Mojca Rebec by fa diploma

KULTURNO-RAZISKOVALNI CENTER MATIﾄ君EGA KRASA Mojca Rebec

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Diplomantka

MOJCA REBEC

Diplomsko delo

K U LT U R N O - R A Z I S K O V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice

Mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a Somentor: asist. Rok Žnidaršič u.d.i.a. Konzultant za konstrukcijo: mag. Tomaž Habič, univ.dipl.inž.grad. Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: oktober, 2004 Leto in kraj izdelave diplomskega dela: Ljubljana, 2012/2013

KAZALO 0 POVZETEK

1 UVOD

2 O RAZISKOVANJU IN ZNANOSTI

3 O KONSERVATORSKIH PRISTOPIH K OHRANJANJU RUŠEVIN

4 ŠIRŠI OKVIR

Naravne danosti Ustvarjene danosti Naravna in kulturna dediščina prostora Zgodovinski pregled

5 OŽJI OKVIR IN LOKACIJA

6 TEORETSKA IZHODIŠČA

Analize območja obdelave Zgodovinsko ozadje in razvoj gradu Školj Famlje Druge točke kulturne dediščine v Famljah

Ohranjanje stavbne dediščine Kulturni turizem Znanstveni turizem Izhodišča urejanja

7 PROGRAM

Programski potencial prostora Izbor programa Analize referenčnih primerov

8 DANAŠNJE STANJE

Ruševine gradu Školj Arheološko najdišče - gradišče Graček

9 IDEJNA REŠITEV

Lokacija Zasnova krasoslovne učne poti Zasnova prometa in gibanja obiskovalcev po območju Zasnova ureditve ruševin gradu Školj

10 RISBE

Širša situacija M 1:5000 Ožja situacija M 1:500 Tlorisi M 1:200 Prerezi M 1:200 Fasade M 1:200 Fasadni pas M 1:20 Fotografije makete

11 ZAKLJUČEK

12 VIRI IN LITERATURA

K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

0 POVZETEK Prostor Parka Škocjanskih jam in njegovega vplivnega območja, ki sega vse do Snežnika, je prežet s kulturno in naravno dediščino. Skoraj na vsakem koraku se soočamo s pestro paleto kraških pojavov, s katerimi je ožje območje parka prežeto. Škocjanske jame, najpomembnejši podzemeljski pojav na Krasu in v Sloveniji ter eden najpomembnejših jam na svetu, so bile sprejete v Unescovo dediščino leta 1986. Zavedanje vodstva parka, da prostor izkazuje neizmeren potencial, počasi vodi v širjenje ponudbe in v navezavo programa iz strogega središča parka na sosednje vasi v vplivnem območju. V prihodnosti se načrtuje ureditev Muzeja rudarstva na Primorskem v nekdanjem kompleksu premogovnika Adria v Famljah ter ureditv info centra nad vasjo. Navezava ponudbe na prostor arheološkega najdišča Graček in na ruševine gradu Školj bi odprla nove razvojne možnosti. Novi Kulturno - raziskovalni center matičnega krasa bi bil nosilec in medij za predstavitev raziskovalne dejavnosti krasoslovja. Skušal bi odgovoriti na problem negospodarnega ravnanja države s propadajočim grajskim fondom, neprepoznavanja kvalitet grajske dediščine ter aktivno vključiti okoliške vasi in prostor naravne dediščine v ponudbo Parka Škocjanskih jam. Ključne besede: Školj, Famlje, Graček, raziskovalni center matičnega krasa, revitalizacija in prezentacija ruševin, širjenje ponudbe Parka foto: Kalman, M. vir: www.fobija.net

Škocjanskih jam. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

1 UVOD

Tema Revitalizacija ruševin grajske dediščine v trajnostno oblikovano arhitekturo z novo raziskovalno namembnostjo. S krasoslovno učno potjo se poveže kulturno-raziskovalni center, arheološko najdišče na bližnji vzpetini in vas Famlje, kjer se z v starih strukturah zagotovi prostore za nastanitev obiskovalcev. Diplomska naloga obravnava območje ruševin gradu Školj in bližnje okolice Famelj, ki se nahajajo vzhodno od območja Parka Škocjanskih jam.

Oris problema Širša okolica izbrane lokacije (Vremska dolina) skriva v svojih rodovitnih poljih in na vzpetinah bogato kulturno, tehnično in naravno dediščino, ki bi jo bilo vredno prezentirati in vključiti v trajnostno vizijo razvoja tega območja. Prav škoda je, da ruševine gradu Školj s sredine 16. stoletja ostajajo le še kontura nekdaj mogočne prostorske dominante tudi zaradi negospodarnega ravnanja države s kulturno dediščino državnega pomena. Zaradi geografske odmaknjenosti obravnavanega prostora od regijskih centrov se ta prostor ne razvija, pa čeprav se nahaja v neposredni bližini in na obrobju Regijskega Parka Škocjanskih jam.

Namen in cilj diplomskega dela Idejna rešitev revitalizacije ruševin gradu Školj skuša z umestitvijo novega kulturno raziskovalnega programa in ureditvijo ožje okolice ruševin razširiti dejavnosti iz ozkega okvira Parka Škocjanskih jam na vplivno območje parka. Obenem želi vzpostaviti novo turistično točko, ki omogoča trajnostni razvoj podeželja in oživitev ruševin. Naloga je le kot nov korak v času in življenju ruševine.

Metoda dela Ruševine, lokacijo in ambient je potrebno obravnavati kot zaključeno samostojno celoto, hkrati pa jih navezati na ožjo in širšo okolico. Z umestitvijo novega Kulturno-raziskovalnega centra matičnega Krasa se prostor oživi, prostorska dominanta se zopet vzpostavi. Z naseljem se poveže s krasoslovno učno potjo ter pripadajočimi nastanitvenimi kapacitetami v bližnji vasi Famlje. Turistična ponudba PŠJ se razširi, dislocirana enota raziskovalne institucije dobi svoje prostore v najatraktivnejšem delu širše dostopnega dela parka. Naloga je le nov korak foto:Požrl J., 2004

v času in življenju ruševine.

2 O RAZISKOVANJU IN ZNANOSTI

Raziskovanje je panoga za katero bi težko rekli, kje v zgodovini ima pravzaprav svoj začetek. Človeka je narava oblikovala v zvedavo in radovedno bitje, ki stremi vedno za nečem novim, še neodkritim. Njegovo najpomembnejše odkritje o naravi je, da jo lahko sam znanstveno preučuje s pomočjo poskusov in opazovanj. Začetki znanosti so bili že pri starih Grkih in Kitajcih, ki so veliko prispevali k vedenju o astronomiji. Grki so denimo izračunali obseg Zemlje, Indijci so izumili številski sistem, ki ga uporabljamo še danes, Maji so znak za ničlo… V času srednjega veka se znanost ni razvijala tako zelo, saj je bilo akademsko znanje namenjeno le duhovnikom, ki so bili sposobni študirati o filozofskih nazorih v latinščini. V novem veku pa se pojavi empirična metodologija, ki ni bila ravno v skladu s cerkveno ideologijo. S Kopernikovo knjigo o vesolju pa se začne obdobje moderne znanosti, saj utemelji pomembnost metode in preproste razlage. Znanost si je počasi mukoma utirala pot in v 17. stoletju začela doživljati svoj razcvet. Odkrili so celico, definirali gravitacijo in mehaniko, iz alkimije se je razvila kemija in definirali so naravo svetlobe… Z industrijsko dobo se je ta proces samo še pospeševal vse do danes, ko sta naše preživetje in napredek odvisna od nje. Znanost pa je vedno potrebovala prostor, v katerem lahko deluje, se razvija in išče nova spoznanja. Prvi prostor znanosti je bila predhodnica sodobne univerze - Platonova filozofska Akademija, katere naloga je bil razvoj področij naravoslovja, teorija države in umetnosti. Kasneje, ko http://www.arthistoryspot.com/wp-content/uploads/2010/01/platos-academy-michelangelo.jpg Platonova akademija znanosti kot jo je upodobil Michelangelo

http://kids.britannica.com/comptons/art-122059/The-Alchemist-by-the-17th-century-Flemish-painter-David-Teniers Alkimist, David Teniers

so začeli raziskovati tudi področja materialnega sveta, se je znanost preselila v prve laboratorije kjer so svoja predvidevanja varili in mešali prvi alkimisti.

Danes si razvoja ne moremo predstavljati brez znanosti in raziskovanja. V Sloveniji imamo veliko raziskovalnih ustanov in znanstvenih fundacij, ki skrbijo za njen obstoj, napredek, znanstveno misel in umetniško ustvarjalnost. V Sloveniji je najvišja nacionalna znanstvena ustanova Slovenska akademija za znanost in umetnost, ki deluje že od leta 1938. Z njeno pomočjo se je s časom ustanovilo več pomembnih raziskovalnih ustanov: Inštitut Jožef Štefan, Kemijskega inštituta, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in še prenekaterih. Pod okriljem ZRC SAZU-ja deluje 18 inštitutov, med katerimi je tudi Inštitut za raziskovanje Krasa v Postojni. Skoraj polovica Slovenije je po geološki sestavi kraške in prav tukaj se je začelo razvijati krasoslovje, ki je ime Kras poneslo v svet in dalo imenu mednarodni pomen. Prednost, da se je veda o krasoslovju izoblikovala prav na tleh, prepredenih s kraškimi pojavi in posebnimi naravnimi danostmi, je Inštitut uveljavila kot eno najpomembnejših mednarodnih krasoslovnih središč.

vir: http://www.sazu.si/

»Celovito krasoslovje zahteva poglabljanje znanja o nastanku in razvoju krasa, njegovem površju in jamah, ki ga votlijo, ter o vodah, ki se pretakajo skozenj in ga oblikujejo, kot tudi o zgodovini krasoslovja.« (vir: http://izrk.zrc-sazu.si/#v)

Na inštitutu delujejo razni raziskovalci, ki pokrivajo področja geografije, geologije, fizike, kemije in biologije. Njihova uspešnost pa je pogojena tudi z možnostjo pristopanja k raziskovalnem delu na terenu, laboratorijskih preučevanj in računalniških analiz. Interdisciplinarnost jih povezuje v celoto in daje osnovo za mednarodno uspešnost. Kraški svet nad in pod zemljo je privlačen za turistični obisk z različnih vidikov, saj predstavlja poseben geomorfološki, geološki, biološki, zgodovinski, kulturološki, arheološki in paleontološki laboratorij. Jame so v nekaterih primerih celo edini vir zapisov preteklega geološkega dogajanja in zato privlačna mesta številnih raziskav.

(Vir: http://www.razvojkrasa.si/si/turizem/89/article.html, citirano 21.01.2013)

Iz tega vidika bi bi k uspešnosti krasoslovnega inštitutta gotovo pripomogla tudi manjša dislocirana enota Inštituta za raziskovanje Krasa, ki bi v sebi gostila razne znanstvenike, ki občasnim obiskovalcem ter skupinam šolarjev in študentov na principu delavnic in eksperimentov približa znanstveno panogo. Lokacija v samem nedrju prvih speleoloških raziskovanj, v Parku Škocjanskih jam, bi bila gotovo dobra osnova obe fotografiji vir: http://www.b92.net/sport/saradnici/kuti.php?yyyy=2012&mm=01&nav_id=572614

izobraževanje mladih znanstvenikov in odlična izkustvena predstavitev krasoslovja širši javnosti. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

3 O KONSERVATORSKIH PRISTOPIH K OHRANJANJU RUŠEVIN

Vprašanje, kako pristopati k ohranjanju, varovanju in upravljanju ruševin je kompleksno in ponuja nešteto možnih rešitev, kolikor je tudi posameznih primerov. Pred posegom je potrebno vedeti, kako se jih bo vključilo v sodobno življenje, kakšna je možnost za revitalizacijo ruševin in kako se bo urejalo z vzdrževanjem. Vse to izhaja in analiz okolja, v katerem se ruševine nahajajo, možnosti, ki jih širša okolica ponuja ter iz potreb lastnikov in lokalne skupnosti. Postati bi moralo samoumevno, da mora konservatorski pristop upoštevati značaj ruševin, saj se le tako lahko obravnava ruševine kot živ organizem, ki ga je izoblikovala patina časa, izpostavljenost vremenskim razmeram, povezanost z naravnim okoljem in sposobnost komunikacije. Prav značaj pa je element, ki ga je vredno najbolj varovati, saj je ravno značaj največkrat žrtev pretirane pozornosti in skrbi za ohranitev ruševine. Zidovje z zgodbo, ki mu je odvzeta duša. Zatorej ni pravo vprašanje kateri konservatorski pristop je najprimernejši (utrditev zidov ali sodobna intervencija). Vprašati se moramo, s katerim primernim pristopom nam bo uspelo utrditi materialno substanco in hkrati ohraniti identiteto in sposobnost komunikacije z okoljem. Sinonim za angleške in irske pokrajine so ruševine, kot estetski element oblikovane ruševine. To je tudi verjetno najstarejši način prehttp://farm8.staticflickr.com/7126/7414158848_5238f71d0c_b.jpg Primer krajinskega pristopa - Giardini di Nimfa

http://originalcomposition.files.wordpress.com/2012/09/fountains-abbey-1.jpg Primer krajinskega pristopa - Fountains Abbey

zentacije ruševin. Izhaja iz 18. stoletja, ko se je razvil nov krajinski slog, ki je skušal posnemat naravni videz pokrajine s hkratnim novim oblikovanjem. Ruševine starih opatij so tu bile dobrodošel estetski element. Drugi pristop je zeleni pristop, ki spoštuje okolje in simbiozo, ki jo je ruševina vzpostavila s časom. Cilj pristopa je ohranjanje biotske raznovrstnosti in hkrati ohranjanje in konsolidiranje ruševin z minimalnimi posegi. Tukaj gre tudi za nadzorovano ohranjanje naravnega okolja, kar pomeni da se redn odstranjuje vse invazivne grmovnice in nezaželjene rastline. Tudi v Sloveniji se s strategijo trženja in razvoja kulturnega turizma kot turistične panoge skuša vključiti tudi nepremično kulturno dediščino. Vendar se tu pojavlja problem, ker v Sloveniji tega nihče ne poskuša tržiti. Vsemu navkljub pa se ogromno ruševin v poletnih mesecih prelevi v prijetna prizorišča glasbenih dogodkov, koncertov, predstav, srednjeveških dni… S svojo očarljivostjo se zvečer prelevijo v prijeten ambient z dodatno kvaliteto. Sodobni arhitekturni posegi v ruševine pa še vedno ostajajo predmet polemik in sporov, vendar bolj aktualni z vidika revitalizacije ruševine. Skušajo vpeljati uporabno vrednost, ki bo tudi trajnejša rešitev in jamstvo za trajnostno upravljanje dediščine in ožjega okolja.

http://www.castlewales.com/wigmore.html Primer zelenega pristopa - Wigmore castle

http://www.grahamknorman.co.uk/#/blencowe-hall/4549488470 Primer sodobnega pristopa - Blencowe hall

(povzeto po: Krofl, A, 2012)

4 ŠIRŠI OKVIR NARAVNE DANOSTI

Geomorfološke značilnosti Krasa Ljubljana

Kras je nizka karbonatna planota (200 do 500 m nad morjem), ki se razteza med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino. Na jugozahodu ga omejujeta Tržaški zaliv in nizka flišna pokrajina, s severozahoda pa ga obroblja Furlanska ravnina. Preko 600 m (nadmorska višina) visoko flišno hribovje ločuje Kras od pokrajine Pivke. Proti jugovzhodu se Kras dobro loči od flišnih Brkinov in doline Reke, le proti karbonatni

Divača

Čičariji, Podgorskemu Krasu in Materijskemu podolju, je prehod neopazen. Planota Kras se razteza od jugovzhoda proti severozahodu okoli 46 km daleč, v tej smeri pa je tudi nagnjena, od Lokve na 450 m n. m. do Doberdoba na 98 m n. m. V širino meri do okoli 15 km in zavzema okoli 440 km2. Kras sodi k Sredozemlju in ima sredozemsko podnebje, na katerega pa vpliva lega daleč na severu in nadmorska višina. Poletja so vroča in suha, zime pa dokaj hladne z mrzlim severovzhodnikom – burjo. Največ dežja pade jeseni. V osrednjem delu Krasa, v Komnu, ki je le deset kilometrov oddaljen od morja, je na višini 290 m povprečna letna temperatura 12°C. Količina padavin je relativno velika saj dolgoletna povprečja gibljejo med 1400 in 1650 mm na leto. 1 km lokacija

Prirejeno po: Geopedia 2012, http://www.geopedia.si

Kras se deli na več morfoloških enot: gričevnat 1 kmsvet oziroma brda - Vrhpoljska, Taborska, Gabrška, Volniška in Trsteljska ter planotast svet – Divaški Kras, Senožeški Kras, Komenski Kras, Kostanjeviški Kras, Doberdobski Kras in Nabrežinsko – Bazoviški ravnik. lokacija

Renčelj, str 98, 2008

Zaradi topnosti kraških kamnin in geoloških nezveznosti v njih, velike količine padavin ter dotokov alogenih vod z obrobnih nekarbonatnih kamnin so se tu razvile številne značilne površinske in podzemne kraške oblike, raziskovanje katerih je pomembno za razumevanje geološke, hidrogeološke in klimatske dinamike, ne samo Krasa, temveč tudi širšega območja. V drobnem je Kras razčlenjen s številnimi zaprtimi kraškimi depresijami. Prevladujejo vrtače, številne so tudi udorne vrtače, doli, suhe doline in kopasti hribi. Površje je pogosto kamnito, saj tanka tla niso sklenjena in kamenja ne prekrivajo v celoti. Drobne kraške oblike so nastale na površini skal zaradi korozije vode ob stiku s kamnino. Na goli skali nastajajo značilni kraški pojavi: škavnice, žlebiči, škraplje. Območja kaotično razčlenjenih manjših kamnov imenujemo tudi griža. Najpogostejše kraške kotanje so vrtače, med katerimi so najpogostejše do deset metrov globoke in do 50 m široke. Običajno so njihova pobočja podobno kamnita kot okoliška kraška pokrajina, v dnu pa je do nekaj metrov ilovice in tal. Ker so bila na Krasu tla prisotna pogosto le v dnu vrtač, so tam pogoste njive. Dna vrtač so izravnali, s pobočij pa odstranili kamenje in ga pokopali ali zložili v suhe zidove. Dna vrtač so pogosto izrabili tudi kot vodne zbiralnike – kale. Veliko večje kot vrtače so udorne vrtače, ki jih na Krasu pogosto imenujejo dol. Nastale so z dolgotrajnim rušenjem stropov večjih podzemnih votlin in nakazujejo tokove podzemnih rek, ki zrušen material v raztopini odnašajo proč. Običajno imajo strma pobočja in celo navpične stene. Večje udornice na Krasu so globoke od 50 do 200 m in široke do nekaj 100 m, njihova prostornina pa dosega do več milijonov m3. Največ udornic najdemo blizu ponorov Reke pri Škocjanskih jamah ter med Lipico in Sežano, kjer jih povezujemo s podzemnim tokom Reke, pogoste pa so tudi med Štorjami in Komnom. Značilna reliefna oblika so tudi uvale, večje podolgovate plitve kotanje z uleknjenim dnom in višjim obodom, ki so pogoste tudi na dolomitu. V njihovem dnu so lahko vrtače.

