Luka Fabjan

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče Magistrsko delo

Luka Fabjan

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh.

Leto vpisa 2007/2008 Ljubljana, 2015

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče Magistrsko delo Luka Fabjan Mentor doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh.

Konzultanti doc.dr. Matej Blenkuš, univ.dipl.inž.arh. doc.dr. Ilka Čerpes, univ.dipl.inž.arh.

Lektoriranje Nina Tramšek

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Povzetek

Magistrsko delo obravnava četrtni center Črnuče, ki je s hitro

širitvijo

stanovanjskega naselja izgubil na pomenu tako v prostorskem kot tudi družbenem smislu. Prostor prav tako ne uspe odgovarjati na potrebe sodobnega urbanega življenja, ki je močno vezano na pešce in kolesarje. Četrtno središče se je oblikovalo na križišču med glavno Dunajsko cesto ter cesto Ceneta Štuparja, ki deluje kot osrednja povezovalna pot skozi stanovanjsko naselje. Na eni strani obstoječega družbenega centra se dvigajo visoki stanovanjski bloki in za njimi pogozdeno vznožje Rašice, na drugi pa je območje stare vaške morfologije stavb.

Obstoječe središče trenutno zastopata kulturni

dom in živilska trgovina, kamor so se priključili še manjši programi. Odprt javni prostor ni urejen, predvsem pa mu manjka osrednja točka, ki se največkrat oblikuje v trg. Programsko četrtno središče ne uspe ponuditi dovoljšnje raznolikosti in povezanosti, kar zmanjšuje njegovo uporabno vrednost.

urbanističnem nivoju, kjer se iščejo nova manjša središča ter povezave med njimi. Na podlagi novo zasnovane poti za pešce, ki poteka mimo obstoječega kulturnega doma, se je osnoval nov družbeni center. Ta z Predlagana rešitev se problematike najprej loti na

novo programsko in prostorsko zasnovo odgovarja na ključne prostorske in družbene probleme. Z navezavo na obstoječo vaško morfologijo in stanovanjsko sosesko v ozadju ustvarja novo

trg,

vez, ki vključuje tudi odprt urbani prostor. Zasnovan je tudi osrednji

ki je povezan z novo glavno povezavo za pešce in obstoječim javnim programom.

Ureditev parkirišč in drugih manjših zunanjih ambientov ustvarja možnosti za razvoj na videz nekoliko bolj mestnega prostora.

V sklopu ideje četrtnega središča je tudi študija vizije razvoja, kjer posamezni načrtovani volumni in odprti prostori dobijo še večjo uporabno vrednost. Želja je, da bi Črnuče kot spalno naselje postale aktiven in bolj samozadosten prostor.

02

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

Kazalo

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

01 03 05

10

Povzetek Kazalo Družbeni center kot fenomen

Mestno središče Družbeno središče Analiza izbranih natečajnih rešitev ureditve središča Vodic

Pregled Ljubljanskih četrtnih središč Center Španski borci, Moste Rakovnik Center Šiška Štepanjsko naselje Vevče Fužine Sinteza konceptov četrtnih središč

18

Četrtna skupnost Črnuče

19

Analize stanja prostora

21

Prikaz obstoječega stanja

27 28 29 31 33

36

42 44 46

Zgodovinski oris Zgodovina kulturnega doma Programska opredelitev Morfološka zasnova Zazidava Zelene površine

Tehnični opis Utrip Vrednotenje Sinteza Časovna analiza uporabe prostora Fotografije stanja

Opis izhodiščnih parametrov Lokacijska informacija Tehnične smernice

Urbanistična zasnova Izhodišče Koncept

Inspiracija Sinteza Arhitekturna zasnova

Merilo vasi in človeka Pot Odprt prostor Oblikovanje volumnov Programska zasnova Galerija Fasada Kulturni dom

Tehnično poročilo

Arhitektura Zunanja ureditev Predpisi in zakoni Materiali Svetloba Konstrukcijska zasnova Požarna varnost

Vizualizacija Viri in literatura Priloge

Pregledna situacija 1:5000 Situacija 1:500 Tloris kleti 1:200 Tloris pritličja 1:200 Tloris 1. nadstropja 1:200 Tloris 2. nadstropja 1:200 Tloris 3. nadstropja 1:200 Prerez situacije 1:200 Prerez prečni 1:200 Prerez vzdolžni 1:200 Fasadni pas Značilne fasade Prostorski prikaz

04

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

Družbeni center kot fenomen Družbeni center v najširšem pomenu je del naselja z objekti za politično, kulturno-posvetno in zabavno dejavnost. Gledano ožje je družbeni center ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost.

Vir: SSKJ

Mestno središče

01_Tloris mestnega središča Mileta (500 pr. n. št)

Mestno središče predstavlja del mesta, na katerem so navadno koncentrirane javne zgradbe, specializirane trgovine, hoteli in kulturne ustanove. Od njega se pričakuje, da bo sestavljal mozaik raznovrstnega dogajanja, vezanega ne le na mesto samo, ampak tudi na celotno regijo. Osrednji cilj centra mesta je vzpostavljanje interakcije med programom in predvsem med ljudmi. To je tudi ključen vzvod za ohranjanje živosti mestnega središča. Največkrat k temu veliko pripomore več funkcionalnost, ki se kaže v raznovrstnosti programa in njegovi aktivnosti.

Programska in oblikovna zasnova centra mesta vedno zgovorno priča o času, v katerem se nahaja, vezano na gospodarsko, politično in kulturno stanje. Iz tega lahko povzamemo, da se je vloga mestnega središča vedno dosledno odzivala na potrebe prebivalcev, predvsem pa je konstantno vzpostavljala zgoraj omenjeno potrebno interakcijo.

02_Shema idealnega renesančnega mesta

Prva najbolj jasno zasnovana mestna središča lahko opazimo že v starih grških mestih, kjer so okoli glavnega trga agore razporedili vse pomembne javne, verske in trgovske stavbe. Objekte kulturne in infrastrukturne namembnosti pa so postavili v posredni bližini in poskrbeli za dobro povezljivost celotnega programa.

(Marinko, J. Antična arhitektura. Družina 1997. ISBN 961-222-087-5) V času rimskega cesarstva so mesta nastajala iz zasnove vojaškega taborišča, kar se je kazalo v osno razdeljeni kvadratni formi. Okoli osrednjega trga, imenovanega forum, so po vzoru grške kulture zvrstili templje in druge javne ustanove.

03_Shema linearnega mesta, nastala okoli leta 1884

V srednjem veku je osrednjo točko velikokrat predstavljala le razširjena glavna ulica, t. i. cestni trg, na katerem so se linijsko razvile manjše trgovine in obrtne delavnice.

Javni program, ki zavzema mestno hišo, sodišče, cehovsko zbornico in palačo mestne straže, pa so zvrstili ob mestnem trgu, ki je dobil bolj političen značaj. Cerkev se je bila s svojim programom primorana premakniti v cone manjše tržne vrednosti.

Renesansa je s svojimi novimi idejami mestna središča oblikovala v pravilnih geometrijskih oblikah in programsko vključila cerkev, mestno hišo, vladarsko palačo, tržnico, ložo in vodnjak. Vse to je bila osnova za kasnejše obdobje baroka, ki je temu konceptu dodalo še večji oblikovalski izraz.

04_Shema vrtnega mesta

Za čas industrijske revolucije se pokažejo tudi velike spremembe v urbanistični zasnovi mest. Mestno središče se premakne ob infrastrukturne elemente, do katerih zgradijo široke bulevarje. Zraven se oblikuje tudi preostali javni program razen verskega, ki v tem času močno izgubi na moči in pomenu. Zaradi razvoja industrije se poveča tudi povpraševanje po delavskih stanovanjih, kar se sprva izraža v zelo primitivnih oblikah neselja ali celo le predelavah starih kmetijskih poslopij. Življenjski pogoji, vključno s higieno in družbenim življenjem, so zelo slabi in neprimerni.

(Pogačnik, A. Urbanistično planiranje. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1997.

ISBN 961-6167-30-8) Po letu 1885, ko so se pojavili avtomobili z motorji notranjega izgorevanja, so mesta dobila tandenco po linearni zasnovi, kar je konceptno zasnoval španski urbanist Soria y Mata. Gre za linijsko potezo, največkrat vezano na mestni železniški promet, ob kateri se zvrstijo programi, ki jih mesto potrebuje.

05_Teorija ekscentričnih krogov in teorija sektorjev

Vse slabši bivanjski pogoji so botrovali nastajanju novih teorij o naselbinah, v katerih se prvič resneje začnejo omenjati stanovanjske soseske. Prva takšna teorija je bila predstavljena leta 1898 s strani angleškega raziskovalca Ebenezer Howarda z naslovom Vrtna mesta. Njegova ideja je bila združevanje prednosti življenja na vasi in življenja v mestu ter ustvarjanje skupnosti, ki bi odgovarjala tamkajšnjim prebivalcem.

Idealistični teoriji so sledili še znanstveni pristopi, ki so v zasnovo vključili tudi programsko shemo. Tako je nastala teorija koncentričnih krogov sociologa Ernesta Burgess (1923), teorija sektorjev ekonomista Homerja Hoyta (1939) in druge, ki govorijo o urejenosti zasnove programa, ključnega za pravilno delovanje centra in mesta kot zaključene celote. Širjenje mest je kmalu postavilo vprašanje dostopnosti in s tem povezano vprašanje centralnosti. Tako so nastale teorije o decentralizaciji, ki v svoji zasnovi vključuje več 06_Teorija o decentraliziaciji

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

jeder. Izbrana središča dobijo svojo specializacijo, kar onemogoča vzpostavitev konkurenčnega odnosa med njimi.

(Maretić, M. Gradski centri. Školjska knjiga, 1994. ISBN 953-0-31670-4) Teorije se v 20. stoletju niso bistveno spreminjale, saj so kljub razvoju pri načrtovanju ostajali enaki parametri, vezani na promet, družbo in stanovanjsko politiko. Šele v 90. letih, ko se pojavi razmišljanje o pešcu kot glavnemu uporabniku mesta, so začele nastajati nove študije. Govora je predvsem o dostopnosti programa, ki jo je potrebno zagotoviti uporabniku, da bo mestno središče zanj uporabno. Na desni strani je prikazan krožni diagram, v katerem so zapisane primerne razdalje med domom in okoliškimi programi. Shema je nastavljena zelo idealistično in za delovanje zahteva kvalitetno infrastrukturno omrežje.

07_Shema trajnostnega naselja (D. Barton)

Najnovejše ideologije o snovanju mestnih središče in z njimi povezanimi stanovanjskimi naselji prihajajo iz Velike Britanije, saj se soočajo s problemom množičnega priseljevanja. Podatek, da bi morali vsako leto zgraditi 40.000 stanovanj, govori tako o političnih in družbenih kot tudi regionalnih, prostorskih in infrastrukturnih problemih. Shema prikazuje nujnost koncentriranja prebivalstva v zaključene enote, ki v središču, poleg splošnega javnega programa, vsebujejo predvsem najpomembnejše infrastrukturne točke, vezane na mestni promet. Takšna zaključena celica pa se mora začeti povezovati s sosednjimi, identično zasnovanimi enotami. Na takšen način v gruči nastaja nov, t. i. aktivni center, ki deluje kot glavno povezovalno križišče. Pomembno vlogo pa ima tudi alternativna lokalna povezava, na katero se vežejo predvsem športno-rekreacijski programi. Namen poti je vzpostaviti novo vzporedno linijo, ki je ločena od glavnih prometnih povezav, hkrati pa se priključi posamičnim centrom in jih s tem poveže še na nivoju pešca.

(Barton, D. Sustainable settlements. Local Government Training Board, 1995. ISBN 978-0748897964)

Družbeno središče V urbanističnem smislu poznamo dva tipa družbenih središč, ki se ločita predvsem v njihovem nastanku. Določeni četrtni centri so nastajali načrtno v sklopu oblikovanja zaključene soseske. Ti so se ozirali predvsem na število stanovalcev in dostopnost, ki je bila sprva vezana na avto in šele kasneje na pešca. Drug tip družbenega središča, med katerega spadajo tudi Črnuče, pa nastane s širitvijo četrtnega območja. Te spremembe navadno pogojujejo ustvarjanje novega javnega programa, ki se največkrat naveže na obstoječe vaško središče. S povezavo na mesto in njegova četrtna središča se tvori infrastrukturna mreža, ki družbeni center vzame za svojo enoto. S tem dobi popolnoma enakovreden pomen tako v prostorskem kot tudi družbenem pomenu.

08_Vizija razvoja sodobnih mest

Družbeni centri v mestih so sprva začeli spontano nastajati v manjših soseskah, saj so ljudje čutili potrebo po interakciji, in sicer tako družbeni, politični kot tudi kulturni.

Ideja izhaja iz načina življenja, ki so ga ljudje navajeni na vasi. Skupno delo in skupno druženje je ljudi zbliževalo in seveda pozitivno vplivalo na razvoj zaselkov. V mestih so takšne skupnosti nastajale navadno ob osnovnih šolah ali pa v samem centru soseske. Največkrat je to predstavljal zadružni dom, kjer so se lahko odvijali različni programi, kmalu pa so zraven dogradili še druge objekte, ki so prevzeli spremljajoč program.

Prva stanovanjska naselja po drugi svetovni vojni se pri svoji zasnovi niso še toliko ukvarjala z družbenim življenjem v sami soseski, kar se je najvidnejše izražalo v neučinkovito urejenih odprtih prostorih med bloki. Z zavedanjem tega so predvsem mlajše generacije arhitektov iskale vzore družbene in stanovanjske politike večinoma v skandinavskem svetu, kjer jih je veliko tudi zaključevalo svoj študij.

100 m

09_Stanovanjsko naselje Högdalen z družbenim centrom

Tako so šele v 60. letih, ko so družbene centre začeli načrtno in premišljeno snovati, oblikovali glavne kriterije za arhitekturno in urbanistično zasnovo stanovanjskih sosesk. V sklopu tega razmišljanja so oblikovali parametre za določanje primerne velikosti, primerno programsko zasnovo in predvsem kriterije za primerno umestitev v prostor.

Za lažje razumevanje oblikovanja stanovanjskih kompleksov in z njimi povezanih družbenih centrov na slovenskem prostoru je ključen vpogled v skandinavsko prakso.

V nadaljevanju pa sledi še primer dveh družbenih centrov, načrtovanih za slovenska naselja.

Högdalen, Švedska, 50. leta Arhitekti Brokvist, Holst, Rudberger, Englund Četrtna skupnost Högdalen je ena izmen večih predmestnih enot glavnega mesta Stockholm. Zasnova iz 50. let prejšnjega stoletja ostaja še danes vidna in razpoznavna ter hkrati živa in aktivna.

06

10_Struktura centra lokalne skupnosti v Högdalenu, Švedska

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

Glede na predvideno število prebivalcev je centralni kompleks zajemal obsežen repertuar programov. Med glavne štejemo športno halo, cerkev, mladinski center, zdravstveni dom in večje število trgovin.

Družbeni center je pozicioniran na sredino zasnovanega naselja ob železniško postajo, kar izboljšuje frekvenčno pretočnost prostora. Večina ostale prometne infrastrukture je napeljana na obrobju, kar v sami soseski ustvarja varnejše in človeku bolj prijazno okolje.

Glede na strateško pozicijo ima sestav objektov poleg sebe večja parkirišča, posledično pa se osrednji večnamenski trg oblikuje na neizpostavljeni in bolj zaprti strani med objekti.

Säynätsalo, Finska, 1952 Alvar Aalto

04

Säynätsalo je otok na osrednji Finski, na katerem živi okoli 3.000 prebivalcev, odvisnih od ene skupne industrije. “Town hall”, ki ga je Aalto zasnoval v 50. letih kot natečajno rešitev, je postavljen na sredino otoka, ob glavno krožno pot. Morfološko gledano se je prilagodil obstoječim gabaritom, s čimer je približal merilo obstoječemu naselju.

100 m

11_Ortofoto obstoječe pozidave otoka Säynätsalo

Tlorisna zasnova je kvadratne oblike, v njej je osnovan notranji atrij, ki je dvignjen za eno etažo. V prostoru se to izraža kot vidni poudarek, hkrati pa s tem ustvari platformo za razgibanje programske zasnove. Višinski zamik namreč loči upravne dejavnosti od komercialnih, ki so pozicionirane v pritličju in se navezujejo na avtobusno postajo. V zgornjem nadstropju pa se nahaja skupna dvorana, pisarne upravnega sveta, knjižnica in nekaj stanovanj.

03

Objekt je oblikovan po načelih introvertiranosti, saj je glede na odprt prostor pokrajine to najučinkovitejši način ustvarjanja osrednjega prostora, obdanega z javnim programom. Ideja notranjega trga je, da zaobjame en del narave in mu pokloni javni namen.

02

01

(K. Fleig. Alvar Aalto. Editions Girsberger, cop. 1963, Zürich) Atrij, trg Knjižnica Skupna dvorana Pisarne Stanovanja

05

01 02 03 04 05

Družbeni center Kranjska gora, IDZ, začetek 60. let

12_Tloris zasnove mestnega središča

Mitja Jernejec in Nives Starc Arhitekta sta zasnovala družbeni center, ki obvladuje sicer manjše naselje Kranjske Gore, vendar deluje v dokaj obsežnem programskem konceptu, v katerega spadajo krajevni center, center Zgornjesavske regije in turistični center.

