 2012

Zahvaljujem se družini, ki mi je ves čas študija stala ob strani in me na tej poti podpirala. Prav tako se zahvaljujem mentorju prof. Janezu Koželju za svetovanje in strokovno usmerjanje. Posebna zahvala gre punci Suzani za pomoč in nasvete.

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

ZAHVALA

01

05 UVOD

02

06 Uvodna beseda 06 Tema 06 Oris problema 07 Cilji 07 Delovna hipoteza 07 Metoda dela

05

50 NAČRTI 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66

Situacija območja Situacija Dolge hiše Klet Dolge hiše Pritličje Dolge hiše Nadstropje Dolge hiše Prereza Dolge hiše Pogleda Dolge hiše Tlorisa apartmajev Prereza apartmajev Situacija Velike hiše Klet Velike hiše Pritličje Velike hiše Nadstropje Velike hiše Prereza Velike hiše Fasadni pas Dolge hiše Fasadni pas Velike hiše

08 VREDNOSTNA

IZHODIŠČA

03

20 Trajnostna arhitektura 21 Primer dobre prakse: Hotel Aire de Bardenas 22 Primer dobre prakse: Juvet Landscape hotel 23 Primer dobre prakse: Southern Ocean Lodge 24 Primer dobre prakse: Posestvo Pule 25 Sinteza primerov dobre prakse 26 Povprečje primerov dobre prakse 27 Prostorski razvoj občine 27 Razvoj krajine 28 Opn strateški del 29 Opn izvedbeni del 30 Fotografije parka cerje 31 Izbor lokacije 32 Turistično zaledje 33 Analiza lokacije 34 Sinteza analize lokacije 35 Fotografije lokacije 36 Podeželski hotel 36 Organizacija in ponudba podeželskega hotela

09 Trajnostni razvoj 09 Trajnostni razvoj Krasa 10 Ekologija 10 Eko-turizem 11 Modra banana 12 Swot analiza ekonomske upravičenosti

izgradnje podeželskega hotela 13 Sinteza swot analize 14 Nnačrti občine 14 Priložnosti za vlagatelje 15 Članki 16 Kraška naselja 17 Kraška domačija 18 Fotografije Krasa

06

68 3D PRIKAZI 69 Dolga hiša 71 Apartmaji 75 Maketa

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

19 PROJEKTNA 04 37 PROJEKT

IZHODIŠČA 38 Urbanistična zasnova

07

38 Krajinska zasnova 39 Diagram urbanistične zasnove 40 Arhitekturna zasnova 41 Zasnova organizacije funkcij:

Dolga hiša – hotel 42 Zasnova organizacije funkcij:

Velika hiša – kmetija 43 Zasnova konstrukcije 44 Sestoj sten 45 Promet 45 Infrastruktura 46 Zasnova energetske oskrbe 47 Razporeditev površin območja po namembnosti 48 Razporeditev površin Dolge hiše po namembnosti 49 Razporeditev površin Velike hiše po namembnosti

77 ZAKLJUČEK 78 80 81

Kazalo in viri slik Kazalo shem Viri in literatura

KAZALO

UVOD

UVODNA BESEDA

ORIS PROBLEMA

Diplomske naloge z naslovom Idejna zasnova podeželskega hotela pri Lokvici se ne lotevam zgolj kot bodoči arhitekt, ampak tudi kot zavedni Kraševec, ki ima rad kraško krajino, kulturno dediščino in ljudi. Prispevati želim k razvoju in hkrati ohranjanju Krasa ter njegove identitete.

Kulturna krajina je odraz součinkovanja dveh dejavnikov – narave in človeka. Narava krajino oblikuje skozi dolgotrajne procese, človek pa jo s svojo navzočnostjo in dejavnostjo precej hitreje spreminja. V primeru opustitve določene človekove dejavnosti narava kulturno krajino ponovno osvaja. Spremembe so vidne v obliki zaraščanja kmetijskih zemljišč. Glavni oblikovalec kulturne krajine je kmetijstvo. Za boljši pridelek je potrebna vse večja uporaba pesticidov in gnojil, kar povečuje pritisk na okolje, s spremembami tehnologije obdelave in pridelave pa se spreminja tudi videz kulturne krajine. Na območjih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, poteka povsem nasproten proces. Tu prihaja do opuščanja kmetovanja, kar povzroči, da se območja demografsko praznijo, ker slabi ekonomska moč teh območij in prihaja do zaraščanja kmetijskih površin. Vse to se kaže v razvrednotenju kulturne krajine, ki vodi v propad podeželja.

Pojmovanje sodobnega razvoja temelji na trajnostnih načelih, ki zajemajo vsakršno poslovno odločitev in vsakršen poseg v prostor. To velja tudi v primeru Krasa, za katerega se vsi strinjamo, da je neponovljiva kulturna, naravna, turistična in zgodovinska krajina. Model trajnostnega razvoja bi moral zagotoviti tako rabo prostora, da bi zadostil potrebam sedanjih generacij in vseh tistih, ki bodo tukaj živeli v prihodnosti. Tak razvoj bi moral slediti trem temeljnim načelom: biti bi moral gospodarsko učinkovit, okoljsko varen in socialno pravičen.

Slovenski del Krasa je z odprtjem meje postal še privlačnejši. Na Krasu bi morali ohranjati privlačnost prostora za bivanje ter na tak način razvijati in krepiti možnosti, ki jih ima Kras s svojo naravno in kulturno dediščino.

TEMA V diplomskem delu sem izdelal idejno zasnovo podeželskega hotela. S projektom predlagam gradnjo hotela visoke kategorije, ki se vključuje v občutljivo kraško krajino v fizičnem, kulturnem in socialnem pomenu.

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

01

UVOD

Kras je pretežno skalnat svet, kjer je malo obdelovalnih površin, na katerih bi bila mogoča učinkovita kmetijska dejavnost. Po drugi strani pa kamnitost in manjša obremenjenost okolja s kmetijsko pridelavo predstavljata prednost, ki je v drugih državah članicah Evropske unije manj izrazita. Okolje je manj degradirano, potrebno je le ohraniti kulturno krajino na zadovoljivem nivoju. To se lahko doseže le z ohranjanjem kmetijstva na teh območjih.

V ospredje stopa vse večji okoljski pomen kmetijstva.

Ljudje se zavedajo, da kmetijstvo ni pomembno le za zagotavljanje hrane, temveč je tudi glavni oblikovalec kulturne krajine in kot tak vpliva na kulturno krajino, poseljenost in okolje. Vse to so vrednote, ki so pomembne za človekovo bivanje, počutje, razvoj in delo.

06

CILJI

DELOVNA HIPOTEZA

Turizem je eno od ključnih razvojnih področij kraške regije. Za razvoj kakovostnega turizma ima ta regija vrsto naravnih in kulturnih potencialov, saj je Kras sam po sebi dovolj močna znamka, da jo velja izkoristiti. Poleg vlaganj v različne vrste infrastrukture je na območju treba zagotoviti široko in močno upravljanje Krasa. Potrebno je povezati turistično ponudbo v integrirane regijske produkte, ki bi jih tržili pod enotno znamko.

Podeželski hotel z dodatnim programom bo deloval po načelih trajnostnega razvoja. Dodatni program zajema tudi restavracijo za zunanje goste, ki jo kmetija oskrbuje z ekološko pridelanimi živili, kot so domači živinorejski in poljedelski pridelki.

Splošni cilj naloge je prispevati k preprečevanju propadanja podeželja in opuščanja kmetijstva ter k trajnostnemu razvoju kraške regije. Ena od takšnih možnosti je podeželski hotel, ki je v neposredni navezavi s kmetijo.

Okoliškim prebivalcem bi zagotovili delovna mesta ter izboljšane življenjske pogoje. S tem bi omejili izseljevanje prebivalstva in povečali doprinos kapitala. Povečala bi se urejenost okoliške infrastrukture ter prepoznavnost kraja. Kmetija, ki bi se ukvarjala z ekološko pridelavo hrane bi poskrbela za ohranjanje kulturne krajine in zamejila zaraščanje gmajne. Gostje hotela bi uživali v ambientu pristne kraške pokrajine, arhitekture, kulinarike, miru ter sobivanju z naravo. Čas bivanja obiskovalcev v regiji bi se podaljšal s trenutnih 4–6 ur na več dni. Povečala se bi prepoznavnost in konkurenčnost kraške regije na področju turistične ponudbe. Turistična dejavnost bi bila usmerjena v trajnostni, okolju prijazen razvoj s tem, saj bi se turistični produkti povezali s kmetijsko in gospodarsko dejavnostjo.

Na kmetiji je tudi možnost izposoje konj za ježo, spoznavanja kmečkih opravil in različnih obrti. Vino, pridelano na kmetiji, se ponudi gostom v vinoteki pod restavracijo. Hotel bo deloval v tesni navezavi z ekološko kmetijo.

Na kmetiji bo živela družina, ki bo skrbela za nemoteno delovanje kmečkih opravil na posesti. Tako zunanji kot notranji gostje bodo občutili kmečki kraški duh, ki je vključen v pristno kulturno krajino Krasa.

METODA DELA • izbor lokacije • preveritev ustreznosti programa na izbrani lokaciji • SWOT analiza • primeri dobre prakse • sinteza primerov dobre prakse • analiza trajnostnega razvoja na Krasu • analiza trajnostne arhitekture • analiza kraške kulturne dediščine • analiza naravnih in kulturnih danosti na območju • določitve volumnov in razporeditve objektov • zasnova konstrukcije in konstrukcijskega rastra • zasnova hotela in kmetije • projektiranje objektov • projektiranje krajinske ureditve • oblikovanje prostorskih prikazov

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

01

UVOD

07

VREDNOSTNA IZHODIŠČA

DRUŽBA

znosno

pravično TRAJNOSTNI RAZVOJ

EKOLOGIJA

GOSPODARSTVO

okoljski elementi razvoja

etični ozaveščenost ekologija TRAJNOSTNI RAZVOJ elementi REGIJE / OBČINE TRAJNOSTNI razvoja TURIZEM NARAVA

kakovost življenja

TURIZEM socialni elementi razvoja

sobivanje

Številni in obsežni posegi človeka v naravno okolje so z vse intenzivnejšim razvojem družbe dosegli skoraj vse predele našega planeta. Prvotno ravnotežje v okolju se je marsikje začelo spreminjati in celo podirati. Človek je začel vedno bolj spoznavati, da naravno okolje ni nekaj večnega, neuničljivega in neomejenega. Postopoma se je, vsaj v razvitem svetu, uveljavilo spoznanje, da je treba naravno okolje obravnavati kot dobrino. Zavedamo se, da je ta dobrina omejena in je ni mogoče nadomestiti, ko je izčrpana ali uničena. Pri razvoju družbe se zelo malo upošteva neekonomske vrednote in dolgoročne koristi prihodnjih generacij. Vendar je za doseganje tega cilja potrebno te nujno zagotoviti.

V preteklosti so pretežno naravni procesi, kot so potresi, poplave in požari, povzročali spremembe obstoječe pokrajine. Rezultati teh procesov so bili odvisni od intenzivnosti in njihovega trajanja. Spremembe so lahko bile sčasoma popolnoma odstranjene, kar je pomenilo vrnitev v prvotno stanje. V primeru radikalnih in trajnih vplivov pa so se stari krajinski sistemi spreminjali v nove z ustreznimi in uravnoteženimi elementi. Podobno se je dogajalo s procesi, ki jih je sprožil človek. Med njimi ima proces urbanizacije prav posebno mesto, saj povzroča znatne spremembe v delovanju naravnega okolja in okolju samem. Sprememb vpliva na okolje ne zaznavamo le v samih mestih, temveč tudi v okoliški krajini. Poglavitni vzrok današnjega stanja je zanemarjanje kakovosti življenjskega okolja.

Skope naravne razmere na Krasu so dovoljevale dokaj redko (približno 35 prebivalcev/km²), vendar enakomerno poseljenost, zgoščeno v strnjeno pozidanih velikih in srednje velikih vaseh. Jedro kraške vasi vzbuja pozornost z zgoščenostjo poslopij, če pa je postavljeno na vzpetini, deluje kot pravo mestno naselje, na primer Štanjel.

Novejša gradnja je precej bolj razpršena. Zaradi prostorskih in kulturno-varstvenih omejitev so se pričela bolje razvijati tista naselja, ki imajo okrog strnjeno pozidanih Poleg sistema varstva narave prispevajo k zagotavljanju jeder možnosti za zidavo novih hiš. Kamnite hiše so za trajnostnega razvoja še številni drugi sektorski sistemi sodobne bivanjske zahteve sicer premajhne, zato pa so znotraj in zunaj okoljskega področja. Zelo pomembno je kot počitniška bivališča postale bolj zanimive za kupce iz prostorsko načrtovanje, ki ga ureja Zakon o prostorskem mestnega okolja, od vstopa Slovenije v Evropsko unijo pa načrtovanju. Ta določa, da morata država in lokalna skup- DRUŽBA tudi za tujce. nost s prostorskim načrtovanjem omogočiti kakovostno življenjsko okolje. Raba prostora mora biti takšna, da ob Turistični potencial je zaradi bogate naravne in kulturne upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja, ohranjanja dediščine ter bližine velikih mest izredno velik, ponudba narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, drugih virov in in storitve pa skromne. Potrebno je omogočati in v priznosno pravično celostnega ohranjanja kulturne dediščine omogoča za- meru turizma celo spodbujali gospodarski razvoj. Ta je dovoljevanje potreb sedanje generacije in ne ogroža zanamreč nujno potreben, če hočemo, da kraška pokrajina TRAJNOSTNI dovoljevanja potreb prihodnjih generacij. (Doc. dr. Darij RAZVOJ živi. Živi pa, če svojim prebivalcem nudi različne možnosti Krajčič, Mateja Nose Marolt, 2008) za bivanje in delo ter s tem ustvarja občutek pripadnosti.

EKOLOGIJA GOSPODARSTVO Pokrajina pomeni ljudem vir življenja in je rezultat njihovega lastnega dela. Ljudje pričakujejo, da je pokrajina uspešno del njihovega življenja, in imajo sebe za del pokrajine. Šele tak tvoren in zrel odnos je zagotovilo za uravnotežen trajnostni razvoj določenega območja, kar je najboljša popotnica za razvoj turizma, dejavnosti, ki je pri oblikovanju kakovostne kulturne krajine povsem v ospredju. (dr. Aleš Smrekar, 2007)

Shema 01: Trajnostni razvoj

GOST

TRAJNOSTNI RAZVOJ KRASA

Varstvo narave je eden izmed temeljev zagotavljanja trajnostnega razvoja. Ureja ga Zakon o ohranjanju narave. Ta določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave. Ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti se nanašajo na celotno naravo, ki prek varstva habitatnih tipov, ekološko pomembnih in posebnih varstvenih območij ter varstva rastlinskih in živalskih vrst posegajo na vsa področja dejavnosti človeka s ciljem doseganja trajnostnega razvoja.

uspešno

gospodarski elementi razvoja

TRAJNOSTNI RAZVOJ

trajnostno upravljanje skupnosti / regije

Shema 02: Trajnostni razvoj regije/občine

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

narava

02

VREDNOSTNA IZHODIŠČA

09

znosno

pravično TRAJNOSTNI RAZVOJ

EKOLOGIJA

GOSPODARSTVO uspešno

EKOLOGIJA

EKO-TURIZEM

Ekologija je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov ter odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem. Okolje določenega organizma vsebuje njegovo fizično naravno bivališče – habitat, ki ga lahko opišemo z vsoto krajevnih samovzniklih dejavnikov, kot sta podnebje in geologija, ter tudi drugih živih bitij, ki si to bivališče delijo. Ekologija pojasnjuje, kako živijo rastline in živali v povezavi druga z drugo, kako so odvisne od naravnih virov in dobrin, kot so tla, voda, zrak in sončna svetloba. Poleg tega preučuje prilagoditve življenjskim razmeram, kjer organizmi živijo. (Wikipedija, 2012)

Ekološko pomeni okoljevarstveno, prijazno in prizanesljivo do narave, neoporečno, neškodljivo in vzdržno. V vsem tem vidim zavedanje o posledicah, ki nas utegnejo doleteti kot glavne krivce za neravnovesja in spremembe v našem ekosistemu. Z izpusti toplogrednih plinov se naše podnebje počasi segreva in temu primerno se bodo vrstile ostale spremembe, katerih razsežnosti nam še niso znane.