VREMŠČICA 1027 DIVAČA 435m LEŽEŠKI GABRK 420m

VREMŠČICA 1027

Območje, kjer pritekajo površinske vode z rečnega reliefa na kras imenujemo kontaktni kras. Značilne oblike reliefa takega kontaktnega krasa so slepe doline. Zaradi velikih količin vode, je na tem mestu raztapljanje apnenca hitrejše kot na tistih kraških območjih, kjer deluje le padavinska voda. Kras je lahko tu prekrit z naplavinami, ki jih prinašajo površinske vode, površje pa deluje nekraško.

LEŽEŠKI GABRK 420m

1 km

Na območju Krasa je najbolj znana ponikalnica Reka, ki ponika na koncu velike Vremske doline. 1 km

gorovje

hribovje

nižina

DOLGI HRIB 613m Velika in Mala dolina ponor Reke

Ško

vodotoki lokacija

Velika in Mala dolina

cja

ŠKOLJ 395m

DOLGI HRIB 613m

nižina

vodotoki lokacija

nsk

e ja

STARI GRADponor Reke (GRAČEK) 453m

Dol Globočak

ŠKOLJ 395m

Reka

Dol Sokolak

Reka

Dol Sokolak

DANSKI KRAS Sušica BRKINI Prirejeno po: Geopedia 2012, http://www.geopedia.si Analiza reliefa

STARI GRAD (GRAČEK) 453m

VREMSKA DOLINA Sušica 377m BRKINI

VREMSKA DOLINA 377m Debevec, str. 24, 2002. Velika dolina v Škocjanskih jamah

Lah, L., str. 60, 2008. Rodovitna vrtača

Speleološke značilnosti Krasa Najznačilnejši kraški pojav, brez katerega ni pravega krasa, so kraške jame in brezna. Na območju Krasa je doslej znanih 1006 kraških jam, katerih osnovne podatke hrani jamski kataster Jamarske zveze Slovenije. Na celotnem območju vseh občin pa jih je še nekaj več. Na Krasu predstavlja najdaljši splet jamskih rovov 15151 m dolga Kačna jama, najgloblja pa je s 340 m Brezno v Stršinkni dolini. Voda v kamninskem masivu sledi geološkim nezveznostim v kamnini (lezikam, razpokam, prelomom…), pri tem pa v primeru kraškega vodonosnika na svoji poti kemijsko in mehansko erodira karbonatne kamnine in pri tem oblikuje kanale – kraške jame. […] Jamski rovi lahko nastajajo v stalno zaliti (freatični) coni, kjer se oblikujejo s tlačnim počasnim tokom pod gladino kraške vode. V epifreatični coni se voda skozi kanale pretaka večinoma hitreje. V sušnem obdobju voda prekriva le dno rova ali struge, drugače pa so rovi zaliti. V območju nihanja podtalnice se oblikujejo največji jamski rovi. Ko se nivo podtalnice zaradi različnih razlogov zniža preidejo rovi v vadozno Debevec, str. 43, 2002. Cerkvenikov most, Škocjanske jame

cono, kjer se voda pretaka po načelu prostega pada z izjemo visečih tokov. V vadozni coni pridobi pomen mehanska erozija, stene jam pa močno preoblikujejo tudi rušni procesi. V epifreatični in vadozni coni lahko jamske kanale do različne stopnje zapolnijo jamski sedimenti in sige. S postopnim zniževanjem kraškega površja (denudacijo) in nižanjem nivoja podtalnice so nekateri kraški kanali, ki so izvorno freatičnega (stalno zalito) nastanka, izpostavljeni kraškemu površju, kjer predstavljajo del površinskega kraškega reliefa. Te tako imenovane denudirane ali brezstrope jame nam lahko, še posebno, če jih zapolnjujejo jamski sedimenti, veliko povedo o geološki, geomorfološki, hidrogeološki in klimatski zgodovini določenega območja. Podobno vrednost predstavljajo tudi mehanski sedimenti in sige v fosilnih jamskih rovih nekoč freatičnih in epifreatičnih jam. (povzeto po: Stupar, M., 2012, str. 16)

Hidrogeološke značilnosti Krasa V hidrogeološkem smislu predstavlja Kras kraški vodonosnik, ki ga gradijo karbonatne kamnine kredne in paleocenske starosti. Od ostalih kraških vodonosnikov jugozahodne Slovenije ga ločijo območja zelo slabo prepustnih eocenskih flišnih kamnin, ki imajo vlogo hidrogeološke pregrade. Na flišu se zbirajo površinski tokovi, ki na stiku s krasom ponikajo v podzemlje. Prav tako pa se na meji s flišem podzemne vode vračajo na površje skozi številne kraške izvire. V kvartarnih rečnih naplavinah in pobočnih gruščih so razviti medzrnski vodonosniki. Območje Krasa v jugozahodnem delu gradijo dobro zakraseli kredni in paleocenski apnenci in delno dolomiti. V njih se vode pretakajo podzemno proti izvirom v Tržaškem zalivu. Največji izmed njih je izvir Timave. Glavni vir napajanja kraškega vodonosnika je primarna infiltracija padavin skozi dobro prepustno kraško površje. Pomemben je tudi prispevek ponikalnic z nekraškega obrobja. Največja med njimi je reka Reka, ki ponika v Škocjanskih jamah na jugovzhodnem robu Krasa. Med ponori in izviri se voda pretaka podzemno in opazujemo jo lahko le v nekaterih globljih kraških jamah. V njih lahko spremljamo nihanje višine podzemne vode, ki pa tudi ob visokem vodostaju kljub povišanju za nekaj deset do več kot sto metrov ostaja globoko pod površjem. Vodonosnik Krasa dodatno napajajo podzemni dotoki iz rek Soče, Vipave in Raše ter nekaterih manjših ponikalnic s fliša. Debevec, str. 48, 2002 Iz preteklosti odkrivanja podzemlja reke Reke, Škocjanske jame

Debevec, str. 61, 2002. Prvi ponor Reke pod Škocjanom

(povzeto po: Stupar, M., 2012, str. 17)

http://www.park-skocjanske-jame.si/slo/park-skocjanske-jame_fotogalerija_4.shtml

http://www.park-skocjanske-jame.si/slo/park-skocjanske-jame_fotogalerija_5.shtml Velika dolina, Škocjansek jame

http://www.zgs.gov.si/slo/obmocne-enote/sezana/pogozdovanje-in-pozari/index.html Pogozdovanje Krasa v 20. stoletju

http://istenic.blogspot.com/2010/10/vremscica.html Drevo na Vremščici kljubuje zimski burji, v ozadju Nanos

Krajina Kraška krajina je edinstvena in se že po svojem izgledu razlikuje od sosednjih območij. Odlikuje jo njena raznolikost in visoka doživljajska vrednost. Relief je tipično kraški. Posebnost kraškega makroreliefa so suhe doline, velike vrtače in koliševke, sem sodijo tudi brezna in kraške jame. Kraški relief označujejo tudi večje vzpetine in višji hribi (Kokoška, Trstelj, Vremščica, Slavnik). V preteklosti so kraško krajino zaznamovali večinoma pašniki, danes jih prerašča gozdno rastje. Z zaraščanjem se izgublja značilna kraška kulturna krajina, ki jo je človek izoblikoval s svojo rabo, za svoje preživetje. Kmetje so obdelovalne površine očistili s pobiranjem kamenja in zlaganjem le-tega v kamnite ograde, ki ščitijo prst pred vetrom. Za kraško kulturno krajino so značilne tudi mejice med posameznimi travniki in njivami. Mejice so imele več funkcij, označevale so rob parcele, njive, travnika ali omejevale pašno površino, da živina ni uhajala. Zarast se povečuje in širi ter počasi prerašča v gozd. Nadaljevanje tega procesa pomeni razvoj od ruralne, odprte krajine proti gozdni, zaprti krajini. S pogozdovanjem ob koncu prejšnjega stoletja se je črni bor zaradi skromnih zahtev močno uveljavil in danes zaznamuje krajinsko podobo Krasa. Postal je eden od simbolov Krasa. Značilna je tudi kraška gmajna s ponekod še opaznimi zaplatami golega kamenja. Celoten Kras pomeni krajinsko znamenitost in je tudi v svetovnem merilu posebnost zaradi značilnih kraških pojavov in kraške krajine, pa tudi kamnitih ograd, obzidanih dvorišč in gručastih vasi. Ohranila se je tipična poselitev v strnjenih naseljih na izpostavljenih lokacijah kot pomemben element privlačnosti prostora, vendar pa se zaradi razpršenosti novogradnje značilnosti kraške kulturne krajine izgubljajo. Kulturno krajino oblikujeta tako narava kot človek, zato se stalno spreminja. Spreminjanje krajine je posledica naravnih procesov, spreminjanja poselitvenih, družbenih in ekonomskih razmer, sprememb v pridelovalnih postopkih in tržnih razmer. Najpomembnejši dejavnik pri ustvarjanju krajinske podobe Krasa je kmetijstvo, predvsem različne oblike obdelave tal in kmetijske rabe zemljišč, drobna struktura, prepletanje njivskih površin, vinogradov in pašnikov.

http://www.park-skocjanske-jame.si/slo/park-skocjanske-jame_fotogalerija_6.shtml

http://www.lavanda.si/cms/images/stories/2010/zetev/sivka%20482.JPG Rekultivacija kraške gmajne z gojenjem sivke

(povzeto po: Študija o prostorskem načrtovanju na Krasu, 2012, str. 17)

USTVARJENE DANOSTI

Prebivalstvo in poselitev Gostota prebivalstva v kraških občinah se v obdobju 2000-2010 ni bistveno spremenila. Za Kraške občine je značilna redka poseljenost, gostota poselitve je bila v letu 2010 43,8/km2. […] Naravni prirast je v obdobju 2000-2009.[…] Trend staranja prebivalstva je v vseh občinah prisoten. Po napovedih demografskih gibanj v Projekciji prebivalstva občin južne Primorske regije za obdobje 2001-2022 se pričakuje upadanje števila prebivalstva, neugodna starostna struktura, staranje prebivalstva in podaljševanje dolžine življenja. (Acer, d.o.o., 2006). (povzeto po: Študija o prostorskem načrtovanju na Krasu, 2012, str. 11) Za slovenski Kras je značilna enakomerna in redka poseljenost. Prevladujejo podeželska naselja z do sto prebivalci. Naselje Sežana je opredeljeno kot središče regionalnega pomena, ostala večja naselja na območju so po občinskih planskih aktih občinska središča in pomembnejša lokalna središča. V širšem vplivnem območju Krasa so pomembnejša središča: Koper, Nova Gorica in Postojna ter Trst, Gorica in Videm v Italiji. V sistemu naselij se krepijo predvsem občinska središča, majhna podeželska naselja zastajajo v razvoju in s tem je povezano praznjenje oddaljenih podeželskih naselij. Na slovenskem Krasu obstaja problem odseljevanja avtohtonega prebivalstva in povečan interes za sekundarna bivališča (vikende). S tem je povezana tudi funkcijska opremljenost manjših naselij. Občinska središča in večja urbanizirana središča imajo številčnejše in bolj specializirane funkcije, manjša naselja se funkcijsko med sabo dopolnjujejo, kar pomeni, da je za koriščenje funkcij nujna mobilnost. Opremljanje manjših naselij, ki nimajo dovolj velikega gravitacijskega zaledja z javnimi funkcijami ni racionalno in ne omogoča zadovoljive kakovostne ravni. […] Z Analizo omrežja naselij izvedeno v sklopu projekta Kraški okraj je bilo ugotovljeno, da je glede na tradicionalno grajena strnjena naselja težko govoriti o velikem potencialu prostih površin znotraj naselij vendar je hkrati res, da so naselja stara in da se veliki potenciali kažejo v prenovi stavbnega fonda.[…] Na območju Krasa je opaziti pojav degradacije naselij zaradi neustrezne nove gradnje ob obstoječih naseljih oz. na robovih obstoječih naselij in hkrati propadanja obstoječega stavbnega fonda. Propadanje obstoječega stavbnega fonda je predvsem posledica: neučinkovitega spodbujanja prenove s strani države, neurejenega lastništva, zapletene prenove naselbinske dediščine tudi zaradi postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja in soglasij sosedov v primeru spremembe namembnosti določenega dela objektov, neartikuliranega koncepta pro-

http://www.zvkds.si/media/pages/documents/PRIROCNIK_KRASKA_HISA.pdf, str. 14 Štanjel

storske, gospodarske in družbene prenove naselbinske dediščine.[…] Potrebno je opozoriti na problematiko povezano z umeščanjem posebnih oblik nastanitev v manjša naselja, zaradi porušitve razmerja do obstoječega stavbnega tkiva v odnosu do kulturne krajine kar posledično pomeni razvrednotenje identitete Krasa. (povzeto po: Študija o prostorskem načrtovanju na Krasu, 2012, str. 11)

Gospodarstvo Na slovenskem Krasu je stanje gospodarstva sledeče: ekonomska moč prebivalstva je nizka, stopnja delovno aktivnih prebivalcev je nad slovenskim povprečjem, število podjetij je nad slovenskim povprečjem, delovna migracija se povečuje, premalo je delovnih mest za visoko izobraženi kader.[…] Slovenski del Krasa je izrazito usmerjen v storitveni sektor, še posebej v trgovino, promet in nepremičnine, najem ter poslovne storitve, turizem. Na območju Krasa je potrebno krepiti in spodbujati tako razvoj tehnološko naprednega in inovativnega gospodarstva, kot se v zadnjih letih razvija v sežanskem inkubatorju in ki bo zagotavljalo delovna mesta tudi za visoko izobražen kader, kot tudi tradicionalna znanja kot so kamnoseštvo, vinarstvo, stavbarstvo. Dobra opremljenost s telekomunikacijami vpliva na možnost zaposlovanja v manjših naseljih, na domu. […] http://www.zvkds.si/media/pages/documents/PRIROCNIK_KRASKA_HISA.pdf, str. 118

http://www.zvkds.si/media/pages/documents/PRIROCNIK_KRASKA_HISA.pdf, str. 32

(Študija o prostorskem načrtovanju na Krasu, 2012, str. 14)

Promet V Sloveniji se je v preteklem obdobju intenzivno izgrajeval avtocestni križ. Osnovni avtocestni križ je zgrajen, zgraditi pa bo potrebno še nekatere cestne povezave, ki posamezna območja navezujejo na osnovni avtocestni križ. Območje Krasa je vpeto med avtocestama Ljubljana – Koper in Divača – Trst ter hitro cesto po Vipavski dolini. V pripravi je državni prostorski načrt za avtocesto Postojna/Divača – Jelšane. Osnovni cilj te novo načrtovane avtocestne povezave je zagotoviti ustreznejšo povezanost osrednje Slovenije in slovenskega primorja ter izboljšati cestno povezavo v trasi vseevropskega cestnega omrežja.[…] Razvoj železniške infrastrukture v Sloveniji ne sledi potrebam. Zaostaja v zmogljivosti in tehnologiji. Preko občin Divača in Sežana je sicer speljana dvotirna železnica do Trsta, vendar je bila zadnja povezava Trsta s Slovenijo z linijo Benetke – Budimpešta decembra 2011 ukinjena.