V arhitekturnem pogledu je program razdeljen na več manjših funkcionalnih enot, ki zajemajo dom družbenih organizacij, dvorano, hotel Prisank, obcestni pas trgovin, 14_IDZ ureditev središča Kranjske Gore

01 Hotel Prisank 02 Hotel Razor 03 Trgovine 04 Dom krajevne skupnosti 05 Dvorana 06 Pošta 07 Avtobusna postaja

07

06 03

02

04 01

05 Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

zdravstveni dom in avtobusno postajo.

Trg med Razorjem, prenovljenim domom krajevne skupnosti in novo dvorano je bolj reprezentativen, namenjen srečanju ali manjšemu zborovanju ob posebnih priložnostih. Pri prostoru okrog preskrbovalnega centra je ravno obratno poudarjena njegova uporabnost: zaščita pred dežjem, snegom in pripeko. Tretji in največji lijakast prostor med novim hotelom, družbenim domom in novo dvorano je zeleni predprostor hotelskih sob, vrtnarsko preprosto obdelan.

Novi objekti so vključeni med stare tako, da nastane skupina večjih in manjših, med seboj povezanih prostorov in trgov. Posamezne zgradbe so dosegljive po najkrajši poti. Niso torej važni samo notranji prostori in fasade, ampak tudi zunanji prostor, medsebojna povezava in prehod iz enega prostora v drugega.

(Jernejec, M. Družbeni centri. str. 136)

100 m

13_Ortofoto obstoječe pozidave Kranjske Gore

Družbeni center Domžale, IDZ, 60. leta J. Vovk in V. Vavken Zasnova družbenega centra v Domžalah zajema program, ki je razporejen v kompleksu štirih objektov. Osrednji volumen predstavlja večnamenska hala, uporabna tako za športne kot tudi kulturne dejavnosti. Zraven stoji objekt, namenjen gostinstvu, in na drugi strani večnamenski trgovski objekt, ki velja za veleblagovnico.

V objektu družbenih organizacij pa so zajeti programi knjižnice, male in večje dvorane, prostori družbenopolitičnih organizacij in klubski prostor, namenjen raznim razpravam, prebiranju revij, glasbi, plesu in raznim igram.

Objekti so razvrščeni vzdolž glavne ceste, ki ključno zamejuje kompleks družbenega centra. S svojimi zamiki pa ustvarjajo vmesne odprte prostore, ki se po velikosti približajo merilu človeka, hkrati pa ustvarjajo različne intimnejše ambiente.

Veliko dodano vrednost objekti pridobijo s svojim programsko zasnovanim konceptom. Oblikovani so namreč na način, ki dovoljuje oziroma celo pogojuje razvijanje in širjenje programa. V samem začetku se v posameznih enotah izvaja zelo raznovrsten program. Ob predvidevanju, da se bodo v prihodnosti določene dejavnosti povečevale, pa prostori omogočajo popolno specializacijo posamičnih programov.

200 m

15_Območje Domžal z družbenim centrom

Družbeni center v Domžalah je bil torej snovan na način, da zadovolji potrebe tistega časa, hkrati pa se ozira tudi na prihodnost in gospodarsko-politični razvoj.

Jernejec, M., Mušič, B. Družbeni centri, Urbanistični inštitut Slovenije 1964, Ljubljana

16_Maketa arhitekturne zasnove družbenega centra Domžale

Veleblagovnica Športna dvorana Restavracija in menza Dom družbenih organizacij Knjižnica Glavna cesta

01 02 03 04 05 06

02

05

04

01

01

03

06 17_IDZ družbenega centra Domžale

08

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

01

Analiza izbranih natečajnih rešitev ureditve središča Vodic V letu 2013 je občina Vodice v sodelovanju z Župnijo Vodice in ZAPS (Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije) razpisala natečaj za ureditev Kopitarjevega središča.

Ideja natečaja je oblikovati primerno mestno središče, v sklopu katerega bodo umeščeni pošta, trgovina, poslovni prostori in prostori občinske uprave ter lekarna.

Za razvoj kulturnega dogajanja pa bi poskrbeli objekti kulturne dvorane in mladinskega centra ter dva trga, ki bi povezala celotno središče. Natečajna naloga išče tudi primerno urbanistično rešitev predvsem glede ureditve prometa in umestitve novih objektov v obstoječ program.

100 m

20

21

18_Ortofoto prikaz območja obdelave

Dekleva Gregorič arhitekti Širša urbanistična ureditev zajema oblikovanje krožne poti okoli središča, kar poveča pretočnost in dostopnost. Z ohranjanjem obstoječega parkirišča pušča prebivalcem delček utečenih vsakodnevnih navad in s tem ustvarja vez med obstoječim in predvidenim.

Zanimiva je umestitev objekta Kopitarjevega centra, ki je postavljen na dvignjeno ploščad, kar odpira poglede na okolico, hkrati pa omogoča programski ureditvi odpiranje na več strani. Parter se tako odpira na osrednji trg pred cerkvijo, medtem ko se na ploščadi ustvarja nov prostor interakcije.

Objekti odnos do prometne ceste vzpostavljajo z odprtim prostorom, ki pa ima tudi neposredno povezavo na oblikovno drugačen trg pred cerkvijo.

19_IDZ Tloris pritličja ureditve središča Vodic, Dekleva Gregorič

Idejna rešitev torej premišljeno oblikuje odprte prostore ter še bolj pomembne povezave med njimi. Posredno s temi načeli rešitev išče priložnosti za interakcijo med ljudmi in predvidenimi programi.

(ZAPS. 2013. (Citirano 15.05.2015). Dostopno na naslovu: file:///D:/Downloads/K_zakljucno_porocilo.pdf)

23

24

Modular arhitekti Idejna zasnova v ospredje postavi ureditev obstoječe Brniške ceste, ki postane del urbane odprte površine, namenjene pešcem. Nanjo poleg obstoječega programa naveže tudi nove volumne doma starejših, hkrati pa preko urbane zasaditve išče dialog s Kopitarjevim centrom. Najpomembnejša naloga te poteze pa je ohranjanje navezave na obstoječe stanje, kar prebivalcem vliva občutek domačnosti in varnosti.

V ožjem urbanističnem merilu rešitev oblikuje prostor centra, ki je s trgom ločen od prometne ceste, prostor poti in vmesni prostor. Med seboj se razlikujejo po velikosti in organiziranosti ter predvsem po predvidenih dejavnostih. Vmesni prostor z gostoto ozelenitve deluje kot urbani park, ki v središče vnaša naravo in prostor počitka ter sprostitve. Hkrati pa je to prostor, ki poveže vse objekte novega družbenega centra.

Programsko se objekti povežejo v skupino umirjenega programa ter skupino intenzivnejših tokov. Interakcija v skupini se izraža na vmesnih manjših ambientih, ki s svojo orientacijo spreminjajo lastno naravo.

22_IDZ Tloris pritličja ureditve središča Vodic, Modular arhitekti

(ZAPS. 2013. (Citirano 15.05.2015). Dostopno na naslovu: file:///D:/Downloads/K_zakljucno_porocilo.pdf)

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Pregled Ljubljanskih četrtnih središč Ljubljana je prav tako kot ostala evropska mesta pri določeni velikosti in obsežnosti začela tvoriti več manjših jeder, ki so se večinoma pojavila v večjih stanovanjskih naseljih na obrobju centra mesta. Določena so nastala spontano, večina pa se jih je v 60. in 70. letih zasnovalo načrtno. Pregled Ljubljanskih četrtnih središč služi predvsem kot pomoč pri razumevanju odnosa okolice do centra tako v socialnem, programskem, volumenskem kot tudi oblikovnem smislu.

Razvoj Ljubljanskih sosesk V začetku povojnega časa se je ustvarila velika potreba po stanovanjih in stanovanjskih stavbah. Država je sicer začela z investicijami, vendar je bil zahtevan finančni vložek prevelik, zato so na pomoč pristopila večja podjetja. Eden prvih rezultatov takšnega sodelovanja je bila leta 1948 soseska Litostroj, namenjena predvsem delavcem in njihovim družinam, ki pa v takratni zasnovi še ni razmišljala o skupnih družbenih prostorih.

25_Študija soseske za 5.000 ljudi (Jernejec, Dobravec, Lajevic, Lap)

Sredi 50. let so se pokazale prve večje ekonomske možnosti, kar se je odražalo tudi v arhitekturnih in urbanističnih zasnovah novih sosesk. Arhitekti so dobili možnost za uresničitev študij, ki so nastajale tekom vojn po skandinavskih in severnoevropskih deželah. Poleg tega je imela velik vpliv na razvoj seminarska skupina E. Ravnikarja na FAGG, kjer so se začeli ukvarjati s tehničnimi izboljšavami stanovanjskih enot. Poleg tega so iskali možnosti o montažnih gradnjah, uporabi odpadnih materialov, in najpomembneje, začeli so se spraševati o sociološkem vidiku stanovanjskih sosesk.

Drugo pomembno skupino na slovenskem prostoru so sestavljali Jernejec, Dobravec, Lajovic in Lap. Razvili so koncept soseske za 5.000 ljudi, ki je bila kasneje v veliko oporo pri načrtovanju ljubljanskih sosesk. Šele proti koncu 60. let so se na podlagi vseh teorij in razmišljanj začele graditi bolj ambiciozne in kvalitetnejše soseske z ozirom tudi na sociološko življenje prebivalcev.

Tako je nastala stanovanjska soseska ŠS6 (1964–72), ki je ponudila koncept z veliko parkovnega zelenja in izjemno dostopnostjo. Ferantov vrt (1964–73) je Ravnikar zasnoval z idejo odprtega javnega dvorišča, ki deluje kot javni park, pod katerim so organizirane garaže. Leta 1965 je nastala kvalitetna soseska pritličnih hiš v Murglah, kjer je promet močno ločen od poti za pešce, zraven katere je prisotna bujna hortikulturna ureditev. Velik preskok je bilo v Kosezah čutiti s terasastimi bloki (1968–74), kjer je vsako stanovanje deležno terase ali vrta v pritličju.

26_Shema četrtnih središč Urbanističnega zavoda iz leta 1964

Do konca 80. let so tako nastale še soseske BS3 (1971–82) z zasnovo zelenih ulic, Štepanjsko naselje (1973–85), soseska v Novih Jaršah in soseska ŠS7 v Dravljah.

Shema današnje situacije četrtnih središč

(B.Mihelič. Urbanistični razvoj Ljubljane. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Partizanska knjiga, Ljubljana, 1983) Šentvid Črnuče

Stožice

Dravlje

Litostroj Bežigrad

Koseze

Šiška

Zupančičeva jama Moste

Polje Fužine

Vič

Vevče

Štepanjsko naselje Mestni log

Rakovnik

500 m

10

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

Moste, konec 70. let Kulturni center Španski borci je nastal med letoma 1979 in 1981, s čimer je osnoval kulturno dogajanje v soseski Moste. Zraven kulturnega doma je s pomembno vlogo pozicionirana tržnica, vmes pa tudi drugi trgovski programi ter pošta.

Objekti so od ceste distancirani z ozelenitvijo in pa osrednjim parkiriščem, ki se mu v določenih časovnih intervalih lahko spreminja namembnost glede na potrebe tržnice in kulturnega centra. Program ustvarja lep volumenski prehod med starejšo pozidavo, ki je prisotna na drugi strani ceste ob Ljubljanici, in novo nastalim blokovskim naseljem, ki seveda zavzema veliko večje gabarite. Programsko pa se novi center ne naveže bistveno na obstoječ program, kar se danes izraža v propadanju in zapuščenosti objektov.

Center Most je zaznamovan s svojim trgovskim značajem, kar ga nekoliko distancira od ostalih četrtnih centrov po Ljubljani. Interakcijo med ljudmi na tem prostoru omogoča tržnica, ki pa se zaradi svoje vsakodnevne transformacije poskuša prilagajati vsakodnevnim potrebam okoliškega prebivalstva.

100 m

27_Ortofoto posnetek

tržnica

pošta

trgovina

knjižnica, dvorana

trg in parkirišče Zaloška cesta

28_Pogled na osrednji trg

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Rakovnik, 1984 Četrtni center Rakovnik se s svojo zasnovo močno razlikuje od preostalih četrtih.

Program je obsežen, a hkrati zelo razpršen, na kar je močno vplival teren vznožja Golovca ter urbanistična postavitev na robu naselja.

Program je razdeljen na več enot, te pa so združene v namenske sklope. Najvišjo pozicijo ima cerkev z mladinskim centrom. Najbližje glavni cesti je zasnovan poslovni objekt, ki v svojem zaledju vzpostavlja prijeten ambient za stanovanjske bloke.

Vmesni, bolj umirjeni prostor pa je osnovan z zdravstvenim domom in vrtcem.

Ker je kompleks centra prestavljen na sam rob naselja Rakovnik, v konceptni zasnovi ni vključenega trga kot takega, saj to ni mesto, kjer bi se križalo veliko tokov prebivalstva. V zameno za to je oblikovan urbani park, ki deluje kot povezava med posameznimi programi.

cerkev

mladinski center 100 m

29_Ortofoto posnetek

vrtec

zdravstveni dom

pošta

Dolenjska cesta

30_Pogled na osrednji trg

12

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

poslovni prostori

Center Šiška, 1960 - 1970 Miloš Bonča Center Kino Šiška je bil za čas svoje gradnje, v primerjavi z ostalimi izbranimi centri, deležen najobsežnejše študije o primerni zasnovi. Rezultat tega je opazen še danes ob vsem programu, ki se odvija na tem mestu.

Stavbni volumni ustvarjajo vmesni odprt prostor, odmaknjen od prometa, ki pa vseeno na neki točki vzpostavlja vidno povezavo na glavno cesto. S tem gradi odnos do mesta, hkrati pa ustvarja prijetno in mirno površino v zaledju. Arhitekt Bonča se je pri zasnovi te ideje obračal na koncept Piazze San Marco v Benetkah, kjer Celovška cesta predstavlja vodo. Programsko izstopajo kulturne dejavnosti, in sicer predvsem na račun velike površine, ki omogoča delovanje različnim aktivnostim.

Poleg kulturnega programa je četrtno središče deležno tudi trgovskih in poslovnih prostorov, gostinske dejavnosti, na zadnji strani pa nudi tudi možnost nastanitve.

Pomembno prostorsko vlogo ima upravni objekt na severnemu delu trga in vsekakor mestni kino, na katerega se naslanjajo drugi manjši kulturni in sprostitveni programi.

Kasneje so se okoli centra oblikovali tudi zdravstveni dom, šola, vrtec in drug javen program.

200 m

31_Ortofoto posnetek

podhod Celovška cesta

paviljon

trgovine loža

uprava

kino dvorana

hotel

32_Pogled na osrednji trg

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Štepanjsko naselje, 1973 - 1985 urbanista Mirko Mrva, Justin Bevk Štepanjsko naselje je večje naselje, ki je močno deljeno zaradi mestne vpadnice, ki prečka naselje. Trg, kot ga definirana urbana forma, ne obstaja, zato pa se sistem ploščadi in klančin, urejen v podhod, uspešno prilagaja okoljskim potrebam.

Sprva je bil oblikovan objekt z mešanim programom, ki je zadostoval potrebam prebivalcev v celotni meri. Več manjših trgovin, banka, pošta in nekaj gostinskih lokalov danes ne deluje več tako uspešno, saj je dostopnost z avtomobilom skoraj nemogoča. Posledično se je na drugi strani priključila zgradba s poslovno trgovskimi storitvami, ki je uspešno dopolnila pomanjkanje.

Oba objekta povezuje ključni element, ki je zasnovan kot podhod, kar na nivoju pešca uspešno poveže celotno sosesko. Višinske razlike so rešene s pomočjo ploščadi, katerih namen naj bi bil tudi interakcija prebivalcev. Ustvarjenih je veliko manjših in med seboj različnih ambientov, ki delajo prostor atraktiven in dinamičen.

Centralno območje se je torej tekom let prilagodilo na programski ravni, vendar je slaba dostopnost še vedno kritična lastnost prostora, kar močno zmanjša uporabno vrednost.

100 m

33_Ortofoto posnetek

trgovina poslovni prostori trgovine in poslovni prostori Litijska cesta podhod

trgovina

pošta

34_Pogled na osrednji trg

14

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

Vevče, 1842 Vevče je naselje, ki je že leta 1842 dobilo velik pomen, saj se je v tem času odprla papirnica, ki je bila že kmalu deležna velikega slovesa. Z razvojem povezano nastajanje soseske je pripeljalo do potrebe po četrtnem centru. V času nastanka je bilo naselje del širše okolice mesta Ljubljane, ki pa se je do danes uspelo razširiti in naselje vključiti kot del več jedrne urbanizacije.

Osrednji trg je pozicioniran na križišču z glavno povezovalno potjo in obdan s spremljajočim javnim programom. Poslovni del je ločen od trgovskega, hkrati pa slednji deluje kot povezovalna cona. Trgovine namreč s svojo linijsko zasnovo spremljajo pešca proti poslovni hiši.

Parkirišče trenutno pokriva celotno površino trga, vendar se transformira vezano na časovno komponento. Tako se čez vikende sprosti odprti javni prostor, ki ima s svojim spremljajočim programom temelje za oživitev četrtnega dogajanja.