Z ekološko usmerjenim kmetovanjem in drugimi okolju prijaznimi dejavnostmi lahko doprinesemo k boljšim razmeram in k večji uravnoteženosti našega sistema.

GOST

ozaveščenost

ekologija

EKO-TURIZEM VKLJUČUJE

TRAJNOSTNI TURIZEM NARAVA

Evropsko okoljsko informacijsko omrežje definira ekoturizem kot izlete v relativno nedotaknjene kraje, kjer se turistom obljubljajo možnosti opazovanja nenavadnega prostoživečega živalstva in rastlinstva ter druženje z domačini. Potovalne agencije poskušajo oglaševati avanturo in pristnost popotnikom, naveličanim civilizacije.

Reklamira se potovanja v okolja, kjer ni sodobne tehnologije. Eko-turistični paradoks je ponujanje nedotaknjenih krajev, ki to prenehajo biti, ko vanje pridejo turisti.

(Turistična zveza Slovenije, 2002)

• vse vrste turizma v naravi, kjer je glavna motivacija turistov opazovanje in uživanje narave in tudi tradicionalnih kultur, ki prevladujejo v naravnih okoljih;

TURIZEM sobivanje

• izobraževalne, predstavitvene in promocijske dejavnosti; • zmanjševanje negativnih vplivov na naravno in kulturno okolje; • zaščito naravnih okolij; • ustvarjanje gospodarskih koristi za lokalne skupnosti, organizacije in organe, ki upravljajo naravna območja z namenom njihovega ohranjanja, ter

Shema 03: Trajnostni turizem

• dvigovanje ozaveščenosti za ohranjanje naravnih in kulturnih dobrin tako pri lokalnem prebivalstvu kot pri turistih.

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

02

VREDNOSTNA IZHODIŠČA

10

Slika 01: Svet, gostota prebivalstva

Slika 02: Evropa, gostota prebivalstva

MODRA BANANA

POVZETEK

Modra banana – evropski megalopolis je ime za koridor največje stopnje urbanizacije v zahodni Evropi, kjer živi približno 110 milijonov ljudi. Razteza se približno od severozahodne Anglije na severu do Milana na jugu.

Ta koridor vključuje mesta, kot so London, Amsterdam, Rotterdam, Bruselj, Antwerpen, Eindhoven, Ruhr, Düsseldorf, Köln, Frankfurt, Luxembourg, Stuttgart, Strasbourg, Zürich, Torino, Milan in Genova, ki zajemajo eno največjih koncentracij ljudi, denarja in industrije na svetu.

Modra banana ima ekonomsko najugodnejši položaj prav s svojo gostoto poseljenosti. Evropske prestolnice so postavljene v okviru sodelovanja ter omogočanja medsebojne interakcije industrije, ker ležijo v neposredni bližini.

Model Modre banane danes ni več natančno določen.

Nekdanja somestja so postala nove podružnice, tudi tista, ki se raztezajo od Pariza do južne Španije. Dejansko je v zadnjih nekaj letih videti toliko širitev, da bi lahko govorili o “Modri zvezdi”, čeprav Modra banana ostaja v svojem prvotnem jedru. Nove regije, priključene v Modro banano, je mogoče najti na sredozemski obali med Valencijo in Genovo, ki tvorijo “evropski sončni pas”. Regije se primerjajo z Ameriko, kjer je ugodna klima za novo industrijo na severu Nemčije, kjer so še strnjena naselja, ki ležijo na obali Severnega morja in se raztezajo čez Dansko v južno Skandinavijo.

Lokacija podeželskega hotela se nahaja v zaledju Modre banane na podeželju ob meji z Italijo. Ciljna populacija podeželskega hotela so dobro finančno situirani gostje iz tujih držav, zlasti iz držav Modre banane. Ljudje iz velikih mest, ki so podvrženi vsakodnevnemu stresu in hitremu tempu življenja, so željni dopustovati in obiskovati kraje, ki jim nudijo mir, naravo, rekreacijo, edinstveno okolje in kulturo. Izbrana lokacija za gradnjo podeželskega hotela je primerna iz več razlogov. Ustavilo bi se zanemarjanje podeželja in propadanje kulturne krajine, podeželsko prebivalstvo bi pridobilo delovna mesta, s čimer bi zmanjšali odseljevanje domačega prebivalstva, turisti in petični gostje bi prinašali svež denar za razvoj.

> 30,000 €

Pritok priseljencev v gosto naseljena območja je povzročil neravnovesje v rasti, ki je tako huda, da lahko privede do polarizacije Evrope in razdrobljenosti na gospodarske “zmagovalce”, to so prebivalci Modre banane, in na “poražence”, ki so podeželska območja, oddaljeni kraji in celotna Vzhodna Evropa. Velike razvojne težave se pojavljajo predvsem v odročnih regijah, ki se soočajo z začaranim krogom propadanja podeželja in postopnim odseljevanjem, zato postaja podeželje vse bolj odvisno od velikih mest. Poleg tega so visoke storitve realne samo v bogatih in močno poseljenih območjih. S tem je konkurenčnost obrobnih območij še slabša v primerjavi z urbanimi središči. (Wikipedia, 2010)

> 25.000 € > 20,000 € > 15.000 € ni podatkov

Slika 03: Evropa, BDP na prebivalca 2009

Slika 04: Evropa, Modra banana

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

02

VREDNOSTNA IZHODIŠČA

11

SWOT ANALIZA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI IZGRADNJE PODEŽELSKEGA HOTELA

Slika 05: Prednosti

PREDNOSTI (Strenght)

• kakovostna naravna in kulturna krajina

• nastajajoči Park Cerje

• zemljišče je last enega lastnika

• naselje je ločeno od domačega prebivalstva

• unikatna identiteta prostora

• nove kapacitete za turiste

• bližina pomembnih turističnih destinacij

• dobra prometna povezava

• zgodovinskost prostora

• sončna lega predvidenega območja

• pestra turistična ponudba

• mediteranska klima

• skladnost projekta z razvojnim programom občine

• bližina najbolj premožnih držav Evrope

• svež poseg v naravo • oddaljenost do bližnjih naselij 12

• potrebno je postaviti novo infrastrukturo • neučinkovit javni prevozni sistem • potreben dogovor glede celovite razvojne ponudbe • pomanjkanje že usposobljenega kadra Slika 06: Slabosti

• potreba po urejanju širšega območja Parka Cerje

SLABOSTI (Weakness)

• delovna mesta za domače prebivalstvo

• turisti prinesejo denar tudi v okoliške vasi

• prepoznavnost Krasa

• vzpodbuda razvoju drugih storitvenih dejavnosti

• razvoj nove turistične dejavnosti, ki predstavlja tržno nišo v širšem vplivnem območju Evrope

• razvoj podeželja

• vključitev v čezmejni projekt Kras – Carso • določitev in ureditev namembnosti Parka Cerje Slika 07: Priložnosti

• lokacija leži v ožjem turističnem območju parka Cerje

PRILOŽNOSTI (Opportunity)

• vpliv novega turističnega kompleksa na okolje ter onesnaževanje okolja • poseg v naravni prostor živali • sprejemljivost projekta v lokalnem prostoru • sociološka sprejemljivost tujcev

Slika 08: Nevarnosti

• bojazen, da bi nova ponudba pomenila odvečno konkurenco preostali turistični dejavnosti

NEVARNOSTI (Threat)

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

02

VREDNOSTNA IZHODIŠČA

• črpanje sredstev iz skladov Evropske unije • pospešitev lokalne ekonomije • trajnostni razvoj • ekološko kmetovanje

• širitev industrijske cone Opatjega sela • konflikti med zasebnimi in javnimi interesi

SINTEZA SWOT ANALIZE

Slika 09: Sinteza SWOT analize

Območje lokacije podeželskega hotela se razteza na vrhu manjše vzpetine sredi kraške gmajne, od koder se pogled širi vse do Benetk. Z oddaljenostjo okoliških vasi v neposredni bližini narave lahko gostje uživajo mir in počitek.

Prometna infrastruktura nudi turistom iz tujine povezave z ladjo do bližnjega italijanskega pristanišča Monfalcone, z letalom do tržaškega letališča v Ronkah ali z vlakom do bližnjih mest Nova Gorica ter Gorica. Direkten dostop je mogoč z avtobusom, avtomobilom, motorjem ali kolesom.

SINTEZA

Kras je edinstvena naravna in kulturna krajina, ki tvori identiteto kraja. Zaradi bližine morja je klima sub-mediteranska, kjer so milejše zime in topla poletja. Lokacija ponuja izvrstno izhodišče za turistične oglede v okolici tako na slovenski kot italijanski strani meje.

Priložnosti, ki se ponujajo za domače prebivalstvo, so nova delovna mesta, prepoznavnost Krasa v tujini ter pritok novih turistov s svežim denarjem. Velik pomen ima bližina najbolj urbaniziranih regij v Evropi, od koder prihaja ciljna skupina turistov. Pospešila bi se lokalna ekonomija in uporabila evropska sredstva iz evropskih skladov. V današnjem času se teži k trajnostnemu razvoju in ekološkemu kmetovanju. Vse to je potencial, ki ga je na dani lokaciji potrebno upoštevati in izkoristiti.

Za podeželski hotel sredi gmajne bo potrebno zgraditi novo infrastrukturo, zato je zelo pomemben pristop k gradnji, ki bo povzročil čim manjšo škodo naravnemu okolju. Zaradi oddaljenosti bližnjih vasi bo tukaj gost omejen s ponudbo podeželskega hotela. Problem, ki ga je treba upoštevati, je predvsem sprejemljivost tujih gostov, do katerih niso vsi domačini strpni. Pogosto so prisotni konflikti med javnimi in zasebnimi interesi, saj večino zanima le osebna korist. Problem so tudi nepovezani turistični ponudniki. V regiji bi bilo potrebno povezati manjše in večje turistične ponudnike, da bi skupaj zadovoljili čim širše potrebe turističnih obiskovalcev.

Shema 04: Graf SWOT analize

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

02

VREDNOSTNA IZHODIŠČA

13

Slika 10: Grb občine Miren - Kostanjevica

Miren Bilje

Orehovlje

NAČRTI OBČINE

PRILOŽNOSTI ZA VLAGATELJE

Občina Miren - Kostanjevica je sprejela ambiciozno strategijo razvoja turizma. Občina ima bogate danosti za razvoj, od zgodovinskih ostankov prve svetovne vojne do opekarstva in čevljarstva ter kraške arhitekturne dediščine.

“Zastavili smo si, da bi v občini nastalo turistično območje Park Cerje, ki naj bi zaživelo do leta 2013,” je prepričan župan. Območje bo postalo mednarodno prepoznavno, saj bi se vključilo v čezmejni projekt Kras – Carso ter v regijski projekt Smaragdna pot.

Občina Miren - Kostanjevica postaja vse bolj zanimiva za investitorje, ki želijo predvsem na njenem kraškem delu graditi turistične objekte. Med drugimi je pobuda mednarodnega podjetja, ki namerava na občinskem gozdnem zemljišču v bližini Lokvice zgraditi turistični kompleks v tipičnem kraškem slogu, ki naj bi bil obdan z nevsiljivim kamnitim obzidjem in grmičevjem. Šlo naj bi za majhen, poseben hotelski kompleks najvišje kategorije, kakršnega v tem delu Evrope še ni.

Občina ne izključuje možnosti za sklepanje javnega in zasebnega partnerstva s potencialnimi investitorji. Glede na značaj projekta podeželskega hotela obstajajo velike možnosti črpanja sredstev iz skladov EU in virov za obnovo kulturnozgodovinske dediščine. Za njegovo delovanje bo pomembna odprtost za promocijo in trženje lokalnih ponudnikov kmetijskih pridelkov in vrhunskih izdelkov domače in umetne obrti z ožjega in širšega območja Krasa. Načrtovani projekt je relativno velika in tvegana investicija, ki terja skrbno načrtovanje in presojo ekonomske upravičenosti. V okviru urejanja širšega območja »Parka Cerje« ta vključuje vzpostavitev sistema sprehajalnih in športno-rekreativnih poti, kolesarskih poti, tematskih poti po ostalinah 1. svet. vojne, vzdrževalna dela v krajini in načrtovanje ekstenzivne kmetijske rabe.

Podjetnik je sprva želel obnoviti kakšen izumirajoč kraški zaselek, vendar je povsod naletel na nepremostljivi oviri – razdrobljenost posesti in nasprotovanje domačinov.

Nazadnje je bilo izbrano zemljišče v bližini Lokvice, katerega edini lastnik je Občina Miren - Kostanjevica. Vizija projekta je zagotoviti nova delovna mesta za domačine.

Predvidena so delovna mesta za gostinske in hotelske delavce.

Lokvica Segeti

Opatje selo Nova vas

Kostanjevica na Krasu

Temnica Lipa

Hudi Log Korita

Sela na Krasu

Vojščica

Shema 05: Občina Miren - Kostanjevica

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

02

VREDNOSTNA IZHODIŠČA

“Gostje bodo zagotovo želeli videti okolico, kar bo spodbudilo dodatne dejavnosti. Upam, da bomo sodelovali tudi s krajani. Želimo si, da se dvigne ugled celotne okolice in pri tem smo pripravljeni pomagati,” je dejal investitor in pristavil, da bo podjetje še naprej delovalo transparentno in projekt o hotelskem kompleksu tudi v naslednjih fazah predstavljalo javnosti. “Po vseh analizah so ciljni gostje predvsem Angleži. Raziskave na evropskem tržišču so pokazale, da angleški gost najbolj povprašuje po teh storitvah”. (Alenka Ožbot, Primorske novice, Primorska, leto 63, št. 133, 11. junij 2009, str. 7.)

14

ČLANKI

15

Slika 11: Računajo predvsem na Angleže

Slika 12: Prodati želijo “zazidljiv” gozd

Slika 13: Kraška vas za vsako ceno

Slika 14: Sklep občinskega sveta

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

02

VREDNOSTNA IZHODIŠČA

KRAŠKA NASELJA

le o skr i l dv a rci oNaravne danosti in svojski način življenja, za katerega je Kras sodi med tiste pokrajine, ki jih na prvi pogled k a ic a – n n bila vedno določajo predvsem posebnosti narave. Če ne kbi le značilna skromnost in trdo delo, so izoblikoap človek riti skr vo na kokolii l d vali vse člene kraške arhitekture v preproste in čiste oblike. skozi dolga stoletja v nenehnem sožitju s to izjemno ° ci a eš 25 r r t – o s Kras nepre- kBivališča so bila do poslednjega detajla grajena kot upoco ustvarjal tudi svojega deleža 15v njej, bi bil a – rabna, energetsko varčna in rzlita z okoljem. Združevala poznaven in bi ostal le kras z malo začetnico. Med vsemi tin e i r eb a kzem- so se v naselja s skorajstmestnimi značilnostmi. Skupne stvaritvami generacij, ki so doslej bivale na tej skopi n ° 5 eš –2 str lji, je prav arhitektura tista, ki je15postala neločljivi del ene značilnosti arhitekture na Krasu so stavbe, ki so vraščene 1,2–1,5 a krajin. v prostor, prilagojene klimatskim, r geomorfološkim in najbolj svojskih in najbolj prepoznavnih kulturnih be lind e da t a l a s o s značilnostim iz lokalnih gradiv ter pri Enakovrednost človekovihfadosežkov z naravnimi poseb- mikro-lokacijskim z on a k k n i s nostmi, kar v preteklosti tekmovanja človeka poseganju v krajino skrbno in pretehtano zgrajene. rt an nippomenilo 1,2–1,5 a str z odsoustvarjanje, je zapustilo z naravo, ampak resnično enknndk a i e l r d la a b a g s zeo V stavbarstvu osrednjega Krasa so jasno razpoznavne ratno dediščino človekove ustvarjalnosti. a f n o kse ce skupne lastnosti: strnjeno oblikovanje vaških ka rtin s e l naslednje i n ali topn tra odp e t z s naselij in uličnih nizov, enoten izbor oblikovnih in strukArhitektura je na sKrasu doživljala posebno usodo, ki i k atan bre mn r g a e k e turnih sestavin arhitekture, posebna barvna lestvica ter je izhajala deloma iz naravnih značilnosti, deloma iz j en e s e 2–2,5 l icrazporejanje stavb. Stavbni nizi izpostavljenih ponavljajočega se 1 posebnega geografskega položaja. Na- značilno ali topn s naselij ščitijo pred burjo tudi preostale dele naselja. jbolj dragocena je bila na Krasu rodovitna prst, ki so jonite delov m rta ka Izjemno domiselne so oblike naselij, čeprav načrti zanje burja in deževja izpirala v vrtače in redka jekraška polja.