Sežana

Strategija prostorskega razvoja Slovenije predvideva rekonstrukcije in dograjevanje prog mednarodnega pomena. Proga Trst – Sežana – Lju1 km bljana – Zagreb naj bi predstavljala del proge za visoke hitrosti (250 km/h) v okviru V. panevropskega prometnega koridorja Benetke – Kijev.

DIVAČA

Ljubljana

1 km naselja reg. cesta železnica

Letališče Divača

AC žel. postaja

Trst

lokacija

naselja S strani sektorjev pristojnih za varstvo narave in okolja se opozarja na problematiko poteka čez Kras in proučitev morebitnih drugih potekov. reg. cesta Navezanost Krasa na železnico je gotovo ena izmed prednosti, ki jo je treba izkoristiti pri nadaljnjem razvoju. Pomeni potencial za razvoj železnica vitalnih mest, gospodarskih con, turizma in izboljšanje javnega prometa.[…] AC žel. postaja V občini Divača so označene vse turistične poti primerne za gorsko kolesarjenje. Preko občine Sežana potekata južna kraška transverzala lokacija in severna kraška transverzala. Na območju občine Komen se zagotavlja daljinske kolesarske poti med Novo Gorico, Sežano in Vipavo. Ob robu obstoječe glavne povezovalne ceste Trst – Reka se načrtuje kolesarska pot. Za gorsko kolesarjenje se načrtuje označitev poti in progo opuščene železnice proti Trstu. Najpomembnejša kolesarska povezava naj bi postala povezava Krasa s Posočjem z navezavo na primarno in

DOLNJE LEŽEČE Kop e

sekundarno cestno omrežje. Razvija se turistično kolesarsko pot »Pot miru na Krasu« in »Zgodovinske poti med Sočo in Krasom«. Omrežje

Gradišče pri Divači

(povzeto po: Študija o prostorskem načrtovanju na Krasu, 2012, str. 16)

Brežec

Brežec Goriče pri Famljah

Betanja

kolesarskih in pešpoti kot del prometne dostopnosti je pomanjkljivo.

Goriče pri Famljah

Betanja

Ljublja

Škocjan

Matavun

Famlje

Kop er

Naklo

Škoflje

Naklo

Famlje Doljnje Vreme

Doljnje Vreme

VREMSKI BRITOF

Škoflje Gornje Vreme

Dane pri Divači Pared Prirejeno po: Geopedia 2012, http://www.geopedia.si Analiza prometa

Dane pri Divači Zavrhek

Il. Bis

trica

Zavrhek

VREMSKI BRITOF Gornje Vreme

Il. Bis

trica

http://www.slotrips.si/index.php/slo/objave/ID/937

Lah, L., str. 57, 2008. Železniška vodna postaja v Divači

Turizem Kras ima zaradi naravnih in kulturnih vrednot potencial za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. Ta naj bi temeljil na posebnostih in primerjalnih prednostih posameznih območij in hkrati zagotovil trajno ohranjanje naravnih vrednot. Kot turistično najpomembnejša območja izstopajo predvsem Škocjanske jame (zavarovano območje III. kategorije IUCN, svetovna dediščina UNESCO, svetovno pomembno mokrišče Ramsarske konvencije, kot prvo podzemno mokrišče na svetu sploh, območje Nature 2000), kobilarna Lipica in Štanjel. Jamski turizem je eden od najstarejših oblik turizma na Krasu. Zelo dobro je razvit izletniški in kmečki turizem, velik potencial za razvoj imajo kulturni, kongresni, raziskovalni, šolski, gastronomski, vinski in zdraviliški turizem, prisoten je tudi igralniški turizem. Na območju Krasa je vzpostavljenih več tematskih poti (pohodniške, izobraževalne, kolesarske, Brkinska sadna cesta, vinska cesta, različne tematske poti npr. Domoljubna Tigrova pot, Vodna pot Famlje - Dane, Kosovelova pot) in turističnih informacijskih centrov (Park Škocjanske jame, Kobilarna Lipica, Štanjel, Temnica, Cerje, Sežana, Lokev, Dutovlje, Pliskavica). Pogosto se kmetijska in gozdna zemljišča uporabljajo kot neformalna rekreacijska območja (kolesarske poti, sprehajalne poti, učne poti). Že izvedena turistična infrastruktura na območju več občin Krasa npr. kolesarske poti, planinske poti, ki naj bi zagotavljala dodatno turistično ponudbo in povezovanje občin na področju turizma, se ne vzdržuje, ker ni vzpostavljen način upravljanja. Dodaten problem pri vzdrževanju obstoječih kolesarskih in planinskih poti predstavlja obstoječa zakonodaja. Nastanitvene kapacitete so enakomerno razporejene po celotnem območju Krasa. V podeželskih naseljih prevladuje kmečki turizem, kjer 1 km muzej

poleg domače hrane nudijo tudi najem apartmajev, sob ter manjših prenočitvenih zmogljivosti. Nastanitev v hotelih je mogoča v naseljih: Sežana, Lipica, Kozina, Divača, Obrov in Senožeče. V zadnjih letih sta bila zgrajena tudi dva manjša hotela v Danah pri Sežani in Divači. (povzeto po: Študija o prostorskem načrtovanju na Krasu, 2012, str. 24)

turistična znamenitost kulinarika

Divača

prenočišča kampiranje

če

1 km

pohodne poti

Dol. Ležeče Goriče

kolesarske poti krasoslovna učna pot lokacija

Betanja

muzej turistična znamenitost kulinarika prenočišča

Matavun

Školj

Gradišče

kampiranje

Famlje

vir Geopedija

pohodne poti

Goriče Betanja

Matavun

kolesarske poti krasoslovna učna pot lokacija

Vrem. Britof

Školj Famlje

vir Geopedija

pri Divači Vrem. Britof

Dane pri Divači Prirejeno po: Geopedia 2012, http://www.geopedia.si Analiza turistične ponudbe

http://www.dopusti.com/wp-content/uploads/2012/03/214.jpg Jamski turizem v Škocjanskih jamah K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA PROSTORA

http://www.park-skocjanske-jame.si/download/Vodnik_po_ucni_poti.pdf Človeška ribica v Škocjanskih jamah

http://www.park-skocjanske-jame.si/download/Vodnik_po_ucni_poti.pdf Velika uharica

Za Kras so značilni edinstveni naravni pojavi, predvsem podzemni, izjemna biotska pestrost ter značilna kraška krajina. Matični Kras s sistemom Škocjanskih jam je edinstveni svetovni fenomen naravne in kulturne dediščine. Površinskih pojavov (škraplje, doline, udornice, skalni čoki) in podzemnih (jame, brezna) kraških pojavov je na Krasu ogromno, znanih je približno 600 jam, njihovo število pa narašča vzporedno z jamarskim in krasoslovnim raziskovanjem.

Jamski svet Med najznamenitejšimi jamami oz. jamskimi sistemi Krasa izstopajo Škocjanske jame kot ene najlepših ponornih jam s podzemno reko in kanjonom, ki so zaradi svoje edinstvenosti in naravne ohranjenosti od leta 1986 vpisane v Unescov seznam svetovne naravne dediščine. Poleg regijskega parka je na območju večje število zavarovanih območij (krajinski park Beka, krajinski park Štanjel in številni naravni spomeniki) in naravnih vrednot, kjer prevladujejo podzemeljske, geomorfološke (jame, brezna) naravne vrednote. Kras je del omrežja ekološko pomembnih območij in del omrežja varovanih območij Natura 2000, opredeljenih tako po Direktivi o pticah in Direktivi o habitatih. Na Krasu zaradi geološke sestave skoraj ni površinskih voda. Pogoste in edine površinske vode so kali in lokve, ki jih najdemo v vsaki vasi. V letih 2005 – 2007 je potekal čezmejni projekt »1001 kal – 1001 zgodba o življenju« namenjen obnavljanju vaških kalov, ki je pomembno predvsem zaradi ohranjanja biotske pestrosti.

Rastlinstvo in živalstvo Območje je pomembno tudi zaradi ohranjenosti rastlinskih in živalskih vrst. Kljub neugodnim klimatskim in talnim pogojem (vroča poletja z malo dežja, razmeroma hladne zime, burja, neugodne hidrološke razmere), je območje bogato z gozdno in grmovno vegetacijo. Tu uspevajo

http://www.epublika.si/UserFiles/image/novice/gospodarstvo_lipica.jpg Lipicanci

le drevesne vrste, prilagojene specifičnim ekološkim razmeram kot npr. črni gaber, mali jesen, puhasti hrast, graden in beli gaber, ki so glavni nosilci gozdne vegetacije, med grmovnimi vrstami pa navadni ruj, brin, terebint, rešeljika, trokrpi javor, trdoleska, glog itd. Od nekdaj obsežnih travišč, senožeti in pašnikov so se do danes ohranili le ostanki na območjih z neugodnimi rastiščnimi razmerami in tam, kjer sta še prisotni paša ali košnja. Travišče je v vseh obdobjih izredno barvito, sodi pa med najbogatejša evropska travišča. Z opuščanjem tradicionalne kmetijske rabe se kraška travišča zelo hitro zaraščajo. Z zaraščanjem izginjajo značilne kraške travniške rastline, na katere so vezane tudi številne redke in ogrožene živalske vrste. Kras je bivališče velikega dela naših endemičnih podzemnih in talnih živali in je glede na število in raznolikost vrst najbogatejše območje v Sloveniji. Na območju Krasa v jugozahodni Sloveniji živi 95% vseh živalskih vrst registriranih v Sloveniji (Mršič, 1997). Tukaj je izredno pestra favna hroščev, metuljev, dvoživk, plazilcev ptic, med sesalci izstopajo predvsem netopirji, z zaraščanjem kmetijskih površin se ustvarjajo ugodni pogoji za velike sesalce, predvsem za srnjad, divjega prašiča in jelenjad. Jamska favna z visoko stopnjo endemizma je izredno raznovrstna in bogata zaradi ekološke pestrosti habitatov. Med najbogatejšimi in najbolj raziskanimi izstopajo Škocjanske jame.

http://www.park-skocjanske-jame.si/eng/skocjan-caves-park_protected_flora.shtml Potonika

http://www.park-skocjanske-jame.si/eng/skocjan-caves-park_protected_flora.shtml Avrikelj

(povzeto po: Študija o prostorskem načrtovanju na Krasu, 2012, str. 18-21)

Kulturna dediščina Kras je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije opredeljen kot območje kompleksnega varstva kulturne dediščine v odprtem prostoru, ki jo je potrebno upoštevati kot pomembno izhodišče prostorskega razvoja. Tu se nahajajo tudi številnima arheološkima najdišča (gradišča), naselbinska, memorialna (vojaška pokopališča, spomeniki iz prve in druge svetovne vojne,…), stavbna dediščina (profana in sakralna) in kulturna krajina. Škocjanske jame so z vidika kulturne dediščine pomembne predvsem zaradi izjemno bogatega arheološkega najdišča. Na območju Parka je velika gostota kulturnih spomenikov, nastalih predvsem v obdobju od 13. do 15. stoletja. Še posebno je bogat s sakralno stavbno dediščino. Med kulturnimi spomeniki je potrebno izpostaviti predvsem cerkev Sv. Kancijana z zvonikom in grad na Školju, ki je eden redkih ohranjenih srednjeveških gradov s kultivirano okolico. Identiteto območja tvori predvsem naravna dediščina, ki jo dopolnjuje kulturna dediščina in poselitev. Gradišča, utrjene naselbine, so na kraških tleh sinonim za tako imenovano kaštelirsko kulturo starejše železne dobe, ki je pomembno prispevala k oblikovanju današnje krajinske podobe območja. Za Kras značilna naselbinska in stavbna dediščina temeljita na značilni kraški arhitekturi. Za stavbarstvo so značilni posamezni elementi oblikovanja kot so okenski okvirji, portali, konzole, strehe, dimniki, strešni venci, zunanje stopnišče, balkon, gank, kamniti žlebovi, vodnjaki in stavbno pohištvo predstavljajo likovno-prostorske elemente, ki delajo kraško arhitekturo razpoznavno. Najznačilnejši tip profane stavbne dediščine na Krasu je kraška domačija, ki jo sestavljajo: »pitana shuta« (stanovanjski del), »hram« (klet), »štala« (hlev), »klenica« (vhodna 1 km sakralna dediščina arheološka dediščina profana dediščina

Divača

naselbinska dediščina območje PŠJ lokacija

Goriče pri Famljah Dol. Ležeče Matavun Naklo

Školj

lopa), »skedenj« ter »gnojnik«. Praviloma so ti elementi razvrščeni okoli zaprtega dvorišča »borjača«, ki je dostopen skozi reprezentativno »kalono« in predstavlja lokalno posebnost, saj je nastal zaradi zaščite pred burjo. Na »borjaču« je tudi »štirna« (zbiralnik kapnice). Onstran stavbnega niza pa se nekatere domačije odpirajo neposredno na vinograde in polja. Osnovni gradbeni material je bil do nedavna kamen, kritina pa se je spreminjala od slamnate in skrilnate do korčaste kritine (Kranjc, 2000). Kras ima z bogato in dobro ohranjeno kulturno dediščino razvojni potencial s poudarkom na identitetni prepoznavnosti, tako v arhitekturi kot kulturni krajini, katerih potencial se lahko koristi v turizmu in drugih oblikah ponudbe. Potrebno je opozoriti tudi na gospodarski potencial 1 km spominske sobe, gostišča, zdravstveni domovi,…). dediščine, ki se le deloma izkorišča (muzeji, (povzeto po: Študija o prostorskem načrtovanju na Krasu, 2012, str. 18-21)

sakralna dediščina arheološka dediščina profana dediščina

naselbinska dediščina

Famlje

Vrem. Britof

vir Geopedija register nepremi;ne kult. dedi[;ine http://giskds.situla.org/gis kd/

Goriče pri Famljah

območje PŠJ lokacija

Matavun Naklo

Školj

Famlje

Vrem. Britof

Prirejeno po: Geopedia 2012, http://www.geopedia.si. Register nepremične kulturne dediščine 2012, http://giskds.situla.org/giskd/ Analiza točk naravne in kulturne dediščine

vir Geopedija register nepremi;ne kult. dedi[;ine http://giskds.situla.org/gis kd/

http://www.east-centricarch.eu/projects/slovenia/museum-of-slovene-film-actors Muzej slovenskih filmskih igralcev Divača

http://www.zvkds.si/media/pages/documents/PRIROCNIK_KRASKA_HISA.pdf, str. 34

1 km

naravni rob ustvarjeni rob krajevni utrip

DIVAČA

naravni rob ustvarjeni rob krajevni utrip

vozlišče

Gaberk

vozlišče

višinska dominanta pomenska dominanta pogled

Gaberk

višinska dominanta pomenska dominanta pogled

burja

DOLNJE LEŽEČE

burja

gozdne površine

kmetijske površine

lokacija

Škocjan

GRAČEK

Škocjan

ŠKOLJ

GRAČEK

Sinteza

ŠKOLJ FAMLJE

Matavun

lokacija

Obravnavano območje se nahaja na mestu, kjer začne Divaški apnenčasti prag strmo prehajati v flišno Vremsko dolino z reko Reko. Tu se za-

FAMLJE

radi menjave kamnine ustvari močan geografski rob - kanjon reke Reke, ki naznanja njeno ponikanje v kraško podzemlje. Proti severovzhodu

Matavun

se nad dolino dviga gora Vremščica (1027m), na južni strani pa se od zahoda proti vzhodu vleče veriga flišnih Brkinov (800m). Za območje

VREMSKI BRITOF

v okolici Divače so značilne tudi kraške udorne doline ali koliševke in jame, ki jih je največ v bližini Matavuna in Škocjana. Vremska dolina je zaradi drugačne sestave tal rodovitnejša in odlično sadjarsko in kmetijsko območje. Z ravani imenovane Gaberk se odpirajo pogledi proti Vremščici in Brkinom, iz prostora v okolici Famelj pa je moč občudovati pogled vzdolž doline vse do Snežnika, proti Brkinom in srednjeveški vasi Škocjan. Krajevni utrip je največji v občinskem centru Divači, vasi Matavun in Škocjan imata predvsem med sezono veliko turističnih obiskovalcev jam. Vasi Famlje in Vremski Britof veljata za manjši center Vremske doline in Brkinov, saj nudita najnujnejše storitve (pošta, trgovina, šola)