100 m

35_Ortofoto posnetek

šola

trgovina poslovni prostor

trgovina

tržnica in gostinska dejavnost

Vevška cesta

poslovni prostori

36_Pogled na osrednji trg

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Fužine, Preglov trg, 1986 Boris Novak, Stanko Šter, Milena Macarol Soseska Fužine je ena zadnjih načrtovanih sosesk iz obdobja razcveta, je pa morda zato tudi ena največjih. Blokovsko naselje je začelo nastajati v 80. letih, gradnjo pa so z vsemi razširitvami končali šele leta 1988.

Center Fužin predstavlja osrednji, največji trg s spremljajočim programom, ki je zaradi ceste razdeljen na dva dela. Severni del služi v komercialne namene, južni pa dobi kulturno noto zasnove. V trgovskem kompleksu je zavzetih več manjših trgovin, pošta, banka in gostinski lokal, kulturni program pa zastopa knjižnica. Programi so med seboj povezani preko osrednjega trga, ki odpira urbani prostor in izpostavlja ključne objekte.

Zanimiv je kontrast med pokritim dogajanjem v trgovskem delu in odkritim urbanim prostorom na drugi strani ceste. Pokrit prostor je deležen veliko večjih tokov, medtem ko zasnova trga omogoča ljudem sprostitev, opazovanje in seveda tudi interakcijo, kar pa ni najbolj pogost pojav.

80 m

37_Ortofoto posnetek

trgovina

banka

pošta Nove Fužine

trg

knjižnica

park

38_Pogled na osrednji trg

16

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

Sinteza konceptov četrtnih središč Analiziranje opisanih primerov stanovanjskih sosesk je bilo ključno za razumevanje prostora centra Črnuč. Na izbranih primerih je viden ključen odnos celotnega zaselka do kompleksa družbenega centra, velikost in razporeditev odprtih prostorov, ki se s svojimi parametri približujejo merilu človeka. Pomembne del obravnave je tudi analiza sistema odzivanja na okolico (predvsem na moteče dejavnike infrastrukture).

V naslednjih shemah je prikazan prenos koncepta izbranih sosesk na območje četrtne skupnosti Črnuče, kjer pa se prioritetno upošteva tudi določene dejavnike obravnavanega območja, vezane na promet in morfologijo naselja.

10 m

Obravnavano območje

Koncept: Tržnica Moste Zeleni pas loči cesto od središča Parkirišče ločeno od trga Program se ustvari na obrobju

Koncept: Štepanjsko naselje Dosledna povezava trgov preko ceste Hibridni objekt v katerega je zavzet celoten program

Koncept: Center Rakovnik Zeleni pas loči cesto od središča Program, razdeljen po sklopih Oblikuje se vmesni urbani prostor

Koncept: Vevče Trgovski program, ločen od ostalega Program, nanizan v ozadju Trg omogoča transformacije

Koncept: Kino Šiška Osrednji trg le deloma vzpostavlja kontakt s cesto Parkirišče, ločeno od trga Program se ustvarja na robovih

Koncept: Fužine Program, povezan s skupno streho Večji trg na drugi strani ceste

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Četrtna skupnost Črnuče Območje četrtne skupnosti Črnuče zavzema površino severnega dela Ljubljane. Ima 11.475 prebivalcev (vir SURS: 2015) in se razteza na skoraj 18 km2. Geografsko gledano se Črnuče tvorijo na stičišču Ljubljanskega polja, Kamniško Bistriške ravnine in gričevnatega terena Šmarne gore in Rašice. Jedro se je ustvarilo na savski ježi, in sicer na točki, kjer Črnušnjica priteče na ravno prodnato podlago reke Save. (vir: http://www.crnuce.si/index.php/cetrtna-skupnost-crnuce)

40_Ljubljana in četrtna skupnost Črnuče

150 m

39

Zgodovinski oris Naselje Črnuče se v pisnih virih prvič omenja leta 1322 kot Zternutes, nekoliko pozneje, leta 1345, kot Zernuschez ali leta 1439 Zarnusch, v času jožefinskih reform leta 1787 Cernucze in v 19. stoletju Tschernutsch. (Tam čez Savo, na Črnučah.

Krampač T. str 55) Območje je bilo sicer poseljeno že v prazgodovini, vendar se je kraj razvil za časa Rimljanov, ko so zgradili cesto od Emone proti Celeji, Poetoviji in naprej v Panonijo.

Most čez Savo, ki so ga posledično zgradili, je predstavljal pomembno strateško točko, zavoljo katere so utrdili tabor, zadolžen za nadzor in varovanje mostu. V času preseljevanja ljudstev med 5. in 7. stoletjem so most porušili, kar so v srednjem veku nadomestili le z brodom. Sočasno je začelo nastajati tudi naselje brodarjev, ki je bilo sprva ločeno od severne naselbine Črnuč. Prvi zapisi o naselju iz leta 1322 izhajajo iz fevdalnih časov, ko so črnuški kmetje večinoma delali za ljubljanske gospode. Turški vpadi so bili zaradi kvalitetne prometne povezave neizbežni za Črnuško naselje, prav tako je tudi Napoleonova vojska leta 1813 začutila strateško pozicijo in v neposredni bližini postavila večjo utrdbo. Črnučani so živeli večinoma od prometa, ki je potekal preko naselja. Hleve so oddajali za konje voznikov, zgradili so več gostišč s prenočišči, predvidevajo, da je obstajala tudi pošta. Razvoj naselja se je upočasnil, ko je v Ljubljano pripeljala železnica, saj je ta izrinila vse prevoznike. Šele v letu 1891, ko so zgradili železniško povezavo proti Kamniku, so Črnuče postale zanimive za industrijo. Tako so v pobočje hriba izdelali glinokop in opekarno, ki je proizvajala opeko in pečnice. Ob Savi se je ustalila tudi elektrotehnična industrija.

41_Veduta Črnuč iz leta 1882

42_Pogled na cerkev okrog leta 1933

V času druge svetovne vojne so črnuški možje ustanovili takrat uspešno patrijsko enoto, iz katere je po vojni nastalo kar nekaj narodnih herojev, katerih imena se še danes slišijo na Črnučah (po Maksu Pečarju je poimenovana osnovna šola, Cene Štupar je dobil svojo ulico itd.) Šele v 50. letih so Črnuče postale območje, zanimivo za naselitev, kar se je najprej vršilo na Brodu in šele kasneje na območju današnjih Zgornjih Črnuč. Sprva so nastajale enodružinske hiše, v 80. letih pa so v sam center postavili tudi večja blokovska naselja. Temu so sledile še vrstne hiše in družinske vile, ki so zapolnile območje do vznožja rašiškega hribovja. (vir: http://www.crnuce.si/index.php/cetrtna-skupnost-crnuce) (J. Rebolj, A. Rus, M.Verč. Župnijska cerkev sv. Simona in Juda Tadeja. Samozal. M. Verč, 2000, Ljubljana. ISBN 961-236-034-0)

43_Pogled na opekarno leta 1966

Zgodovina kulturnega doma Kulturni dom je bil zgrajen med letoma 1949 in 1955 v sklopu vsesplošne akcije na Slovenskem, imenovane Kulturno ozaveščanje podeželja. Gradnja je potekala izključno po principu prostovoljnega dela, kar so Črnučani zavzeto sprejeli. Z beleženjem števila delovnih ur so vzpodbudili manjše tekmovanje, tako da so nekateri opravili tudi po 300 ali 400 ur in bili zato javno izpostavljeni ter pohvaljeni.

Dvorana se je uporabljala za razne dramske prireditve, državne praznike, predvsem pa je delovala kot kino, kjer so štirikrat tedensko izvajali predstave. Ljudje so bili predvsem zaradi lastnega sodelovanja pri gradnji na kulturni dom zelo ponosni, kar se je seveda odražalo tudi v dogajanju okoli njega.

44_Kulturni dom

18

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

Analize stanja prostora Za pravilno in dosledno razumevanje delovanja Črnuč je potrebno izdelati posamezne analize, ki vsaka zase govorijo o specifični temi. V prvi meri je zelo pomembna razporeditev javnega programa, odprtih in zelenih površin ter v končni fazi tudi morfološka zasnova, ki govori o strukturi naseljenosti in gostoti prebivalstva v odnosu do javnega programa.

Programska opredelitev 80 m

Obravnavani predel Črnuč je zaznamovan pretežno s stanovanjskim programom, kar je tudi razlog, da Črnuče veljajo za spalno naselje. Na posameznih delih pa se je tekom razvoja implementiral mešani program, ki v največji meri poskuša odgovarjati potrebam prebivalcev. Tukaj so vključeni trgovski objekti, izobraževalni in kulturni prostori, velik pomen pa imajo tudi gostinske dejavnosti, saj so to ključne točke, okoli katerih se križa največ tokov. Zanimivost programa predstavljajo tudi manjše kmetije, ki prikazujejo način življenja pred začetkom širitve Črnuč. Opazno je, da je prostor predvidenega družbenega centra najbolj frekventen, saj se na tem mestu razvije največ raznolikega programa.

Stavbno tkivo

80 m

Z upoštevanjem oznake starejšega dela naselja je razvidno, da so se Črnuče najprej začele razvijati ob glavni cesti, ki je vodila proti Ljubljani. Druga faze izgradnje pa govori o hitri razširitvi poselitve, in sicer z velikim ozirom na geografske pogoje. Kompaktno naselje se na robovih zajeda v pobočje hriba in s tem tvori manjše krake, ki se odzivajo na naravno danost. Zaradi velike površine je bila oblikovana krožna pot, ki obvladuje novo poseljeno območje, le-ta pa se priključi glavni cesti ravno na območju četrtnega centra. Dominante prostora so razporejene vzdolž Dunajske ceste in so vezane predvsem na stanovanjsko pozidavo.

stanovanja izobraževalni program storitvena dejavnost gasilni dom trgovska dejavnost gostinska dejavnost kulturna dejavnost “žarišče”

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Morfološka analiza Struktura stavbnega tkiva jasno kaže na pretežno enodružinske stanovanjske hiše, ki so se razvile predvsem na robovih poseljenega območja. Med homogeno strukturo hiš pa so vstavljene enote večjih stanovanjskih kompleksov, ki so enakomerno razporejeni po Črnučah. Na južni strani se kažejo objekti industrije, vendar so odmaknjeni od stanovanjskega dela.

80 m

Iz omrežja hiš lahko razberemo tudi starejše datirano pozidavo, ki izhaja še iz časov Ilirskih provinc. To so po večini bivše kmetije, ki danes dobivajo nov pomen, le v redkih primerih tu še vedno živi kmetijska dejavnost. Od ostalih jih lahko ločimo po neenakomerni strukturi in po specifični vklopljenosti v teren. Njihova pozicija se je večinoma razvijala ob glavni cesti.

Zelene površine Oblika zelenih površin se deli na dva dela, in sicer na naravne in urbane. Naravne zelene površine po večini predstavlja vznožje Rašice, ki je v celoti pogozdeno. To območje daje Črnučam posebno dodano vrednost, saj se narava zelo približa stanovanjskim soseskam, te pa se povezujejo na večje regionalno območje hribovja. Pomembno naravno območje je tudi ozelenitev okoli Črnušnjice, ki poteka po sredini naselja.

Urbane zelene površine pa sestavljajo otroška in športna igrišča, ki so tudi pomemben faktor kvalitete bivanja. Enote so sicer enakomerno razporejene, vendar je njihova številčnost vprašljiva. Postavlja se tudi vprašanje povezav med posameznimi zelenimi površinami.

novo stavbno tkivo staro stavbno tkivo dominante prostora naravne zelene površine urbane zelene površine ceste železnica reke

20

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

80 m

Prikaz obstoječega stanja Iz širokega pregleda in analiz celotnega območja Črnuč so v tem poglavju opisani parametri, vezani na ožje območje četrtnega centra. Ključna vprašanja so naslednja: kateri programi se odvijajo na izbranem območju, kako uspešno delujejo ter v katerih in kakšnih objektih se le ti nahajajo.

01 02 02 03 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14

Trgovina Prostori društev Trgovine Dvorana kulturnega doma Knjižnica Gasilni dom Zdravstveni dom Pošta Cvetličarna Gostišče Mesarija Slaščičarna in frizerstvo Župnijski dom Cerkev Centralne dejavnosti Trgovina

650 m2 300 m2 70 m2 430 m2 320 m2 240 m2 1350 m2 900 m2 150 m2 350 m2 110 m2 250 m2 900 m2 450 m2 900 m2 400 m2

14 13 05 03 02

01

04

11

12

10

06 08

09

07

20 m

Shema programske razporeditve četrtnega centra

Prostorski oris

20

50

20

10 m

Osredni prostor parkirišč v odvisnosti od zelenih površin

Občutek centra danes daje skupek višjih javnih objektov, med katerimi najbolj izstopa trgovina. Občutek centralnosti pa ustvarja tudi vmesni odprt prostor, ki povezuje posamezne stavbe. Na trgovski objekt so vezani kulturni dom, poslovni prostori, knjižnica in v neposredni bližini še gasilni in zdravstveni dom, pošta in gostilna. Celotna programska zasnova sicer obsega še pas ob Dunajski cesti, vendar je zaradi velike razpršenosti težko zaznati kontinuiteto. Za kulturnim domom se dvigata dva visoka stanovanjska bloka, preko katerih se odpira pogled proti Rašiškemu hribovju. Opisan program iz vseh strani obdajajo stanovanjska naselja enodružinskih hiš.

Ob družbenem centru teče glavna prometna povezava do Ljubljane (Dunajska cesta), ki v svojem koridorju vsebuje tudi avtobusno postajališče. Na tem območju se namreč nahajata dve mestni avtobusni liniji, in sicer številka 6, ki teče iz Ljubljane naprej proti črnuški cerkvi, in linija 21, ki naredi krožno pot skozi stanovanjsko naselje in se usmeri proti Ježi, Nadgorici in naprej proti Beričevem. Mimo črnuškega centra pa tečejo tudi močne avtobusne linije medkrajevnega prometa. V oddaljenosti 300 m se nahaja tudi železniška postaja.

Obstoječih zelenih površin je sorazmerno veliko. Na parkirišču pred pošto so linijsko zasajena drevesa za ustvarjanje sence avtomobilom. Linija visokih dreves je tudi ob Dunajski cesti, da ustvari območje, primerno za pešca pred kulturnim domom. Med gasilnim in zdravstvenim domom je odprta travnata površina, ki jo občasno uporabljajo gasilci ter razna društva. Tudi okoliške stanovanjske stavbe ob sebi zadržujejo nekaj dreves in travnate površine, predvsem pa naravo črpajo iz bližnjega hriba.

10 m

Poti pešcev in kolesarjev

Kompleks družbenega centra je sestavljen iz dveh delov. Ob križišču stoji pritlični objekt trgovine, ki je s stopničastim elementom vezan na starejši objekt kulturnega doma. Pred trgovino je organizirano manjše parkirišče, vhodni nadstrešek in prostor za kolesa. Zadnja stran objekta je namenjena servisnim površinam, kamor spada tudi dovoz do skladišča. Na robu parkirišča je zasnovan manjši trg, kar se zazna s pomočjo tlakovanja in ureditvijo klopi. Ureditev trga se navezuje vzporedno z vhodno fasado kulturnega doma in zajema zelene površine, klopi, spomenik in linijsko zasaditev obcestnih dreves. Objekt kulturnega doma ima na južni strani organizirane vhode v butične trgovinice in dvorano. V primerjavi s trgovskim objektom je ta višji za eno nadstropje in ima dvokapno streho, ki se oblikovno povezuje z okoliško vaško pozidavo. Iz servisne strani trgovine se dostopa tudi do knjižnice in zaodrja, kjer je tudi prostor za parkiranje manjšega števila avtomobilov. Vzhodna fasada kulturnega doma ne navezuje stika z zunanjostjo, razen z vhodom v mladinski center, čigar prostori so organizirani v kletni etaži. V pritličju kulturnega doma se nahajajo dvorana, lobij, knjižnica, prostori taborniškega društva, dve butični trgovini in vertikalna povezava, v sklopu katere so organizirane tudi toalete. V nadstropju se dostopa do balkona dvorane, prostorov četrtne skupnosti in več manjših kabinetov, namenjenih aktivnim društvom.

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Stavbni kare s kompleksom družbenega centra se na vzhodni strani navezuje na zdravstveni dom in na odprt prostor v ospredju. Na njem sta parkirišče in travnata površina, ki jo uporabljajo občasno le gasilci in mladinski center. Na sredini zelenice je tudi električen transformator. Na zahodni strani pa se objekt navezuje na glavno parkirišče in na stavbo pošte. Močno ločnico med tema prostoroma predstavlja glavna povezovalna cesta. Na parkirišču je zasajenih več linij dreves, ki zagotavljajo senco in hkrati ustvarjajo nekoliko bolj naraven ambient. Južna in severna stran sta močno prometno oziroma servisno orientirani in zato ne tvorita primernega urbanega prostora. Na severu sta postavljena dva visoka stanovanjska bloka (P+12), na jugu pa se na drugi strani Dunajske ceste kaže nizek vaški tip pozidave.