1 potrebno postaviti čim bliže nano- niso nikoli2–2,5 nastali za risalno mizo arhitekta.

Bivališča je bilo zato som rodovitne zemlje. Če je bilo mogoče je morala biti v bližini tudi voda za napajanje živine, če že ne živ izvir, Izjemna vrednost ohranjene kraške kulturne krajine je pa vsaj kraški kal. Poleg bližine prometnic so verjetno v njeni celovitosti, v kateri si podajajo roke značilnosti prav ti pogoji določali še danes v celoti ohranjeno mrežo narave, človekovih posegov vanjo, poselitvenega vzorca naselij, ki so omogočala najbolj smotrno obliko sožitja in arhitekturne tipike. Kras je skozi čas že nekajkrat spremenil svojo podobo, a je vedno ohranil ali ponovno primed človekom in naravnimi danostmi. dobil svojstveno skladnost med celotnim stavbarstvom in Za kraške vasi lahko rečemo, da so bile v svojem razvoju naravo. vedno enoten, a hkrati tudi spremenljiv in prilagodljiv organizem. Strnjene in vselej gručasto oblikovane vasi daje- Kamnita kraška arhitektura raziskovalce in občudovalce jo nepoznavalcu vtis, kot da so nastale brez kakršnega koli vselej znova prepričuje, da je vzniknila iz pokrajine; reda. Tudi njihova lega v pokrajini je zelo različna. Vasi zgradili so jo ljudje za ljudi in prav to je razlog, da njen obija ne bo ogrožen. V svetu že razširjena priso najbolj pogoste na razglednih ska višinah ob rodovitnih stoj vntprihodnosti ac n a r e i t a r zadevanja za sonaravne oblike bivanja dajejo preučevanju ravnicah in med obdelanimi vrtačami, na primer Tomaj, s ad o s g a f ju posebno razsežnost in aktualnost.

Pliskovica, Dutovlje, Krajna vas, Volčji Grad, Komen, Krasa a ija k Sveto. s tac n n a e a ja tr le ori dn s sad a rce a g r a a n f u g r j p i Štanjel in Goče nnad Vipavsko dolino sta med vsemi gotoa e št bn č itiv v a vo najboljša primera.

Prvo naselje je zraslo po plastnicah, d j a r a st bo le bu nja in pravokotnih stranskih ulic drugo določa mreža glavne o d r rce a ra a a n g r n p z natančno določeno – na hierarhijo arhitekture. Vse stavbe sošti ne ijač itiv vb č a d j imele že v srednjem veku kvalitetno oblikovane stavbne a a r t a bo om us člene in so tako resnično soustvarjale celovitost arhitek- ka d ob r š a ture od detajla do krajine.

–n Kra a j i ač om d ška Kra

Shema 06: Štanjel – vzorec kraškega grajenega tkiva na pobočju

Shema 07: Goče – vzorec kraškega grajenega tkiva na ravnini

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

a

nic

p ka

02

VREDNOSTNA IZHODIŠČA

16

j

1

2–2,5

KRAŠKA DOMAČIJA

cija

ska an str ada fas

ta en ori jug

ja

dn

na štir

n

itiv

ad

ra ag

ma

šk

Kra

ta us

ob

ar

n a–

čij

o ad

n

vb

ač

rj bo

le

rce

a ep

Shema 08: Umeščenost kraške hiše na stavbno parcelo

dv

°

25

– 15

ica

pn

a ok

na

eš

str

rci

na

ti kri

o –k

e

rl i sk

al

r be

ste 1,2–1,5

a ad as f ska tin an odpr r t s z bre

a lind nk

ga

ta

1

jer

la

zo

n ko

ne se ice e l ali topn s ite

mn

ka

2–2,5

Domačije na Krasu predstavljajo bivalno zaokroženo, nikoli pa ne dokončano zaključeno funkcionalno in oblikovalsko celoto. V skoraj vsaki vasi na Krasu lahko občudujemo številne izvirno oblikovane stavbe, ki so jih graditelji nenehno dograjevali, spreminjali in prilagajali novim zahtevam življenja. Stavbni kompleks kraške domačije je bil vselej določen in omejevan z mejami stavbne parcele. Izbor najugodnejše lege stavbe je bil odvisen od meje parcele. Optimalen izkoristek prostora je narekoval gradnjo na njenem robu. To osnovno pravilo je mogoče na Krasu zaznati skozi dolga obdobja razvoja stavbne tipologije vse do pred nekaj desetletij, odkar je to temeljno lokacijsko pravilo vedno pogosteje zanikano.

Dodatni faktorji so bili prav gotovo še osončenost, zaščita pred vetrom in padavinami ter vpliv predhodno pozidanih stavb iz neposredne soseščine. Tako kot v bližnjih primorskih mestih se je na Krasu sčasoma izoblikoval poseben način aditivne gradnje. Ta omogoča z značilnimi stranskimi fasadami brez odprtin postopno dozidavanje in rast objektov z dodajanjem prostorov, ne da bi bilo treba pred tem veliko rušiti. Omenjen način zazidave parcele je omogočil postopno izoblikovanje borjača v obliki obzidanega in zaprtega dvorišča, ki je bil osrednji, pred burjo zaščiten prostor, kjer so se skoraj vse leto opravljala najrazličnejša kmečka opravila. Borjač se kot sestavni del kraške domačije nikakor ni mogel razviti tam, kjer je bil teren preveč nagnjen, da bi bil še primeren za vsakodnevno delo.V Štanjelu, kjer je teren precej nagnjen, najdemo zasnovo domačij, ki so se na drugačen način prilagodile razmeram, tako da ulice in stavbni nizi sledijo plastnicam naravnega terena.

he, ki je zahtevala zelo masivno leseno nosilno konstrukcijo in trdnejše podporne zidove stavb. Prvotna povezava z nadstropno etažo so bile največkrat lesene ali kamnite stopnice ob pročelju hiše, ki so vodile na gank. Z ganka, ki ga je pokrival posebne vrste nadstrešek – linda, je bil dostop do bivalnih prostorov v etaži, velikokrat pa tudi do senika ali shrambe.

Kras je bil v 16. in 17. stoletju videti precej drugačen kot danes. Stavbnega fonda je bilo vsaj trikrat manj, naselja pa so bila razpoznavna predvsem po strmih, dvokapnih, kamnitih strehah, med katerimi je bilo veliko slamnatih.

Pravo revolucijo je pomenila opečnata kritina – korci, ki so se postopoma začeli uveljavljati že sorazmerno zgodaj, vsaj v 16. stoletju. Ta kritina je potrebovala lažje ostrešje in posledično manj lesa, ki je postajal na Krasu vse bolj dragocen in iskan. Poleg tega se je dalo to kritino lažje obnavljati, na burji pa se je izredno dobro obnesla. Razvoj kritine na Krasu je torej primer spleta in medsebojnega vplivanja različnih dejavnikov. Skrle, ki so nadomestile slamo, so pomenile trajnejšo in predvsem ognjevarno kritino; opečnata kritina pa je odpravila slabost kamnite stre-

• portal – kamnit obok pri vhodu na dvorišče

Shema 09: Tipični arhitekturni elementi kraške hiše

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

02

VREDNOSTNA IZHODIŠČA

Posebno pozornost zasluži predstavitev estetskega bogastva arhitekture kraških domačij. Začutimo jo, ko se z vaške ulice približamo glavnemu vhodu v dvorišče. Dvoriščni vhod – porton je bil na Krasu, iz klesanega kamna. Pomenil je nekakšno osebno izkaznico lastnika domačije in s tem tudi opredeljeval njegov ugled. Pravi ponos na borjačih domačij so po lepotnem videzu tudi kamnite štirne. Ker so bile neposredno povezane z največjo dragocenostjo na Krasu – vodo, so bili marsikje posebej skrbno ornamentirane ali celo opremljene z arhitekturnimi plastikami. Tudi vsi preostali klesani deli stavbne opreme – konzole in stebri gankov, stopnice, vogalniki, kamniti žlebovi, okenski okvirji, kamniti podstavki latnikov itd. so s svojo obliko in ornamentom vselej izžarevali premožnost naročnika in stilno pripadnost ter duh časa, v katerem so nastali.

SLOVAR NAREČNIH IZRAZOV • štirna – vodnjak • borjač – zaprto kraško dvorišče • jerta – kamnit okenski ali vratni okvir • porton – vhod na kraško dvorišče • kalona – polkrožen kamnit portal vhodnih vrat • škure – polkna • gank ali gajnk – lesen hodnik z nadstreškom • linda ali lindra – posebne vrste nadstrešek nad gankom • gmajna – pašnik ali nerodovitna površina • griža – kup drobnega kamenja • kal – odprt zbiralnik vode • skrle – kamnite plošče, navadno tiste za strešno kritino • korec – žlebasta strešna opeka za pokrivanje hiš • gasa – ozka vaška ulica

17

FOTOGRAFIJE KRASA

Slika 15: Kraška domačija

Slika 16: Skrle

Slika 17: Kamniti zid

Slika 18: Štirna

18

Slika 19: Brajda

Slika 20: Korci

Slika 21: Suhi kamniti zid

Slika 22: Kraški pojav: Žlebiči

Slika 25: Škure

Slika 23: Jerte

Slika 24: Porton

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

02

VREDNOSTNA IZHODIŠČA

Slika 27: Portal

Slika 26: Gank

PROJEKTNA IZHODIŠČA

NAČELA TRAJNOSTNE ARHITEKTURE

Trajnostni, uravnoteženi, zmerni ali vzdržni razvoj je poglavitna in vseobsegajoča usmeritev svetovne, evropske in nacionalne politike urejanja in gradnje prostora v prihodnosti. Trajnostna arhitektura je najbolj odločilna komponenta te politike, saj je trajnostno zasnovana stavba njen sistemski člen in gradnik. V tej vlogi je trajnostna arhitektura lahko le celostna in nikakor ne zgolj tehnološka vrednost, ki jo je mogoče dodati zasnovi poljubne stavbe ali naselja. Trajnostna arhitektura namreč izhaja iz vrednostnih izhodišč, ki usmerjajo celoten proces projektiranja, povezujejo vse sestavne dele stavbe, način gradnje, uporabe in razgradnje. Na ta način se s trajnostno arhitekturo v najbolj neposredni obliki in v obojestransko korist povezuje javni interes z zasebnim. Iz tega sledi, da trajnostna arhitektura ni niti graditeljski slog niti ena od smeri v sodobni arhitekturi, ampak postaja strateška predpostavka vsakršne gradnje in splošno veljavno vrednostno izhodišče sodobnega projektiranja. Trajnostna arhitektura torej ne bo več odvisna od nazorske opredelitve projektantov, ampak splošen strokovni imperativ, ki temelji na okoljski etiki.

• pri poseganju v prostor: “čim manj”

Miren

TRAJNOSTNA ARHITEKTURA

T R A J N O S T N A

G R A D N J A

ENERGIJA

Racionalno

Arhitekti

projektiranje

Izvajalci

gradnja

Ekološko

Pred gradnjo

selo

Obnovljivo

Opatje

Učinkovito

OKOLJE

Trajnostna arhitektura je prijazna uporabniku, je ekologična, bioklimatska, varčna, razumna, premišljena, kontekstualna, regionalna, sonaravna. To so različni pojmi, ki opisujejo arhitekturo, prilagojeno lokalnemu okolju. Trajnostna arhitektura gradi v skladnosti z naravo na način, ki ustvarja ravnovesje naravnih krogotokov. Takšna arhitektura prepoznava svoje okolje, se z njim povezuje in ga v najmanjši možni meri spreminja. Pri poseganju v prostor sledi načelu »čim manj«, pri uporabi gradiv pa načelu »z manj-več«. Z njo se torej spoštuje temeljno načelo naravne racionalnosti, ki stremi k doseganju najboljšega učinka ob najmanjšem vložku in ob povzročeni najmanjši škodi. Iz teh načel izhaja, da naj bo vsakršen poseg v prostor čim manj moteč in rušilen, stavba pa premišljeno postavljena in zgrajena s čim manj gradiva in čim manj različnimi elementi taka, da bo zagotavljala odvijanje dejavnosti ob čim manjši porabi energije in drugih stroškov obratovanja čim dalj časa. (prof.Janez Koželj)

Gradnja Uporabniki

uporaba / vzdrževanje

Po gradnji

porušenje / odstranitev

MATERIALI Reduciraj

Selekcioniraj

ODPADKI Recikliraj

Ponovno uporabi

Shema 10: Trajnostna gradnja

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

03

PROJEKTNA IZHODIŠČA

• pri uporabi gradiv: “z manj-več” • trajnostna arhitektura je celostna • manj vzeti Zemlji in več dati ljudem • zadovoljevanje potreb sedanjosti brez ogrožanja možnosti za prihodnje generacije, da zadovoljijo svoje lastne potrebe

20

PRIMER DOBRE PRAKSE

10 m

Projekt: HOTEL AIRE DE BARDENAS

POVZETEK

Arhitekt: Mónica Rivera y Emiliano López Lokacija: Tudela – Navarra, España Leto izgradnje: 2004–2007 Investicija: 1.800.000 EUR Površina: 1.500 m²

Hotel stoji tri kilometre iz mesta Tudela blizu naravnega parka Las Bárdenas Reales. Lokacijo obdajajo pšenična polja in prostrana puščava. Tukaj vladajo ekstremne temperature in močan veter, zato so arhitekturo temu primerno prilagodili. Za zaščito pred vetrom so uporabili odslužene lesene zabojnike za transport sadja. Postavili so jih v liniji okrog hotelskega kompleksa, položene drug na drugega. Direktni svetlobi v bivalne enote so se izognili z globokimi okenskimi okvirji, ki služijo kot klopi ali dodatna ležišča. Za gradnjo so uporabili predvsem naravne in reciklirane materiale iz okolice. Celotni hotelski kompleks je pritličen. Stavba ne dominira v okolici in se poskuša z njo asimilirati, saj je njena največja kvaliteta narava, ki jo neposredno obdaja.

Ponudba: Hotel **** Kapaciteta: 62 ležišč Cena: 160–290 Є/noč

Shema 11: Območje reference

Materiali: montažni in reciklirani materiali, jekleni okvirji, prefabricirani paneli, lesene palete, lokalni kamen, steklo Program: 18 sob, 4 apartmaji, recepcija, bar, restavracija, vrt, atrij, bazen, topolov park, sejna dvorana

Slika 28: Eksterier

Višina: pritličje Bivalne enote: 22 Tipi bivalnih enot: 5

Slika 29: Interier

• 7 x 30 m²

dvoposteljna soba s pokrajinskim razgledom

• 8 x 30 m²

dvoposteljna soba s privatnim dvoriščem

• 3 x 30 m²

dvoposteljna soba z zunanjim dvoriščem

• 2 x 40 m²

apartma s pokrajinskim razgledom

• 2 x 40 m²

apartma z velikim privatnim dvoriščem in zunanjo kadjo

Slika 30: Eksterier

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

03

PROJEKTNA IZHODIŠČA

21

PRIMER DOBRE PRAKSE

10 m

Projekt: JUVET LANDSCAPE HOTEL

POVZETEK

Arhitekt: Jensen & Skodvin Arkitektkontor Lokacija: Gudbrandsjuvet, Norway Leto izgradnje: 2007–2008 Investicija: 1.000.000 EUR Površina: 800 m²

Krajinski hotel je umeščen v čudovito naravno krajino ob vasi Gudbrandsjuvet na Norveškem. Vsaka bivalna enota je prosto stoječa mala hišica, ki ima eno ali dve steni v celoti stekleni. Gradnja je potekala z minimalnim vplivom na okolje. Postavitev bivalnih enot v krajini je zasnovana tako, da se sobe med seboj ne gledajo, hkrati pa lahko uporabnik nemoteno uživa v razgledu na neokrnjeno naravo.