Prirejeno po: Geopedia 2012, http://www.geopedia.si Zaznavna analiza

ter prostore za druženje krajanov. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

ZGODOVINSKI PREGLED

Prazgodovina in antika Kras je bil za prve človeške skupnosti s svojo klimo, lego in drugimi naravnimi značilnostmi izredno vabljiva pokrajina že v najzgodnejših dobah. Bogat je z najrazličnejšimi podzemnimi votlinami in spodmoli, ki so takratnemu človeku nudili naravna zatočišča. Najstarejši ostanki najdeni pri Nabrežini in Črnem Kalu pripadajo paleolitskemu obdobju (stara kamena doba). Številna so tudi arheološka odkritja iz mezolitika (sr. kamene dobe), neolitika (ml. kamene dobe) in iz kasnejšega eneolitika (bakrene dobe), ko je človek na Krasu že bistveno drugače izkoriščal naravne danosti. Poleg tega da je že udomačeval živali (koza, ovca, morda govedo), je zapuščal kraške votline, ki so mu od tedaj dalje služile le kot občasna pribežališča in za kultne obrede. Spodmol Mala Triglavca pri Divači in spodmol pri Kastelcu sta do danes najbolje raziskani najdišči iz prvih dveh navedenih obdobij, Tominčeva jama v sistemu Škocjanskih jam pa je pomembno najdišče ostalin iz bakrene dobe. Človek se je v bronasti dobi vse bolj naseljeval na odprtih legah, pretežno po višavjih, ki obvladujejo okolico. (Renčelj, S. in Lah, L., 2008, str. 15)

Bronasta in železna doba V obdobju med prvo pol. 2. tisočletja pr. n. št. in vse do prihoda Rimljanov v 2. stol. pr. n. št. so nastajala kraška prazgodovinska gradišča, kaštelirji, obdani z monumentalnimi kamnitimi obzidji. Predstavljamo si lahko, da so prav tovrstne prvotne arhitekturne in poselitvene tvorbe na Krasu sooblikovale značilni izgled istrsko-kraški krajini, ki so jo kasneje druge oblike poselitve le dopolnjevale. [...] Gradišča so namreč Renčelj, str. 15, 2008 Spodmol Mala Triglavca pri Divači

http://www.park-skocjanske-jame.si/slo/park-skocjanske-jame_obmocje_arheologija.shtml Napis .o..s.tiiare.i.,ki predstavlja najstarejšo napisno najdbo v Sloveniji, najdeno v Škocjanskih jamah, iz cca 4. st. pred n. št.

ostala v prostoru kot izhodišča in nastavki za srednjeveška naselja in za druge utrjene postojanke. Kaštelirska kultura na matičnem Krasu obsega prek 50 znanih lokacij. Gradišča so večinoma nastala kot organizirana bivališča takratnih skupnosti, pa tudi kot ograde za živali in opazovalnice na izpostavljenih mestih. Po obsegu se zelo razlikujejo. Gradišča so bila običajno zavarovana z enojnim, dvojnim, pa tudi trojnim obzidjem iz neobdelanega kamna. (Renčelj, S. in Lah, L., 2008, str. 16-17)

Antično obdobje in srednji vek Sledi naseljevanja Krasa v času rimskega imperija je relativno malo. Vezane so predvsem na sistem rimskih javnih cest, ki so pomenile novozgrajene prometne žile v prostoru (povezava Ogleja z Reko in celotno Dalmacijo). Dejstvo je da so tudi po antičnem obdobju nastanek in razvoj poselitvenih jeder na Krasu narekovali predvsem odvisnost od rodovitne zemlje in oskrba z vodo. Tudi prihod Germanskih ljudstev in kasnejši prihod slovanskih naseljencev je pomenil le zgostitev v poselitvi. Prišleke naj bi imenovali Vlahe ali Lahe in jih v teku stoletij povsem asimilirali. Z nenehnimi družbenimi spremembami so se vzpostavili temelji za fevdalni red in za nastanek zemljiških gospostev, kar je naprej v zgodovini določalo in uokvirjalo način življenja. [...] Današnja naselja so se razvila predvsem v bližini sklenjenih površin rodovitne zemlje, ki je bila primerna za obdelovanje in ključnega pomena za stalno naselitev. Že pred 11. stoletjem so se razvila naselja na sedanjih lokacijah s podobnimi imeni, kar potrjujejo tudi številne navedbe iz urbarjev. http://www.revijakras.si/53C.html Kaštelir na mestu današnjega Škocjana

(Renčelj, S. in Lah, L., 2008, str. 17-18)

Ozemlje Krasa so po letu 774 zavzeli Franki, do takrat pa je bilo razdeljeno med Langobardsko in Bizantinsko državo. Misionarji iz Ogleja in Freisinga so s seboj prinašali novo vero, s tem pa tudi prve listine v staroslovenskem jeziku - Brižinske (Freisinše) spomenike. Okrog leta 1000 dobi ozemlje v oblast oglejski patriarh, kasneje pa goriški grofje. Vzporedno se krepijo manjši fevdalci, ki imajo v lasti gospostva: švarceneško ter postojnsko, senožeško in vipavsko, pod katera je spadala tudi Divača. V 14. stoletju prodirajo na Kras Benečani, ki začnejo zidati močne utrdbe (tabore) uperjene proti Tržačanom. Tabori so kasneje služili tudi v 15. in 16. stoletju, ko je bilo ozemlje Krasa le prehodno območje Turških vpadov bližnje Furlanije. Renčelj, str. 26, 2008. Protiturška utrdba v Lokvi

(povzeto po: Potokar, K. Divača na stičišču poti, 2011, str. 30-38)

Novi vek V 16. stoletju prihaja k nam protestantizem, ki se je ohranil le v nekaterih gradovih tržaške škofije. Po letu 1719 je cesar Karel VI. razglasil Trst za svobodno luko, kar je vplivalo na razvoj kraškega zaledja, ki je postalo pomembno tranzitno območje. Po letu 1740 je vladanje nastopila Marija Terezija, ki je z možem cesarjem Francem I. uvedla reforme: nova porazdelitev davkov, deželni kataster, deželne kmetijske družbe za pospeševanje kmetijstva in gozdne uprave. Spodbujala sta tudi razvoj čebelarstva in svilarstva, kar je povzročilo porast murvinih nasadov na Krasu in okolici Trsta. Po deželah je ustanovila je šole, dostopne vsem prebivalcem, v katerih so se učili brati in pisati v svojem jeziku. Kasneje leta 1803 pripada celotni Kras Kranjski. Leta 1809 sta Kras in okolica prešla pod francosko oblast in v sklop ilirskih provinc. (povzeto po: Potokar, K. Divača na stičišču poti, 2011, str. 40-51)

19. in 20. stoletje v okolici Divače Potokar, str. 108, 2008 Vremska dolina na starem avstrijskem vojaškem zemljevidu iz leta 1763-1787

Renčelj, str. 183, 2008. Stara murva iz Kobjeglave

V tem času se začne načrtno pogozdovanje krasa. Ljudje se preživljajo s kamnoseštvom, v predelu Vremske doline pa tudi z rudarstvom, kjer je bil do leta 1965 pomembna zaposlitvena panoga v dolini. Kmetje so se preživljali tudi s sadjarstvom, poljedelstvom, živinorejo in ovčjerejo, oglarjenjem, žagarstvom in gozdarstvom. Prvič skozi Divačo steče južna železnica leta 1849, kar je za, do takrat, revno kmečko vas pomenilo napredek in razvoj. Divača je postala letoviško mesto za premožne Tržačane, gradile so se vile. Po 2. svetovni vojni je Divača postajala pomembno turistično središče, ki je imelo v bližini Škocjanske jame, Divaško jamo, Lipico. (povzeto po: Žiberna, J. Divaški prag, 1981, str. 115-117)

Kraj se v povojnem času začne tudi gospodarsko razvijati, zgradi se elektro transformatorska postaja, trgovine, zdravstveni dom, banka, pošta, gostinski obrati, šola, vrtec, športne površine, stanovanjske soseske in stanovanjski bloki. Delujejo tudi kulturna in umetniška društva. Leta 1994 dobi Divača in 31 naselji svojo občino, ki šteje približno 3.900 prebivalcev (popis prebival. leta 2010). V času do danes se kraj širi navzven z novimi stanovanjskimi naselji in industrijskimi conami. Kmetijstvo in živinoreja zamirata, krepi pa se pomen turizma. V tem http://www.primorske.si/Primorska/Srednja-Primorska/V-rudniku-Vremski-Britof-voda-zalila-rudarje.aspx

Potokar, str. 192, 2008. Premogovnik v Famljah

času se mimo kraja zgradi tudi AC povezava proti Kopru in Sežani. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

Prirejeno po: Geopedia 2012, http://www.geopedia.si

5 OŽJI OKVIR IN LOKACIJA

Splošna opredelitev Območje ruševin gradu Školj in vasi Famlje leži na desnem bregu reke Reke, kjer začne Vremska dolina prehajati iz flišnatih tal na območje apnenca. Prostor predstavlja pomembno naravno učilnico o kraških pojavih, saj velja za območje matičnega Krasa. Tu so se začela prva krasoslovna raziskovanja in bližnje Škocjanske jame, z ogromnim številom kraških pojavov dostopnih človeku, predstavljajo pomemben spomenik naravne in Unescove dediščine. Vas Famlje se proti jugu odpira na ravan Vremske doline, s severa in vzhoda pa jo ščitita vzpetina Graček in gora Vremščica. Je stanovanjsko naselje, ki ima stari kompleks nekdanjega rudnika črnega premoga. V vasi so še starejša cerkvica, kapelica in nekaj lepših več ali manj ohranjenih starih kraških domačij. Zaradi lege v Vremski dolini, je vas bolj tranzitnega značaja, saj leži ob pomembni prometnici (Divača - Ilirska Bistrica - Rijeka) in ne nudi nikakršnih namestitvenih, turističnih in gostinskih dejavnosti. Kar je zelo škoda, saj bi se lahko prostor zelo aktivno vsebinsko navezal in povezal na ponudbo širše okolice Parka Škocjanskih jam. Približno kilometer zahodno od vasi se na strmi pečini nad Reko nahajajo ruševine gradu Školj. Ruševine gradu iz sredine 16. stoletja ostajajo le še kontura nekdaj mogočne prostorske dominante. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

Goriče

100m

Goriče

Arheološko najdišče Graček

M 1:7500

stavbno tkivo 100m lokacija

M 1:7500

Famlje Arheološko najdišče Graček

stavbno tkivo lokacija

Grad Školj Famlje

Grad Školj

ANALIZE OBMOČJA OBDELAVE

Morfološka analiza Za vas Famlje je značilna točkovna zazidava stanovanjskih hiš, od P+1 do P+2. V predelu proti Vremskem Britofu je območje treh večjih objektov nekdanjega rudniškega kompleksa in športni park z igriščem za nogomet. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

Goriče

Divača

100m Goriče

M 1:7500

Divača

Arheološko najdišče Graček

regionalna cesta lokalna cesta gozdna/poljska cesta parkirne površine

M 1:7500

železnica

Famlje BUS

100m

lokacija Arheološko najdišče Graček

regionalna cesta lokalna cesta

Grad Školj

gozdna/poljska cesta parkirne površine železnica

Famlje

lokacija

BUS

Ilirska Bistrica Grad Školj

Ilirska Bistrica

Omrežje poti Skozi vas in dolino poteka regionalna cesta, ki povezuje Divačo z Ilirsko Bistrico in dalje z Reko. V dolini se odcepi regionalna cesta v smeri Brkinov, Matavuna in Škocjanskih jam. Iz Vremske doline se poljske in gozdne poti iztečejo v pohodniške proti SV k vrhu Vremščice (1027m). Na severno stran pelje gozdna pot do arheol. najdišča Graček in naprej proti Goričam pri Famljah, na zahodno stran pa proti razvalinam Školja. V vasi je nekaj javnih površin za parkiranje in avtobusno postajališče, prehodi za pešce niso urejeni, prav tako ni pločnikov ob glavni cesti proti Vremskem Britofu. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

Goriče

100m

M 1:7500

Goriče

Arheološko najdišče Graček

stavbno tkivo centralne dejavnosti 100m

športne dejavnosti

M 1:7500

turizem gozdne površine

Famlje

kmetijske površine lokacija

Arheološko najdišče Graček

stavbno tkivo centralne dejavnosti

1 vaški kal, otroško igrišče Grad Školj

športne dejavnosti

2 lovska koča 1

turizem

3 športni park

gozdne površine

4 stavbe tovarne Liv

Famlje

kmetijske površine

(nekdanji rudnik Adria)

lokacija

2 Grad Školj

Namenska raba prostora Stari del vasi Famlje je strnjeno naselje stanovanjskih hiš. Proti reki, v smeri juga, so 4 od vasi umaknjene hiše, večinoma vikendi. Nad vasjo je v bližini arheološkega najdišča lovska koča. Vas se s posameznimi hišami nadaljuje ob glavni cesti v smeri jugovzhoda in zaključi s stanovanjskim blokom nekdanjega rudniškega kompleksa. Poleg je območje nekdanje tovarne Liv in športno igrišče. Ostale proste površine v dolini so izkoriščene kot najkvalitetnejša kmetijska zemljišča (polja in sadovnjaki). Okrog doline se razprostira gozd. Vas

sestavljajo

samostojne

stanovanjske

hiše

pripadajoča

gospodarska

poslopja.

vasi

tudi

objek-

ti posebne namembnosti: cerkev, kapelica, nadstrešnica avtobusnega postajališča, lovska koča, obrtna delavnica, industrijski obrat in bar. Skupno je v vasi 6 praznih hiš (izseljenih). Od tega sta 2 hiši novogradnji, vendar nikoli vseljeni, in 4 stare kmečke hiše. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

8 100m

M 1:7500

kulturna dediščina 100m

lokacija

M 1:7500

1 cerkev Sv. Tomaža 2 arheol. najdišče Graček 3 arheol. najdišče Podjamca 4 kapelica

5 kompleks nekdanjega

kulturna dediščina lokacija

premogovnika Adrija 6 ostanki mlina

7 Školj 1

8 Stara kraška domačija

Kulturna dediščina Nad vasjo Famlje je arheološko najdišče Graček, v njegovi bližini je še spodmol Podjamca, kjer se nahajajo tudi arheološki ostanki. Na jugozahodnem koncu vasi je še ohranjen stavbni kompleks nekdanjega Premogovnika Adrija, ki je v postopku razglasitve za tehnično dediščino. Južno od Famelj, ob Reki so ostanki nekdanjega mlina. 1 km zahodno od vasi so na pečini nad kanjonom Reke ostanki ruševin gradu Školj. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

Goriče

100m Goriče

M 1:7500

naravni rob krajevni utrip

Arheološko najdišče Graček

vozlišče

Famlje

višinska dominanta pomenska dominanta pogled Arheološko najdišče Graček

100m

M 1:7500

burja

naravni rob krajevni utrip

gozdne površine

vozlišče

lokacija

višinska dominanta pomenska dominanta pogled

Grad Školj Famlje

burja gozdne površine lokacija

Grad Školj

Zaznavna analiza Prostor vasi Famelj in ravani pod njo je zaznamovan z močnimi naravnimi robovi, ki ga oblikujejo gozd na pobočju Vremščice ter kanjon Reke na zahodni strani. Zaradi lege na pobočju vzpetine Graček, se iz vasi in na vas odpirajo zanimivi pogledi. Višinski dominanti v prostoru sta vzpetina Graček in višja stavba nekdanjega upravnega poslopja rudnika. Vzdolž doline se proti vzhodu kaže vrh Snežnika, proti severu Vremščica, na južno stran pa Brkini. Večji krajevni utrip je moč zaznati na križiščih poti ter na območju športnega parka in poslopja nekdanjega rudnika, kjer imajo vaščani svoje krajevne in družbene prostore. Školj je od vasi odmaknjen 1200m, vendar lahko dostopen po urejeni gozdni poti. Leži na izpostavljeni pečini nad Reko, od kjer se odpirajo pogledi proti Škocjanu, Brkinom, Vremščici in kanjonu Reke s Snežnikom. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

ZGODOVINSKO OZADJE IN RAZVOJ GRADU ŠKOLJ

Renčelj, 2008 Pogled iz zraka na razvaline

Grad je od leta 1996 vpisan v Register nepremične kulturne dediščine kot spomenik državnega pomena. Do razvalin gradu vodi utrjena in lepo oskrbovana gozdna pot, ki se od glavne ceste odcepi pri prvih fameljskih hišah. V literaturi in na starih zemljevidih se ime gradu Školj pojavlja tudi kot Neukhoffel, Neuhof, Novoscoglio. Igor Sapač v svoji knjigi o grajskih stavbah v porečju Reke z Brkini ugotavlja, da: » [...] številni pomembni srednjeveški gradovi v porečju reke Reke in v Brkinih doslej žal še niso bili deležni raziskav, ki bi potrdile domnevo, da niso bili samo utilitarne vojaške postojanke, ampak predvsem utrjene stanovanjske rezidence, v katerih je bil obrambni značaj le toliko poudarjen, kolikor je bil v vsakokratnih okoliščinah tudi nujno potreben.« (Sapač, 2007, str. 5). Žal so grajske stavbe na območju Vremske doline in Brkinov večinoma ohranjene le še kot razvaline. So pa uvrščene med najzanimivejše ostanke tega prostora in v številnih pogledih v slovenskem gradivu unikatne. Na žalost so skoraj vse razvaline prepuščene zobu časa in propadanju. Tako je tudi bila vsa pozornost namenjena le gradu Prem, ki je najkvalitetnejši ohranjeni srednjeveški grad tega dela Slovenije. Za ostale gradove tega prostora nimamo niti dovolj temeljnih podatkov, zaradi česar so bili v strokovni literaturi prezrti. foto: Sapač, I. Razvaline gradu Školj

(Sapač, 2007, str. 5).