Preglednica prostorov in bruto površin predstavlja vse prostore in program, ki je trenutno prisoten. V desnem stolpcu so predstavljene priporočljive velikosti posameznih prostorov glede na število prebivalcev v Črnučah (11 300). Ob tem se je potrebno zavedati, da se obseg Črnuč še vedno veča in število prebivalcev narašča. http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/pdf/pravilnik_pogoji_izvajanje.pdf file:///D:/Downloads/07-ipn_mol_obrazlozitev_besedila_odloka.pdf

Prostor

Pozicija

Bruto površina

Trgovina Skladišče

Pritličje Pritličje

495 m2 157 m2

Priporočena vrednost*

Trgovina

652 m2

800 m2

348 m2 84 m2 323 m2 77 m2 45 m2

400 m2

Kulturni dom Dvorana Zaodrje Knjižnica Trgovine Prostori društev

Pritličje Pritličje Pritličje Pritličje Pritličje

1034 m2

914 m2 Prostori društev Četrtna skupnost Stanovanje hišnik

1. nadstropje 1. nadstropje 1. nadstropje

91 m2 205 m2 84 m2

400 m2

380 m2 Parkirišča Trgovina Pošta Zdravstveni dom Knjižnica

20 50 20 5

25 12 30 33

1946 m2

Utrip Na območju Črnuč je aktivnih kar nekaj društev, pevskih zborov, tabornikov in skavtov, kulturnikov itd. in večina od njih uporablja tudi prostore četrtne skupnosti. Močno frekvenco ustvarja tudi knjižnica, ki se je v zadnjem času nekoliko razširila in ustvarila tudi prostor za najmlajše. Trgovina in pošta sta glavna akterja, ki v center pripeljeta ljudi po vsakodnevnih opravkih, ostali programi pa omogočijo, da se obiskovalci še malo zadržijo.

Zelo močno vlogo na območju kulturnega doma nosi v kleti (v bivši diskoteki) pozicioniran mladinski center. Trenutno ima na voljo veliko površine, kamor lahko pridejo mladi po svojih šolskih aktivnostih. Prostor je namenjen druženju, zabavi, izobraževanju, kar ob enem predstavlja nekakšno popoldansko varstvo. V poletnih mesecih se njihova dejavnost razširi tudi na zunanje površine.

Narava aktivnosti se tekom tedna, meseca, leta spreminja in prilagaja tako prostoru kot vremenskim razmeram. Ob sobotah se navadno pred trgovino odprejo manjše stojnice, kjer prodajajo doma pridelano sadje in zelenjavo, druge manjše izdelke, cvetlice, izvajajo pa se tudi kakšne promocije. Zanimiva atrakcija so tudi razne gasilske vaje ter dnevi odprtih vrat, kar na prizorišče privablja predvsem mlajše generacije.

Največji dogodek, ki se izvaja v Črnučah, je vsekakor vsakoletna veselica, kjer se prostor med kulturnim in zdravstvenim domom popolnoma zapolni. Na parkirišču postavijo oder za glasbene skupine, ostali prostor pa namenijo plesišču in klopem.

22

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

Vrednotenje Na območju centra Črnuč se pojavlja več problemov, ki otežujejo enakomerno pretakanje tokov ljudi, kar posledično zmanjšuje uporabno vrednost prostora. Po drugi strani pa vzpostavlja določene pozitivne reakcije in odnose, ki bi jih bilo v prihodnje potrebno vzdrževati in celo nadgraditi.

Osrednji prostor

Povezava s celotnimi Črnučami

Obsežnost in razdrobljenost programa

Že v začetku je bil izpostavljen problem centralnosti Črnuč. Programsko gledano na širšem območju še uspemo zaznati center, saj je na sorazmerno majhni površini zbranih več različnih tipov programov. V prostoru se center prikazuje kot večji odprt prostor vzdolž glavne ceste, vendar je ta prostor namenjen parkirišču. Kar manjka Črnučam, je urejen odprt prostor, namenjen za druženje.

Pomemben faktor za pravilno delovanje centra je tudi povezljivost z ostalim programom, razdeljenim po celotnem območju. Najpomembnejše so poti, ki so namenjene pešcem.

Glede na skupno površino Črnuč in glede na teoretsko podlago, ki je bila predstavljena na samem začetku, lahko sklepamo, da je v izbranem središču koncentriranega premalo raznolikega programa, hkrati pa je ta razporejen vzdolž Dunajske ceste.

Površine za pešce in kolesarje

Center ne zagotavlja urejenih površin, varno odmaknjenih od prometa. Če že obstaja površina, navadno ni primerna za urbano življenje. Tukaj se navezujemo na primeren trg, dovolj velike pločnike, povezane z ostalim infrastrukturnim omrežjem, in kolesarske steze, ki trenutno na nekaterih delih ne izpolnjujejo niti minimalnih standardov.

Parkirne površine in cestno omrežje

Problem, vreden izpostavljanja, je še ureditev prometa in parkirnih površin. Po eni strani je parkirnih mest absolutno premalo, po drugi strani pa te iste površine izrivajo pešca iz urbane površine. Poleg tega je cestno omrežje okoli centra zasnovano na način najbližjega dostopa z avtomobilom, kar obiskovalcem dodatno onemogoča varno gibanje.

Urbana oprema

K ureditvi centralnega območja vedno sodi tudi primerna urbana oprema, ki skrbi za higienske standarde, primerno osvetlitev, sprostitvene ter športne dejavnosti. V končni fazi je to zelo pomemben faktor, saj poleg prostora samega ti elementi privabljajo prebivalce v center ter jim hkrati ustvarjajo možnosti za uporabo prostora.

Bližina zelenih površin in Črnušnice

Izbrana centralna točka Črnuč leži zelo blizu vznožja Rašiškega hribovja, kar ustvarja lepo navezavo na športno-rekreativno površino. Poleg tega na drugi strani teče manjši potok, ki pa na žalost ni dostopen po skoraj celotnem profilu.

Center, postavljen ob glavno križišče

Center četrtne skupnosti je infrastrukturno gledano postavljen v glavnem križišču Črnuč. Ta namreč povezuje Ljubljano s Trzinom, Kamnikom, Šentjakobom in naprej Litijo ter v drugi smeri spodnji starejši predel Črnuč z novimi stanovanjskim območjem.

Več otroških igrišč v neposredni bližini

V neposredni bližini je zasnovanih več otroških igrišč, ki so sicer vezana bolj na stanovanjske bloke, vendar bi se jih s primerno ureditvijo in razširitvijo dalo nameniti tudi za splošno uporabo.

Aktivnost prebivalcev

Glede na vsa društva in aktivnosti, ki se odvijajo v Črnučah, bi lahko prebivalstvo označili za aktivno sodelujoče. Kar manjka, je prostor, kjer bi se njihove ideje lahko realizirale.

Aktivnost prodajalcev in obrtnikov

Kaže pa tudi, da je prostor zanimiv za razne prodajalce, promotorje in obrtnike, ki večkrat tekom vikenda pridejo pred trgovino s svojimi produkti in izdelki z željo po dodatnem zaslužku. Verjetno bi se lahko na tak način hitro razvila sobotna tržnica, bolšji sejem, dnevi odprtih vrat in z vsem tem dogajanjem povezana kakšna prireditev.

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Sinteza Že od samega začetka dela se poraja vprašanje, ali obstoječ objekt rušiti ali ga ohranjati in dograditi ter mu dati nov pomen in vrednost. Objekti imajo določeno vrednost vezano predvsem na spomin, po drugi strani pa prostori ne morejo več kvalitetno odgovarjati na potrebe današnjega življenja.

Organizacija objektov v stavbnem kareju je sorazmeroma kvalitetna, saj se med stavbami ustvarja lep odprt prostor, ki bi lahko postal trg in del urbane površine. Prav tako bi z navezavo na večje parkirišče pošte povečali javni prostor, na osnovi katerega bi lahko zasnovali nov kompleks.

Po drugi strani pa je kot prvo vprašljiva dotrajanost obstoječih objektov, saj kulturni dom presega 80 let. Poleg tega se pojavi vprašanje energetske porabe in s tem povezana sanacija. Problem se pojavi tudi pri računanju izkoriščenosti objekta, OPPN namreč dovoljuje zidanje do dvakratne višine trenutnega objekta (P+3). Naslednji negativni dejavnik je tudi povezanost kompleksa z okoliškim programom. Do pošte je s pomočjo parkirišča vzpostavljena sprejemljiva povezava, medtem ko je objekt zdravstvenega doma popolnoma ločen ravno z volumnom kulturnega doma. Ključen problem, ki je pravzaprav tudi povod za celotno razmišljanje, pa je površina prostorov posameznega programa. V zgornji razpredelnici je razvidno, da imajo knjižnica, trgovina in prostori društev absolutno premajhno površino glede na trenutno število prebivalcev. Poleg tega pa se je potrebno zavedati, da se zasnovo četrtnega centra oblikuje za daljše obdobje in je pri tem potrebno razmišljati o fleksibilnosti in spreminjanju tako programa kot tudi prostora.

Iz zapisanega se zdi odločitev o rušitvi obstoječih objektov smiselna in bolj primerna.

S tem bi lahko na novo vzpostavili odnos do okolice, zasnovali primeren trg, ki bi povezoval ključne javne programe, predvsem pa bi zagotovili primerno površino za vse programe, ki se trenutno odvijajo, in vse, ki bi se še razvili ob novem družbenem centru.

24

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

Časovna analiza uporabe prostora Črnuče veljajo za t. i. spalno sosesko, kar govori o specifični namembnosti in posledično tudi o specifični uporabi prostora. Najlepši pregled nad tem dobimo s spremljanjem dogajanja v posameznih časovnih sklopih.

Ugotovimo, da nad prostorom dominira trgovski objekt, saj se raznih aktivnosti izven odpiralnega časa ne izvaja veliko. Izjema je kulturni dom, ki občasno z večernim dogodkom privabi ljudi v četrtno središče.

K razvijanju dejavnosti v zgodnjih popoldanskih urah, ko prvi šolarji zaključijo s poukom, veliko pripomore mladinski center. Po 2. uri pa se začnejo ustvarjati večji tokovi najprej srednješolcev in kasneje zaposlenih, ki se vračajo iz službe, vendar so ti tokovi zelo dinamične narave in v prostoru ne aktivirajo posebnega dogajanja.

45_Shema uporabe prostora glede na čas v dnevu

7:00 Pred odprtjem trgovine in pošte je prostor nezaseden in neobiskan.

10:00 Prostor je umirjen in prazen, zato ta čas izkoristijo upokojenci.

16:00 Šolarji in zaposleni se vračajo proti domu. V uporabi so trgovine, pošta in mladinski center.

20:00

Po zaprtju trgovine se prostor ponovno izprazni, razen v primerih dogodkov v kulturnem domu.

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Fotografije stanja

6

5

7

3

4

2 1

10 m

Shema pozicije pogledov

1

3

2

5

4

6

7

26

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.in탑.arh._Leto vpisa 2007/2008

Opis izhodiščnih parametrov Poleg zgodovinskih dejstev in teoretičnih razlag je pri projektiranju potrebno upoštevati tudi tehnične zahteve in pogoje. V ta sklop so vključeni pogoji lokacijske informacije, zakoni, OPN, zahteve po minimalnih standardih in tehnične smernice, vezane na požarno varnost ter hrup.

Lokacijska informacija Lokacijska informacija zajema zelo splošna navodila za urejanje izbrane parcele. Kot prvo navaja, da se izbrano zemljišče nahaja na območju centralnih dejavnosti, kamor spadajo tudi družbeni centri. Maksimalna dovoljena višina je P+3, hkrati pa je dovoljeno na tem mestu graditi objekt velikega merila oziroma celo svojstveno stavbo (objekti s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo). Odmik od parcelne meje je vezan na višino objekta, in sicer 4 m odmika za stavbe visoke do 14 m, ter 5 m odmika za stavbe višje od 14 m. Zasaditev dreves je za nestanovanjske stavbe predpisana kot 15 dreves/ha. Poleg tega je potrebno 20 % površine za gradnjo objektov nameniti zelenemu in raščenemu terenu. Faktor izrabe je 1.6, kar predstavlja razmerje med BTP stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Na podlagi OPN-ID MOL je potrebno zagotoviti dovolj veliko število parkirnih mest.

Tehnične smernice Tehnična smernica zaščite pred hrupom je za izbrani projekt pomembna z vidika zaščite pred zunanjim hrupom s ceste in prostorske akustike, vezano predvsem na predvideno dvorano in knjižnico. Prenos zunanjega hrupa lahko kvalitetno reguliramo s fasadnimi odprtinami, izborom materialov in tesnjenjem spojev. Pri notranji akustiki pa je pomembno spremljati in uravnavati odboje zvoka, da zagotovimo primerni odmevni čas.

Požarno varnost stavb je prav tako potrebno upoštevati že pri samem začetku snovanje stavbe. Najprej je potrebno določiti relevantne meje in s tem povezane odmike in deleže nezaščitenih površin zunanjih sten. Vezano na nosilno konstrukcijo je potrebno objekt deliti na posamične požarne sektorje. Med posameznimi sektorji moramo zagotoviti primerne poti in izhode. Najučinkoviteje se to izvaja s pravilno izbiro materialov in primernim stavbnim pohištvom. Poleg samega požara je potrebno predvideti tudi odvod dima, čigar karakteristike so definirane za posamezne tipe stavb. Ključno točko požarne varnosti predstavlja zasnova evakuacijskih poti, ki morajo zagotoviti najhitrejšo in intenzivno evakuacijo obiskovalcev.

Pri načrtovanju prostorov pa se moramo ozirati tudi na minimalne tehnične zahteve.

V tem sklopu obstaja več dokumentov, pisanih za posamezen tipe stavbe in posamezne dele stavbe. Tukaj dobimo podatke o stopniščih, prehodih, klančinah, višinah in ostalih parametrih, ki so ključni za primerno uporabo prostora. https://www.uradni-list.si/1/content?id=107408 http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/zakonodaja/graditev/tsg_0 05_zascita_pred_hrupom.pdf http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/zakonodaja/graditev/TSG_1 _001_2010.pdf https://www.uradni-list.si/1/content?id=101837

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Urbanistična zasnova Družbeni center s svojim programom omogoča interakcijo med velikim številom ljudi. Tako velik sociološki vpliv se vsekakor izraža tudi v prostoru, kjer prav tako lahko najdemo mejo delovanja. Iz tega izhodišča lahko sklepamo, da je urbanistična zasnova celotne soseske ključna za vzpostavitev delovanja izbranega središča.

Izhodišča Že v uvodu opisani pristopi govorijo predvsem o dveh idejah. Prva je ustvarjanje središč in druga ustvarjanje povezav med njimi. V Črnučah nastaja več centrov, ki se med seboj razlikujejo predvsem v velikosti in raznolikosti programa. Obravnavano središče je vsekakor največje, z upoštevanjem prostorskih načrtov (OPPN) pa lahko razberemo, da se bo v prihodnje razvijalo še več organiziranih središč. Poleg tega lahko na lokaciji opazimo več manjših zametkov središč, ki so velikokrat vezani na program, lahko pa tudi na pomembno tokovno križišče.

46_Shema koncentričnih krogov, v kateri so prikazane primerne oddaljenosti javnega programa in infrastrukture od posameznikovega domovanja.

Ključna zahteva, ki jo prav tako iščemo v prostoru, je dostopnost z ozirom predvsem na pešca. V Črnučah je zasnovanih zelo malo sprehajalnih poti, kljub temu, da so obdane z gozdnimi površinami. Med pločniki, ki so trenutno prisotni, le redno kateri izpolnjuje minimalne tehnične zahteve.

15 8 7

14

6

9

5

4

1

2 10 3

13

11 12

30 m

Koncept razporeditve četrtnih središč in povezave med njimi

Koncept Ideja urbanistične zasnove najprej izhaja iz ureditve poti za pešce. Okoli Črnuč je zasnovana krožna pot, ki bi na določenih odsekih lahko postala tudi rekreacijska ali učna pot. Za primerno povezljivost pa skrbita dve križni poti, ki se sekata na območju četrtnega središča. Zasnova opisanih poti tvori shemo treh krogov, ki ustvarjajo več možnih kombinacij prehajanja. K temu sistemu se lahko priključijo še manjše povezovalne poti, ki bi še dodatno povečale infrastrukturno prepletenost. Začrtane poti v naravi že delno obstajajo, zato za njihovo vzpostavitev ne bi bilo potrebno ogromno prestrukturiranja.

Zarisane poti so posledično povezane s tokovi ljudi, ki se odvijajo na določenih mestih. Iz tega lahko izhajamo, da bi se ob dobri infrastrukturni ureditvi lahko ustvarilo več središč, ki bi bila med seboj kvalitetno povezana. Centri bi bili programsko med seboj različni, s čimer bi ustvarjali nekonkurenčno polje in hkrati primerno bivalno okolje v rastoči soseski.

28

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15

Družbeni center Versko-kulturni center Športni center Trgovski center Športno-izobraževalni center Družbeni center Družabni center Družabni center Kulturni center Območje umirjenega prometa Športni park Nova železniška postaja P+R linija mestnega avtobusa Nova stanovanjska zazidava Krožna rekreacijska pot

Inspiracije Tisto, kar nas vodi pri oblikovanju, je vedno nek skupek doživetji, ki jih je do tega trenutka ponudilo življenje. Že od otroštva naprej nabiramo izkušnje, preko katerih spoznavamo svet in ustvarjamo odnos do njega. S pomočjo izkušenj si počasi ustvarjamo tudi mnenje in posledično nek ideal, ki ga iščemo v vsakodnevnem življenju. To iskanje pa je še toliko intenzivnejše na potovanjih, kjer smo deležni izjemnih ambientov, ljudi in dogodkov, ki v nas oblikujejo posebno knjižnico izkušenj.