Vsaka soba ima svoj razgled, ki se menjuje in spreminja ob vremenu, čez dan in skozi vse letne čase. Pred scenografijo, ki jo ustvari narava sama, se vedno znova dogajajo nove predstave, katere lahko gostje opazujejo z neposredne bližine.

Ponudba: Hotel ***** Kapaciteta: 14 ležišč Cena: 155–430 EURO/noč

Shema 12: Območje reference

Materiali: smrekov les, kovina, steklo Program: 7 hišic, recepcija, bar, restavracija, kmetija, skedenj Višina: pritličje Bivalne enote: 7 Tipi bivalnih enot: 7 Slika 31: Eksterier

Slika 32: Interier

• 7 x 30 m²

hišica

Slika 33: Eksterier

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

03

PROJEKTNA IZHODIŠČA

22

PRIMER DOBRE PRAKSE

25 m

Projekt: SOUTHERN OCEAN LODGE

POVZETEK

Arhitekt: Max Pritchard Architect Lokacija: Kangaroo Island, SA, Australia Leto izgradnje: 2008 Investicija: 15.000.000 AUD = 11.253.000 EUR Površina: 1550 m²

Hotel stoji v nacionalnem parku na otoku Kangaroo Island v Avstraliji. Pomaknjen je za štirideset metrov visokimi skalnatimi pečinami, ki ga ščitijo pred valovi. Zaradi nizkega obrisa stavbe se zdi, kot da plava nad pokrajino.

Uporabljeni so lokalni materiali. Deževnico zbirajo, elektriko pridobivajo s sončnimi celicami, odpadno vodo pa filtrirajo z organskimi sistemi. Za temelje so uporabili jeklene podstavke in tako skušali čim manj vplivati na okoliško naravo. Bivalne enote so postavljene v liniji in vsaka ima čudovit razgled na morje. Celotni kompleks je sodobno opremljen tako z vidika tehnoloških naprav kot z umetniškimi deli.

Ponudba: Hotel***** Kapaciteta: 56 ležišč Cena: 880–2600 AUD/noč = 660–2000 EURO/noč

Shema 13: Območje reference

Materiali: lahki materiali, jekleni vijaki za temeljenje, lokalni kamen, penjeni beton, recikliran les, kovina, steklo Program: 21 apartmajev, recepcija, bar, restavracija, hotelska veža, trgovina, sejna dvorana, wellness, bazen

Slika 34: Eksterier

Višina: pritličje Bivalne enote: 21 Tipi bivalnih enot: 5

Slika 35: Interier

• 11 x 65 m² mali apartma • 2 x 120 m² predsedniški apartma • 5 x 75 m² apartma za počitek • 2 x 120 m² družinski apartma • 1 x 120 m² paviljon ribjega orla

Slika 36: Eksterier

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

03

PROJEKTNA IZHODIŠČA

23

PRIMER DOBRE PRAKSE

25 m

Projekt: POSESTVO PULE

POVZETEK

Arhitekt: Rupert Gole Lokacija: Trebelno, Slovenija Leto izgradnje: 2005–2009 Investicija: 9.000.000 EUR Površina: 2000 m²

Posestvo Pule sestavlja 19 objektov, namenjenih različnim funkcijam. Historični del posestva je v celoti rekonstruiran, novi del pa je funkcionalna dopolnitev, ki celostno zaokrožuje ponudbo posestva. Posestvo je bilo obnovljeno in dograjeno v turistične namene. Celotna kmetija je tako pridobila novo funkcionalno vsebino kot ekskluzivno podeželsko turistično posestvo. Iz te namere je bilo na obrobju posestva ob gozdu zgrajenih na novo šest, delno lesenih, delno zidanih hišk, v katerih so apartmaji. V neposredni bližini je bil leta 2009 zgrajen še Spa center Pule.

Ponudba: Hotel**** Kapaciteta: 28 ležišč Cena: 195–250 EURO/noč

Shema 14: Območje reference

Materiali: lokalni kamen, okoliški les, steklo Program: 6 hišic, recepcija, restavracija, hiša, skedenj, vinska klet, kongresna dvorana, spa, klubska hišica, hlev za konje, objekt sanitarij, hala za mehanizacijo, trgovina, kozolec, čebelnjak

Slika 37: Eksterier

Višina: pritličje in nadstropje Bivalne enote: 9 Tipi bivalnih enot: 3

Slika 38: Interier

• 3 x 68 m²

apartma – dupleks

• 3 x 46 m²

apartma – dupleks

• 3 x 45 m²

apartma

Slika 39: Eksterier

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

03

PROJEKTNA IZHODIŠČA

24

SINTEZA PRIMEROV DOBRE PRAKSE Projekt: HOTEL AIRE DE BARDENAS Arhitekt: Mónica Rivera y Emiliano López Lokacija: Tudela – Navarra, España Leto izgradnje: 2004–2007 Investicija: 1.800.000 EUR Površina: 1.500 m² Ponudba: Hotel **** Kapaciteta: 62 ležišč Cena: 160–290 Є/noč

Slika 40: Eksterier

Projekt: JUVET LANDSCAPE HOTEL Arhitekt: Jensen & Skodvin Arkitektkontor Lokacija: Gudbrandsjuvet, Norway Leto izgradnje: 2007–2008 Investicija: 1.000.000 EUR Površina: 800 m² Ponudba: Hotel ***** Kapaciteta: 14 ležišč Cena: 155–430 EURO/noč

Slika 41: Eksterier

Projekt: SOUTHERN OCEAN LODGE Arhitekt: Max Pritchard Architect Lokacija: Kangaroo Island, SA, Australia Leto izgradnje: 2008 Investicija: 15.000.000 AUD = 11.253.000 EUR Površina: 1550 m² Ponudba: Hotel***** Kapaciteta: 56 ležišč Cena: 880–2600 AUD/noč = 660–2000 EURO/noč

Slika 42: Eksterier

Projekt: POSESTVO PULE Arhitekt: Rupert Gole Lokacija: Trebelno, Slovenija Leto izgradnje: 2005–2009 Investicija: 9.000.000 EUR Površina: 2000 m² Ponudba: Hotel**** Kapaciteta: 28 ležišč Cena: 195–250 EURO/noč

Slika 43: Eksterier

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

03

PROJEKTNA IZHODIŠČA

Materiali: montažni in reciklirani materiali, jekleni okvirji, prefabricirani paneli, lesene palete, lokalni kamen, steklo Program: 18 sob in 4 apartmaji, recepcija, bar, restavracija, vrt, atrij, bazen, sejna dvorana Višina: pritličje Bivalne enote: 22 Tipi bivalnih enot: 5 Velikost bivalne enote: od 30 m² do 40 m²

Materiali: smrekov les, kovina, steklo Program: 7 hišic, recepcija, bar, restavracija, kmetija, skedenj Višina: pritličje Bivalne enote: 7 Tipi bivalnih enot: 7 Velikost bivalne enote: 30 m²

Materiali: lahki materiali, jekleni vijaki za temeljenje, lokalni kamen, penjeni beton, recikliran les, kovina, steklo Program: 21 apartmajev, recepcija, bar, restavracija, hotelska veža, trgovina, sejna dvorana, wellness, bazen Višina: pritličje Bivalne enote: 21 Tipi bivalnih enot: 5 Velikost bivalne enote: od 65 m² do 120 m²

Materiali: lokalni kamen, okoliški les, steklo Program: 6 hišic, recepcija, restavracija, hiša, skedenj, vinska klet, kongresna dvorana, spa, klubska hišica, hlev za konje, objekt sanitarij, hala za mehanizacijo, trgovina, kozolec, čebelnjak Višina: pritličje in nadstropje Bivalne enote: 9 Tipi bivalnih enot: 3 Velikost bivalne enote: od 45 m² do 68 m²

25

Shema 15: Graf površine hotela

Shema 16: Graf kvadrature bivalnih enot

SOUTHERN OCEAN LODGE

m² 0

Pri izračunu povprečja ekstremi niso bili upoštevani

POSESTVO PULE

Višina: pritličje Bivalne enote: 15 500 Tipi bivalnih enot: 5 Velikost bivalne enote: 58 m²

povprečje

POSESTVO PULE

SOUTHERN OCEAN LO

JUVET LANDSCAPE HO

JUVET LANDSCAPE HOTEL

povprečje

Program: sobe, apartmaji, hišice, recepcija, restavracija, 1000 hotelska veža, bar POSESTVO PULE

SOUTHERN OCEAN LODGE

m² 0

JUVET LANDSCAPE HOTEL

20

HOTEL AIRE DE BARDENAS

40 povprečje

POSESTVO PULE

SOUTHERN OCEAN LODGE

JUVET LANDSCAPE HOTEL

m² 0

HOTEL AIRE DE BARDENAS

povprečje

500

60

HOTEL AIRE DE BARDENAS

Materiali: montažni in reciklirani materiali, jekleni okvir1500 ji, kovina, prefabricirani paneli, lesene palete, recikliran les, lokalni kamen, steklo

1500

1000

Trajanje gradnje: 2 leti EUR/noč 0 EUR Investicija: 5.800.000 Površina: 1.460 m²

POVZETEK Vsi štirje referenčni primeri se opirajo na okolje, v katerem so postavljeni. To pomeni, da so postavljeni tam zaradi okolja, ki nudi gostom ugodje, zaradi katerega tja tudi pridejo. V vseh primerih so arhitekti uvideli, da je naravna okolica vrednota, ki jo je potrebno ohranjati in z njo sodelovati. Hotelske komplekse so umestili smotrno in z minimalnimi posegi v naravni prostor.

Menim, da je prihodnost v trajnostnem razvoju in v trajnostni gradnji, kar so tukaj tudi upoštevali. Arhitektura mora biti v harmoniji z naravo in druga drugo morata dopolnjevati. Za gradnjo so uporabili okoliške naravne materiale z ozirom na lokalno tradicijo ter s trajnostnim načinom gradnje. Projekt Posestvo Pule je bil prenova stare domačije, ki se je zgledoval po tradiciji, ampak je ravno tako kot ostali projekti upošteval sodobni pristop in način gradnje.

V primere dobre prakse sem vključil dva hotela s štirimi zvezdicami ter dva s petimi zvezdicami. To so hoteli visokega standarda, ki zadovoljijo še tako zahtevne goste.

Cene so zato dražje kot v povprečnih hotelih. Nudijo pa veliko več dodatnega programa in edinstvenega okolja, v katerega so umeščeni. povprečje

100 80

POVPREČJE PRIMEROV DOBRE 500 PRAKSE

Ponudba: Hotel **** / ***** Kapaciteta: od 2000 14 do 62 ležišč Cena: 160–270 Є/noč

120

2000

HOTEL AIRE DE BARDE

povprečje

1000 POSESTVO PULE

mil EUR 0

SOUTHERN OCEAN LO

2

JUVET LANDSCAPE HO

povprečje

4

HOTEL AIRE DE BARDE

6 POSESTVO PULE

SOUTHERN OCEAN LO

EUR/noč 0

JUVET LANDSCAPE HO

povprečje

500

HOTEL AIRE DE BARDE

1000

Shema 17: Graf vrednosti investicije

120

120

1000

1000

500

500

EUR/noč 0EUR/noč 0 Shema 18: Graf cene nočitve

2000

2000

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

100

povprečje

povprečje

mil EUR 0 mil EUR 0

POSESTVO povprečje PULE

2

SOUTHERN OCEAN LODGE POSESTVO PULE

2

4

JUVET LANDSCAPE HOTEL SOUTHERN OCEAN LODGE

4

6

HOTEL AIRE DE BARDENAS JUVET LANDSCAPE HOTEL

6

1500

8

HOTEL AIRE DE BARDENAS

8

1500

POSESTVO povprečje PULE

10

2000

SOUTHERN OCEAN LODGE POSESTVO PULE

10

2000

JUVET LANDSCAPE HOTEL SOUTHERN OCEAN LODGE

12

HOTEL AIRE DE BARDENAS

12

HOTEL AIRE DE BARDENAS JUVET LANDSCAPE HOTEL

Ker se želijo hotelski kompleksi stopiti z okolico in ne izstopati s svojo pojavnostjo, imajo v večini le pritličje.

Povprečno število apartmajev je 15. Različnih tipov apartmajev je povprečno 5, ki se razlikujejo glede na postavitev in velikost.

100 1500

1500

03

PROJEKTNA IZHODIŠČA

26

Območja osnovne namenske rabe »B – posebna območja« so pretežno namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno.

Namenska raba B – posebna območja Podrobna BT namenska raba Površine za turizem

BD Površine drugih območij

Namen: gostinski objekti, hoteli, Namen: sejmišča, zabaviščni park, bungalovi, apartmaji in drugi objekti za prireditveni prostori in druge podobne nastanitev ter objekti za potrebe turizma dejavnosti v povezavi s športom in rekreacijo (kamp, planinski, lovski, gozdarski dom)

BC Površine za šport Namen: športni centri, športne aktivnosti, prireditve, rekreacija

Merila in pogoji glede velikosti objektov: Zelene FZP: 0,3 površine

FZP: 0,2

FZP: 0,3

Faktor zazidanosti

FZ: 0,4

FZ: 0,4

FZ: 0,4

Višina

15 m

15 m

Merila in pogoji za oblikovanje: Za gradnjo novih objektov BEP, večjih od 800 m² v enotah z namensko rabo BT je potrebna izdelava variantnih rešitev oz. izvedba urbanističnoarhitekturnega natečaja. Na poslovnih, trgovskih in športnih objektih, s tlorisno površino strehe večjo od 2000 m², je potrebno urediti zeleno streho.

Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni mogoča. Novozgrajeni objekti naj upoštevajo značilnosti krajinske tipologije.

Drugi pogoji: Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da bodo posegi v prostor čim manjši in se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora. Gradnja potrebne infrastrukture naj se usmerja na vidno neizpostavljena območja v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine.

PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE

RAZVOJ KRAJINE

Občina Miren - Kostanjevica je majhna občina, ki pokriva le 0,3 % slovenskega ozemlja. Po številu prebivalcev je med manjšimi občinami. Sestavlja jo 15 naselij, v katerih je v prvi polovici leta 2008 živelo 4895 prebivalcev. Razvoj poselitve v občini Miren - Kostanjevica v zadnjem obdobju opredeljuje predvsem bolj strnjena zazidava v ravninskem delu občine, kjer živi 67,6 % vseh prebivalcev. Kritičnega praznjenja vasi za enkrat še ni opaziti nikjer, vendar obstaja nevarnost, da se to zgodi. Kljub temu lahko celotno območje Krasa v občini Miren - Kostanjevica z izjemo Opatjega sela opredelimo za demografsko ogroženo območje. Tudi oskrbne dejavnosti in zaposlitvene možnosti so skoncentrirane v naseljih ravninskega dela občine, predvsem v Mirnu in Biljah.

Razvoj krajine v občini Miren - Kostanjevica bi bilo treba usmerjati v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ter ohranjanje biotske raznovrstnosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. Dejavnosti v krajini naj bi bile umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč. Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine, se bodo znotraj posameznih krajin razvijale tudi turistične in rekreacijske dejavnosti. Z ohranjanjem in vzpostavljanjem kulturne in simbolne prepoznavnosti krajine se zagotavlja večja privlačnost območij, specifične razvojne možnosti, kvalitetno bivalno okolje in možnosti za identifikacijo prebivalstva s teritorijem občine. Kulturno in simbolno prepoznavnost in še posebej doživljajsko vrednost prostora oblikujejo pestra kulturna krajina, stavbna in naselbinska dediščina podeželja ter naravne kakovosti.