Opis enote nepremične kulturne dediščine iz Registra nepremične kulturne dediščine: (vir: http://rkd.situla.org/)

IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Evidenčna številka enote: 5000 Ime enote: Famlje ‐ Razvaline gradu Školj

OPIS ENOTE DEDIŠČINE Vrsta dediščine: Tip enote: Obseg enote: Tipološka gesla enote: Tekstualni opis enote: Datacija enote:

LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: Občina: Lokacija: PRISTOJNOSTI Območna enota:

obe fotografiji: arhivsko gradivo Vremski Britof Razglednica iz leta 1940

nepremična kulturna dediščina profana stavbna dediščina objekt grad, razvalina Od gradu so ohranjeni le še močnejši nosilni zidovi, ki razkrivajo terenu se prilegajoč tloris. Celota je prostorsko zaključena, hkrati pa predstavlja izreden krajinsko oblikoven element v Vremski dolini. srednji vek, 17. stol. GORIČE PRI FAMLJAH DIVAČA Nad vasjo Famlje se od glavne ceste proti zahodu odcepi približno dva km dolg kolovoz. Utrjena pot vodi do vhoda v grad. ZVKD Nova Gorica

RAZGLASITEV Vrsta spomenika spomenik državnega pomena Akt razglasitve: Zakon o regijskem parku Škocjanske jame (ZRPSJ), Ur.l. RS, št. 57/96‐3316, 63/97‐3053 Vrsta razglasitve: stalna razglasitev do preklica Veljavnost razglasitve: 3.11.1996 ‐ K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

Ob pregledovanju in iskanju literature o Školju, sem bila soočena s težavo, da se o tem gradu ne piše veliko, saj ni eden izmed pomembneših predstavnikov grajskega fonda pri nas. Največ je o Školju preučil in zbral dr. Igor Sapač, arhitekt in umetnostni zgodovinar iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. V nadaljevanju navajam opis Gradu Školj iz njegove knjige Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - Notranjska - Porečje Reke z Brkini:

»Zgodovinski okvir V raznovrstni literaturi je pogosto nekritično povzet podatek, da je grad Školj srednjeveškega izvora in da je nastal že v 12. ali 13. stoletju. Pri tem ne gre prezreti, da se grad v ohranjenih srednjeveških virih ne omenja, najstarejši deli stavbe same pa kažejo, da nedvomno niso nastali pred 16. stoletjem. Na njegov novoveški nastanek kaže navsezadnje tudi nejgovo nemško ime Neukhoffel oz. Neuhof, ki ga lahko dobesedno prevajamo kot Nova skala oz. Novi dvor in kaže, da je stavba nastala precej pozno. Želja po dokazovanju srednjeveškega izvora gradu je bila pogosto podkrepljena z navajanjem prve in edine posredne srednjeveške omembe gradu na kamniti napisni plošči nad portalom gotske kapele Marije pomočnice v Lokvi pri Divači. Latinski napis v gotski minuskuli nad portalom so različno tolmačili in naj bi poročal: ANNO DOMINI MCCCCXXVI HOC OPUS FECIT EIERL ERHARDUS IV VOM SCOLCUM ADIUTORIO VICINORUM (Leta gospodovega 1426 je to delo Valvasorjevi upodobitvi Školja v Skicni knjigi iz l. 1678

vršil Erhard IV. s Školja s pomočjo bližnjih). Šele novejše raziskave Alda Messine so pojasnile pravi pomen napisa, ki pravilno transkribiran poroča: Anno d(omi)ni M cccc xx vi / hoc opus fecit gieri er / hardus cwe(r)g(ene)ci / in hono(rem) / S(an)c (t)or(um) om(n)i(um)cu(m) audiutorio / vicinor(um). Napis torej poroča, da je dal kapelo leta 1426 postaviti Erhard s Švarceneka v čast vseh svetnikov s pomočjo domačinov. Zaradi napačnega branja so Erharda označevali kot prebivalca Školja in ne kot prebivalca Švarceneka. Obstoj utrjenega srednjeveškega gradu Školj je treba tako torej dokončno izključiti, o kakšnem senožeški gospoščini podrejenem neutrjenem srednjeveškem dvoru, ki se v virih ne omenja, pa lahko le hipotetično domnevamo. Glede na razpoložljive vire, njegovo ime in rezultate stavbnih raziskav je verjetneje, da je grad nastal povsem na novo okoli sredine 16. stoletja kot novi sedež osamosvojenega dela deželnoknežje gospoščine Senožeče. Po Valvasorju je imela grad prvotno rodovina Ravbar, nato pa rodovina Neuhaus. Neuhausi se v zvezi s Školjem omenjajo od leta 1569. Po smrti Janeza Viljema Neuhausa leta 1668 je postal lastnik gradu Janez Krstnik De Leo, ki ga je dal v zakup baronu Andreju Danielu Mordaxu. Kmalu zatem je gospoščina postala lastbarona Janeza Franca Rossettija, ki je bil lastnik gradu v času nastajanja Valvasorjeve Slave. Hkrati je bil lastnik Škulj in Roženeka. Po njegovi smrti leta 1711 je gospoščino podedoval njegov nečak Janez Anton Rossetti, po njem pa leta 1748 njegov sin Janez Karl Leopold Rossetti. Leta 1784 je gospoščina postala last njegovega sina Bernarda Rossettija in ta jo je leta 1809 skupaj z gospoščinami Razdrto, Orehek, Šilentabor in Roženek prodal poštnemu mojstru v Sežani in zakupniku prevoza pošte na Notranjskem Matiji Dolencu za 150 000 goldinarjev. Od njega je gospoščino Školj leta 1834 za 32 000 goldinarjev kupil njegov sin Anton , poštni mojster na Razdrtem, in jo hkrati z gospoščino Razdrto še istega leta za 13 200 goldinarjev prodal svojemu bratu Leopoldu. Leta 1885 je Školj postal last Janeza Dekleve iz Vremskega Britofa, leta 1891 pa last njegovega sina Maksa Dekleve. Grad so opustili sredi 19. stoletja in od takrat je njegova usoda takšna, kakršna je usoda njegove čedalje redkeje poseljene okolice. Veduta v knjigi Giuseppa Caprina Alpi Giullie iz leta 1895 ga kaže že skoraj povsem razkritega. Leta 1984 je razvaline od družine Dekleva odkupil Marjan Vitez iz Medvod, po njegovi smrti leta 1995 pa jih je podedovala njegova hči

vse fotografije vir: Sapač, 2007 Valvasorjeva upodobitev gradu, vir: Sapač, 2007

Tadeja Vitez iz Velenja.

Cassasova upodobitev gradu iz 18. stoletja, vir: Sapač, 2007 K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

foto: J. Požrl Školj iz zraka, pogled proti severu

http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=232 Franciscejski kataster iz l. 1822, 516

Opis in oznaka Valasor poroča, da nemško, italijansko in kranjsko ime gradu izhaja iz njegove lege in pustih skal, ki jim na kranjskem pravijo školji. Na eni strani gradu je sicer ravnina, toda vsa s kamni pokrita. Le blizu gradu raste med kamni nekaj sadnega drevja. Na drugi strani gradu je strašno globok jarek; v njem se vidi voda Reke, ki se četrt ure od tod pri Škocjanu izgublja v skalah in se potem imenuje Timava. Do razvalin na robu prepadne stene nad sotesko Reke drži obzidan kolovoz. Ob kolovozu stojijo starodavne murve še iz časov, ko so tu gojili sviloprejke. Kolovoz se konča na prostranem platoju pred grajskim obzidjem, ki ga na dveh straneh flankirata razvaljena obrambna stolpa. Dvonadstropni valjasti stolp na vzhodni strani je imel svojčas na vrhu konzolno obrambno poletažo. V pritličju so še ohranjene značilne renesančne navzven razširjene strelne line iz 16. stoletja. Prostore v nadstropju so osvetljevala pravokotna okna s preprostimi neprofiliranimi okviri, ki pa večinoma že manjkajo. Nekoč dvonadstropni oglati stolp na zahodni strani je danes ohranjen le še do vrha prvega nadstropja. Tudi tu so v pritličju široke renesančne strelne line. V obzidju med stolpoma je približno na sredini nekoliko nad tlemi opazna sled zazidanega nekdanjega glavnega vhoda v grad. Sedanji širši polkrožno sklenjeni in v pravokotno blendo ujeti portal na zahodnem koncu zidu je novejši. Dvorišče je na treh straneh obdano zrazvaljenimi različnimi stavbnimi trakti. Najimenitnejši je bil vzhodni trakt; od njega se je ohranil do prvotne višine vrh drugega nadstropja segajoči osrednji del vzhodne stene, ki se pne nad sotesko reke. Še dobro so razvidne obo-

foto: I. Sapač Pogled na južno steno

foto: osebni arhiv Pogled na delno porušen okrogli stolp

kane okenske odprtine in kamnite, ki so nosile ravne lesene tramovne strope v vseh treh etažah. Pritlična etaža je bila nekoliko pod nivojem dvorišča in dostopna s sedaj podrtega dvoriščnega arhadnega hodnika po deloma še ohranjenem obokanem stopnišču na vzhodnem koncu južnega grajskega trakta. Ta trakt je bil nekoliko ožji od vzhodnega trakta. Vhod vanje je bil urejen sredi krajše zahodne stranice. Na precej razvaljeni južni steni so ob deloma sekundarno zazidanih okenskih odprtinah še opazni sledovi straniščnega konzolnega pomola – ajžlja. Od nekdanjega slikovitega arkadnega hodnika na dvoriščni strani vzhodnega trakta so se ohranili le ostanki temeljev. Hodnik je povezoval grajsko stopnišče v južnem traktu, vzhodni trakt in valjasti stolp. Na arkadni hodnik se je navezovala tudi majhna grajska kapela s kamnito preslico za zvonove na strehi. Kapela je bila posvečena sv. Antonu Padovanskemu in se omenja v popisih iz let 1694 in 1782.

Ob razvalini visokega valjastega stolpa je na dvoriščni strani ohranjen pred nekaj leti odkopani široki ovalni zunanji obod cisterne za vodo. Notranji kamniti obod iz pravilnih nekoliko usločenih klesancev je vgrajen v štirno na dvorišču domačije pri Šemparjevih v Doljnih Vremah. Tja ga je za doto konec 19. stoletja prinesla nevesta iz družine Dekleva. Na zahodni strani zapira dvorišče razvaljeno nadstropno gospodarsko poslopje, ki je pozidano tik nad prepadno steno. Južna stranska fasada tega poslopja je še v celoti ohranjena in ima visoko trikotno čelo. Daljši štiriosni fasadi sta ohranjeni le še v spodnjem delu. Med zahodnim in južnim traktom gradu vodi ozek prehod s pravokotnim kamnitim portalom na južno grajsko dvorišče na koncu naravnega pomola nad sotesko Reke. Dvorišče je na treh straneh zamejevalo obzidje, ki je Pred vhodom v obzidje gradu, foto: I. Sapač

obe fotografiji: I. Sapač Pogled na vzhodno steno, foto: I. Sapač

danes ohranjeno le še do parapetne višine. Ob reki pod gradom so ohranjene razvaline nekdanjega grajskega mlina. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

Stavbni razvoj O morebitnem srednjeveškem neutrjenem dvoru na tej lokaciji lahko samo domnevamo. Vse kaže, da je grad oziroma renesančni utrjeni dvorec zgradila rodovina Ravbar povsem na novo sredi ali v drugi polovici 16. stoletja. Ta rodovina je okoli leta 1580 zgradila tudi odlični renesančni dvorec Krumperk pri Domžalah. Renesančna zasnova Školja je dokaj heterogena, sestavljena iz raznorodnih stavbnih traktov, ki pa vsi kažejo na nastanek v 16. stoletju. Utrjeni dvorec je nastal na robu naravnega pomola, ki so ga s širokim umetnim jarkom odrezali od ostale ravnice. Jedro zasnove je tvoril dvonadstropni monolitni palas, ki so mu na jugozahodnem vogalu dodali enako visok, a ožji stranski trakt. Na nasprotni strani pomola je nastalo gospodarsko poslopje, ki je bilo najbrž tako kakor sprva tudi vzhodni in južni trakt krito s strmo kamnito streho. Morda so pomožna gospodarska poslopja nastala tudi na južnem dvorišču na skrajnem robu pomola. To dvorišče so zavarovali z visokim obzidjem, ki je imelo po Cassasovi upodobitvi sodeč na vrhu cine. Stavbni kompleks so na severni strani zavarovali z visokim, sprva najbrž dvoetažnim obzidjem. Ozki portal, do katerega je držal čez jarek lasten mostovž, je bil zavarovan s strelnimi linami. Obzidje so dodatno zavarovali s strelnima stolpoma na vogalih. Valjasti stolp je bil dodatno zavarovan s konzolnim vencem pod napuščem. Takšne konzolne vence poznamo z bližnjega stolpa v Lokvi ali z vhodnega stolpa gradu Jama. Sorodno oblikovan, a nekaj mlajši venec se je ohranil tudi na stolpu bližnjega dvorca Kalec. Zasnova Kalca, če seveda odštejemo obrambno obzidje, tudi sicer precej spominja na temeljno zasnovo Školja. Valvasorjeve upodobitve kažejo, da so dvorec okoli leta 1675, ko je posest prešla v last barona Janeza Franca Rossettija, začeli temljito obnavljati. Obnavljanje je bilo na vrhuncu leta 1678, ko je Valvasor pripravljal Topografijo Kranjske, saj upodobitve v skicni knjigi kažejo takrat očitno načrtovane posege. V tem obdobju so zasuli obrambni jarek in odstranili leseni mostovž. Na dvoriščni strani vzhodnega trakta so pozidali nadstropni arkadni hodnik, ki je povezal nivoje tal južnega in vzhodnega trakta ter valjastega stolpa. Hkrati so v vzhodni del južnega trakta vgradili novo obokano banjasto stopnišče z deloma še danes ohranjenimi kamnitimi stopnicami. V sklopu gradnje arkad so postavili tudi grajsko kapelo; umestili so jo v severno polo arkadnega hodnika ob vzhodnem traktu v pritličju. Spremenili so tudi bližnjo okolico dvorca. Pred dvorcem so uredili večji obzidan plato, na katerega se je navezoval manjši parterno urejen obzidan grajski vrt. Naslednje večje prenove dvorca so se lotili v 18. stoletju. Še pred letom 1782, ko ga je upodobil Louis François Cassas, so na obeh stanovanjskih traktih in valjastem stolpu zamenjali ostrešje in znižali naklon strešin. Najbrž so takrat podrli tudi vrhnje nadstropje oglatega stolpa in ob njem uredili nov večji in širši vhod na grajsko dvorišče. V 19. stoletju so po nastanku franciscejskega katastra leta 1825 odstranili obzidani grajski vrt in na visokem nasipu vzpostavili novo zaradi vetra obzidano glavno pot do dvorca s severne strani s smeri Famelj. Prehod v zidu ob oglatem stolpu so poudarili z dvema visokima piramidalnima obeliskoma iz belega apnenca, ki sta sedaj ohranjena le še v fragmentih. Hkrati so zasadili tudi murve.