01

02

04

05

06

03

Pogled Posamezen element v prostoru postane zanimiv šele, ko ustvarimo zanimiv pogled nanj. Ponekod ta pogled ustvarja narava, drugje arhitektura, oboje pa skrbi za poseben efekt zakrivanja in razkrivanja. Pomembnost tega se izraža v doživljanju ambienta, saj je za to potrebna tudi komponenta časa in poti. Šele premikanje proti oziroma mimo namreč razkrije pogled, ki je zaradi vznemirljivosti toliko lepši.

Velikokrat se lahko zgodi, da je pot lepša in zanimivejša kot pa sam predmet, vendar to ne zmanjšuje vrednosti efekta.

08

07

10

11

09

Ambient Ambient je verjetno najbolj osnovna stvar, ki se jo išče pri oblikovanju arhitekture in je pravzaprav tudi samoumevna, ko se s pomočjo arhitekturnih elementov ustvari prostor. Zanimivo pa je dejstvo, da lahko ambient reguliramo in mu dajemo poseben namen. Z njim vplivamo na človekovo počutje, torej ga lahko tudi uravnavamo.

Ključni elementi pri oblikovanju ambienta so poleg postavitve arhitekturnih elementov predvsem izbor materialov, tekstur, barv in tudi pogledov.

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Trg Trgi se med seboj razlikujejo po fizičnih, merskih parametrih, predvsem pa po programskih zasnovah. V Evropi smo navajeni statičnih trgov z manjšimi intervencijami, ki občasno popestrijo in spodbudijo dogajanje. Na Bližnjem vzhodu in v Aziji pa imajo trgi večjo moč interakcije. Tukaj so trgi popolnoma dinamični in spreminjajo svojo obliko iz dneva v dan. Trg je vsekakor element, ki veliko pove o kulturi in ljudeh, ki ga uporabljajo.

12

13

14

15

16

01 Italija, Certosa del Galuzzo, kartuzijanski samostan 02 Nemčija, München, mestna hiša 03 Maroko, Sidi Ifni, tržnica na edini dan v letu, ko ne obratuje zaradi praznika 04 Italija, Castelvecchio muzej, Carlo Scarpa 05 Španija, Pamplona 06 Jordanija, Petra 07 Danska, Kastrup sea bath, White architecture 08 Italija, Rim, Trajanov trg 09 Danska, Köbenhavn, nacionalna knjižnica 10 Portugalska, Cascais, obmorski trg 11 Portugalska, Faro, mestni trg 12 Maroko, Marrakesh, glavni trg 13 Italija, Rim, Kapitolski trg 14 Portugalska, Porto, mestna hiša 15 Jordanija, Aman, trg kulture 16 Portugalska, Faro, Kolumbov trg 17 Italija, Rim, Piazza di Spanga, Španske stopnice

30

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

17

Sinteza Objekt družbenega centra je bil pred samim načrtovanjem deležen arhitekturnega, urbanističnega in sociološkega raziskovanja, opisanega v prejšnjih poglavjih. Ključen element predhodnega raziskovanja je ustvarjanje matrike pogojev in podatkov. Ta matrika nas ob vključitvi prioritet usmerja pri snovanju od volumnov, prostorov in ambientov ter nam sledi vse do zaključnih faz risanja detajlov, materialov in različnih tekstur.

Arhitekturna rešitev Obstoječe stanje četrtnega centra zajema program, ki je razporejen na premajhni površini. Objekti so pritlični oziroma dvoetažni, dotrajani in potrebni konstrukcijske ter energetske prenove. Odprti prostor okoli stavb je namenjen izključno parkiriščem. Zelenica ima primerno lego, vendar ni bila deležna urbane ureditve. Poti za pešce in kolesarje niso primerno urejene, prav tako manjka urbane opreme.

Na podlagi uvodnega raziskovanja in vrednotenja obstoječega stanje se predlaga rušitev osrednjega kareja trgovine in kulturnega doma ter gradnja novih objektov in tudi nova ureditev zunanjega prostora.

Na novo zasnovana pot za pešce, ki prečka območje četrtnega centra, deluje kot osnova za načrtovanje izbranega območja. Na obstoječi zelenici se uredi večji trg, ki bi prevzel glavno vlogo. Na drugi strani poti stoji večji kompleks z vsem zahtevanim programom (knjižnica, dvorana, mladinski center, trgovina, lokal, poslovni prostori in prostori društev), ki pa omogoča enostavno prehajanje na drugo stran, na novi, manjši trg, parkirišče ter v nadaljevanju do pošte. Poleg tega se v tej smeri zasnuje tudi pot za pešce, ki povezuje vznožje Rašice, družbeni center in stanovanjsko območje. Kot omenjeno, se parkirišče pred pošto ohrani, vendar se ga preuredi tako, da lahko za posebne priložnosti postane tudi del odprtega prostora za prebivalce.

Drugo parkirišče pa se zgradi v podzemnih garažah pod kompleksom družbenega centra.

Obstoječe stanje

Pomemben za razumevanje predlagane rešitve pa je vpogled v vizijo razvoja četrtnega središča. Novo zasnovane peš poti bodo predvidoma do takrat že pridobile večjo veljavo tudi na podlagi boljše prehodnosti in ureditve. Posledično tudi osrednji trg dobi večji pomen, zato se okoli njega osnujejo objekti javnega značaja in zamenjajo obstoječe parkirišče ter gasilni dom. Ta bi se lahko preselil na parkirišče pošte, kjer bi se dogradil večji prizidek. Poleg tega bi se program ob glavni cesti nekoliko razširil predvsem s prenovo mestne slaščičarne. Starejša poslopja kmetij bi se lahko spoštljivo predelala v javni prostor v smislu galerije, gostinske dejavnosti, hotela ipd.

zdravstveni dom parkirišče kulturni dom zelenica gasilni dom trgovina poslovni program

parkirišče parkirišče pošta

Kaj prostoru manjka?

7m

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Nova rešitev

nova povezava za pešce

osrednji trg

poslovno-trgovski objekt nova povezava za pešce večnamenska dvorana knjižnica manjši trg večnamensko parkirišče

7m

Vizija razvoja središča

kulturni objekt

poslovni objekt (pošta)

mestna slaščičarna

zeleni trg prizidek (gasilni dom) prenova domačije (kultura, nastanitev, delavnice)

7m

32

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

Arhitekturna zasnova Kompleks družbenega centra je poleg osnovne ideje postavitve volumnom potreboval veè kljuènih konceptov, s katerimi se je uspel spoštljivo prilagoditi okolju. Ideje se navezujejo na prej zapisano sintezo in zaèrtano vizijo, hkrati pa išèejo možne povezave med posameznimi obstojeèimi in novimi programi. Interakciji programov je bilo v idejni rešitvi namenjeno veliko pozornosti, saj je to osnovalo jedro hiše, iz katerega so se razvili posamezni prostori.

Kljuèno vprašanje je torej bilo, kakšen odnos vzpostavljajo volumni, prostori in ambienti do programske razporeditve.

Merilo vasi in človeka Izoblikovani center Črnuč leži na meji med novejšo stanovanjsko sosesko in staro tipično vaško pozidavo. Ob glavni cesti, ki se je dotika tudi četrtno središče, so nanizane nizke hiše (pritličje z mansardo), ki dajejo Črnučam nekoliko bolj človeku prijazen značaj. Že obstoječi volumni središča zaradi svojih dimenzij govorijo o javnem programu, s predvidenim razvojem pa naj bi se ta program še večal, tako da je volumen novega družbenega centra še nekoliko večji in bolj poudarjen.

Pomembno vprašanje je bilo, kako približati prebivalcem merilo novega kompleksa.

V ta namen je bilo v pritličju osnovanih več manjših volumnov, ki se po velikosti lahko primerjajo z vaško morfologijo, hkrati pa imajo vlogo nošenja glavnega volumna dvorane in knjižnice. Tudi tlorisna ureditev je osnovana v dokaj pretočni maniri, kar v prostoru daje vtis odprtega in dostopnega prostora. Z odkrivanjem in zakrivanjem notranjosti ustvarja zanimivo igro privabljanja mimoidočih, hkrati pa tudi vidno povezavo s trenutnim dogajanjem v notranjosti.

Nov volumen

Dvig volumna na manjše, merilu primerne enote

Pot Ideja poti je bila sicer uporabljena že v urbanistični zasnovi, vendar se je pri načrtovanju kompleksa pojavila tudi potreba po povezanosti celotnega programa družbenega središča, kamor spadata tudi pošta in zdravstveni dom. Pretočnost in dostopnost je pri takšnih kompleksih ključnega pomena, zato je bila osrednja pot ena izmed glavnih idej načrtovanja stavbe.

Ideja je povezavo označila za mestno ulico, na katero so priključeni različni manjši programi, ključni za pravi pomen ulice kot take. Začrtana ulica se torej razteza od pošte, preko parkirišča, čez cesto in preko novega kompleksa. Naprej nas pripelje na novi osrednji trg in se zaključi pri zdravstvenemu domu. Pravzaprav ulica ni bila osnovana kot zaključena celota, saj se je v sklopu urbanistične zasnove predvidela povezava naprej proti stanovanjski soseski ter nazaj proti vznožju Rašice. Mestna ulica je tako postala del širše urbanistične poteze, kar bo tekom razvoja Črnuč dajalo večji pomen izbrani zasnovi.

V notranjosti objekta so ob ulico pripeti ključni programi, med katere spadajo pritličje knjižnice, lobi dvorane, mladinski center, trgovina ter manjše storitvene in gostinske dejavnosti. Želja in ideja je, da bi se posamezni programi s svojimi dejavnostmi širili na območje ulice, saj bi s tem ustvarjali zanimivo žarišče dogajanja.

Sicer pa glede na naravnanost sodobne družbe in gospodarstva takšnega početja verjetno ne bi bilo potrebno spodbujati, saj se bi odvijal samoiniciativno.

Zasnova “mestne ulice”

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Odprti prostor Na prejšnjo idejo o notranji ulici je navezan tudi koncept ureditve in postavitve odprtih javnih prostorov. Ob glavni cesti se uredi obstoječe parkirišče na način, da lahko ob določenih dogodkih spremeni svoj namen. Ta odprti večnamenski trg dobi na nasprotni strani ceste pred knjižnico svoj drugi del, s katerim tvori oblikovno in tehnično zaključeno celoto. Ulica nas preko objekta pripelje na drugo stran do glavnega trga, ki predstavlja osrednje križišče urbanističnih povezav za pešce. Naprej od trga pot prečka Črnušnjico in nadaljuje svojo linijo proti osrednji stanovanjski soseski. Breg Črnušnjice s terasasto površino ustvarja poseben ambient z veliko naravnimi elementi.

Pravokotno na to pot pa se, kot že omenjeno, na trgu križa druga ključna povezava, na katero so pripeta otroška igrišča ter manjše urbane intervencije.

Z mreženjem zasnovanih poti ustvarimo pešcem prijazno cono, ločeno od glavnih prometnih povezav, hkrati pa omogočamo družbenemu centru aktivno delovanje.

Zasnova peš poti in odprtih javnih prostorov

Oblikovanje volumnov Arhitekturna zasnova družbenega centra se v prvi meri naveže na zasnovo manjših volumnov v pritličju, ki so bili opisani v prvi ideji.

Po prerezu se ti prostori različno visoko povzpnejo po objektu in s tem ustvarjajo povezavo med posameznimi programi. Zaledje tem navidezno raztresenim kockam ustvarja večji pritlični prostor trgovskih in storitvenih dejavnosti, vse skupaj pa povezuje zastekljen prostor, ki dobi značaj javnega odprtega prostora.

Prečni prerez kompleksa govori o odnosu nove stavbe do obstoječih stanovanjskih stolpnic na eni strani in staro vaško zazidavo na drugi. Družbeni center torej ne samo simbolno, ampak tudi oblikovno ustvarja povezavo med tema deloma Črnuč, ki trenutno ne ustvarjata najprimernejšega dialoga.

Tlorisna zasnova družbenega centra

Prečni prerez družbenega centra

Vzdolžni prerez družbenega centra

Programska zasnova Programska zasnova je sorazmerno enostavno sestavljena, vendar skuša ustvarjati izjemno zanimivo interakcijo med posameznimi dogajanji. Največji pomen glede na postavitev in višino dobi knjižnica, ki s svojim gabaritom izstopa iz celotnega kompleksa. Knjižnica poleg pritličja uporablja še 3 nadstropja, v katerih z različnimi ambienti ustvarja prijetno okolje za vse starostne skupine. Ob glavni cesti ji sledi večnamenska dvorana, namenjena tako športnim kot tudi kulturnim in poslovnim dogodkom. Reprezentativni lobij je umeščen v pritličje, od koder se navezuje na manjšo sejno sobo, mladinski center, manjši lokal ter predvsem na glavni trg.

V drugi vrsti, glede na glavno cesto, je postavljena večja trgovina, prostori manjših dejavnosti, kot so frizer, trafika, butična trgovina in lokal. V zgornjem nadstropju odprto zasnovan tloris omogoča postavitve različnih tipov poslovnih prostorov. V tem sklopu so prostori namenjeni tudi raznim delujočim društvom, umetnikom, skavtom in drugim skupinam.

Osrednja ulica nosi vlogo pokritega javnega prostora, ki povezuje posamezne programe.

34

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

knjižnica dvorana sejna dvorana garderobe

Trgovina, poslovni in društveni prostori

mladinski center

butične trgovine, storitvena dejavnost kavarna

g

a lic

au

n lav

parkirna hiša

Galerija Pri oblikovanju in snovanju pokritega javnega prostora v družbenem centru se je oblikovala ideja o še enem programu, ki bi dodal prostoru poseben občutek. Element galerije bi bil za območje Črnuč lepa spodbuda za nadaljnji razvoj, saj je na tem območju prisotnih več umetnikov, predvsem pa tudi aktivnih učencev obeh osnovnih šol.

Prostor galerije je umeščen med oba glavna volumna nad osrednjo “mestno ulico”.

Oblikovno se to izraža sicer le v dveh “zvoncih”, ki sta obešena na strešno konstrukcijo, kar jasno kaže na butično uporabo galerijskih prostorov. Zelo pomembna naloga obešenih volumnov je tudi ustvarjanje povezave med sprednjim in zadnjim delom družbenega centra. Šele s tem elementom namreč dobimo želeno interakcijo programov, ki je opisana pod prejšnjimi naslovi. Galerija torej skrbi za oblikovno in programsko prepletenost ter hkrati ustvarja poseben reprezentativen ambient.

Shema oblikovanja osrednjega prostora

Delovanje galerijskega volumna

Glavni razstavljalni prostor je pravzaprav v “zvoncu”, kjer je zato, da se vanj vidi samo iz pritličja. Z različnimi svetlobnimi efekti v notranjosti je volumen primeren za razstavljanje raznih skulptur in inštalacij. Zunanje površine pa so uporabne za predstavitev grafik, slik, fotografij in drugih manjših inštalacij ter skulptur. Viseči elementi so odmaknjeni od pohodnih površin, da uspe ohranjati poglede iz pritličja v nadstropje ter obratno. Drug razlog pa je zaščita umetnin, saj zaradi dovoljšne oddaljenosti ni prosto dostopna.

Pozicija galerijskega volumna

Fasada Zasnova fasade se je navezala na bivšo opekarno, ki je delovala na območju Črnuč.

Njena moč je bila svoj čas izjemna, saj so z leti večali, širili in modernizirali proizvodnjo. Imeli so lasten glinokop, čigar ostanki šele danes počasi menjajo namembnost. Opekarna je imela tudi svoj dimnik, ki je ostal še dolgo tudi po zaprtju obrata in predstavljal ključno dominanto v veduti Črnuč.

V navezavi na zgodovino je bila izbrana opečna fasadna tehnika. Ker pa glina dovoljuje vse vrste oblik, je primerno nekoliko več pozornosti posvetiti tudi končni obliki. Nastal je hierarhično zasnovan koncept opečnih plošč, ki se povezujejo v večje enote. Posamezne plošče so uporabljene samo na določenih delih kompleksa in govorijo o pomembnosti programa, ki ga zajema. Poslovno-trgovski objekt je oblečen z ravnimi ploščami, medtem ko je večnamenska dvorana poleg standardnih dilatacij dobila še grafiko, uporabljeno v kontekstu celotne ureditve. Knjižnica, kot najpomembneje rangiran program, pa je poleg grafike dobila že poseben efekt ukrivljene površine. Fasada knjižnice je odvisna od dnevne svetlobe, saj šele ta s pomočjo senc ustvarja poseben relief, ki izstopa od ostalih tipov fasade. Deli fasade, pod katero se nahajajo okenske odprtine, pa dobijo še perforacijo, namenjeno vzpostavljanju stika z zunanjostjo in ustvarjanju zanimivega ambienta v notranjosti.

Sestava fasadnih opečnih plošč

Kulturni dom Vrednost kulturnega doma je bila sicer premalo ocenjena, da bi ga pri snovanju novega centra skušali obdržati, vendar ima za nekatere posebno moč in predvsem simboliko. Ta dom so vaščani namreč gradili sami v sklopu prostovoljnega dela.