V kraškem delu občine imajo centralna naselja glede na svojo vlogo v omrežju naselij premajhno število prebivalcev. Ponudba oskrbnih dejavnosti tako postaja nerentabilna. Edini večji naselji Kostanjevica na Krasu ter Opatje selo zagotavljata le osnovno oskrbo prebivalstva, Opatje selo pa se z razvojem gospodarske cone razvija tudi kot zaposlitveno središče. Poleg kmetijstva postaja gozd zaradi svojega razraščanja in prostorske razporeditve eden pomembnejših tvorcev krajinske identitete v občini, čeprav še pred 20 leti tega ni bilo videti. Danes gozdne površine zasedajo 65,31 % celotnega območja občine, večino gozda se pojavlja v kraškem delu občine, dolinski del občine je skorajda brez gozda, pojavljajo se zgolj manjše zaplate med kmetijskimi površinami.

Celoten kraški del občine ima z vidika ohranjanja narave posebno vrednost in je v celoti opredeljen kot posebno varstveno območje Natura 2000 in ekološko pomembno območje. Naravne danosti in kakovosti skupaj s kulturnimi znamenitostmi predstavljajo velik potencial za razvoj turističnih in rekreacijskih dejavnosti, ki pa v občini niso izkoriščeni v zadostni meri. Čutiti je pomanjkanje programov za razvoj posameznih, zaradi naravnih in kulturnih kakovosti vrednejših območij ter njihovo povezovanje.

Trenutna turistična in rekreacijska ponudba Krasa temelji na pohodništvu, kolesarjenju in kmečkem turizmu.

Večina tematskih poti je posvečena zgodovinski dediščini 1. svetovne vojne. Na območju Lokvice je spomenikov in sledov bojevanja še posebej veliko, mnogo zanimive dediščine pa je tudi v okolici drugih krajev na Krasu.

Shema 19: Preglednica 96. člen (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih)

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

03

PROJEKTNA IZHODIŠČA

Dejavnike prepoznavnosti krajine obravnavamo kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost za prebivalce, investitorje in obiskovalce. V teh območjih se spodbuja dejavnosti, kot so trajnostna raba dediščine, razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in s tradicionalno kmetijsko dejavnostjo, oblikovanje kulturnih poti itd.

Tako se prispeva h gospodarskemu razvoju ter ohranitvi in povečanju prepoznavnosti.

Celoten kraški del občine se razvija v turistično območje.

Na turističnih, športnih in rekreacijskih območjih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne površine.

Nastanitvene kapacitete je treba v večjih krajih zagotavljati v hotelih, motelih ter penzionih, v vaseh pa v apartmajskih in gostinskih objektih, v okviru turističnih kmetij ter v kampih. Center razvoja turistične ponudbe v občini predstavlja širše območje Cerja, kjer naj bi se zagotovile nastanitvene kapacitete in gostinska ponudba ter uredile športno rekreacijske površine. Posamezne točke turistične ponudbe Krasa bi lahko povezovala mreža kolesarskih in pešpoti v okviru projekta »Poti miru na Krasu«. Kot turistično informacijska centra sta opredeljeni naselji Kostanjevica na Krasu in Temnica. (OPN Občine Miren Kostanjevica; Tekstualni del odloka)

27

OPN STRATEŠKI DEL LEGENDA območja intenzivnega kmetijstva območja ekstenzivnega kmetijstva območja sklenjenih gozdov območja gozdov s poudarjenimi socialnimi funkcijami območja gozdov s poudarjenimi ekološkimi funkcijami območja ostalih gozdov območja zaraščanja območja urbanega razvoja ožje turistično rekreacijsko območje širše turistično rekreacijsko območje turistično informacijsko središče centri turistične ponudbe pomembnejše turistične točke lokacija podeželskega hotela

Slika 44: OPN Občine Miren - Kostanjevica; Zasnova prostorskega razvoja, Strateški del

občinsko središče pomembno lokalno središče lokalno središče pomožno lokalno središče pomembno križišče cestna povezava regionalnega pomena cestna povezava lokalnega pomena načrtovana cestna povezava regionalnega pomena

Slika 45: OPN Občine Miren - Kostanjevica; Usmeritve za razvoj v krajini, Strateški del

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

03

PROJEKTNA IZHODIŠČA

28

OPN IZVEDBENI DEL LEGENDA meja območja enote urejanja prostora meja območja enote urejanja prostora meja občine stanovanjske površine površine podeželskega naselja osrednja območja centralnih dejavnosti druga območja centralnih dejavnosti površine za industrijo gospodarske cone površine za turizem športni centri površine za oddih, rekreacijo in šport druge urejene zelene površine pokopališča najboljša kmetijska zemljišča druga kmetijska zemljišča gozdna zemljišča sprememba namenske rabe iz kmet. in gozd. zemljišč v stavbna sprememba namenske rabe iz stavb. zemljišč v kmetijska in gozdna lokacija podeželskega hotela

Slika 46: OPN Občine Miren - Kostanjevica; Izvedbeni del

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

03

PROJEKTNA IZHODIŠČA

29

FOTOGRAFIJE PARKA CERJE

Slika 47: Štirna Vrh Drage

Slika 48: Borojevičev prestol

Slika 49: Jama Pečinka; ostanki 1. svetovne vojne

Slika 50: Spomenik muzej braniteljem slovenske zemlje na Cerju

30

Slika 51: Tabla Poti miru na Krasu

Slika 52: Tabla Poti miru na Krasu

Slika 53: Tabla Poti miru na Krasu

Slika 55: Panoramski razgled; Vipavska dolina ter Julijske Alpe v ozadju

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

03

PROJEKTNA IZHODIŠČA

Slika 54: Kažipot

IZBOR LOKACIJE Maribor Jesenice Jesenice

ITALIJA

Maribor

Celje

Nova Gorica

Ljubljana

Nova Gorica

Ljubljana

Celje Novo Mesto Novo Mesto

Reka Vipava

Koper Koper

Shema 20: Svet

Miren Bilje Miren

Lokacija podeželskega hotela leži neposredno ob meji z Italijo na zahodnem robu občine Miren - Kostanjevica.

Območje lokacije je na rahlo valoviti kraški planoti. Dostop do predvidene lokacije podeželskega hotela je iz regionalne ceste Miren–Opatje selo po gozdni poti. Planota se odpira proti morju, od koder se čuti vpliv mediteranskega podnebja. Služila je pretežno za pašnik in jo pokriva zarasel gozd. Zemljišče je poleg pomembnega križišča, ki vodi v bližnje vasi Lokvica, Miren, Opatje selo in Italijo.

Hotel bo umeščen v pristno kraško gmajno. Zemljišče je znotraj ožjega turistično rekreacijskega območja ter na skrajnem severozahodnem delu širšega turistično rekreacijskega območja Cerje.

Bilje

Miren

Temnica

Opatje selo Lokvica Opatje selo

31

Mirenski grad

Lokvica

Kostanjevica na Krasu Temnica Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Vojščica Sela na Krasu

Shema 21: Evropa

Vojščica

Maribor Jesenice

Celje

Jesenice

Maribor

Celje

Nova Gorica

Ljubljana

Nova Gorica

Ljubljana

Novo Mesto

Lokacija

Novo Mesto

Koper Koper

Shema 22: Slovenija Bilje Miren

Lokvica

Bilje

Miren

Lokvica Temnica

Opatje selo Lokvica Opatje selo

Kostanjevica na Krasu Temnica

Opatje selo

Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Vojščica Sela na Krasu

Shema 23: Občina Miren - Kostanjevica

Vojščica

Slika 56: Orto-foto širšega območja

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

03

PROJEKTNA IZHODIŠČA

1000 km

Bremen

TURISTIČNO ZALEDJE

Amsterdam

London

1000 km

Bremen

800 km

Amsterdam

London

Berlin

Bruselj

Köln

Bruselj Luksemburg

Köln

Predvidena lokacija podeželskega hotela je na zahodu Slovenije, od koder je 15 km zračne razdalje do Jadranskega morja. V širši okolici je veliko zanimivih turističnih točk, kot so spomenik braniteljem slovenske zemlje na Cerju, najvišji kraški hrib Trstelj, Mirenski grad z romarsko cerkvijo Žalostne Matere Božje, kolesarske in sprehajalne poti, kraške jame, primerne za jamarstvo ter raziskovanje ostankov 1. svetovne vojne.

Varšava Berlin

800 km

Frankfurt

Varšava

600 km

Praga Pariz Luksemburg

Frankfurt Stuttgart

600 km

Stuttgart

München 400 km

400 km

Praga

Pariz

Zürich

200 km München

Bern Zürich

Bratislava Budimpešta Bratislava

Dunaj

200 km

Bern

Milano

Toulouse

Dunaj

Budimpešta

Ljubljana

Milano

Zagreb

Ljubljana

Zagreb

Beograd

Monako Andora Toulouse

Sarajevo

Monako Andora

Beograd

Sarajevo

Shema 24: Zračna razdalja med Krasom in večjimi evropskimi mesti Nova Gorica

Gorica ITALIJA

Palmanova

SLOVENIJA

Nova Gorica

Gorica

Reka Ter ITALIJA

SLOVENIJA

Reka Ter Palmanova

Na bližnji reki Vipavi je priljubljeno športno ribištvo ter spust s kanuji, na bolj oddaljeni Soči pa spust s kajaki, rafting in kanjoning. V Ajdovščini je športno letališče za jadralce in letalce, razširjeno je tudi padalstvo in zmajarstvo, ki se izvaja predvsem v topli polovici leta.

Tudi italijanska stran meje ponuja veliko možnosti za preživljanje prostega časa. Sesljan, Devin in Gradež so obmorska mesta, kjer lahko koristimo morje za športne aktivnosti, plovbo in ribištvo. Gorica in Tržič sta povezana z železniško infrastrukturo. Obe mesti sta od hotela oddaljeni le 13 km. V Tržiču je pristanišče, kjer lahko pristanejo večje ladje, v Ronkah pa je mednarodno letališče dežele Benečije Julijske krajine. Lokacija hotela ima zelo velik potencial z vidika dostopnosti in z vidika izhodiščne točke za izlete in rekreacijo, ki jo gostje podeželskega hotela pričakujejo.

Miren

Reka Soča

30 km

25 km

20 km

15 km

10 km Reka Soča

5 km

30 km

25 km

20 km

15 km

10 km

5 km

Ajdovščina

Miren Lokvica Opatje selo Lokvica Opatje selo

Ronke

Reka Vipava Kostanjevica na Krasu

Ajdovščina

Reka Vipava

Kostanjevica na Krasu

Komen Ronke

Tržič

Tržič

Komen

Devin Sesljan Devin Sesljan

Jadransko morje

Jadransko morje

Miramare

Sežana

Gradež

Shema 25: Promet in ponudba širše okolice

Miramare

Sežana

Gradež

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

03

PROJEKTNA IZHODIŠČA

32

ANALIZA LOKACIJE

Shema 26: Plastnice

Shema 27: Vrtače

Shema 28: Robovi

Shema 29: Razgledi

33

Shema 30: Kamniti suhozidani zidovi

Shema 31: Osi zidov

Shema 32: Kal

Shema 33: Smer burje

Shema 34: Cesta in kolovoza

Shema 35: Osi poti

Shema 36: Gostota prometa

Shema 37: Križišči

Shema 38: Grublje

Shema 39: Rastlinski pokrov

Shema 40: Njiva

Shema 41: Večja in manjša poraščenost

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

03

PROJEKTNA IZHODIŠČA

Miren

SINTEZA ANALIZE LOKACIJE Območje je dolgo cca. 500 m in široko cca. 400 m, kar znaša približno 20.000 m² ali 20 ha. Ob krajši stranici je regionalna cesta Miren–Opatje selo. Pravokotno iz glavne ceste vodita na območje dva kolovoza, ki vzporedno peljeta v notranjost gmajne. Drug od drugega sta oddaljena približno 100 m. Zaradi zaraščanja kraške gmajne se oba na koncu poti izgubita. Celotno območje je poraščeno z drevjem in podrastjo. Izjema so le posamezne travnate zaplate in kamnite groblje. Groblje so površine drobnega kamenja, ki ga je narava preoblikovala s topljenjem apnenca, kjer lahko zasledimo tipične kraške pojave, kot so žlebiči, škraplje in podobno. Relief se rahlo in enakomerno spušča iz smeri severovzhod proti jugozahodu v isti smeri kot kraška burja, ki piha proti morju.

G R A D N J A

OKOLJE Ekološko

Opatje s

Pred gradnjo

elo

Racionalno

V preteklosti so bile meje parcel označene s kamnitimi suhozidanimi zidovi. Včasih so na teh zemljiščih pasli živino. Vzorec parcelacije iz preteklosti je kljub zaraščanju še vedno moč opaziti. Širina vzdolžnih parcel je določena s preprostim matematičnim pravilom, ki so ga poznali že kmetje v preteklosti. Enačba s konstanto 10 bi se zapisala: 10 * n = x ; za vsak n ϵ N. Razdalja med osmi kamnitih zidov na območju si sledi: 70 m, 60 m, 70 m, 50 m, 50 m, 50 m, 60 m.

Gradnja

Po gradnji

ODPADKI Recikliraj

Ponovno uporabiShema 42: Sinteza analize lokacije

Na severnem delu območja pašnikov leži njiva okvirnih dimenzij dolžine 50 m in širine 20 m, ki jo uporabljajo lokalni lovci. Poleg njive so postavili tudi lovsko prežo za opazovanje in odstrel divjadi.

50m

Shema 43: Plastnice TTN

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

03

PROJEKTNA IZHODIŠČA

34

FOTOGRAFIJE LOKACIJE

Slika 57: Dovoz na parcelo; predviden dovoz Dolge hiše

Slika 58: Regionalna cesta; smer Miren

Slika 59: Obstoječa njiva

Slika 60: Ostanki 1. svetovne vojne

35

Slika 61: Dovoz na parcelo; predviden dovoz Velike hiše

Slika 62: Regionalna cesta; smer Opatje selo

Slika 63: Stara parcelacija s suhozidanimi kamnitimi zidovi

Slika 65: Panoramski razgled; Opatje selo ter Jadransko morje v ozadju

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

03

PROJEKTNA IZHODIŠČA

Slika 64: Obstoječa groblja

etični elementi razvoja

znosno

kakovost življenja

TRAJNOSTNI RAZVOJ REGIJE / OBČINE

PODEŽELSKI HOTEL

pravično TRAJNOSTNI RAZVOJ

EKOLOGIJA

Hotel je komercialna stavba, ki za razmeroma kratek čas uspešno nudi gostom prenočišče proti plačilu. Ponavadi hoteli • podeželski hotel, ki ga oglašujejo agencije predvsem nudijo tudi dodatne storitve, kot so restavracija, bazen, tujim gostom savna itd. Nekateri hoteli imajo še prostore za konference • podeželski hotel, ki ponuja luksuzne apartmaje v slogu ali sestanke z namenom, da privabijo izbrani del gostov. z identiteto kraja

trajnostno upravljanje skupnosti / regije

socialni elementi razvoja

Podeželski hotel se razlikuje od navadnega hotela po okolju, v katerem se nahaja. Običajno vključuje lastnosti kmečkega turizma in trži naravne danosti v svoji neposredni okolici in širši turistični regiji. Dopust na podeželju je drugačen od oddiha na morju ali v zdraviliščih. Na podeželju so gosti v tesnem stiku z naravo in ljudmi, z njihovo kulturo, življenjsko modrostjo, šegami in navadami.

Poudarek je na okolici in duhu podeželskega življenja. Pogosto delujejo vzajemno z okoliškimi kmetijami, ki oskrbujejo hotelsko kuhinjo z domačimi pridelki.

narava danosti

delavci

bivanje

vložek

PODEŽELSKI HOTEL

plačilo

• dodatni programi, kot so wellness, bazen, vinoteka, izposojevalnica koles, športne površine ...

• poudarek je na dejavnem počitku v sožitju z okoliško naravo in kulturno dediščino Krasa • hotel najvišjega cenovnega in storitvenega nivoja s petimi zvezdicami plus • območje apartmajev, ki je dostopno samo hotelskim gostom • kmetija, ki je v sklopu hotela, oskrbuje restavracijo z domačo hrano

GOST • kmetija nudi nakup doma pridelane hrane

Arhitektura podeželskega hotela naj bi spoštovala kul- • kmetija, kjer je možnost izposoje konj za ježo in pomoč turno dediščino kraja in se na njo tudi sklicevala. Stavba pri izbranih kmečkih opravilih mora biti prostoru prilagojena tako, da ohranja krajinske • kmetija, ki se ukvarja z ekološko pridelavo hrane značilnosti, zaradi katerih gosti prihajajo.