Po zemljiški odvezi leta 1848 je začel Školj tako kakor številni drugi gradovi in dvorci na revnih in nerodovitnih kraških tleh od Brkinov do Bele krajine naglo propadati. Na vojaškem zemljevidu iz let 1763-1787 je označen kot trdno zgrajen. Kot povsem ohranjen je označen tudi še na franciscejskem katastru iz leta 1825. Na veduti iz leta 1895 pa je že viden razkrit valjasti stolp in vzhodni trakt v današnji razvaljeni obliki. Južni trakt je bil takrat ohranjen še do vrha, gospodarsko poslopje pa je bilo še pokrito. Oglati stolp je nizko korčno streho nad prvi nadstropjem ohranil vse do okoli leta 1970. Grajske razvaline so okoliški prebivalci dolgo uporabljali kot kamnolom. V bližnji vasi Naklo so na dvorišču najstarejše, Mahorčič – Bezekove domačije, ki izvira iz druge polovice 17. stoletja, vzidali kropilnik iz grajske kapele in ga uporabljali kot posodo s pitno vodo za kokoši. Menda izvirajo s Školja tudi kamniti balustri na zunanjem stopnišču te hiše. Nekaj kamnoseško obdelanih kosov pa se je ohranilo deponiranih na dvorišču razvaline. To so predvsem renesančno profilirane okenske in vratne preklade iz sivega apnenca.« Sapačev poskus rekonstrukcije tlorisa Školja

vse vir: Sapač, 2007. Sapačev poskus rekonstrukcije Školja, aksonometrični prikaz stanja v 16., 17. in 18. stoletju

(vir: Sapač, 2007, str 158)

FAMLJE Vas Famlje je manjša podeželska vas, ki leži ob regionalni cesti Divača - Ilirska Bistrica in je od Divače oddaljena približno 5,5 km. Kot Pogleda na vas

naselje v Občini Divača ima po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2002 146 prebivalcev v 54 gospodinjstvih. (Statistični urad RS - Popis 2002). Ime vasi izhaja iz besede Famuli, kakor je bilo ime nekdanji rimski postojanki. Prvič pa se ime Famlje pojavi leta 1347 v listini tržaškega stolnega kapitlja. (povzeto po: Potokar, 2008). Hiše so gručasto razporejene zahodno od ceste po pobočju hriba Graček na katerem so ostanki prazgodovinskega gradišča ali kaštelirja. Vas se na ravnini Vremske doline na območju nekdanjega rudnika črnega premoga zaključi z nekaj samostojnimi stanovanjskimi hišami in stavbami (zaselek Rudnik), ki še vedno pričajo o zgodovini tukaj nekdaj aktivnega premogovništva. V bližini premogovnika je pomembno lokalno križišče poti, ki vodijo proti Il. Bistrici, Divači in Brkinom. Severovzhodna stran vasi je obdana z obširnimi ravninskimi pašniki in travniki, ki se strmo vzpenjajo v pobočje Vremščice in preraščajo v gozd kraškega bora in cera. Zahod vasi se lepo odpira proti soncu na polja in travnike, ki se postopoma proti jugu iztečejo kot gozd h kanjonu reke Reke. Ob Reki je od leta 1962 tudi opuščen mlin, na začetku vasi pa obnovljen vaški kal. Vas nima izrazitega središča, se pa med cerkvico Sv. Tomaža apostola in regionalno cesto odpira manjši trg, kjer je tudi avtobusno postajališče in ekološki otok. Nižje ob regionalki se prostor med hišami spet razširi in nudi območje srečevanja in zbiranja (spodnji trg). Iz Franciscejskega katastra iz leta 1822 je razvidno, da je bilo včasih najbrž ravno tu zbirališče na manjšem vaškem trgu. Zelo je tudi verjetno,

Stavbe nekdanjega premogovnika

da so se vaščani družili pod platojem, na katerem stoji cerkev. Tu se je manjši trg odpiral na jugovzhod, s severa pa je bil pred močno burjo z Vremščice zavarovan prav s cerkvijo. Videti je, da je struktura komunikacij znotraj vasi je ostala podobna tisti 19. stoletja, vendar so opazne spremembe. Glavna cesta je še vedno na istem mestu, le vstopanje v vas je omogočeno na več mestih, včasih se je v vas vstopalo le s spodnjega trga. Zaradi dozidavanj, novih gradenj ter novih prevoznih sredstev je prišlo do potrebe po novih in širših cestah znotraj vasi. Okrog cerkve so hiše starejše zidave, strnjene in linijsko si sledeče. S časom se je v vasi veliko hiš porušilo, ponekod so se odprli prostori, zidali so se prizidki, nekatere hiše so se prenovile in tako se je spremenila podoba vasi. Staro zasnovo vasi je še vedno mogoče slutiti ob cerkvi (kjer so ulice ozke in strme, hiše stisnjene ena ob drugo, teren utrjen s kamnitimi škarpami), ampak spremembe moč stare strukture počasi zmanjšujejo. Novogradnja iz 70. in 80. let je težila k samostojni hiši z vrtom in s čim več prostega prostora okoli nje. Tako se je korenito spremenila morfologija vasi, ki se proti poljem razpršeno širi. Trenutno je v vasi 42 stavb s stanovanji, od tega jih je 6 nenaseljenih. 3 stavbe so lepe stare kraške hiše, prepuščene zobu časa. Vas Famlje nima centralnih dejavnosti, saj je bila vedno vezana na center Vremske doline - Vremski Britof, kjer so bili pošta, podružnična šola, gostilna, tovarna Liv (sedaj nedelujoč) in trgovina. Ima pa svoj športni park z barom, ribiško in lovsko kočo, balinišče ter strelišče v

vse fotografije: osebni arhiv Dve izmed enaseljenih hiš v Famljah

prostorih krajevne skupnosti. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

DRUGE TOČKE KULTURNE DEDIŠČINE V FAMLJAH Arheološko najdišče Graček »Na desnem bregu Reke je nad Famljami vzpetina s koto 454m. Na njenem strmem južnem pobočju je tik pod vrhom prazgodovinsko najdišče z zelo močnim nasipom, visokim 1,52m. Obzidje je dobro ohranjeno na severu v dolžini 100 m, medtem ko se na jugu izgubi v prepadnih stenah, kjer v dolžini 70 m ni nobenega sledu umetne utrdbe.« (vir: Potokar, 2008, str. 83).

Z raziskovanjem prostora prazgodovinskega gradišča Graček se je leta 1990 in kasneje s P. Turkom ukvarjal arheolog dr. P. Novaković. O svojih ugotovitvah in najdbah je poročal v Glasilu Slovenskega arheološkega društva Arheo 12/1991, kjer zapiše, da gradišče danes močno zaraščeno s hrastom, borom in podrastjo, mestoma neprehodno, kar se močno razlikuje od Marchiesettijevega preprostega posnetka. Tloris gradišča je imel videz elipse z daljšim premerom 90 in krajšim 50m. Značilna za to gradišče je njegova lega, saj se nahaja na samem vzhodnem robu Divaške ravni, pod katero je na vzhodu široka Vremska vse fotografije: osebni arhiv pogled s SV

pogled s SZ proti V

dolina z Vremskim poljem. Leta 1990 so se izvajala zaščitna izkopavanja, ker je gradišču grozilo porušenje na S in V strani. Z večih strani ga je močno poškodoval buldožer z odnašanjem kamenja za podlago pri izgradnji ceste v dolini (včasih so se gradišča izkoriščala kot poceni vir kamenja oz. kot kamnolomi). Na zunanji videz je postopoma močno vplivala tudi vodna in vetrna erozija in gradnja manjših ograd v notranjosti gradišča. Tu so domačini spomladi sadili sadne sadike, saj jim je temperaturni obrat zgodnje sajenje v dolini onemogočal. Večino časa so arheologi raziskovali obzidje in njegove ruševine na SV strani. Po preučitvi izkopanih delov zidov in izrisu preseka tega dela terena so ugotovili, da je bila tehnika gradnje suhozid, funkcija obzidja pa zaščita in statična opora. Obzidje je bilo grajeno v nizu različno visokih teras, ki skupno dosežejo širino 6m. V času izkopavanj je bilo najdenih tudi nekaj premičnih arheoloških najdb: deli živalskih kosti keramika. Deli keramičnih najdb spadajo med kaštelirsko keramiko, saj se pojavljajo na vseh gradiščih na Krasu in Istri, uvršča se jih v čas pozne bronaste dobe in starejšo železno dobo. (povzeto po: Novaković, Turk, 1991, str 57). Pod Gračkom pa se nahaja še eno arheološko najdišče v spodmolu - Podjamca. Tu so sledovi lovske postaje iz eneolitika, najdbe ne izključujejo tudi prisotnosti mezolitika. Previsna stena se je zrušila, zato se varuje tudi predjamski prostor oz. območje nekdanjega jamskega sistema. S sondiranjem je bila najdena bakrenodobna lončenina, živalske kosti in kamena industrija iz lokalnih kremenovih prodnikov. Opis enote nepremične kulturne dediščine iz Registra nepremične kulturne dediščine: (vir: http://rkd.situla.org/)

Novaković, 1991, str. 59

Novaković, 1991, str. 251.

Pogled na SV del obzidja l. 1975

Pogled na SV del obzidja l. 1990

Pogled na izkopno polje

IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Evidenčna številka enote: 7270 Ime enote: Famlje ‐ Arheološko območje Stari grad OPIS ENOTE DEDIŠČINE Vrsta dediščine: Tip enote: Obseg enote: Tipološka gesla enote: Tekstualni opis enote: Datacija enote:

nepremična kulturna dediščina arheološka dediščina območje gradišče Prazgodovinsko gradišče z mogočnim obrambnim okopom na severni in vzhodni stranici, ki je danes v celoti uničen. Tudi kulturna plast je močno prizadeta. Lokacija grobišča ni znana. pozna bronasta doba, železna doba

LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: Občina:

FAMLJE DIVAČA

PRISTOJNOSTI Območna enota:

ZVKD Nova Gorica

RAZGLASITEV Vrsta spomenika: Akt razglasitve: Potokar, 2008, str. 83 Marchiesettijeva skica Gračka iz l. 1903

Novaković, 1991, str. 61 Tloris izkopnega polja

Novaković, 1991, str. 62 Kumulativni presek

Vrsta razglasitve: Veljavnost razglasitve:

spomenik lokalnega pomena Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana, Uradne objave (Primorske novice), št. 13/92‐68, Ur.l. RS, št. 68/95‐3115, 4/96 (popravek) stalna razglasitev do preklica 25.4.1992 ‐

Cerkev Sv. Tomaža apostola v Famljah Ob cesti Divača - Ilirska Bistrica stoji sredi vasi Famlje na delno porušeni cerkveni ogradi majhna cerkev Sv. Tomaža apostola. Je podružnična cerkev župnijske cerkve Marijinega Vnebovzetja iz Vremskega Britofa. Leta 1992 je bila proglašena za spomenik lokalnega pomena, sakralna stavbna dediščina, zaradi svojih značilnih stenskih slikarij. Cerkev ima enovit plašč in enoladijsko triosminsko sklenjen gotski prezbiterij. Predelana je bila 1647. Njen vhod zaznamujeta zvončnica iz leta 1735 in lopa pred njim. Iz podatkov ZVKD NG sta poslikavi prezbiterija in slavoloka slogovno blizu beneškemu slikarstvu 1. pol. 15. stol. Včasih je bila krita s v celoti s kamnom, vendar je bila kritina zaradi dotrajanosti zamenjana s korci. Potokarjeva piše v svoji knjigi, da je bil prezbiterij prvotno zvezdasto oblikovan, vendar so bila ob barokizaciji v 18. stol. rebra odbita in s tem tudi delno poškodovana poslikava oboka. Prezbiterij je okrašen s poslikavami Kristusa, na ostalih poslikavah pa najdemo upodobljenih več svetnikov: sv. Heleno s tehtnico, upodobitev kamenjanja sv. Štefana, sv. Jurija na konju, Mihaela, Boštjana, Petra, Andreja, Janeza Evangelista, Filipa, Jakoba. Freske so zelo poškodovane, vendar kvalitetne, zaradi česar je še vedno mogoče čutiti mehkoben vtis, ki ga puščajo za seboj naslikane teksture in mojstrsko dodelana oblačila ter mimika. Freske datirajo šele v obdobje 1455 do 1460. (povzeto po: Potokar, 2008)

Opis enote nepremične kulturne dediščine iz Registra nepremične kulturne dediščine (vir: http://rkd.situla.org/)

http://giskd2s.situla.org/MK_Zapiski/z002-0221.pdf Zapis Marijana Zadnikarja

foto: osebni arhiv

vse fotografije: Potokar, 2008, str. 302 Freske prikazujejo: Sv. Jurija na konju, Sv. Petra in kamenjanje Sv. Štefana

foto: Gorjup, vir: http://giskd2s.situla.org/povezave.asp?Esd=4124 Oltar

IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Evidenčna številka enote: 4124 Ime enote: Famlje - Cerkev sv. Tomaža apostola Fototeka OE Nova Gorica: 2010, Jasna Svetina OPIS ENOTE DEDIŠČINE Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina Tip enote: sakralna stavbna dediščina Obseg enote: objekt Tipološka gesla enote: podružnična cerkev, sv. Tomaž Tekstualni opis enote: V enovit plašč zajeta verjetno še romanska ladja in triosminsko sklenjen gotski prezbiterij, predelana 1647. Nad vhodom je zvončnica iz 1735, pred njim lopa. Poslikava prezbiterija in slavoloka je slogovno blizu beneškemu slikarstvu 1. pol. 15. stol. Datacija enote: visoki srednji vek, sredina 15. stol., druga četrtina 17. stol., 1647, druga četrtina 18. stol., 1735 LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: FAMLJE Občina: DIVAČA Lokacija: Cerkev stoji v delno porušeni cerkveni ogradi sredi vasi Famlje. PRISTOJNOSTI Območna enota: ZVKD Nova Gorica RAZGLASITEV Vrsta spomenika spomenik lokalnega pomena Akt razglasitve: Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana, Uradne objave (Primorske novice), št. 13/92-68, Ur.l. RS, št. 68/95-3115, 4/96 (popravek) Vrsta razglasitve: stalna razglasitev do preklica Veljavnost razglasitve: 25.4.1992 K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

Kapelica v Famljah Na polju vzhodno od Famelj ob cesti stoji kapelica, ki je bila zgrajena ob koncu 19. stoletja v zahvalo na preživelo nesrečo. Glede na podatke iz knjige Vremska dolina med Krasom in Brkini je podobo Svetogorske Matere božje naslikal l. 1862 ljubljanski slikar Kühnl. Včasih naj bi imela tudi posebno umetniško napravljen križ iz čistega srebra, ki je bilo verjetno darilo školjske graščine. (povzeto po: Potokar, 2008). Kapelica ima nišo, ki jo zapirajo kovana vratca in dvokapno strešico. Opis enote nepremične kulturne dediščine iz Registra nepremične kulturne dediščine: (vir: http://rkd.situla.org/)

IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Evidenčna številka enote: 23293 Ime enote: Famlje ‐ Kapelica

OPIS ENOTE DEDIŠČINE Vrsta dediščine: Tip enote: Obseg enote: Tipološka gesla enote: Tekstualni opis enote:

obe fotografiji: osebni arhiv

Datacija enote:

nepremična kulturna dediščina sakralna stavbna dediščina objekt kapelica Kapelica z nišo, ki jo zapirajo kovana vratca, ima dvokapno korčno strešico. V niši je freska Svetogorske Matere božje. Postavljena je bila v zahvalo za preživelo nesrečo. 19. stol.

LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE Naselje: Občina: Lokacija:

FAMLJE DIVAČA Kapelica stoji vzhodno od vasi, ob cesti proti Ilirski Bistrici.