Beležili so njihove pridelane ure in najbolj aktivne tudi nagradili. Novi dom jim je bil v velik ponos, predvsem pa je imel veliko uporabno vrednost, saj ga je uporabljalo več športnih in kulturnih društev.

Ker nova rešitev predvidi rušitev tega doma, je nastala ideja ohranjanja spomina nanj. V ta namen bi uporabili lesene stole, ki so pritrjeni v obstoječi dvorani, ter jih implementirali v novo dvorano. Sediščem in naslonjalom bi namenili funkcijo zvočnih odbojnikov, ki so potrebni za uravnavo akustike prostora. Odbojniki so montirani na stene z določenim razmakom, da ujamejo pravilen odboj zvoka, s tem pa bi ustvarili lepo reliefno podobo. V primeru, da je sedežev premalo, bi preostale odbojnike izdelali iz ravnih perforiranih vezanih plošč.

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Tehnično poročilo Poleg konceptnih idej se vedno nahajajo tudi tehnične zahteve in razmišljanja, ki prav tako močno vplivajo na končno zasnovo objekta. V primeru konstrukcije in požarne varnosti je tehnični pomen obsežne narave, medtem ko je definiranje materialov in iskanjem svetlobe bolj umetniški in čutni poseg.

Zasnova objekta Kompleks družbenega centra je sestavljen iz treh glavnih volumnov, in sicer knjižnice, dvorane in poslovno-trgovskega dela. Prva dva sta s pomočjo manjših kubusov dvignjena nad pritličje in s t. i. glavno ulico povezana s poslovno-trgovskim delom. V kletni etaži je garažna hiša tako za uporabnike družbenega centra kot tudi za okoliške stanovalce.

Knjižnica svoj program začne razvijati že v pritličju, kjer prostor dovoljuje večjo frekventnost in jakost hrupa. V zasnovanih kubusih se ustvarjajo zanimivi dvoetažni ambienti, ki delujejo kot sproščena čitalnica. Po osrednjem zavitem stopnišču se dostopa v višja nadstropja, pri čemer ima vsak poseben značaj. Stopnja zasebnosti in umirjenosti se z višanjem etaž veča. V najvišjem nadstropju je zaradi steklene strehe in lesenih lepljenih nosilcev ustvarjena posebna svetloba, primerna za študij.

Večnamenska dvorana je oblikovana kot enovit visok volumen, ki dovoljuje tako športne, družabne kot tudi kulturne dejavnosti. S pomočjo tehnične opreme, kot so dvižni podest in premične tribune, se lahko ustvarja različne ambiente in prostorske razporeditve. V vmesnem delu do knjižnice se nahaja tudi zaodrje, v katerem so organizirane manjše garderobe in prostor za rekvizite. V pritličju pod dvorano se z odprtim prostorom definira lobi, ki pa se močno navezuje na glavno ulico in zunanji osrednji trg. Lobij je s prostori knjižnice povezan z večnamensko sejno dvorano, primerno za javne predstavitve, predavanja, razgrnitve občinskih planov, volitve in podobne aktivnosti. Preddverje dvorane pa je povezano tudi z mladinskim centrom, ki je orientiran na glavno ulico. S tem ima mladina možnost uporabe prostora tudi izven začrtanih gabaritov, kar vzajemno centru četrtne skupnosti omogoča in vzpostavlja družbeno interakcijo.

Na drugi strani ulice se nahaja prostor za večjo živilsko trgovino, ki ima v svojem zaledju tudi prostor za dostavo in skladiščenje. Zraven je pozicioniran tudi uvoz v kletno etažo garažne hiše ter zadnji vhod za obiskovalce. Poleg večje trgovine se ob osrednji ulici nanizajo trafika, frizer, manjša butična trgovina, prostor za sprostitev in večja kavarna, ki zaradi vogalne postavitve dostopa tudi do glavnega trga.

Glavna ulica deluje kot vezni člen tako v družbenemu centru kot tudi v sklopu zunanje ureditve z vzpostavljanje povezave med pošto in parkiriščem na eni strani in s trgom ter zdravstvenim domom na drugi. Iz tega razloga je ulica največja pridobitev novega kompleksa, zato je bila programsko in oblikovno posebno zasnovana. Vse dejavnosti, ki se odvijajo na robu ulice, imajo možnost širitve v javni prostor, s čimer lažje navežejo stik z mimoidočimi. Za ustvarjanje posebnega ambienta in pestrost programa je bila nad glavno ulico oblikovana galerija.

Elementi galerije so tukaj uporabljeni na nekoliko drugačen način, saj dva kubusa, ki sta obešena na strešno konstrukcijo, omogočata opazovanje umetniške inštalacije predvsem iz spodaj navzgor. Na ta način galerija ne posega v pot uporabnika družbenega centra, hkrati pa mu ponuja možnost posebnega ambientalnega doživetja. V primeru zanimanja se obiskovalec lahko tudi povzpne ob galeriji v prvo nadstropje, kjer dostopa do dvorane in na drugi strani do poslovnih prostorov.

Površina, namenjena poslovnim dejavnostim, je organizirana z odprtim tlorisom, kar omogoča postavitev različne tlorisne organizacije. Osrednja elementa sta pokrita atrija, ki skrbita za dovoljšno količino svetlobe. Zraven sta postavljena tudi servisna dela, v katera spadajo toaletni prostor, shramba in čajna kuhinja na drugi strani.

Skupaj ti prostori predstavljajo zaključeno statično enoto, okoli katere so razporejene pisarne. Zaradi mešanega programa, ki zajema društvene, kulturne, umetniške in poslovne dejavnosti, so prostori postavljeni v več enot. Umirjenost programa proti zahodu narašča, kar kljub različnim interesom ustvarja primerno okolje glede na posamezen program.

Zunanja ureditev Namen zunanje ureditve je med seboj povezati različne odprte javne prostore in jih sestaviti v oblikovno, prostorsko in družbeno celoto. Oblikovno so površine povezane na nivoju tlaka. Zasnovana trikotna tekstura se z uporabljenimi transformacijami ponovi na vseh zaključenih odprtih prostorih. Estetska in materialna dodelava s prehajanjem od pošte proti zdravstvenemu domu narašča.

Glavno parkirišče je s teksturo označeno le na območju parkiranja in predstavlja zgolj dilatacijo betonskega tlaka. Na drugi strani ceste pred knjižnico, kjer je

36

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

Preglednica površin prostorov obstoječega stanja in predlagane rešitve

Prostor Knjižnica Dvorana Mladinski center Manjša večnamenska dvorana Trgovine Lokal Galerija Poslovni prostori Društveni prostori Skupni prostori Servisni prostori Parkirna hiša Skupaj

Bruto površina obstoječega stanja

Bruto površina podane rešitve

323 m2 432 m2 180 m2

1.830 m2 660 m2 120 m2 92 m2

729 m2

940 m2 103 m2 56 m2 390 m2 311 m2 1.510 m2 765 m2 3.607 m2

205 m2 136 m2

10.384 m2

osnovan manjši trg, nekaj betonskih plošč zamenja kamen. Vzorec tlaka se prenese tudi v notranjost knjižnice v pritličju, s čimer je nakazana fluidnost javnega prostora.

Glavni trg, kot najpomembnejša nova pridobitev, je deležen celotne teksture, ki je uporabljena kot dilatacija posameznih kamnitih plošč. Poleg tega so plošče različno mehansko obdelane, in sicer štokano, žgano in brušeno. Teksture se torej ne zazna intenzivno, saj z uporabo betona in kamna dobimo minimalne, vendar občutne spremembe.

Prostorsko je zunanja ureditev definirana z nizkim in visokim zelenjem. Glavno cesto od območja za pešce ločijo obstoječa visoka drevesa, pod katerimi se oblikuje travnati pas, delno tlakovan po začrtani teksturi. Velik odprt prostor parkirišča pred pošto in trga pred knjižnico, ki ju ločuje cesta Ceneta Štuparja, je na podlagi obstoječih in dodanih dreves zaznavno povezan v enotno formo. Linijsko postavljena drevesa z enakim razmakom in višino ustvarjajo uniformirano ponavljanje, ki se zgodi tudi na manjšem trgu. Zeleni pasovi pa so prisotni tudi na osrednjem trgu, in sicer v obliki dreves na severni strani in kot zelenica na južni strani.

Za povezanost na družbenemu nivoju pa skrbi urbana oprema, ki je sestavni del zunanje ureditve. Parkirišče pred pošto, ki občasno lahko dobi drugačen namen, ima na svojem robu urejene klopi, ki se oblikovno navežejo na zasnovano teksturo.

Zraven je tudi prostor, namenjen vodnjaku, ki bi postal del linije umetniških inštalacij že iz centra četrtne skupnosti. Poleg tega lahko stopnišče, ki premaguje višinsko razliko, deluje kot manjša tribuna za spremljanje dogajanja na odprtem prostoru.

Podobna ureditev klopi je zasnovana tudi na manjšem trgu pred knjižnico, kjer se v senci dreves ustvarja lep ambient s pogledom na novo stavbo. Glavni trg s svojo zelenico privablja tudi nekoliko bolj športne in sprostitvene dejavnosti. Postavitev gostinskega lokala na rob družbenega centra omogoča njegovo širitev tudi na površino trga, kar ambientu doda nekoliko bolj mestni značaj.

Ureditev javnega prostora pa se je z urbanistično zasnovanimi potmi razširila tudi v njihovi začrtani smeri. Tako se na eni strani navežemo na Črnušnjico, ob kateri se z betonskimi robniki oblikuje travnata terasasta površina pod senco obstoječih dreves. Na južni strani pa je na mestu, kjer nova osrednja pot za pešce prečka Dunajsko cesto, zasnovan manjši tematski trg. Stopnišče, ki postane tribuna, urejen tlak, osrednje drevo in tesno povezane vaške stavbe z javnim programom ustvarijo prijeten urban prostor.

območje 1

območje 2

Primerjava s podanimi urbanističnimi določili FI (faktor izrabe zemljišča) FZ (faktor zazidanosti) FZP (faktor zelenih površin) Višina objekta Odmiki stavbe od zemljišča Število dreves Parkirna mesta

Predpisana vrednost

Vrednost območja 1

Vrednost območja 2

1,6 (3,5*) 0,6 (0,9*) 20 % P+3 5m 15/he 1 PP/30m2

2,61 0,78 11,41 % P+3 1m 32/he 1 PP/30m2

1,76 0,52 12,53 % P+3 5m 29/he 1 PP/30m2

* Vrednost za urbana središča, vendar samo za območja, za katera je to določeno.

Na podlagi lokacijske informacije in OPN ID MOL dokumneta so bili upoštevani določeni parametri vezani na urbanistično in arhitekturno zasnovo. Iz razpredelnice je moč razbrati, da predlagan kompleks družbenega centra ne ustreza povsem podanim zahtevam. FI in FZ ustrezata kriterijem le v primeru določitve posebnega urbanega središča, kar bi bilo vsekakor možno glede na pomen družbenega središča tako za Črnuče in okolico, kot tudi za Ljubljano samo. Številke bi se tudi močno spremenile ob upoštevanju dejanskega območja gradnje, pod katero spada tudi novi trg. Zasnova družbenega centra je namreč močno navezana na okoliški odprt prostor in ga pravzaprav zaradi svojega velikega volumna primerno definira. Ob upoštevanju ureditve parkirišča pred pošto pa bi se tudi FZP spremenil celo na 36%.

Minimalni odmik od parcelne meje je na točki pri gasilnem domu tudi izven dovoljenih parametrov. Razlog za takšen poseg je pozicija obstoječega kulturnega doma, ki trenutno stoji na enakem odmiku. Nova rešitev zato v pritličju ta odmik še nekoliko poveča, v nadstropju pa se naveže na staro gradbeno linijo. Minimalen odik od gasilnega doma je več kot 10 m, kar je pri pregledu požarne varnosti ustrezalo predpisom.

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Materiali Pri izboru materialov je imelo velik vpliv ekološko razmišljanje. Cilj je bil uporabiti manjše število različnih materialov, vendar te preoblikovati in uporabljati na različne načine. Glavni akterji so torej les, kamen, opeka in na določenih mestih tudi beton.

Izbrani elementi se uporabijo pri konstrukciji, fasadi in tudi notranjih ter zunanjih ambientih.

Beton je uporabljen izključno v konstrukcijske namene, in sicer na delih, kjer je statična obremenitev izjemne narave. Kamen je v največji meri del tlakovane ureditve tako zunanje kot tudi notranje površine. Deležen je tudi različnih mehanskih obdelav z namenom ustvarjanja grafične teksture. Les ima veliko vlogo pri konstrukcijskemu sistemu. Lepljeni nosilci so uporabljeni kot konstrukcija strehe pri večini stavbnih volumnov. Pri premostitvi osrednjega odprtega prostora objekta sta uporabljeni tudi dve leseni lepljeni plošči. Poleg tega je les uporabljen tudi kot konstrukcija pri stavbnem pohištvu. Les postane tudi del interjerja, kar je najbolj opazno v glavni dvorani z oblikovanimi lesenimi zvočnimi absorberji. Zelo pomembno vlogo pa ima tudi opeka, ki je pravzaprav v navezavi na bivšo opekarno postal osrednji element. Poleg konstrukcijskih namenov opravlja tudi vlogo fasadne obloge. Glede na namembnost programa so oblikovane opečne plošče, ki se od enostavnih ravnih oblik razvijejo v krivljeno in perforirano formo, dilatirano po zasnovani teksturi.

48

49

50

51

52

53

Svetloba Ukvarjanje s svetlobo je pri načrtovanju delovalo na dva načina. Prvi način je tehnične narave, saj je bilo potrebno priskrbeti primerno količino svetlobe na določeno delovno mesto. V poslovnih prostorih so bili s takšnim vzvodom oblikovani notranji atriji, ki so hkrati dobili tudi vlogo skupnega dnevnega prostora. Pokriti zastekljeni atriji so ločevali posamezne prostore in jih hkrati ločevali. Mero zasebnosti si lahko uporabnik poljubno regulira sam, vsekakor pa je za vse prostore priskrbljena dovoljšna količina svetlobe. Podoben pristop je bil uporabljen tudi pri načrtovaju strešne svetlobe knjižnice, ki s postavitvijo lesenih lepljencev blokira južno sončno svetlobo in sprejema severno.

Drug način uporabe svetlobe pa je bolj umetniške narave, saj s pomočjo manjših perforacij ustvarjamo posebne svetlobne efekte. Osrednji galerijski volumni imajo tako možnost reguliranja svetlobe, s čimer se lahko prilagaja posameznemu razstavljenemu delu. Svetlobni efekt v tem primeru že sam po sebi lahko deluje kot estetska inštalacija. Zanimiva svetloba nastane tudi na zahodnih in južnih fasadah knjižnice ter dvorane, kjer so okenske odprtine prekrite s perforirano opečno fasado.

Južna stran je namreč najmočneje izpostavljen soncu, zato pod določenimi koti sončni žarki lahko vstopijo v prostor. Ta svetloba je zelo pomembna za ustvarjanje povezave z zunanjim svetom, ki jo uporabniki vsekakor potrebujejo.

54

56

38

55

59

57

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

58

60

Konstrukcijska zasnova

dilatirana AB plošča 30 cm lesene lepljene plošče 40 cm AB stene 40 cm, višina 300

Konstrukcija kompleksa družbenega centra je sestavljena pretežno iz armiranega betona. Razlog temu so predvsem zahtevni pogoji, ki so nastali s snovanjem odprtega prostora za uporabnike. Zaradi velike skupne dimenzije je objekt dvakrat dilatiran. Najzahtevnejši element je branasta plošča, ki prenaša obtežbo knjižnice in dvorane na šest manjših AB škatel. Ta element omogoča snovanje dveh popolnoma različnih struktur v pritličju in nadstropju. Zaradi izjemne obremenitve branaste plošče je konstrukcija knjižnice in dvorane, izdelana iz opečnih votlakov. Strehe objektov so nošene s pomočjo lepljenih lesenih nosilcev pritrjenih na armiranobetonske stene. Nosilna konstrukcija vmesne strehe omogoča tudi nošenje galerijskih volumnov in s tem ustvarja efekt lebdeče galerije.

AB brana 70cm

AB škatle 40 cm

obešena montažna konstrukcija galerije

AB stene 40 cm višina 380 cm

leseni lepljeni nosilci 100 x 25 cm HEM 500 profil

dilatirana AB plošča 40 cm klančina v podkleteno garažo

strešna AB plošča 30 cm AB stene 40 cm, višina 300 cm podporni AB stebri 60 x 30 višina 230 cm dodatne preklade pod zgornjimi volumni

dilatirana AB temeljna plošča 50 cm 75 x 52 m

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

AB stebri 30 x 30 cm AB zunanje stene 40 cm AB notranje stene 30 cm, višina 300 cm

Požarna varnost Protipožarna zasnova v stavbah močno vpliva na oblikovno in programsko zasnovo družbenega centra. Potrebno je zagotoviti primerno dolžino evakuacijskih poti, dovoljšne število izhodov iz posameznih prostorov, pravilne odmike od oddaljenih stavb itd. Sestavljena zasnova se je ozirala na tehnično smernico (TSG-1-001:2010, Požarna varnost v stavbah), kjer so zabeleženi vsi parametri, vendar pa bi bilo pri študiju požarne varnosti v izbranem primeru smiselno upoštevati tudi računalniško metodo preračunavanja evakuacijskega časa.