Kulturno krajiozaveščenost ekologija no, v kateri je podeželski hotel postavljen, moramo obrav- • kmetija, kjer živi in dela družina TRAJNOSTNI • restavracija, ki nudi kraško kulinariko in izbrane kranavati kot vrednoto, ki sodeluje z grajenim prostorom. jevne specialitete TURIZEM Pomembno je, da ima podeželski hotel jasno vizijo, kaj želi gostu ponuditi in na kakšen način. Le tako se lahko • posebne storitve hotela, ki vključujejo prevoz z NARAVA TURIZEM letališča, pristanišča, železniške postaje in prevoz na oblikuje arhitekturo, ki bo sprejemljiva za okolje, lastnike krajša potovanja in goste. sobivanje • organiziran ogled bolj oddaljenih turističnih znamenitosti in načrtovanje aktivnega oddiha na Krasu

trženje delo

ORGANIZACIJA IN PONUDBA GOSPODARSTVO PODEŽELSKEGA HOTELA

gostje

zanimanje dobiček

• kraj, ki ima bogate danosti za razvoj turizma, od zgodovinskih ostankov 1. svetovne vojne do opekarstva in čevljarstva ter kraške arhitekturne dediščine

tržišče

• podeželski hotel, ki je umeščen v ožje turistično in rekreacijsko območje Parka Cerje • sistem sprehajalnih in rekreativnih poti, kolesarskih poti, tematskih poti po ostalinah 1. svetovne vojne …

Shema 44: Organizacija in ponudba podeželskega hotela

• privlačne okoliške turistične destinacije, kot so Štanjel, Postojnska jama, Škocjanske jame, Predjamski grad, Lipica, Sesljan, Palmanova, Oglej, Benetke, Trenta ...

• ponudba, ki traja celo leto • povprečna zasedenost apartmajev bi se gibala okrog 30 % • delovna mesta za 20–30 gostinskih in hotelskih delavcev z možnostjo sezonskega dela

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

03

PROJEKTNA IZHODIŠČA

36

PROJEKT

Goče

Štanjel

URBANISTIČNA ZASNOVA

KRAJINSKA ZASNOVA

Izbrana lokacija podeželskega hotela je na Krasu v bližini vasi Lokvica. Območje je bilo načrtovano krajinsko in arhitekturno celovito. Naklon terena se spušča od vzhoda proti zahodu in se odpira proti jugu. Krajinska zasnova se naslanja na obstoječe danosti v območju. Že pred leti so bili na lokaciji postavljeni suhozidani kamniti zidovi, ki so določali meje med parcelami. Kamniti zidovi so bili zgrajeni vzporedno v smeri severovzhod–jugozahod v enakomernih razmakih 50 m. Do hotela pelje cesta z drevoredom, ki se nadaljuje v pešpot, ki vodi naprej do vasi Lokvica. Urbanistična zasnova območja je vpeta v strukturno mrežo, ki jo določajo že obstoječi zidovi in poti, upošteva pa tudi kraške pojave, ki so vključeni v park.

Krajinska ureditev obsega predvsem park, parkirišče, športne površine, borjač, drevored ... vključuje pa tudi kmetijske površine, kot so vinograd, nasad oljk, sadovnjak, njiva, pašnik, ki jih ureja kmet na kmetiji. Ogrodje zasnove je mreža poti, drevoreda, suhozidov in ploskev različnih tekstur, v katero so vpete stavbe. Vrtače in groblje se ohranijo. Rastlinje in ostalo vegetacijo se ravno tako ohrani in obogati z avtohtonimi vrstami, kjer je to potrebno. Celota vzdrževane kulturne krajine, ki ponuja atraktivne poglede in čutenje narave, nudi gostom vizualno ugodje ter ohranja prostor živ.

38

Apartmaji

Shema 45: Prikaz urbanistične zasnove

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

04 PROJEKT

DIAGRAM URBANISTIČNE ZASNOVE Območje se deli na dolnji in gornji rob, ki ju spaja drevored. Med robovi je ustvarjena dvojnost, ki se dopolnjuje in povezuje. Drevored določa mejo med hotelskim in kmetijskim delom ter prostor pripne. Kamniti zidovi, ki potekajo čez območje, ustvarjajo vertikalno mrežo, ki narekuje oblikovanje prostora. V krajino sta postavljeni Velika in Dolga hiša, ki prostor umestita v okvir in mu določita dimenzije.

Na dolnjem robu je Dolga hiša, ki podčrta prostor in krajini določi smer skupaj z drevoredom. Širši krajini določi merilo in jo prime, ulovi in zagrabi. Dolga hiša s svojo linijsko obliko povezuje in zaznamuje prostor ter z odprtostjo v krajino vabi v stavbo.

Velika hiša je točkovno postavljena v gornji rob območja in osredinja prostor. Služi kot poudarek in zaključuje kmetijski park. Velika hiša je zaprta in introvertirana, ki s svojo obliko in postavitvijo v prostor varuje ter služi kot dom.

Shema 46: Situacija območja

Shema 47: Pogled območja

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

04 PROJEKT

39

ARHITEKTURNA ZASNOVA Proti severu se stavbe zaklanjajo pred burjo in imajo zato najmanj odprtin. Tipični kraški arhitekturni elementi so uporabljeni na sodoben način, da ohranijo celostno podobo podeželskega hotela. Trije tipi apartmajev različnih velikosti omogočajo pestrejšo in fleksibilnejšo ponudbo. Na južni strani je v pritličju terasa ter v nadstropju pokrit balkon – kraški gank. Steklene površine se poleti senčijo s polkni ali pergolami. Pri senčenju pomagajo tudi nadstreški, pod katerimi je speljan zunanji hodnik okrog hotela, ki nudi zaščito pred dežjem in soncem. Izvlečeni sanitarni deli apartmajev z delitvijo zagotovijo privatnost ter intimo gostov.

Goče

V veliki in razloženi krajinski kompoziciji izstopata dve stavbi: velika podolgovata hiša in kockasta kmetija, ki je centralna stavba z osrednjim dvoriščem. V kmetijo so vključeni tipični arhitekturni elementi, kot so kamnite jerte, porton, gank in latnik, na način, ki je primeren duhu časa in kraja.

Velika hiša

Dolga hiša

Apartmaji

Shema 48: Prikaz zasnove stavbnih volumnov

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

04 PROJEKT

Štanjel

40

ZASNOVA ORGANIZACIJE FUNKCIJ DOLGA HIŠA – HOTEL V Dolgi hiši je pet programskih sklopov: sprejemnica oziroma recepcija, restavracija, uprava, prostori za šport ter wellness. Na zunanji strani objekta poteka nadstrešek pod katerim je hodnik do apartmajev. V sprejemno avlo se vstopa pod večjim nadstreškom s severne strani z vhodne ploščadi oziroma s parkirišča. Vhodna veža z glavno recepcijo predstavlja osrčje stavbe, od koder vodijo hodniki do restavracije, uprave, wellnessa ter fitnessa. Apartmaji so nanizani v dolgo krilo, ki s svojo potezo zaznamuje okoliško krajino velikega merila in daje celotni kompoziciji smer, ki jo še podčrta po vsej dolžini vzporedno postavljen drevored.

41 Površina Dolge hiše: 4089 m² Površina apartmajev: 1618 m² Program: Hotel ***** Kapaciteta: 42 ležišč Višina: klet, pritličje in nadstropje Bivalne enote: 14 Tipi bivalnih enot: 3

Shema 49: Organizacija programa Dolge hiše

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

04 PROJEKT

• 6 x 52 m²

apartma za 2 osebi

• 2 x 67 m²

apartma za 3 osebe

• 6 x 82 m²

apartma za 4 osebe

ZASNOVA ORGANIZACIJE FUNKCIJ VELIKA HIŠA – KMETIJA Kmetija je strnjena centralna hiša, programsko razdeljena na stanovanjski del, prostore za strojno mehanizacijo, hleve za živino in vinsko klet. Programi so med seboj ločeni in hkrati z dvoriščem povezani v celoto. Na osrednje dvorišče se vstopa skozi glavni vhod – porton. Ob zahodnem krilu kmečkega poslopja so njive, kamor vodi direkten dostop iz prostorov za strojno mehanizacijo. Na severu je ob stanovanjskem delu velik vrt in na vzhodu, kjer so hlevi, maneža in pašniki, ki se uporabljajo za izpust in pašo živine. Vinograd, oljčni nasad ter sadovnjak so v neposredni bližini kmetije tako, da lahko kmet lažje opravlja kmečka opravila, hkrati pa hotelski gostje nemoteno uživajo v vzdrževani kulturni krajini.

Shema 50: Organizacija programa Velike hiše

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

04 PROJEKT

42

ZASNOVA KONSTRUKCIJE zvezda trikotnega paličja

trikotno paličje slemenska lega

AB vezi

okno z jertami AB steber

lesen špirovec nadstreška

lesen steber nadstreška

Tlorisi vseh objektov so postavljeni na projektni mreži 2 x 2 m. Stene so grajene iz armiranega betona in modularne opeke debeline 19 cm kot pri klasični gradnji. Med etažami so armirano betonske plošče debeline 15 cm, ki imajo vgrajene preklade. Nadstrešek ob Dolgi hiši podpirajo leseni stebri dimenzije 14 x 14 cm. Objekt je podkleten na zahodni in južni strani, kjer pride klet na nivo terena, kar predstavlja nižje stroške pri izkopu gradbene jame. Višina Dolge hiše obsega klet, pritličje in nadstropje ter v višino meri 8,20 m.

Ostrešje je leseno in sestavljeno iz trikotnih vešal, ki imajo največji razpon 9,80 m. Vrsta kritine je opečnata, za katero se uporabi korce, ki so na Krasu značilni. Naklon strehe je položen in meri 18°. Vse stene Dolge hiše so grajene klasično z modularno opeko in AB vezmi, medtem ko so prečne stene apartmajev grajene iz ročno obdelanega kraškega kamna. Temelji so pasovni, široki 60 cm. Nosilna konstrukcija ostrešja vsakega apartmaja je sestavljena iz lesenih leg, špirovcev in letev. Naklon strehe je 28°, za kritino so uporabljeni opečni korci, na katerih so postavljeni sončni kolektorji, ki zbirajo sončno energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode.

kamnita stena apartmaja stena iz opečnih modularjev

AB plošča

zunanja AB stena kleti

AB stena

AB stena bazena

Shema 51: Konstrukcija Dolge hiše

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

04 PROJEKT

43

SESTOJ STEN Obod stavb je toplotno izoliran s 15 cm kamene volne.

Zunanja površina vseh stavb je kombinacija ometane in kamnite fasade. Cokli ometanih zidov so ometani s cementnim vodo-odbojnim ometom, ki je primeren za najbolj izpostavljene dele. Kamniti zidovi so ročno obdelani in zidani iz kraškega kamna.

slemenska lega špirovci lega

44 kamniti zid dimnik

jerte

lesen steber

latnik

nadstrešek

stopnice

slop

Shema 52: Konstrukcija apartmaja

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

04 PROJEKT

PROMET

INFRASTRUKTURA

Parkirišče pred Dolgo hišo je namenjeno za zunanje goste, ki pridejo v restavracijo, wellness, fitness, na zunanje športne površine in okoliške sprehode. Parkirnih mest je za 90 + 2 avtomobila. Poleg so športne površine, namenjene košarki, odbojki ter tenisu. Za notranje goste, ki so nastanjeni v apartmajih, pa so namenjena parkirišča pred apartmaji v zaprtem in varovanem delu, ki je ločen od ostalih. Prometno povezana sta tudi hotel in kmetija, ki je 150 metrov severno od hotela. Hotel in kmetija imata vsak svojo cestno povezavo do regionalne ceste. Obstoječo povezavo do vasi Lokvica se ohrani in spremeni v pešpot.

Zemljišče se komunalno opremi in napelje potrebno električno, strojno ter ostalo infrastrukturo, ki je potrebna za delovanje podeželskega hotela in kmetije. Deževnica s streh se zbira in filtrira v vodnjakih in se po potrebi uporablja za namakanje, sanitarno vodo, ogrevanje. Na strehah so nameščeni sončni kolektorji, ki zbirajo sončno energijo za ogrevanje prostorov in vode. Uporablja se obnovljive vire energije, z vsemi ostalimi neobnovljivimi viri pa se ravna trajnostno in racionalno. Apartmaji so opremljeni s sodobno tehnologijo (telefon, televizija, internet, wi-fi, pametna tablica ...) in omogočajo uporabniku kar največje ugodje. Gostu se zagotovi odmaknjenost v naravi hkrati pa ugodje bivanja in povezanost z ostalim svetom.

45

Shema 53: Prometna povezanost območja

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

04 PROJEKT

ZASNOVA ENERGETSKE OSKRBE

topla sanitarna voda sveži zrak

zavrženi zrak

hladni zrak odvod

sprejemniki sončne energije

topli zrak dovod

~

topla sanitarna voda

sveži zraktoplotnizavrženi zrak

obtočna črpalka

prenosnik

hladni zrak odvod

topli zrak dovod

vir toplote uparjalnik

~

toplotni prenosnik

sprejemniki sončne energije

hranilnik toplote

ogrevanje zraka kondenzator

~ toplotni prenosnik

segrevanje vode

toplotna črpalka

obtočna črpalka

hranilnik toplote črpalka hladna voda

kompaktni modul vir toplote ogrevanje zraka uparjalnik kondenzator

~

toplotni prenosnik

segrevanje vode

Shema 54: Prikaz delovanja kompaktnega modula toplotna

črpalka

črpalka

hladna voda

kompaktni modul

Lokacija, na kateri leži podeželski hotel, je obrnjena proti jugu in je osončena ves dan, zato je smiselno izkoristiti sončno energijo. Za zajem energije sončnih žarkov se uporablja pod kotom postavljene sončne kolektorje. Na strehah apartmajev, obrnjenih proti jugu, so postavljene sončne celice. Sistem je povezan in deluje vzajemno z Dolgo hišo. V primeru nezadostnosti tako pridobljene energije je predviden sistem dogrevanja z uporabo elektrike.

Predvideno je toplozračno ogrevanje s prezračevalno napravo, imenovano rekuperator. Morebiten primanjkljaj potrebne toplotne energije za ogrevanje je nadomeščen z grelnim registrom, ki je nameščen za prenosnikom toplote. Grelni register je vezan na toplotno črpalko, ki izkorišča geotermično energijo. Tako pridobljeno toplotno energijo se akumulira v hranilniku toplote in se jo porabi za dodatne potrebe ogrevanja. V kleti Dolge hiše so kotlovnice, pod katerimi je ena ali več globokih izvrtin za toplotno črpalko. V vrtine so vstavljene geosonde s tekočino, ki odvzema kamninam toploto, kompresor pa to toploto dvigne na višji temperaturni nivo. V kotlovnici se toplota hrani v večjem hranilniku toplote, od njega pa vodi sistem cevi tople vode do manjših hranilnikov v apartmajih.

Za hlajenje stavb je v uporabi rekuperacijski sistem z grelnim registrom, ki ga po potrebi ohlajamo s toplotno črpalko. Ta deluje v reverzibilnem načinu, kar pomeni, da vstopnemu zraku odvzamemo toploto in jo oddamo v geosondo.

spalnica

dnevna soba

kuhinja

WC

spalnica

dnevna soba

kuhinja

WC

Prezračevanje objektov poteka po sistemu kontroliranega prezračevanja s ponovno uporabo toplotne energije, ki jo ima odpadni zrak. Ta sistem zagotavlja stalen dotok svežega zraka. Prezračevalna naprava iz okolja zajema svež zrak, ki ga predgreje že zemeljski prenosnik toplote in ga dovaja do prenosnika toplote ali rekuperatorja. V rekuperatorju je svež zrak ogrevan s toploto odpadnega zraka, ki je izsesan iz prostorov z onesnaženim zrakom.

Ohlajen odpaden zrak je odvajan iz hiše, ogret svež zrak pa dovajan v bivalne prostore.