PRISTOJNOSTI Območna enota:

ZVKD Nova Gorica

6 TEORETSKA IZHODIŠČA OHRANJANJE STAVBNE DEDIŠČINE Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) določa, da so dediščina dobrine, podedovane iz preteklosti. Stavbno dediščino uvršča med nepremično materialno kulturno dediščino. Celostno ohranjanje dediščine se uresničuje v razvojnem načrtovanju in ukrepih države, pokrajin in občin tako, da dediščino ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena vključujejo v trajnostni razvoj. (povzeto po: ZVKD-1, 2008)

Obnova, varstvo in kontinuiteta arhitekture so problemi, s katerimi se arhitekt vsak dan srečuje ob svojem delu. Žal se prav arhitekti mnogokrat zavestno izogibajo omenjene problematike. Rezultat tega je marsikdaj načrtno ali nasilno uničevanje vrednot kulturne krajine ali posameznih kvalitetnih spomenikov arhitekturne dediščine. Posledica tega je razvrednotenje določenih že obstoječih kvalitet ambientalnih vrednosti arhitekturne dediščine, ki po nepreudarnem posegu izgubijo svojo moč in pomen. Zato je ena od najbolj zanimivih in obenem najzahtevnejših nalog tista, ki pogojuje, da arhitekt ustvari že obstoječemu, kvalitetno oblikovanemu prostoru enakovredno dopolnitev, ki niti ne razvrednoti prvotne zasnove niti se ji slepo ne podredi. Metodologija postopkov, ki omogočajo arhitekturi, da nadaljuje svoje življenje in ob tem ohrani vse tiste kvalitete, ki jo uvrščajo med spomenike, je mlada. Ti postopki so konzervacija, restavracija, obnova (z manj ustreznim izrazom sanacija) in revitalizacija. Pri zaščiti posameznih stavb vključuje sodobno varstvo različne stroke, od arhitektov, arheologov, zgodovinarjev, arheologov, sociologov in drugih. Tudi širša javnost, lokalna skupnost in civilna družba so vključeni v postopke raziskovanja in iskanja ustreznih rešitev pri upravljanju z dediščino. http://www.razvojkrasa.si/si/dediscina/32/article.html

(povzeto po: Fister, 1979, str. 5-14)

KULTURNI TURIZEM Pojem turizem se pojavi že v 17. stoletju, v času ko so se »veliki turisti«, angleški aristokrati, odpravljali na »velika potovanja« ali »Grand Tour« po Evropi z namenom splošnega izobraževanja. Danes je že pomembna in razvijajoča se dejavnost, ki v odmaknjenih in ruralnih območjih predstavlja enega glavnih virov dohodka in pomemben zaposlitveni dejavnik za lokalno prebivalstvo. Je tudi širok pojem, saj zajema in se prepleta z drugimi področji: nastanitvene, gostinske dejavnosti, prevozno omrežje, športne in prostočasne dejavnosti. (povzeto po: Ćopić, 2010)

Slovenija ima zaradi specifične lege med Jadranom in Alpami in kot del burne evropske zgodovine, zanimivo ter pestro izoblikovano kulturo. Skozi različna zgodovinska obdobja se je ustvarjalnost človeka materializirala skozi gradnjo religioznih, obrambnih, rezidenčnih in upravnih objektov, ki danes sestavljajo pomembno osebno izkaznico slovenske kulture. Trajnostni koncept razvoja turizma med drugim zahteva ohranitev kulturne dediščine kot temelja skupne turistične ponudbe. Vzoren primer lahko najdemo v skoraj vseh evropskih in številnih drugih svetovnih državah, ki so zaznale velik kulturni in ekonomsko-razvojni potencial arhitekturne dediščine, ki jo intenzivno vključujejo v njihove turistično ponudbo. Cilj pri tem ni bil zgolj kulturnovarstveni, temveč z restavriranjem omogočiti v teh stavbah izvajanje široke palete turističnih, gospodarskih in kulturnih dejavnosti, ki so del kulturnega turizma. Običajno so ti objekti zelo skrbno izbrani, hkrati se tržijo tudi zgodbe, povezane s posameznim objektom. Ciljno usmerjena obnova objekta je tesno povezana s kasnejšo namembnostjo objekta in možnimi gospodarsko-kulturnimi vsebinami, ki se bodo po obnovi v njem odvijale. obe fotografiji vir: http://vsecno.blogspot.com/2011/10/skrateljnove-domacije.html

Primer takega vključevanja stavbne dediščine v turistično ponudbo je združenje Historičnih hotelov Evrope, ki vključuje preko 800 različnih graščin, gradov, samostanov, dvorcev, vil, družinskih hiš. Z njihovo pomočjo zahteven turist spoznava različnost in sorodnost narodnosti in kultur, pestrost kulinarike in običajev ter izjemnost naravnih vrednot. Najpomembnejši nacionalni člani te družine so Abitare la Storia hoteli iz Italije, Chateaux & Hotels de France, švedski Countryside hotels, De historiske hotel ba Norveška, Estancias de Espana, Pousadas Portugalska, Irska Blue book linija podeželskih hiš, Pride of Britain hoteli iz Velike Britanije, hoteli gradovi iz Švice in Nemčije ter avstrijski Schloss hoteli. Slovenija kot tudi druge države vzhodne Evrope svojih historičnih hotelskih objektov še nimamo, kar z vidika Slovenije, zagotovo pomeni manjšo konkurenčnost slovenske turistične in kulturne ponudbe na evropskih in svetovnih trgih. (povzeto po: Božičnik, 2006)

Kulturni turizem sestavljajo ponudbe, ki od udeležencev zahtevajo miselni napor, ki pa ga le-ti tudi pričakujejo. Poglavitne teme so religija,

http://vikersund.si/Aktualno/spust-za-isto-reko-2021.html

izobraževanje, zgodovina in arheologija, arhitektura in umetnost, naravne znamenitosti in lepote. Uporabnik kulturnega, izobraževalnega in znanstvenega turizma je zahteven, ker ne pričakuje le sproščeno preživetega dopusta in doživetja brez napora, temveč ga zanimajo specifične stvari, ki jih v klasično pripravljeni turistični ponudbi ne dobi, želi se izobraziti. Mlajše ciljne skupine (dijaki, študentje) so turistično aktivne v poletnem času in usmerjene v naravne znamenitosti, kulturo in razvedrilo za mladino. Pripadnikov srednjih let je največ, njihovo zanimanje narašča premo sorazmerno z izobrazbo, zanimajo se bolj za kulturo in razvedrilo (gledališče, koncert). Skupina seniorjev, to je 65 let in več, pa so fleksibilna skupina glede na letni čas, zanimanje pa izražajo za kulturne dogodke, naravne znamenitosti, razvedrila in rekreacijo. Velikokrat se njihovo zanimanje osredotoči na točno določeno temo, ki ji v svoji starosti lahko posvečajo več pozornosti. http://www.tic-divaca.si/index.php?vie=cnt&go=trz&lng=slo&str=rzg&sAct=vnos& id=2006011716132228

http://www.park-skocjanske-jame.si/slo/park-skocjanske-jame_fotogalerija_ozadja.shtml

(povzeto po: Lebe, 2000)

ZNANSTVENI TURIZEM Pojem znanstvenega turizma (ZT) je relativno nov pojem, vendar zelo atraktivna tržna panoga, ki se prvič pojavi leta 1980 . Zaradi tega je tudi najhitreje razvijajoča se veja turistične ponudbe skupaj s temnim turizmom. Za uspešno delovanje je potrebno ponujati in izbirati atraktivne destinacije.

Znanost v turizmu ali turizem v znanosti? http://www.walesonline.co.uk/news/wales-news/2011/10/20/welsh-scientists-get-top-award-after-trapping-anti-matter-at-cern-91466-29627245/

Mnenja, kaj ZT je, so različna: od pešačenja skupine znanstvenikov, raziskovalnih znanstvenikov, profesionalnih delavcev v drugih vejah znanosti, samoplačniških astronavtov v zemljini orbiti ali do turistov na splošno. Po zahodni definiciji je ZT specifična oblika turizma, ki je povezana z znanstveno prakso, od katere ima tudi turizem korist. Ruska definicija pravi, da je to izobraževalni turizem mladih, ki na ta način pridobivajo znanje in izkušnje brez večjih denarnih vlaganj. Tako se zadovoljujejo izobraževalne, kulturne in prostočasne potrebe ljudi z enakim interesom. Glavnino znanstvenega turizma predstavljajo strokovne ekskurzije, ki jih vodijo strokovnjaki na točno določenem področju, seminarji z avdio-video opremo, delavnice z razno tehnološko opremo. Opaža se, da veliko profesionalnih znanstvenikov izkazuje zanimanje za ZT, kjer dopolnjujejo in bogatijo znanje iz svojega raziskovalnega področja z znanjem iz drugih področij raziskovanja. Zaželene destinacije so znanstveni centri (npr. CERN v Švici, Centre of Excellence v Košicah na Slovaškem) (prevedeno iz: MOLOKÁČOVÁ, L. in MOLOKÁČ, Š., 2011)

Tudi v Sloveniji se opaža naraščanje zanimanja za tovrstne znanstvene izkušnje. Inštitut Jožefa Štefana v Ljubljani vsako leto prireja dneve odprtih vrat, ko je znanstveno - raziskovalna ustanova odprta na ogled vsem in s tem vzpodbuja zanimanje za raziskovalno delo. Hiša eksperimentov v Ljubljani je center znanosti, kjer so postavljeni eksperimenti tipa »izvedi sam«. V tujini podobnim središčem pravijo hands-on science center. Znanost, učenje, umetnost in humor se v dejavnostih Hiše eksperimentov prepletajo v celoto. S tem obiskovalcem vzbudijo radovednost ter jim na enostaven in zanimiv način približajo naravne zakonitosti in pojave iz vsakdanjega življenja. Njeno poslanstvo je promocija znanosti in trajnostnega učenja, vzpodbujanje pozitivnega načina mišlenja, povezovanje formalnega in neformalnega izobraževanja in omogočanje kvalitetnega preživljanja prostega časa posameznika, družine ter raznih drugih skupin. vse ostale fotografije vir: http://www.ibc.regione.emilia-romagna.it/wcm/ibc/menu/attivita/07formaz/formdidat1/didamus/par1/materiali/par1/llml_en.pdf

(povzeto iz: Hiša eksperimentov, 2012)

IZHODIŠČA UREJANJA Širša okolica obravnavanega območja ponuja veliko naravne in kulturne dediščine in prav smiselno je razmišljanje, da se lahko simbolni pomen kraške kulturne krajine primerja s Toskano ali Provanso (pa čeprav sta neprimerljivo geografsko večji pokrajini). Ni pa tako pri primerjavi trženja in predstavitve kulturne ter naravne dediščine slovenskega prostora. Uspelo nam je uspešno čezmejno predstaviti Lipico in Park Škocjanskih jam, okolica pa še zaostaja. Tako se v praksi kaže, da same naravne kvalitete niso dovolj, pomembna je dodatna ponudba, da se lahko razvije zgodba zanimiva za obiskovalca. V nalogi se ukvarjam z revitalizacijo ruševin in navezavo le-teh na bližnjo vas ter širši prostor. Z novimi intervencijami v prostoru ruševin skušam izpostaviti naravne danosti - spreminjanje horizonta, uokvirjanje vedut in usmerjanje pogledov. Tudi stavbna dediščina dobi večji pomen v prostoru, s tem ko se nova struktura od obstoječih zidov odmika, se jim višinsko podreja ter ne presega gabaritov nekdaj grajenega prostora. Da postanejo ruševine za obiskovalce vabljive, jim je potrebno nameniti nov program, ki bo lahko živel skozi celo leto v navezavi na prostor Škocjanskih jam. Dostop do ruševin mora biti primerno urejen in opremljen, da lahko obiskovalca poduči o naravnih in kultur. značilnostih obe fotografiji vir: Debevec, A., 2002 J'kopinov skedenj, Škocjan

Školj

prostora. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

7 PROGRAM PROGRAMSKI POTENCIAL PROSTORA

Dolenja vas

Paradna konja turistične ponudbe na Krasu sta zaradi svoje atraktivnosti ali širše ponudbe Park Škocjanske jame in Kobilarna Lipica. V Senožeče

vpivnem območju parka, kamor obravnavano območje tudi spada, pa je ponudba gostinskih, namestitvenih in ostalih turističnih možnosti, kljub svoji bogati dediščini, zelo skopa. V zadnjih letih se, v slogu vizije trajnostnega razvoja podeželja občine Divača, razvoj usmerja k obujanju in oživljanju bogastva, ki le čaka

SEŽANA

na novo življenje. Občina si prizadeva za uvrstitev stavb nekdanjega kompleksa rudika Adrija iz Famelj v seznam tehnične dediščine, kjer bi lahko v bodoče odprli rudnik premogovništva na Krasu. V dolini je poleg gradu Školj in arheološkega najdišča Graček še nešteto drugih arheoloških mest, rimska vila, ostanki srednjeveškega gradu Švarcenek, nekdanja vodna črpalka... Vse to bi bilo smiselno povezati v programsko celoto in navezati na širšo ponudbo Parka Škocjanskih jam, ki bi lahko skupaj nastopali kot »Dolina naravne in kulturne dediščine«. Potrebe bi narekovale dopolnitev programa z novimi nastanitvenimi prostori in dodatno gastronomsko ponudbo v teh krajih. Na ta način bi se rešilo kar nekaj problemov: propadajoči stavbni fond vasi bi se obnovil in vanj umestil novi nastanitveni in gastronomski program, zaradi potrebe po delovni sili bi se zmanjšala brezposelnost, kulturna dediščina bi se ohranjala s tem pa bi se povečala prepoznavnost prostora in

DIVAČA Vilenica

krepila zavest domačinov.

Divaška jama Gradišče Brežec

LIPICA

Škocjan

Matavun PARK ŠKOCJANSKE JAME

Lokev

Prostor gradu Školj je že od svojega nastanka predstavljal dominanto v prostoru. Tako vizualno, kot tudi pomensko. Zaradi značilne lege

Goriče

ponor Reke

na konici pečine, ki pada v strugo Reke, je opazen iz več točk (iz Škocjana, Naklega). Predstavljal je varovano točko, kamor so se zatekali Famlje

domačini iz vasi, nadziral je dolino Reke in ravani v njegovem spektru, kasneje pa je ostal le še romantična poletna rezidenca plemičev. Vremski Britof Gornje Vreme

Škoflje Reka

Dane Kačiče

Zavrhek vasi v Brkinih

Shema mreže povezav med kraji s kulturno in naravno dediščino v širšem prostoru

Vremska dolina

Do danes, ko nas na vse to žalostno spominjajo le še skice risarjev. Zaradi ugodne lege, lahke dostopnosti, bližine glavnih prometnic in bistvenih točk kulturnega značaja v občini, bi bilo prostor gradu Školj z novim programom smiselno vključiti v širšo ponudbo Parka Škocjanskih jam. Zaradi bližine jam, kjer so bili kraški pojavi najprej raziskovani, je zamisel podružnične raziskovalne enote Inštituta za raziskovanje Krasa smiselna. Prav tako pa je ambient ruševin kot atraktivna in edinstvena kulisa za razne dogodke, ki iščejo svoje mesto v prostorih polnih zgodovine in zgodb, že poznan. Večkrat se se tu že odvijali glasbeni dogodki in nastopi, zato je tudi razmišljanje v smer vzpostavitve nadkritega parterja ustrezno. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

IZBOR PROGRAMA Za ponovno vzpostavitev družbenega pomena na obravnavani lokaciji, je potrebno izbrati primeren program. Ker sta lokaciji vasi Famlje in ruševin gradu Školj od večjega centra Divače odmaknjeni približno 5 km, je za ta namen najprimernejši program, ki lahko funkcionira neodvisno od delovanja Parka Škocjanskih jam, vendar pa se sočasno navezuje in dopolnjuje njegovo ponudbo. V vasi zaenkrat še ni nikakršnih gastronomskih in nastanitvenih zmogljivosti, kljub neposredni bližini Parka Škocjanskih jam in tranzitnemu značaju vasi (lega ob pomembni regionalni prometnici). V ta namen bi bilo smiselno umestiti program turistične kmetije in nastanitvenih kapacitet v propadajoči vaški stavbni fond. To bi se v bodočnosti pokazalo kot rešitev, ki bi smiselno dopolnjevala program Muzeja rudarstva in info centra v vasi, ki ga občina tudi že načrtuje. V bližini vasi se nahaja tudi arheološko najdišče Graček in ruševine gradu Školj. Navezava le teh zgodovinsko zanimivih lokacij bi pomenila razširitev in dodatno ponudbo Parka Škocjanskih jam, katerega poslanstvo je predstavitev naravne in kulturne dediščine območja. Območje je tesno povezano in bogato s kraškimi pojavi, ki so v bližini največjega podzemnega kraškega kompleksa dostopni širi javnosti in raziskovalcem. Tu so se začela prva krasoslovna raziskovanja. Iz tega vidika bi bilo smiselno razmišljati o novi dislocirani enoti Inštituta za raziskovanje krasa. Umestitev centra v ruševine gradu bi ponovno vzpostavila pomensko dominanto v prostoru, ki jo je grad nekoč tudi imel, obenem pa razširila omrežje poti in ponudbe za obiskovalce parka. Tukaj bi imeli svoje delovno mesto občasni znanstveni raziskovalci (delovne mize, manjši laboratorij). Njihova dejavnost bi se tu lahko predstavila s poučevanjem organiziranih skupin, predavanji na temo krasoslovja, z izobraževalnimi delavnicami na temo kraških pojavov in kulturne dediščine Krasa za šolske skupine (gradovi, delavnice obdelave kamna, itd , podobno kot Hiša eksperimentov). Te iste dejavnosti bi lahko potekale tudi poleti na nadkritem grajskem dvorišču, kjer že ruševine same pripovedujejo zgodbo prostora. Ciljna skupina ni ozko zastavljena, zato je center lahko tudi kulturni prostor namenjen za uporabo lokalnim skupnostim bližnjih vasi, kjer se v letnem času na prostem odvijajo koncertni ali teatralni dogodki, recitali. Ruševine predstavljajo končno točko, atraktor za pohodnike, razgledno točko in počivališče na krasoslovni poti od Famelj, mimo Gračka. Od tu se pot nadaljuje proti Škocjanskim jamam vzdolž kanjona Reke. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