Zasnova požarnih sektorjev in evakuacijskih poti bi bila namreč po vsej verjetnosti drugačna od nagonske izbire poti uporabnikov v primeru nesreče. V shemi je prikazana smer, po kateri bi se ljudje predvidoma gibali. Razvidno je, da bi bila prva odločitev doseči osrednji povezovalni prostor, od koder bi potem zapustili stavbo.

Tako rekoč celotna pokrita javna površina bi morala postati zaščiten požarni hodnik.

Kvalitetna prednost v primeru požara je neposredna bližina gasilnega doma, kar bi moralo odzivni čas gasilcev močno zmanjšati.

intervencijsko vozilo

intervencijska pot

Shema evakuacijskih poti

40

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

gasilni dom

Vizualizacija

Pogled na “glavno ulico”

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Pogled na knjižnico iz Dunajske ceste

42

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

Obstoječe stanje

Viri in literatura Fotografije 01 Marinko, J. Antična arhitektura. Družina 1997. ISBN 961-222-087-5 02 - 04 Pogačnik, A. Urbanistično planiranje. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1997. ISBN 961-6167-30-8 05, 06 Maretić, M. Gradski centri. Školjska knjiga, 1994. ISBN 953-0-31670-4 07 Barton, D. Sustainable settlements. Local Government Training Board, 1995. ISBN 978-0748897964 08 http://www.building.co.uk/high-and-mighty-visions-of-the-high-street-of-thefuture/5045219.article 09, 10, 11, 13, 15, 18, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, Google maps 10 Jernejec, M., Mušič, B. Družbeni centri, Urbanistični inštitut Slovenije 1964, Ljubljana 12 K. Fleig. Alvar Aalto. Editions Girsberger, cop. 1963, Zürich 14 Jernejec, M., Mušič, B. Družbeni centri, Urbanistični inštitut Slovenije 1964, Ljubljana 16, 17 Jernejec, M., Mušič, B. Družbeni centri, Urbanistični inštitut Slovenije 1964, Ljubljana 19 - 24 ZAPS. 2013. (Citirano 15.05.2015). Dostopno na naslovu: file:///D:/Downloads/K_zakljucno_porocilo.pdf 25, 26 B.Mihelič. Urbanistični razvoj Ljubljane. Znanstevni inštitut Filozofske fakultete. Partizanska knjiga, Ljubljana, 1983 28, 30, 32, 34, 36, 38 Osebni arhiv 40, 45, 47 Shema avtorja 41, 42 J. Rebolj, A. Rus, M.Verč. Župnijska cerkev sv. Simona in Juda Tadeja. Samozal.

M. Verč, 2000, Ljubljana. ISBN 961-236-034-0 43 I. Perne, M. Arh Kos. Kulturno-zgodovinska in naravna dediščina v četrtni skupnosti Črnuče. Četrtna skupnost Črnuče, Ljubljana, 2010 44 S. Pajk. Črnuče nekdaj...danes...in jutri. Krajevna skupnost Črnuče-Nadgorica, Ljubljana 1974 46 Barton, D. Sustainable settlements. Local Government Training Board, 1995. ISBN 978-0748897964 48 (Citirano 15.05.2015). Dostopno na naslovu: https://www.pinterest.com/pin/420805158909951797/ 49 (Citirano 15.05.2015). Dostopno na naslovu: https://www.pinterest.com/pin/420805158909951776/ 50 (Citirano 15.05.2015). Dostopno na naslovu: https://www.pinterest.com/pin/420805158909951780/ 51 (Citirano 15.05.2015). Dostopno na naslovu: https://www.pinterest.com/pin/420805158909952210/ 52 (Citirano 15.05.2015). Dostopno na naslovu: https://www.pinterest.com/pin/420805158909951843/ 53 (Citirano 15.05.2015). Dostopno na naslovu: https://www.pinterest.com/pin/420805158909952212/ 54 (Citirano 15.05.2015). Dostopno na naslovu: https://www.pinterest.com/pin/420805158909952521/ 55 (Citirano 15.05.2015). Dostopno na naslovu: http://www.lindmanphotography.com/?attachment_id=2570 56 (Citirano 15.05.2015). Dostopno na naslovu: http://pixshark.com/peter-zumthorchapel.htm 57 (Citirano 15.05.2015). Dostopno na naslovu: https://www.pinterest.com/pin/420805158909952547/ 58 (Citirano 15.05.2015). Dostopno na naslovu: https://www.pinterest.com/pin/420805158909952564/ 59 (Citirano 15.05.2015). Dostopno na naslovu: https://www.pinterest.com/pin/420805158909952542/ 60 (Citirano 15.05.2015). Dostopno na naslovu: https://www.pinterest.com/pin/420805158909952528/

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Literatura Marinko, J. Antična arhitektura. Družina 1997. ISBN 961-222-087-5 Pogačnik, A. Urbanistično planiranje. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1997.

ISBN 961-6167-30-8 Maretić, M. Gradski centri. Školjska knjiga, 1994. ISBN 953-0-31670-4 Barton, D. Sustainable settlements. Local Government Training Board, 1995. ISBN 978-0748897964 Jernejec, M., Mušič, B. Družbeni centri, Urbanistični inštitut Slovenije 1964, Ljubljana K. Fleig. Alvar Aalto. Editions Girsberger, cop. 1963, Zürich B.Mihelič. Urbanistični razvoj Ljubljane. Znanstevni inštitut Filozofske fakultete.

Partizanska knjiga, Ljubljana, 1983 J. Rebolj, A. Rus, M.Verč. Župnijska cerkev sv. Simona in Juda Tadeja. Samozal. M. Verč, 2000, Ljubljana. ISBN 961-236-034-0 I. Perne, M. Arh Kos. Kulturno-zgodovinska in naravna dediščina v četrtni skupnosti Črnuče. Četrtna skupnost Črnuče, Ljubljana, 2010 S. Pajk. Črnuče nekdaj...danes...in jutri. Krajevna skupnost Črnuče-Nadgorica, Ljubljana 1974 K. Lynch. The image of the city. The MIT press, Cambridge, 1972 G. Cullen. The concise townscape. The Architectural Press. London, 1971 Človek stanovanje naselje; seminar in razstva. Urbanistični inštitut. Ljubljana, 1962 B. Gabovič. Arhitekt Miloš Bonča. Naša djeca, Zagreb, 1987

Spletni viri http://croatia.rec.org/nasa-zajednica-nasa-buducnost/ http://blog.archpaper.com/2013/01/gallery-aia-honor-awards-2013-urban-design/ http://inhabitat.com/be-palett%C3%B8-a-pavilion-of-pallets-provide-pupils-aplace-to-relax/ http://ntl.bts.gov/lib/26000/26700/26782/PARKING_GARAGE_PLANNING_AND_OP ERATION.pdf http://www.nyuuniversityheights.com/breuer-legacy/ http://www.archdaily.com/255902/ad-classics-st-johns-abbey-church-marcelbreuer/johnny-clark-2/ http://academics.triton.edu/faculty/fheitzman/module3.jpg http://www.archdaily.com/65987/ad-classics-beinecke-rare-book-and-manuscriptlibrary-skidmore-owings-merrill/ http://www.archdaily.com/421970/library-of-birmingham-mecanoo/ file:///D:/Downloads/URN-NBN-SI-DOC-3W1BHO99.pdf http://www.nbkterracotta.com/en-GB/home.jsp http://architizer.com/projects/cultura-bookstore/ http://mall.lampnet.org/article/articleview/5754/0/191/ file:///D:/Downloads/K_zakljucno_porocilo.pdf file:///D:/Downloads/Center%20kulture%20%C5%A0panski%20borci.pdf http://www.delo.si/assets/info5/20141222/Fuzine2014/fuzine2014.html http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_tiskarstva_na_Slovenskem file:///D:/Downloads/UNI_Hranjec_Boris_1982.pdf http://www.lamilux.com/daylight-systems/daylight-elements/glass-roof/passivehouse-glass-roof.html http://www.lonsdalemetal.co.uk/pdfs/LMC%20ThermGard%20Design%20Guide%2 0P1.P41%20February%202009.pdf http://www.building.co.uk/high-and-mighty-visions-of-the-high-street-of-thefuture/5045219.article http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/pdf/pravilnik_pogoji_izvajanje.pdf file:///D:/Downloads/07-ipn_mol_obrazlozitev_besedila_odloka.pdf http://www.mao.si/Upload/file/Modernisticne%20soseske%20v%20Ljubljani.pdf

44

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

Izjava o avtorstvu Spodaj podpisani Luka Fabjan izjavljam, da sem avtor magistrskega dela z naslovom Idejna zasnova družbenega centra Črnuče, pod vodstvom mentorja doc. Mitje Zorc, uni.dipl.inž.arh ter konzultantov doc.dr. Mateja Blenkuš, univ.dipl.inž.arh. in doc.dr.

Ilke Čerpes, univ.dipl.inž.arh.

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Priloge 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11

46

Pregledna situacija Situacija, prerez DD Tloris kleti Tloris pritliÄ?ja Tloris 1. nadstropja Tloris 2. nadstropja Tloris 3. nadstropja Prerez AA, fasada jug Prerez BB, fasada zahod Fasada sever, vzhod Fasadni pas

1:5000 1:500 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:20

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inĹž.arh._Leto vpisa 2007/2008

Parkirišče

Cesta Ceneta Štuparja

Smer proti stanovansjkemu naselju

Glavno parkirišče

P+1

Parkirišče, prireditev, tržnica Betonska, kamnita in travnata površina

Trg kulture

Sprostitev, prireditev, počitek Teraco, brušen beton

kamnite plošče na območju osrednje poti, štokano

P+1

Dilatiran po vzorcu grafike Tlak se nadaljuje tudi v notranjost objekta

Betonski tlak, dilatiran po grafiki

Zasaditev novih dreves v enaki liniji kot na glavnem parkirišču

Zasaditev dodatnih dreves

2,40

0,30

4,87

3,00

4,41

46,40 Servisna pot

B

2,03

Parkirišče Asfalt Drevesa za ustvarjanje sence

Stanovanjska stolpnica

Avtobusno postajališče

Vodnjak umetniška inštalacija

0,80

D

Parkirišče za kolesa pod nadstreškom

Osrednja pot za pešce ±0,000

26 x 0,17 = 4

±0,000

7,29

P+1

P+1

21,60

P+12

Povečan prehod za pešce

20,63

Pošta Parkirišče za kolesa pod nadstreškom

A

B

3,53

Avtobusno postajališče

4,44

Betonske klopi po obliki začrtane grafike

Zeleni pas

9,98

24,35

er Ljubljane

40,25

1,48

9,04

3,00

17,30

4,70

11,91

Travnata površina z vstavljenimi robniki po začrtani grafiki

P

P+1+M ±0,000

P+1 Gostinski objekt

P+1

Zeleni pas

Parkirišče

Travnata površina in zasaditev dreves

Teraco, brušen beton

Ločitev od prometnega dela

Dilatacija po zarisani grafiki

Smer proti staremu delu Črnuč

P+1

P+1

P+1+M

16,50

10,70 P+1

pošta P+1

P+1+M

8,20

Ozelenjeno parkirišče 0,80

P+1

0,00

Cesta Ceneta Štuparja

P+1

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

P+1+M

P+1

C

P+1

P+1

01

Otroško igrišče

Osrednja pot za pešce proti stanovanjskemu naselju 01 Situacija M 1:500

Situacija M 1:500 P+1

Osrednji trg

prireditve, razstave, tržnica

Otroško igrišče

Kamnita in travnata površina kamen, različno mehansko obdelan (štokan, žgan, brušen)

P+1

Parkirišče

Stanovanjska stolpnica

P+12

Zeleni pas dreves in sprostitvene urbane opreme

Vhod v garažno parkirno hišo 6,00 9,40

Servisni vhod v trgovino

5,35

10,05

0,30

Povezovalna pot do potoka

30,00

2,41

13,67

P+1 6,45

11,93

P+2 25 x 0,19 = 4,50

Zdravstveni dom

Osrednja pot za pešce

Urejena brižina Počitek, razvedrilo Terasasto vstavljeni betonski robniki

4,50

±0,000

-1,60

-0,95

±0,000

26 x 0,17 = 4,50

-2,80

D

Transformator predelava v galerijo Potok Črnušnjica

A Gasilni dom

P+M

P+1

Zeleni pas

54,10

10,48

Travnata površina z vstavljenimi betonskimi ploščami

19,33

6,43

Povečan prehod za pešce

Dunajska cesta

Smer Litija

14,28

-0,20

Avtobusno postajališče

P+M P -1,10

Tematski trg

Frizer

P+1

P+M Slaščičarna

senca, razvedrilo, počitek

P+M

Teraco, brušen beton

P

Na sredi zasajeno drevo višje rasti Dilatacija po zarisani grafiki

P+M

-4,50

P+2

P+1

P+1

P+1 P+1

P+1

P+1

Osrednja pot za pešce v smeri proti starim črnučam

Osrednji trg

Predelava transformatorja v galerijo

Zdravstveni dom P+2

P+1

P+1

Terasasto urejena brižina Črnušnjice

-0,95

-2,60

P+2 P+1

P+1+M

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

Dunajska cesta

Tržnica

knjižnica, trgovina, večnamenska dvorana, poslovni prostori, prostori društev, pošta, gasilni dom, zdravstveni dom, gostinski objekti

območje umirjenega prometa

šola, športna dvorana, hotel

Šprtno izobraževalno središče

Cesta Ceneta Štuparja

frizer, gostinski objekt, razne storitvene dejavnosti

Obrtniško središče

Družbeno središče

gostinski objekt, igralnica, keglanje

Družabno središče

cerkev, pokopoališče, šola, športna dvorana, igrišče

Stari center

igrišča, tribune, gostinjski objekt, železniška postaja, parkirišče (P+R), avtobusno postajališče

Športni park

galerija, dvorana, ateljeji, dom starejših občanov

Kulturno središče

delavnice, trgovine, atelje, razstavni prostori

Obrtniško središče

02 Urbanistična situacija

M 1:5000

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.in탑.arh._Leto vpisa 2007/2008

neto površina (m2)

Bruto površina (m2)

3456,13 40,31 79,19 105,41 36,34 18,49 42,56

3606,84 50,15 92,30 111,07 46,79 24,17 51,03

3778,43

3982,35

5,00 3,00

1

7,80

5,00

2

32,00

8,00

3

8,00

4

8,00

5

6

8,00

7

8

B

6,00

6,00

A

B

10,00

Parkirišča za motorna kolesa (30)

-3,00

5,00

4,80

C

Parkirišča za uporabnike družbenega centra (70)

11,05

D

Parkirišče 8,00

51,35

-3,00

3456,13 m2 Epoksi

Prostor s prednostjo pešca

6,43

E

10,28

17 x 0,19 = 3,00

9,57

-3,00

F Shramba

10,00

7,68

Stopnišče

Arhiv

40,31 m2 Epoksi

79,19 m2 Epoksi

105,41 m2 Epoksi

A

3,20

5,10

G

H B

7,18

11,92

C

7,50

11,25

74,60

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

03 8,00 8,00

3,01

8,00

9

10

5,19

7,60

8,00

11

Tloris kleti M 1:200

6,00

8,00

6,00

12

17 x 0,19 = 3,00

Stopnišče

Cesta pod klančino

42,56 m2 Epoksi

-3,00

Parkirišča za stanovalce (31)

Klančina 13,6 %

-3,00 -3,03

Toalete 36,34 m2 Keramika

Shramba 18,49 m2 Epoksi

-3,00

11,25

A

11,23

5,06

0

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

9,21

neto površina (m2)

Bruto površina (m2)

Trgovina Skladišče Trafika Butična trgovina Frizer Prostor za sprostitev Lokal Stopnišče Glavna ulica Knjižnica Stopnišče Toalete Mladinski center Večnamenska dvorana Predprostor dvorane

574,38 194,25 13,82 21,72 34,96 38,00 91,39 67,82 467,03 422,41 59,00 32,93 102,90 77,25 311,38

632,49 223,42 17,00 25,60 41,60 41,60 102,47 83,70 482,56 437,88 65,50 41,36 119,81 92,27 328,53

SKUPAJ

2509,24

2735,79

Ureditev pločnika za pešce in kolesarje Ureditev pločnika za pešce in kolesarje 37,80 28,90 3,00