Shema 55: Prikaz delovanja rekuperatorja

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

04 PROJEKT

46

RAZPOREDITEV POVRŠIN OBMOČJA PO NAMEMBNOSTI OBMOČJE

Celotno območje

165.000 m² ali 16,5 ha

Cona: Kmetijstvo

50.550 m² ali 5 ha

Njiva 6.420 m² Velika hiša – kmetija 3.340 m² Maneža 1.910 m² Sadovnjak 960 m² Pašnik 18.110 m² Oljke 4.810 m² Vinograd 15.000 m²

Cona: Zunanji gostje

Park 5.090 m² Parkirišče 3.500 m² Dolga hiša – hotel 2.340 m² Šport 3.220 m²

ža ža manemane

njiva njiva

14.150 m² ali 1,4 ha

hiša ja njak njak Velika kmeti sadovsadov

Cona: Notranji gostje

6.100 m² ali 0,6 ha

Apartmaji 2.900 m² Notranji park 3.200 m² rad rad vinog vinog

oljke oljke

išče išče parkirparkir

iša

park park Dolga h

pašnikpašnik

šport šport

Drevored

6.050 m² ali 0,6 ha

Gmajna

88.150 m² ali 8,8 ha

park aji apartm

a

gmajn

Shema 56: Razporeditev površin po namembnosti

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

04 PROJEKT

47

rest

borjač

borjač

terasa terasa

bazen servis

nica

delav

aji

apartm

ešek

nadstr

išče

a

parkir

garaž

a

C m/ž

u

W

servis

avla

bazen

terasa

DOLGA HIŠA

Klet s

fitnes /ž eroba WC m gard osebje bazen

terasa servis

sa tera avla zen bbaazen

osebje

aji

apartm

ešek

nadstr

ja

kuhin

/ž

/ž

WC m

WC m

avla

roba

garde

racija

restav

borjač terasa terasa

/ž W štiCrnma

aji

apartm

avla

APARTMAJI

1.617,7 m²

dnica

/ž eroba WC m gard osebje bazen

terasa servis

ba

shram

1.232,9 m²

Pritličje

971,0 m²

senik

servis 24,6 m² delavnica 50,4 m² apartmaji 683,8 m² terase 212,2 m²

hlev

Nadstropje

azeesns fibtn terasa osebje

Shema 57: Razporeditev površin Dolge hiše po namembnosti; od vrha navzdol: klet, pritličje, nadstropje

aji

apartm

restavracija uprava WC telovadnica fitness komunikacije stopnišče

hlev vhod

hlev ba

shram

servis

hlev ba

shram

ba

shram

hlev

656,0 m² kašča

klet

a

garaž

72,8 m² štirna 168,5 m² 38,4 m² 83,2 m² 104,0 m² 152,1 m² 37,0 m²

senik

hlev

ešek

nadstr

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

k

uhinja

W

C m/ž

W

C m/ž

avla

04

PROJEKT

ja

kuhin

WC

WC servis

ba nevna hod gard. elavnica d v d

klet shram

646,7 m²

osebje 76,8 m² apartmaji 442,5 m² ganki 127,4 m²

2.200,1 m²

kuhinja 108,5 m² borjač restavracija 450,0 m² WC 154,8iščm² e išče a d parkir parkir garaž avla 168,8 m²vho garderoba 93,7 m² bazen 35,3 m² terasa 368,2 m² borjač 280,1 m² komunikacije 86,2 m²a C nevna oba WC soba dnevn nadstrešek 397,7 m² W d s gardv.eža gard. kuhinja soba ba sobam² stopnišče so56,8

Nadstropje

avla

bazen

kašča

gank

telova

a

cija vra rasa restate

nica

delav

ešek

k vinote

bazen

bazen servis

nadstr

servis

savne

4.089,0 m²

servis 210,6 m² delavnica 202,0 m² a vinoteka 202,0 m²štirn savne garaležat 84,0 m² k WC 42,0 m² garderoba 8,4 m² osebje 25,2 m² avla 68,0 m² bazeni 104,0 m² terasa 94,6kuhm² inja WC servis WC komunikacije 68,4 m² mba dnevna vhod gard. delavnica nadstrešek klet shra48,4 m² stopnišče 36,8 m² štirna 38,5 m²

Pritličje

/ž WC m

a uprav nica delav

rd. rd. ja soba soba ga veža ga kuhin soba gank

dnica

racija resvtainvoteka savne

a WC dnevn soba

telova

štirna

a

nic delav

hlev

RAZPOREDITEV POVRŠIN DOLGE HIŠE PO NAMEMBNOSTI WC soba dnevn

prava

išče

parkir

vhod

hlev vhod servis

hlev ba

shram

48

maji

maji

maji

RAZPOREDITEV POVRŠIN VELIKE HIŠE PO NAMEMBNOSTI

kašča senik

a

garaž

hlev

štirna klet

ja

WC servis

kuhin

WC

ba nevna hod gard. elavnica d v d

klet shram

hlev vhod

hlev a hramb

servis

s

ba

shram

hlev ba

shram

ba

shram

borjač išče

a

parkir

garaž

išče

parkir

vhod

a

WC soba dnevn

hlev

a WC dnevn soba

3.413,9 m²

Klet

358,1 m²

vinska klet stopnišče štirna

303,6 m² 16,0 m² 38,5 m²

Pritličje

2.130,0 m²

garaža 222,0 m² shramba 170,8 m² vinska klet 15,6 m² WC 25,0 m² garderoba 12,6 m² kuhinja 40,0 m² dnevna soba 41,6 m² vhod 57,2 m² delavnica 17,6 m² servis 30,4 m² hlev 395,8 m² parkirišče 121,5 m² komunikacije 428,1 m² stopnišče 45,0 m² borjač 506,8 m²

Nadstropje

rd. rd. ja soba soba ga veža ga kuhin soba gank

kašča senik štirna klet a garaž

VELIKA HIŠA

kašča 301,2 m² senik 346,4 m² stopnišče 30,0 m² WC 25,0 m² garderoba 13,4 m² kuhinja 16,8 m² sobe 90,4 m² dnevna 40,0 m² predprostor 14,6 m² gank 48,0 m²

hlev

Shema 58: Razporeditev površin Velike hiše po namembnosti; od vrha navzdol: klet, pritličje, nadstropje

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

ja

kuhin

WC ba

a

WC servis .

ica

925,8 m²

04 PROJEKT

49

N A Č RT I

51

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

05 NAČRTI

SITUACIJA OBMOČJA merilo 1:2000

52

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

05 NAČRTI

SITUACIJA DOLGE HIŠE merilo 1:500

OPIS PROSTOROV 01 video nadzor 02 vzdrževalci 03 delavnica 04 servis 05 garaža 06 izposojevalnica 07 vinoteka 08 finska velika savna 09 turška mala savna 10 infra mala savna 11 soba za masažo 12 tuši 13 WC – Ž 14 WC – M 15 garderoba 16 shramba 17 bar 18 recepcija wellnessa 19 avla wellnessa 20 hodnik 21 notranji bazen 22 soba za počitek 23 zunanji bazen 24 znanja terasa 25 servis 26 bazen 27 štirna

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

05 NAČRTI

keram. 6,85 m² keram. 6,85 m² beton 80,40 m² beton 96,05 m² beton 114,85 m² beton 79,20 m² keram. 194,05 m² keram. 31,20 m² keram. 15 ,20 m² keram. 15,20 m² keram. 15,20 m² keram. 15,20 m² keram. 11,40 m² keram. 11,40 m² keram. 7,20 m² keram. 8,00 m² keram. 8,00 m² keram. 8,00 m² kamen 56,85 m² keram. 68,40 m² keram. 33,55 m² keram. 50,75 m² keram. 33,55 m² les 43,00 m² keram. 6,85 m² keram. 33,55 m² beton 28,30 m²

KLET DOLGE HIŠE merilo 1:200

53

OPIS PROSTOROV 01 pisarna kuhinje keram. 3,30 m² 02 hladilnica keram. 3,30 m² 03 shramba keram. 6,90 m² 04 kuhinja keram. 45,30 m² 05 plačilni pult kamen 17,15 m² 06 restavracija kamen 431,65 m² 07 predprostor kuhinje keram. 6,85 m² 08 garderoba kuhinje keram. 10,45 m² 09 WC – Ž keram. 13,70 m² 10 WC – M keram. 13,70 m² 11 WC – osebje keram. 3,30 m² 12 čistila keram. 3,30 m² 13 predprostor WC – Ž kamen 6,50 m² 14 predprostor WC – M kamen 6,50 m² 15 WC – invalidi keram. 3,30 m² 16 vetrolov kamen 10,45 m² 17 predprostor kamen 44,45 m² 18 garderoba osebja keram. 6,85 m² 19 WC – Ž keram. 10,65 m² 20 WC – M keram. 10,65 m² 21 bar kamen 17,40 m² 22 vetrolov kamen 3,30 m² 23 glavna avla kamen 126,40 m² 24 recepcija kamen 10,65 m² 25 garderoba bazena keram. 76,45 m² 26 WC – M keram. 10,80 m² 27 WC – Ž keram. 10,80 m² 28 moški tuši keram. 6,30 m² 29 ženski tuši keram. 6,30 m² 30 bazen keram. 96,05 m² 31 servis keram. 20,90 m² 32 kopalnica sobaric keram. 4,85 m² 33 garderoba sobaric keram. 5,40 m² 34 vetrolov keram. 2,00 m² 35 pralnica, likalnica keram. 32,00 m²

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

05 NAČRTI

PRITLIČJE DOLGE HIŠE merilo 1:200

54

OPIS PROSTOROV 01 tajništvo parket 29,65 m² 02 konferenčna soba parket 45,25 m² 03 direktor parket 28,10 m² 04 tajnica parket 28,10 m² 05 čajna kuhinja keram. 6,85 m² 06 arhiv parket 6,85 m² 07 avla uprave kamen 40,40 m² 08 hodnik kamen 36,00 m² 09 WC – Ž keram. 10,65 m² 10 WC – M keram. 10,65 m² 11 galerija kamen 39,60 m² 12 glavna avla kamen 126,40 m² 13 restavracija kamen 308,90 m² 14 restavracija – balkon parket 83,15 m² 15 telovadnica parket 76,45 m² 16 shramba parket 3,30 m² 17 fitness parket 96,05 m² 18 bazen keram. 96,05 m² 19 soba sobaric parket 20,90 m² 20 skladišče keram. 28,85 m²

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

05 NAČRTI

NADSTROPJE DOLGE HIŠE merilo 1:200

55

ORIENTACIJA PREREZA

56

PREREZ A - A

PREREZ B - B IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

05 NAČRTI

PREREZA DOLGE HIŠE merilo 1:200

57

POGLED IZ JUGA

POGLED Z JUGA

POGLED IZ SEVERAPOGLED S SEVERA IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

05 NAČRTI

POGLEDA DOLGE HIŠE merilo 1:200

APARTMA ZA 2 OSEBI – 52 m²

APARTMA ZA 3 OSEBE – 67 m²

APARTMA ZA 4 OSEBE – 82 m²

OPIS PROSTOROV

APARTMA ZA 2 OSEBI – 52 m² 01 kopalnica 02 vetrolov 03 stopnišče 04 kuhinjska loža 05 dnevna soba 06 zunanja terasa 07 spalnica 08 bralni kotiček 09 balkon ali gank

keram. 10,5 m² opeka 2,0 m² les 2,6 m² opeka 2,0 m² opeka 16,0 m² les 18,9 m² parket 14,8 m² parket 3,6 m² les 6,7 m²

APARTMA ZA 3 OSEBE – 67 m²

PRITLIČJE

01 kopalnica 02 vetrolov 03 stopnišče 03a hodnik 04 kuhinjska loža 05 dnevna soba 06 zunanja terasa 07 spalnica 07a otroška soba 08 bralni kotiček 09 balkon ali gank

keram. 10,5 m² opeka 3,6 m² les 2,6 m² parket 2,0 m² opeka 3,6 m² opeka 19,8 m² les 24,9 m² parket 14,8 m² parket 6,0 m² parket 3,6 m² les 9,1 m²

APARTMA ZA 4 OSEBE – 82 m² 01 kopalnica 02 vetrolov 03 stopnišče 03a hodnik 04 kuhinjska loža 05 dnevna soba 05a jedilnica 06 zunanja terasa 07 spalnica 07a otroška soba 08 bralni kotiček 09 balkon ali gank

keram. 10,5 m² opeka 3,6 m² les 2,6 m² parket 3,9 m² opeka 3,6 m² opeka 17,6 m² opeka 11,4 m² les 30,9 m² parket 14,8 m² parket 10,5 m² parket 3,6 m² les 11,5 m²

NADSTROPJE IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

05 NAČRTI

TLORISA APARTMAJEV merilo 1:100

58

ORIENTACIJA PREREZA

59

PREREZ A - A

PREREZ B - B IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

05 NAČRTI

PREREZA APARTMAJEV merilo 1:100

60

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

05 NAČRTI

SITUACIJA VELIKE HIŠE merilo 1:500

OPIS PROSTOROV 01 predprostor 02 vinska klet 03 štirna

kamen 101,25 m² kamen 186,45 m² beton 28,30 m²

61

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

05 NAČRTI

KLET VELIKE HIŠE merilo 1:200

OPIS PROSTOROV 01 predprostor 02 hodnik 03 kopalnica 04 shramba 05 kuhinja 06 jedilnica 07 dnevna soba 08 vhodna veža 09 kopalnica 10 servis 11 hodnik 12 garderoba 13 delavnica 14 hlev 15 hodnik 16 hlev 17 shramba 18 garaža 19 prostor za mleko 20 shramba 21 hlev 22 sedla 23 krma 24 hlev

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

05 NAČRTI

kamen 86,25 m² kamen 15,00 m² keram. 8,30 m² keram. 6,85 m² keram. 18,20 m² keram. 17,30 m² kamen 39,00 m² kamen 14,00 m² keram. 12,90 m² keram. 16,55 m² keram. 7,20 m² keram. 10,65 m² keram. 14,45 m² beton 47,05 m² beton 14,00 m² beton 37,25 m² beton 162,85 m² beton 210,05 m² keram. 7,20 m² keram. 7,20 m² beton 139,25 m² keram. 7,20 m² keram. 7,20 m² beton 148,90 m²

PRITLIČJE VELIKE HIŠE merilo 1:200

62

OPIS PROSTOROV 01 kašča 02 garaža 03 kopalnica 04 spalnica 05 hodnik 06 soba 07 dnevna soba 08 soba 09 shramba 10 predprostor 11 kopalnica 12 hodnik 13 shramba 14 dnevna soba 15 kuhinja 16 spalnica 17 hodnik 18 soba 19 gank 20 senik 21 hlev

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

05 NAČRTI

beton 290,05 m² beton 210,05 m² keram. 8,30 m² parket 17,50 m² parket 6,00 m² parket 14,45 m² parket 22,05 m² parket 14,45 m² keram. 6,85 m² kamen 14,00 m² keram. 12,90 m² parket 3,20 m² keram. 10,65 m² parket 22,05 m² keram. 15,05 m² parket 17,50 m² parket 4,00 m² parket 14,45 m² les 47,60 m² beton 336,30 m² beton 148,90 m²

NADSTROPJE VELIKE HIŠE merilo 1:200

63

ORIENTACIJA PREREZA

64

PREREZ A - A

PREREZ B - B IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

05 NAČRTI

PREREZA VELIKE HIŠE merilo 1:200

OPISI SESTAV S1 notranji omet d=1,5 cm dodatna toplotna izolacija / sekundarne letve d=10 cm toplotna izolacija / špirovci d=16 cm lesen opaž d=2 cm hidroizolacija d=0,5 cm prezračevalni sloj / kontra lesene letve d=3 cm lesene letve d=3 cm opečna kritina – na letve obešeni korci d=6 cm S2 leseni špirovci d=14 cm lesen opaž d=2 cm hidroizolacija d=0,5 cm prezračevalni sloj / kontra lesene letve d=3 cm lesene letve d=3 cm opečna kritina – korci d=6 cm Z1 notranji omet d=1,5 cm opečni modularni votlak d=19 cm toplotna izolacija d=15 cm zunanji omet d=1,5 cm T1 raščen teren komprimiran gramozni tampon d=30 cm AB plošča d=15 cm hidroizolacija d=0,5 cm toplotna izolacija: poliuretanske plošče d=12 cm ločilni sloj: parna zapora PE folija d=0,2 cm mikroarmirani beton d= 5cm finalni tlak: kamnite plošče d=1,5 cm T2 notranji omet d=1,5 cm AB plošča d=15 cm toplotna izolacija: ekstrudirani polistiren d=5 cm ločilni sloj: parna zapora PE folija d=0,2 cm mikroarmirani beton d=5 cm izravnalna masa d=0,2 cm finalni tlak: parket d=1,2 cm T3 raščen teren komprimiran gramozni tampon d=15 cm AB estrih d=5 cm kamnite plošče d=1,5 cm

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

05 NAČRTI

FASADNI PAS DOLGE HIŠE merilo 1:20

65

OPISI SESTAV S1 notranji omet d=1,5 cm dodatna toplotna izolacija / sekundarne letve d=10 cm toplotna izolacija / špirovci d=16 cm lesen opaž d=2 cm hidroizolacija d=0,5 cm prezračevalni sloj / kontra lesene letve d=3 cm lesene letve d=3 cm opečna kritina – na letve obešeni korci d=6 cm Z1 notranji omet d=1,5 cm opečni modularni votlak d=19 cm toplotna izolacija d=15 cm zunanji omet d=1,5 cm Z2 notranji omet d=1,5 cm AB vez d=20 cm toplotna izolacija d=15 cm zunanji omet d=1,5 cm

66

T1 raščen teren komprimiran gramozni tampon d=30 cm AB plošča d=15 cm hidroizolacija d=0,5 cm toplotna izolacija: poliuretanske plošče d=12 cm ločilni sloj: parna zapora PE folija d=0,2 cm mikroarmirani beton d=5 cm finalni tlak: kamnite plošče d=1,5 cm T2 notranji omet d=1,5 cm AB plošča d=15 cm toplotna izolacija: ekstrudirani polistiren d=5 cm ločilni sloj: parna zapora PE folija d=0,2 cm mikroarmirani beton d=5 cm izravnalna masa d=0,2 cm finalni tlak: parket d=1,2 cm T3 raščen teren komprimiran gramozni tampon d=15 cm AB estrih d=5 cm kamnite plošče d=1,5 cm

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

05 NAČRTI

FASADNI PAS VELIKE HIŠE merilo 1:20

OPISI SESTAV S1 notranji omet d=1,5 cm dodatna toplotna izolacija / sekundarne letve d=10 cm toplotna izolacija / špirovci d=16 cm lesen opaž d=2 cm hidroizolacija d=0,5 cm prezračevalni sloj / kontra lesene letve d=3 cm lesene letve d=3 cm opečna kritina – na letve obešeni korci d=6 cm Z1 notranji omet d=1,5 cm opečni modularni votlak d=19 cm toplotna izolacija d=15 cm zunanji omet d=1,5 cm T1 raščen teren komprimiran gramozni tampon d=30 cm AB plošča d=15 cm hidroizolacija d=0,5 cm toplotna izolacija: poliuretanske plošče d=12 cm ločilni sloj: parna zapora PE folija d=0,2 cm mikroarmirani beton d=5 cm finalni tlak: kamnite plošče d=1,5 cm T2 notranji omet d=1,5 cm AB plošča d=15 cm toplotna izolacija: ekstrudirani polistiren d=5 cm ločilni sloj: parna zapora PE folija d=0,2 cm mikroarmirani beton d=5 cm izravnalna masa d=0,2 cm finalni tlak: parket d=1,2 cm T4 raščen teren komprimiran gramozni tampon d=15 cm asfalt d=5 cm

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

05 NAČRTI

FASADNI PAS VELIKE HIŠE merilo 1:20

67

3D PRIKAZI

69

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

apartmaji

borjač

recepcija

terasa wellnessa

06 3D PRIKAZI

DOLGA HIŠA

70

restavracija

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

06 3D PRIKAZI

DOLGA HIŠA

71

zunanjost

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

06 3D PRIKAZI

APARTMAJI

72

dnevna soba

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

06 3D PRIKAZI

APARTMAJI

73

pogled na kraško gmajno

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

06 3D PRIKAZI

APARTMAJI

74

spalnica

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

06 3D PRIKAZI

APARTMAJI

75

situacija

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

06 3D PRIKAZI

MAKETA

76

pogled

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

06 3D PRIKAZI

MAKETA

ZAKLJUČEK

KAZALO IN VIRI SLIK Slika 01: Svet, gostota prebivalstva · http://en.wikipedia.org/wiki/Blue_Banana 11 Slika 02: Evropa, gostota prebivalstva · http://en.wikipedia.org/wiki/Blue_Banana 11 Slika 03: Evropa, BDP na prebivalca 2009 · http://en.wikipedia.org/wiki/Blue_Banana 11 Slika 04: Evropa, Modra banana · http://en.wikipedia.org/wiki/Blue_Banana 11 Slika 05: Prednosti · http://www.flickr.com 12 Slika 06: Slabosti · http://www.officialpsds.com 12 Slika 07: Priložnosti · http://www.accountingpracticesales.com 12 Slika 08: Nevarnosti · http://www.desktopnexus.com 12 Slika 09: Sinteza SWOT analize · http://www.flickr.com 13 Slika 10: Grb občine Miren - Kostanjevica · http://www.miren-kostanjevica.si 14 Slika 11: Računajo predvsem na Angleže · Primorske novice 11. junij 2009 15 Slika 12: Prodati želijo “zazidljiv” gozd · Primorske novice 18. avgust 2010 15 Slika 13: Kraška vas za vsako ceno · Primorske novice 29. november 2010 15 Slika 14: Sklep občinskega sveta · 34. redna seja Občine Miren-Kostanjevica 6. september 2010 15 Slika 15: Kraška domačija · Osebni arhiv 18 Slika 16: Skrle · Osebni arhiv 18 Slika 17: Kamniti zid · Osebni arhiv 18 Slika 18: Štirna · Osebni arhiv 18 Slika 19: Brajda · Osebni arhiv 18 Slika 20: Korci · Osebni arhiv 18 Slika 21: Suhi kamniti zid · Osebni arhiv 18 Slika 22: Kraški pojav: Žlebiči · Osebni arhiv 18 Slika 23: Jerte · Osebni arhiv 18 Slika 24: Prton · Osebni arhiv 18 Slika 25: Škure · Osebni arhiv 18 Slika 26: Gank · Osebni arhiv 18 Slika 27: Portal · Osebni arhiv 18 Slika 28: Eksterier · http://www.lopez-rivera.com 21 Slika 29: Interier · http://archide.wordpress.com 21 Slika 30: Eksterier · http://archide.wordpress.com 21 Slika 31: Eksterier · http://www.archdaily.com 22 Slika 32: Interier · http://www.archdaily.com 22 Slika 33: Eksterier · http://www.archdaily.com 22 Slika 34: Eksterier · http://www.southernoceanlodge.com 23 Slika 35: Interier · http://www.southernoceanlodge.com 23 Slika 36: Eksterier · http://www.southernoceanlodge.com 23 Slika 37: Eksterier · http://www.kidholding.com 24 Slika 38: Interier · http://www.kidholding.com 24 Slika 39: Eksterier · http://www.kidholding.com 24 Slika 40: Eksterier · http://www.danielpaya.com 25 Slika 41: Eksterier · http://jetsetta.com 25 Slika 42: Eksterier · http://www.southernoceanlodge.com 25 Slika 43: Eksterier · http://www.odprtehiseslovenije.org 25 Slika 44: OPN Občine Miren-Kostanjevica; Zasnova prostorskega razvoja, Strateški del · http://www.miren-kostanjevica.si 28 Slika 45: OPN Občine Miren-Kostanjevica; Usmeritve za razvoj v krajini, Strateški del · http://www.miren-kostanjevica.si 28 Slika 46: OPN Občine Miren-Kostanjevica; Izvedbeni del · http://www.miren-kostanjevica.si 29 Slika 47: Štirna Vrh Drage · Osebni arhiv 30 Slika 48: Borojevičev prestol · Osebni arhiv 30 Slika 49: Jama Pečinka; ostanki 1. svetovne vojne · Osebni arhiv 30 Slika 50: Spomenik muzej braniteljem slovenske zemlje na Cerju · Osebni arhiv 30 Slika 51: Tabla Poti miru na Krasu · Osebni arhiv 30 Slika 52: Tabla Poti miru na Krasu · Osebni arhiv 30 Slika 53: Tabla Poti miru na Krasu · Osebni arhiv 30 Slika 54: Kažipot · Osebni arhiv 30 Slika 55: Panoramski razgled; Vipavska dolina ter Julijske Alpe v ozadju · Osebni arhiv 30 Slika 56: Ortofoto širšega območja · Geodetska uprava Republike Slovenije 31 Slika 57: Dovoz na parcelo; predvidena Velika in Dolga hiša · Osebni arhiv 35 Slika 58: Regionalna cesta; smer Miren · Osebni arhiv 35 Slika 59: Obstoječa njiva · Osebni arhiv 35

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

07 ZAKLJUČEK

78

KAZALO IN VIRI SLIK Slika 60: Ostanki 1. svetovne vojne · Osebni arhiv 35 Slika 61: Dovoz na parcelo; predvidena kmetija · Osebni arhiv 35 Slika 62: Regionalna cesta; smer Opatje selo · Osebni arhiv 35 Slika 63: Stara parcelacija s suhim kamnitim zidom · Osebni arhiv 35 Slika 64: Obstoječa groblja · Osebni arhiv 35 Slika 65: Panoramski razgled; Opatje selo ter Jadransko morje v ozadju · Osebni arhiv 35

79

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

07 ZAKLJUČEK

KAZALO SHEM Shema 01: Trajnostni razvoj Shema 02: Trajnostni razvoj regije/občine Shema 03: Trajnostni turizem Shema 04: Graf SWOT analize Shema 05: Občina Miren - Kostanjevica Shema 06: Štanjel – vzorec kraškega grajenega tkiva na pobočju Shema 07: Goče – vzorec kraškega grajenega tkiva na ravnini Shema 08: Umeščenost kraške hiše na stavbno parcelo Shema 09: Tipični arhitekturni elementi kraške hiše Shema 10: Trajnostna gradnja Shema 11: Območje reference Shema 12: Območje reference Shema 13: Območje reference Shema 14: Območje reference Shema 15: Graf površine hotela Shema 16: Graf kvadrature bivalnih enot Shema 17: Graf vrednosti investicije Shema 18: Graf cene nočitve Shema 19: Preglednica 96. člen Shema 20: Svet Shema 21: Evropa Shema 22: Slovenija Shema 23: Občina Miren - Kostanjevica Shema 24: Zračna razdalja med Krasom in večjimi evropskimi mesti Shema 25: Promet in ponudba širše okolice Shema 26: Plastnice Shema 27: Vrtače Shema 28: Robovi Shema 29: Razgledi Shema 30: Kamniti suhozidani zidovi Shema 31: Osi zidov Shema 32: Kal Shema 33: Smer burje Shema 34: Cesta in kolovoza Shema 35: Osi poti Shema 36: Gostota prometa Shema 37: Križišči Shema 38: Grublje Shema 39: Rastlinski pokrov Shema 40: Njiva Shema 41: Večja in manjša poraščenost Shema 42: Sinteza analize lokacije Shema 43: Plastnice TTN Shema 44: Organizacija in ponudba podeželskega hotela Shema 45: Prikaz urbanistične zasnove Shema 46: Situacija območja Shema 47: Pogled območja Shema 48: Prikaz zasnove stavbnih volumnov Shema 49: Organizacija programa Dolge hiše Shema 50: Organizacija programa Velike hiše Shema 51: Konstrukcija Dolge hiše Shema 52: Konstrukcija apartmaja Shema 53: Prometna povezanost območja Shema 54: Prikaz delovanja kompaktnega modula Shema 55: Prikaz delovanja rekuperatorja Shema 56: Razporeditev površin po namembnosti Shema 57: Razporeditev površin Dolge hiše po namembnosti Shema 58: Razporeditev površin Velike hiše po namembnosti

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

07 ZAKLJUČEK

09 09 10 13 14 16 16 17 17 20 21 22 23 24 26 26 26 26 27 31 31 31 31 32 32 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 33 34 34 36 38 39 39 40 41 42 43 44 45 46 46 47 48 49

80

VIRI IN LITERATURA INTERNET • Občina Miren - Kostanjevica: http://www.miren-kostanjevica.si (03. 04. 2011) • Wikipedia – Blue Banana: http://en.wikipedia.org/wiki/Blue_Banana (01. 12. 2011) • Wikipedia – Ekologija: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ekologija (15. 12. 2011) • Wikipedia – Trajnostni razvoj: http://sl.wikipedia.org/wiki/Trajnostni_razvoj (08. 10. 2011) • Trajnostna arhitektura iz lesa ima veliko prihodnost: http://www.lesena-gradnja.si/html/img/pool/Trajnostna_arhitektura.pdf (06. 12. 2011) • Hotel Aire de Bardenas: http://www.airedebardenas.com (08. 11. 2011) • Hotel Aire de Bardenas: http://www.yatzer.com/Hotel-Aire-de-Bardenas-in-Spain (02. 09. 2011) • Juvet Landscape Hotel: http://www.juvet.com (03. 12. 2011) • Juvet Landscape Hotel: http://www.archdaily.com/8600/juvet-landscape-hotel-jsa (04. 11. 2011) • Southern Ocean Lodge: http://southernoceanlodge.com.au/lodge.asp (20. 10. 2011) • Southern Ocean Lodge: http://www.archdaily.com/35499/southern-ocean-lodge-max-pritchard-architect (07. 09. 2011) • Posestvo Pule: http://www.pule.si (06. 11. 2011) • Posestvo Pule: http://www.slovenija-danes.slovenci.si/posestvo-pule-eleganca-brezcasnosti (02.10.2011) • Center za arhitekturo Krasa: http://cak.komen.si (16. 04. 2012) • Zemljevidi: http://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx (03. 12. 2011) • Trajnostni razvoj krasa: http://www.razvojkrasa.si/si/dediscina (03. 03. 2012) • Toplotna črpalka: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT229.htm (08. 02. 2012)

LITERATURA • Kranjec, A., Likar, V., Žalik Huzjan, M. (1999). Kras: Pokrajina – življenje – ljudje. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. • Zelnik, D., Štembal, M. (2008). Ohranitev kraške krajine kot razvojna priložnost Krasa. Zbornik referatov in razprav.

Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije.

• Hrvatin, M. (2008). Kras. Znanstvena monografija. Ljubljana: Založba ZRC. • Budin, P. (2004). Občina Miren - Kostanjevica: 1994–2004: zbornik občine ob 10-letnici. Miren: Občina, 2004.

• Benedejčič, B., Kolenc, N. (2012). Kraška hiša: priročnik za prenovo. Komen: Občina, 2012.

• Ožbot, A. (2009). Računajo predvsem na Angleže. Primorske novice, št. 133, str: 7.

• Sardoč, A. (2010). Kraška vas za vsako ceno. Primorske novice, št. 277, str: 6.

• Sardoč, A. (2010). Prodati želijo zazidljiv gozd. Primorske novice, št. 190, str: 5.

• Neufert, E. (2008). Projektiranje v stavbarstvu. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

• Hribar, R. (2007). Strategija razvoja turistične destinacije Kras. Diplomsko delo. EF, UL. • Drozg, V. (2002). Ohranjanje regionalne raznolikosti stanovanjske hiše v Sloveniji. Pedagoška Fakulteta, UM. • Vidmar, T. (2009). Sonaravna pokrajinska analiza in členitev za potrebe prostorskega načrtovanja na primeru občine Miren - Kostanjevica. Diplomsko delo. Filozofska fakulteta, oddelek za geografijo, UL. • Nared, J. (2007). Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

IDEJNA ZASNOVA PODEŽELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Univerza v Ljubljani · Fakulteta za arhitekturo · avtor ERIK BRUS · mentor JANEZ KOŽELJ · Ljubljana 2012

07 ZAKLJUČEK

81