1

5,00

2

0,10

8,00

3

8,00

4

5

6

7

A Hladilniki Delikatesa

Previs 1. nadstropja za pokrito avtobusno postajališče

B

Delikatesa

Vhod v skladišče

10,00

21,40

Stalaže

21,80

3,20

8,00

B

Cesta Ceneta Štuparja

6,00

Prostor

Blagajne

Sadje in zelenjava Kruh

C

Parkirišča za kolesa pod streho

5,00

Trgovina 574,38 m2 Epoksi

26 x 0,17 = 4,50

D

8,00

7,32

±0,00

±0,00

2,35

E Izposoja

Čitalnica

9,57

Knjižnica

7,90

422,41 m2 Kamen ±0,00

Trg kulture

50 30 x 0,15 = 4,

4,60

Linijska zasaditev dreves

10,00

0,20

557,04 m2 Teraco, brušen beton, vmes vstavljene plošče štokanega kamna ±0,00

F

A

5,40

Vhod v dvigalo

Tlak trga se nadaljuje tudi v notranjosti

Betonske klopi z lesenimi sedišči

Čitalnica 0,20

G 3,20

0,36

49,52

-0,15

13,82 m2 Epoksi ±0,00

Vhod

20,61

±0,00

7,12

Trafika

H

Zeleni pas trave z vstavljenimi ploščami brušenega betona

Travnata površina je utrjena s heksagonalnimi ploščami

3,00

13,05

14,12

5,40

1,58

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

B

0,85

C

7,90

2,20

04

Stanovanjski blok

67,15 15,20 5,20

8,80

8,00

8,00

7,60

8,00

8

9

Prostor za dostavo v trgovino

4,76

5,55

8,00

10

8,00

11

Uvoz v podzemno garažo za avtomobile

M 1:200

5,35

3,64

8,00

Tloris pritličja

6,00

12

Vhod v podzemno garažo za stanovalce

6,30

6,40

25 x 0,19 = 4,50

-0,90

67,82 m2 Brušen beton

Skladišče 194,25 m2 Epoksi ±0,00

291,56 m2 Travnata površina, drevsea, urbana oprema

2,82

Stopnišče

Zeleni pas

3,82

Hladilnice

-0,90

Glavni trg

2,40

0,20

595,83 m2 Kamnite plošče z različnimi mehanskimi obdelavami

1,80

Ureditev lokala se lahko razširi tudi na osrednjo pot za pešce

1,65

2,50

1,60

26,07

Stopnice do vmesne etaže pisarn

±0,00

Frizerski salon

21,72 m2 Epoksi ±0,00

Stopnišče

59,00 m2 Brušen beton

34,96 m2 Epoksi ±0,00

Toalete

Prostor za sprostitev 38,00 m2 parket

±0,00

525,00 m2 teraco, brušen beton

91,39 m2 Keramika

Travnata površina

467,03 m2 Kamen

102,90 m2 parket

±0,00

velika površina odpiranja za lažje prehajanje preko objekta

26 x 0,17 = 4,50

9,88

24 x 0,19 = 4,50

-0,03

375,00 m2 urejena s kamnitimi robniki

Vhod

-0,03 ±0,00

-0,90

Glavna ulica

Mladinski center

32,93 m2 Keramika

Osrednja pot za pešce

Kavarna

7,28

Trgovina

Predprostor dvorane

Pisarna

311,38 m2 Kamen

-0,03 Prodaja vstopnic

17,15

Skupno skladišče

±0,00

8,48

Večnamenska dvorana 77,25 m2 parket

Računalniki

A

2,28

Garderoba

Gasilni dom

Glavna povezovalna pešpot povezana z razširjenim prehodom za pešce

Dunajska cesta

8,65

11,65

3,70

7,15

5,40

1,00

2,33 2,33

54,25

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

neto površina (m2)

64,80 3,29

4,12

1,15

2,20

2

1

0,75

3,27

5,34

3,29

8,00

8,00

3

1,16

2,20

1,06

8,00

4

3,29

2,80

3,2

8,00

5

6

7

B

A

0

6,00

28, Lesen

03

2676,55

06

05

28,48 m2 parket

B

25,88 m2 parket

42,84 m2 parket

02

07

43,02 m2 parket

04

Atrij

49,86 m2 parket

10,00

21,40

88,64 m2 parket

0

44,55 m2 Lesene deske

49, Lesen

01

66,12 m2 Parket

C Kuhinja 5,00

10,80 m2 Keramika

Toalete 17,40 m2 Keramika

D

7,29

8,00

-0,15

E Knjižne police, postavljene na obod

9,57

Trg kulture

16,25

557,04 m2 Teraco, brušen beton, vmes vstavljene plošče štokanega kamna ±0,00

Dvovišinski prostor

V stene vstavljene knjižne police

F Knjižnica 371,81 m2 parket

10,00

Linijska zasaditev dreves Obešena opečna fasada

4,50

A

5,15

Otroški kotiček

G 3,20

2,01

2380,71

442,12 78,93 48,49 580,98 56,12 557,65 38,90 26,85 94,84 48,63 74,13 97,84 33,95 55,38 49,22 29,72 50,35 33,95 55,38 49,22 49,22 80,00 25,34 19,34

21,80

SKUPAJ

371,81 70,68 42,37 516,81 40,28 528,20 34,80 21,60 89,10 41,18 66,12 88,64 28,48 49,86 42,84 25,88 43,02 28,48 49,86 42,70 42,70 74,45 22,56 14,75

6,70

Knjižnica Zaodrje Stopnišče Večnamenska dvorana Galerija Skupen hodnik Toalete Kuhinja Atrij Stopnišče 01 Pisarna 02 Pisarna 03 Pisarna 04 Pisarna 05 Pisarna 06 Pisarna 07 Pisarna 08 Atelje 09 Atelje 10 Pevska soba 11 Društvo 12 Skavtska soba 13 Društvo 14 Društvo

Bruto površina (m2)

24,20

Prostor

H B

0,60

7,65

0,30

5,38

C

11,27

13,93

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

5,00 19,36

3,09

05 5,35 0,86

2,20

0,95

3,29

7,82

8,00

3,29

8,00

8

3,29

4,96

8,00

9

08

0,95

8,00

10

11

M 1:200 2,90

5,35

2,90 8,00

12

10

,48 m2 ne deske

42,70 m2 parket

11

6,10

29

Tloris 1. nadstropja

42,70 m2 parket

13

09

Lesene deske

,86 m2 ne deske

14,75 m2 parket

12

44,55 m2

74,45 m2 parket

21,60

Atrij

14

4,50

-0,90

14,75 m2

Glavni trg

parket

408,20 m2 Epoksi

Toalete 17,40 m2 Keramika

Kuhinja 10,80 m2 Keramika

Program se lahko razširi tudi na skupen hodnik

4,50

25,77

Skupen hodnik

595,83 m2 Kamnite plošče z različnimi mehanskimi obdelavami

±0,00

Galerija

Galerija

Obešen galerijski volumen

20,14 m2

525,00 m2 teraco, brušen beton

1,15

20,14 m2

Osrednja pot za pešce

Lesena lepljena plošča

4,60

Lesena lepljena plošča

4,82

Lesena lepljena plošča

4,50

Večnamenska dvorana

Premi

516,81 m2 Športni lesen tlak 4,50

čne tribune s premikanjem ustvarijo anfiteatralno postavitev

17,75

parket

Dvižni oder

17,15

70,68 m2

A Zvočni absorberji, sestavljeni iz stolov iz bivšega kulurnega doma Obešena opečna fasada

39,76 39,76

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

2,78

Zaodrje

Prostor

neto površina (m2)

Bruto površina (m2)

Knjižnica Stopnišče Strojnica Strojnica

401,81 42,56 29,40 29,40

434,75 50,79 31,75 31,75

SKUPAJ

503,17

544,04

69, 15,85 3,00

1

5,00

2

8,70 8,00

3

15,30

8,00

4

8,00

5

6

7

B

5,85

6,00

A

10,00

21,35

B

Strojnica 29,40 m2 prodec

5,00

10,35

C

8,00

7,14

5,15

D

Stekleno opno zakrije elemente strojnice

7,14

E Čitalnica

9,57

Knjižnica 401,81 m2 parket

8,00

A

G 3,20

2,21

5,15

10,00

16,45

23,81

F

H B

11,08

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

C

5,00

2,70

06

Tloris 2. nadstropja M 1:200

,95 15,85

8,00

9

10

8,00

11

8,00

6,00

12

6,10

8

5,55

8,00

6,10

8,70 8,00

Stekleno opno zakrije elemente strojnice

Stekleno opno zakrije elemente strojnice

Streha

1096,55 m2 zelena streha 8,53

Strojnica

Kovinski previsni nosilec

1,40

Leseni lepljeni nosilci

15,25

Stekleno opno zakrije elemente strojnice

25,87

29,40 m2 prodec

4,60

Galerija

Stopnišče

Dvižni oder

Večnamenska dvorana

4,50 4,50

Premične tribune s premikanjem ustvarijo anfiteatralno postavitev

17,15

Zaodrje

A Zvočni absorberji sestavljeni iz stolov iz bivšega kulurnega doma

39,90

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

17,55

19 x 0,18 = 3,50

4,82

42,56 m2 brušen beton

Prostor

neto površina (m2)

Bruto površina (m2)

Knjižnica Stopnišče Arhiv

401,81 42,56 58,24

434,75 50,79 79,33

SKUPAJ

502,61

564,87 16,09 15,85 3,00

1

5,00

2

8,70 8,00

3

15,30

8,00

4

8,00

5

6

7

B

5,85

6,00

5,85

A

6,70

10,00

B

3,65

D

Stekleno opno zakrije elemente strojnice

Stekleno opno zakrije elemente strojnice

2,81

6,46

5,00

6,70

C

E

9,57

Knjižnica 401,81 m2 parket

11,60

2,60

3,98

9,48

9,48

8,00

Padec strehe 2 %

A

G 3,20

2,23

5,10

10,00

9,90

23,81

F

H B

11,08

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

C

5,00

2,90

07 39,91

Tloris 3. nadstropja M 1:200

13,95

8,00

8,70

7,45

8,40

8,00

8,00

8,00

8

9

10

11

5,55 8,00

6,00

12

Stekleno opno zakrije elemente strojnice

6,10

Stekleno opno zakrije elemente strojnice

Streha

1096,55 m2 zelena streha 8,53

25,87

Padec strehe 2 %

Streha

Galerija

Galerija

819,72 m2 steklena streha 9,62

Stopnišče 42,56 m2 brušen beton

Večnamenska dvorana

Arhiv 58,24 m2 parket

4,50

Premične tribune s premikanjem ustvarijo anfiteatralno postavitev

17,55

Dvižni oder

A Zvočni absorberji sestavljeni iz stolov iz bivšega kulurnega doma

39,70

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

premična zunanja senčila

Ravne opečne plošče

Opečne plošče, krivljene oblike, dilatacija po vzorcu

16,50

8,59

3,85

Cesta Ceneta Štuparja 0,00

Steklena kritina, postavljena na lesene lepljene nosilce

16,50

15,55 14,55

11,35 10,65 8,59

7,85 7,15 Knjižnica 4,35 3,35

3,85

Čitalnica Cesta Ceneta Štuparja

-0,25

0,00

-3,00

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Podzemna garaža

No pre zag

08

Stanovanjski blok P+12

omet

Fasada Jug, Dunajska cesta Prerez AA M 1:200

Opečne plošče, dilatacija po vzorcu

15,55

3,35

0,00

osilci ustvarjajo zaščito ed pregrevanjem in gotavljajo dostop svetlobe

Streha, primerna za postavitev sončnih celic

Strop, namenjen obešanju tehnične opreme in reguliranju akustike

Zvočni absorberji, Steklena kritina, narejeni iz stolov postavljena na prejšnega kulturnega lesene lepljene doma nosilce

Premična senčila

15,55

14,36 13,60 Arhiv

Gasilni dom

Večnamenska dvorana

Premične tribune

Zaodrje Dvižni oder

4,35 3,35

Večnamenski prostor

Garderoba -0,25

-3,00

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

Stanovanjski blok p+12

Ravne opečne plošče

Zasteklitev zakriva strešne strojne elemente

Galerija

Opečne plošče, krivljene oblike, dilatacija po vzorcu

10,25

9,35 8,59

3,85

0,00 Avtobusno postajališče

Zelena streha trava, mah, majhno grmičevje

Pokrit atrij zagotavlja primerno osvetlitev

Prostor za kolesa

Zakrit prostor na strehi za strojne elemente

Volumen odprtega prostora se razteza iz 1. nadstropja preko glavne ulice v pritličje

Galerijski volumen, obešen na lesene nosilce strehe

Steklena kritina, postavljena na lesene lepljene nosilce

8,53 8,00 Poslovni prostori

4,20

Trgovina

Glavna ulica

-0,30 Servisna pot

-3,00

Podzemna garaža

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

Knjižnica

09

Fasada zahod, trg kulture Prerez BB M 1:200

16,50

Kmetija P+M

3,35

0,00

Dunajska cesta

Nosilci ustvarjajo zaščito pred pregrevanjem in zagotavljajo dostop svetlobe

16,50

14,50

11,30 10,75

7,80 7,25

Uporaba opečne konstrukcije zmanjšuje težo objekta Rebrasta plošča zaradi velikega razpona

4,30 3,35

-0,30

Branasta plošča omogoča odprt prostor v pritličju Dunajska cesta

-3,00

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

Tematski trg

Ravne opečne plošče dilatirane po vzorcu

16,50

15,55

Kmetija P+M

3,35

0,00 Dunajska cesta Tematski trg

Galerija

15,55

Gasilni dom P+1

3,35

0,00 Osrednja pot za pešce

Uvoz v garažno hišo

Dostava v skladišče trgovine

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

10

Galerija

Steklen volumen

Fasada vzhod, glavni trg Fasada sever, servisna pot

Stanovanjski blok P+12

M 1:200

Ravne opečne plošče

9,35 8,59

0,00 Servisna pot

-0,90

Glavni trg

Stanovanjski blok P+12

Zasteklitev zakriva strešne strojne elemente

Ravne opečne plošče

16,50

9,35 8,59

Cesta Ceneta Štuparja

3,85

0,00

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

Idejna zasnova družbenega centra Črnuče_Magistrsko delo_Luka Fabjan_Ljubljana 2015

_zaključni sloj lesen parket _podkonstrukcija osb plošče _tlak betonski estrih _ločilni sloj pe folija _zvočna / toplotna izolacija eps plošče _parna zapora paronepropustna folija _nosilna konstrukcija ab rebrasta plošča

T2 Notranji tlak

_zaključni sloj lesen parket _podkonstrukcija osb plošče _tlak betonski estrih _ločilni sloj pe folija _zvočna / toplotna izolacija eps plošče _nosilna konstrukcija ab rebrasta plošča _spuščen strop mavčno kartonske plošče, knauf

T1 Notranji tlak

_zaključni fasadni sloj obešene opečne plošče _podkonstrukcija / zračni sloj _vetrna zapora paronepropustna filoja _toplotna izolacija mineralna volna _nosilna konstrukcija opečni voltlaki _zaključni sloj mineralni omet

S2 Zunanji zid

_zaključni fasadni sloj obešene opečne plošče _podkonstrukcija / zračni sloj _vetrna zapora paronepropustna filoja _toplotna izolacija mineralna volna _nosilna konstrukcija opečni voltlaki _toplotna izolacija mineralna volna _hidroizolacija tekoča folija _zaščita hidroizolacije lepljene opečne plošče

S1 Kolenčni zid

100

15

10

2

2

2,5

55

10

10

2

2

2

30

20

6

25

3

15

30

20

6

25

7,96

8,16

10,76

10,81

11,36

11,56

14,18

14,22

14,42

16,01

16,21

16,38

16,50

S2

S1

Keramična pokrivna kapa

Spuščen strop, poravnan z leseno okensko špaleto

Premični platneni difuzorji svetlobe

Prezračevalni vmesni prostor

5%

T1

T1

izolacija za perforiranim lesom za uravnavanje akustike prostora

Lesen lepljen nosilec 20 x 90

Obešeno kaljeno steklo

Odtočni žleb z vgrajenim ogrevanjem

7,76

7,96

8,10

10,76

10,81

11,16

11,36

11,60

13,60

13,64

14,30

14,59

14,81

16,21

16,38

16,50

Mentor: doc. Mitja Zorc, univ.dipl.inž.arh._Leto vpisa 2007/2008

_zaščita toplotne izolacije hdpe čepasta folija _toplotna izolacija xps plošče _hidroizolacija preprufe, kesonska hidroizolacija _nosilna konstrukcija ab stena

S3 Zunanji zid

_zaključni sloj epoksi masa _tlak betonski estrih _ločilni sloj pe folija _nosilna konstrukcija ab plošča _hidroizolacija preprufe, kesonska hidroizolacija _podloga podložni beton

T5 Notranji tlak

_zaključni sloj brušen betob, teraco _podkonstrukcija betonski estrih _ločilni sloj pe folija _toplotna izolacija xps plošče _hidroizolacija bitumenski trak _nosilna konstrukcija ab plošča _zvočna zaščita kombi plošče

T4 Zunanji tlak

_zaključni sloj kamnite plošče, marmor _vezni sloj srednjeslojno elastično lepilo _tlak betonski estrih _ločilni sloj pe folija _zvočna / toplotna izolacija eps plošče _nosilna konstrukcija ab plošča _zvočna zaščita kombi plošče

T3 Notranji tlak

30

5

3

10

50

10

2

5

32

10

10

10

5

32

18

5

10

2

2

Drenažna cev fi20

Cementna plošča, fermacel Powerpanel HD, obešena na podkonstrukcijo

Zaščita toplotne izolacije

Nosilna konstrukcija opečne fasade

0,00

3,30

3,74

3,84

4,30

5,05

min 2%

T4

S3

Kanaleta, pokrita s kamnito rešetko

Okvir fiksne zasteklite poglobljen na nivo tlaka

T5

T3

Spuščen strop za zakritje inštalacij in luči

T2

-3,78

-3,66

-3,11

-2,92

-0,67

-0,62

-0,32

0,00

3,30

3,75

4,00

4,30

4,60

7,36

7,36

Spuščen strop za zakritje inštalacij in luči

7,41

7,41

11 Fasadni pas, prerez CC

M 1:20