ANALIZE REFERENČNIH PRIMEROV

Utrdba Grebbeberg Michael van Gessel Rhenen, Nizozemska, 2003-2005 Ostanki utrdbe, s katere se razgled razteza nad reko Ren, je nastala v merovinškem obdobju (481–751), ko je Frankovska dinastija vladala Franciji. Prostor je prežet s preteklostjo, v 17. stoletju je bila tu ustanovljena kraljeva miza, obdana z 12 lipami, druga svetovna vojna je pustila svoj pečat z grobiščem holandskih vojakov. Naraščajoč interes za arheološko preteklost je vodil v rekuperacijo historičnih ostankov. Rezultat dela je ponovno obujanje in odstiranje narave in arheoloških ostankov brez nepotrebnih novih intervencij. Očiščenje gozdne podrasti in roba strmega pobočja, je odprlo poglede na okoliško pokrajino ter na antični obrambni zid, ki je varoval utrdbo. Nova pot prekine zid na dva načina. Na enem koncu zareže skozi obzidje trdnjave, kjer nastane vzdrževalni dostop, na drugem pa se s stopnicami rahlo dvigne preko zidu, kjer nastane neprekinjena sprehajalna pot. Zareza v zidu je obložena s kortenom, ki nazorno kaže prerez zidu. V osi ovalno oblikovane gozdne jase se na enem koncu pojavi lebdeča panoramska ploščad, ki nudi razgled nad dolino z reko Ren, ukrivljena klop, locirana na drugem koncu osi, pa povezuje plato s pokrajino pod seboj. (Landezine, 2011)

Elementi aplikacije: Odnos do arheološkega najdišča, vpletanje ostankov v krajinsko ureditev, uporaba materialov, razgledna točka.

vse fotografije vir: http://www.landezine.com/index.php/2011/03/stronghold-grebbeberg-by-michael-van-gessel-landscape-architecture/

Tussols-Basil tekaška proga in stadion RCR Olot, Catalunya (Spain), 2002 Stadion se nahaja na jasi med dvema hrastovima gozdovoma, na obrobju mesta Olot. Kljub svoji velikosti, projekt krepi obstoječo krajino z vzpostavitvijo povezave med njim in naravo v tem, da so glavni elementi - kot so športne steze in tribune - preoblikovane v topografijo in skrbno vstavljene v prostor. Majhen paviljon z barom in prostorom za shranjevanje, služi potrebam nogometnega igrišča in atletski progi. Konstrukcija je oblikovana iz dveh kortenastih volumnov, ki sta združena s tanko streho in podom istega materiala. (http://www.mimoa.eu/projects/Spain/Olot/Athletics%20stadium) Elementi aplikacije: Pavilion, umestitev poti v naravo, materiali.

vse fotografije vir: http://www.mimoa.eu/projects/Spain/Olot/Athletics%20stadium

Turistične poti Trollstigen Reiulf Ramstad Architects, Romsdalen - Geiranger Fjord, Norway, 2012 Turistične poti so umeščene med globoke fjorde, ki so značilnost te norveške pokrajine. Ta panoramičen razgled je možno obiskati le poleti zaradi prehudih zim. Zaradi nedostopnosti narave na tem mestu, projekt obsega oblikovanje celotne turistične poti in ponudbe, ki vključuje planinski dom z restavracijo in galerijami, do poplavnih ovir, vodnih kaskad, mostov, poti, zunanjega pohištva, pavilionov in razgledišč. Vsi ti elementi so oblikovani v pokrajino, tako da izkušnje gledalca postanejo še bolj intimne. Arhitekturna intervencija je zelo občutljivo postavljena v prostor in je zasnovana kot neka tanka nit, ki vodi od omamnega razgleda do naslednjega. Premišljenost glede opreme in materiala še dodatno poudari in odslika značaj in temperament okoliške pokrajine. Arhitektura je opredeljena z jasnimi in natančnimi prehodi med načrtovanim in naravnim. Z vodo kot dinamičnim elementom in njenimi prehodi iz snega, v tekočo in potem še padajočo vodo ter na drugi strani kamnom kot statičnim elementom, projekt ustvarja vrsto odnosov, ki opisujejo in povečujejo edinstveno prostorskost mesta. (http://www.archdaily.com/304715/zamora-offices-alberto-campo-baeza/) Elementi aplikacije: Koncept arhitekturne intervencije v močen okarakteriziran naraven prostor.

vse fotografije vir: http://www.dezeen.com/2012/07/07/trollstigen-by-reiulf-ramstad-architects/

Castelo Novo Comoco Fundão, Portugalska, 2003-2008 Projekt je zahteval ohranitev in ovrednotenje gradu Castelo Novo in okolice, čigar prostor naj bi bil oblikovan tako, da ga obiskovalci doživljajo in uživajo kot mesto trajnosti. Kot odgovor na te zahteve je projekt oblikovan kot telo brez togega obrisa, organsko, deluje neodvisno od obstoječih struktur, ki jih jemlje le za oporo. Konstrukcija je oblikovana kot zvezni abstraktni element. Objekt se spreminja s karakterjem prostora, skozi katerega se vije. Na trgu pred cerkvijo deluje kot volumen, ki določa meje, med zidovi gradu pa se njegova oblika spremeni v tlakovano površino z rampami in stopnicami, ki tvori peščevo pot odmaknjeno od tal s kovinsko konstrukcijo. Rešitev omogoča obiskovalcu občudovanje ruševin, brez poškodovanja. Pot se konča v glavnem stolpu gradu, kjer je v njegovo notranjost vstavljen jeklen volumen z multimedijsko sobo. Ta tvori na svoji strehi panoramsko ploščad, na katero se lahko obiskovalci povzpnejo. Lahka jeklena konstrukcija omogoča jasno ločitev novega od obstoječega. (Archdaily, 2012) Elementi aplikacije: Neodvisna struktura, pot skozi prostore različnih karakterjev, uporaba materialov.

vse fotografije vir: http://www.archdaily.com/52026/cn-castle-comoco/

Bispegaard Muzej Sverre Fehn Hamar, Norveška, 1967-79 V projekt so vključeni ostanki starega kmečkega poslopja iz zgodnjega 19. stoletja, ki stojijo nad vidnimi arheološkimi ostalinami srednjeveške trdnjave. Muzej je bil namenjen razstavljanju artefaktov, izkopanih na mestu samem, obenem pa omogoča nadaljnje izkopavanje. Poleg tega je v razstavnih sobah predstavljeno življenje kmečkega prebivalstva. Nad obstoječi kamniti zid je postavljena lesena konstrukcija, pokrita z izmenjujočimi se opečnatimi in steklenimi strešnimi ploščami, kar omogoča prodiranje svetlobe v prostor. Na dvorišču se betonska klančina dviga nad ruševinami trdnjave in vodi obiskovalca do vogala muzeja, kjer tudi vanj vstopi. (Prevedeno iz: Fehn, S. 1949-1996, str. 129).

»Klančina, ki obiskovalca vodi po prostorskem potovanju po muzeju, je za ustvarjanje nove meje temeljna. Nov sloj nad zgodovinskimi tlemi, interpretiran kot kontinuirano viseče sprehajališče, je razvit niz novih arhitekturnih in eksperimentalnih zvez glede na prostor »nad« in »pod«, na svetlobo in temo, notri in zunaj, na obzorje parcele. Odnos med visečo potjo in zgodovinskimi tlemi je zoperstavljen gibanju med dvoriščem ter notranjim prostorom muzeja s fascinantno nasilnim dejanjem.« Fehn, S., 1997

Fuchs – Mikac, 2004

Fehn, S., 1997

(Fuchs – Mikac, 2004, str. 102-104).

Elementi aplikacije: izbor programa, klančina – potovanje skozi prostor, odmikanje od ruševin, uporaba materialov, prosevanje svetlobe

http://www.joshuamings.com/blog/index.php?entryid=31

Fehn, S., 1997

obe fotografiji: Fehn, S., 2009

Občinska stavba v Zamori Alberto Campo Baeza Zamora, Spain, 2012 S pogledom na sosednjo katedralo je arhitekt po orisu nekdanjega vrta kuhinje samostana postavil močne obodne kamnite zidove, odprte proti nebu. Uporabil je kamen iz katerega je zgrajena katedrala in z njim tlakoval tudi notranjost dvorišča, znotraj katerega je umestil njegovo nasprotje - steklen kubus, kot neke vrste steklenjak z dvojno stekleno fasado, s posameznimi elementi velikosti 600x300x1,2, ki jih skupaj druži le silikon. Zgornji vogali stavbe so prav tako zaključeni s steklom in tako stavba daje vtis, da je zgrajena iz zraka. Kamnit kubus simbolizira spomin in povezanost z zemljo, steklen kubus pa prihodnost in odprtost v nebo. (http://www.archdaily.com/304715/zamora-offices-alberto-campo-baeza/) Elementi aplikacije: Material, odprtost na vse strani, prosojna fasada.

vse fotografije vir: http://www.archdaily.com/304715/zamora-offices-alberto-campo-baeza/

8 DANAŠNJE STANJE RUŠEVINE GRADU ŠKOLJ

Stanje Zgodovinski kompleks gradu sestavlja pet danes bolj ali manj ohranjenih volumnov, nanizanih okoli osrednjega dvorišča, ki ga na severu

foto: osebni arhiv

Goriče

omejuje obrambni zid višine 5 m. Današnje stanje volumnov je v precej klavnem stanju. Ohranjene so le posamezne stranice traktov od katerih je s svojimi skoraj enajstimi metri najvišja vzhodna stranica vzhodnega trakta. Poleg te stranice predstavlja glavno višinsko dominanto delno porušen okrogli obrambni stolp.

Famlje

kanjon Reke

foto: Požrl, J.

Percepcija Z lokacije gradu se odpirajo zanimivi pogledi proti razgibani kraški pokrajini s Škocjanom v ozadju, proti Vremščici, kanjonu Reke in vrhu Snežnika v ozadju ter na Brkine.

Dostopnost Lokacija gradu je dostopna s treh strani: po gozdni poti iz vasi Famlje in vasi Goriče ter po peš poti, ki se vzpne iz kanjona Reke strmem vse fotografije: Sapač, I.

terenu do ravani okrog gradu. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE - GRADIŠČE GRAČEK Ostanki gradišča iz bronaste dobe ležijo na vzpetini, ki se dviga nad vasjo Famlje. S svojo lego so takratni prebivalci lahko strateško nadzorovali dolino Reke, saj je tu potekala pomembna pot od Rijeke proti notranjosti celine. Žal pa ni njegova usoda nič kaj drugačna, kot je usoda skoraj vseh gradišč po Krasu ali kaštelirjev v sosednji Istri. Prepuščeni so bili zobu časa in eroziji. Na nekdaj večjo utrjeno naselbino danes spominja le še ogromna gomila kamenja na vrhu vzpetine, ki je že precej zaraščena. Le na skrajnem južnem pomolu je še med bori moč občutiti razgled, ki ga je nekdaj ponujala utrdba. V preteklosti je Graček služil kot priročen vir kamenja za izgradnjo bližnje ceste in bil tako deloma uničen. Čeprav vzpetina ne spada med pomembnejša gradišča, bi jo bilo vredno očistiti podrasti, grmičevja in nekaterih dreves ter urediti že obvse fotografije: osebni arhiv

stoječe shojene trase.

Lep primer najdemo že zelo blizu v Repniču na italijanski strani Krasa, kjer je nekdanje obzidje rekonstruirano, ob njem pa so urejene sprehajalne poti. Kot primer celostnega posega je v nalogi predstavljen tudi zgled nekdanje utrdbe Grebbeberg na Nizozemskem, kjer so z obe fotografiji: http://arhaeoblog.blog.siol.net/tag/kastelir/ Repnič

minimalnimi intervencijami predstavili zgodbo prostora. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

Arheološko najdišče Graček

FAMLJE Kapelica

kra

Razvaline gradu Školj

vna u soslo

čna

pot

Cerkev Famlje

Območje rudnika

Potek krasoslovne učne poti

9 IDEJNA ZASNOVA LOKACIJA Predvidena obdelava zavzema pot od vasi Famlje do gradu Školj in povezuje različne kulturno zgodovinske in naravne kvalitete. Naloga je razdeljena na dva dela: krasoslovna učna pot in ureditev ruševin gradu Školj. Težišče obdelave je grad Školj, ki predstavlja končno postajo krasoslovne učne poti. Učna pot se začne v Famljah, kjer si je moč ogledati različne zanimivosti, kot je območje nekdanjega premogovnika, cerkev in kapelico s podobo Svetogorske Marije. Pot se nadaljuje proti severu, kjer so v neposredni bližini vasi ostanki bronastodobnega gradišča in prazgodovinski spodmol Podjamca. Od tu se učna pot nadaljuje proti gradu Školj. Dober kilometer dolga pot vodi preko tipične kraške kulturne krajine, ki ji dajejo značilno obliko obzidane, obdelovalne in pašne površine, goste gmajne z nasadi črnega bora, gabra in cera. Pred gradom pot teče ob suho zloženem kraškem zidu, ki omejuje večjo tranvato površino. Ob poti je ostanek stoletnega murvinega drevoreda iz časov, ko je na tem območju cvetela svilopreja. Iztek poti v prostor razvalin gradu Školj

Ob koncu poti nas s svojo utrjeno severno stranico, ki jo zaključujeta obrambna stolpa, pričaka grad Školj. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

ZASNOVA KRASOSLOVNE UČNE POTI Arhitekturna obdelava vključuje označitev in oblikovanje krasoslovne učne poti z vmesnimi informativnimi točkami in mesti za oddih, ter podrobnejšo obdelavo zaključka učne poti- gradu Školj. Pot je opremljena z informacijskimi tablami in klopmi za počitek. Na tabli se obiskovalec poduči o najpomembnejših informacijah o posamezni zanimivosti. Vsebina table je napis z zemljevidom in nakazanim nadaljevanjem poteka poti. Infotable označujejo in opisujejo tri različne informacijske sklope: - kulturnozgodovinska znamenitost (grad, cerkev, kapelica, gradišče, spodmol) - naravna znamenitost (kanjon, skalna formacija, dolina, nasad murv, vrtača, kal) - botanična informacija (vrsta drevesa, grmičevja, rastja) in informacija o biotopu.

1 razgledni pomol na vrhu arheološkega najdišča Graček

2 smerokaz do prazgodovinskega gradišča Graček

3 klop, počitek ob krasoslovni poti

4 prostor za piknik K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

5 tabla podaja informacijo o kraškem suhozidu

6 informacijska tabla o biotopu kraškega kala pri Školju

5 7

7 kraški travnik K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

ZASNOVA PROMETA IN GIBANJA OBISKOVALCEV PO OBMOČJU

Ker spada del obravnavanega območja v naravovarstveno območje Nature 2000, je potrebno pri načrtovanju upoštevati nekatere usmeritve, ki jih določa Operativni program – program upravljanja območij Natura 2000 (2007-2013): »Trajnostni razvoj regij in razvoj turizma ter drugih podjetniških priložnosti povezujejo trajnostno upravljanje biotske raznovrstnosti, vključno s trženjem in zagotavljanjem dolgoročnega ohranjanja biotske raznovrstnosti. Za trajnostni razvoj regij se v načrtih upravljanja zavarovanih območij, praviloma upošteva zlasti naslednja področja: - Infrastruktura za obiskovanje varovanih območij (informacijski centri, opazovalnice, razgledišča, označevanje, pešpoti, naravoslovne in kulvir: http://www.maya.si/images/kolesarjenje_753.jpg

vir: http://1toni.files.wordpress.com/2012/05/img_8436.jpg

vir: http://www.nps.gov/indu/planyourvisit/images/R10%5E3.JPG

turne poti, učne poti). Za trženje biotske raznovrstnosti skozi turizem so potrebna določena vlaganja v turistično infrastrukturo in v infrastrukturo za interpretacijo narave oziroma parkovno infrastrukturo (npr. učne in doživljajske poti, infocentri). Ta infrastruktura pritegne obiskovalce in turiste in jim pomaga doživeti naravo oziroma priti v stik z živalmi in rastlinami. Zaradi takih doživetij lahko neko območje postane priljubljena destinacija za obiske oziroma turistična destinacija. Premišljeno načrtovana parkovna infrastruktura tudi usmeri obiskovalce na določene dele narave (območij Natura) in s tem pomaga obiskovalce »koncentrirati« na točke ali v okolico območij Natura. […] - Izdelava koncepta in izgradnja infrastrukture trajnostne mobilnosti in druge spremne javne infrastrukture v območju s poudarkom na javnem potniškem prometu in ureditvi kolesarskih ter peš poti (vključno s parkirišči, javnimi sanitarijami in drugo spremno infrastrukturo). Koncepti trajnostne mobilnosti so usmerjeni v umirjanje prometa, preusmerjanje potnikov na javni potniški promet in na nizko-ali brez-emisijske ter tihe oblike transporta. » (Vir: http://www.natura2000.gov.si/fileadmin/user_upload/zakonodaja/141-natura.pdf, citirano: 22. 01. 2013)

V nalogi so nekatere dejavnosti bolj točkovnega značaja (razgledišče, raziskovalni center..) in vezane na eno mesto, medtem ko se druge razprostirajo, kot je na primer krasoslovna učna pešpot, ki se razprostira po celem prostoru. V načelih Nature 2000 je, da se trajnostni razvoj

povečanje parkirišča ob lovski koči (novem info centru)

usmerja k zmanjševanju motoriziranega prometa in ga preusmerja na manj obremenjujoče oblike (kolesarjenje in peš dostopnost). Najbližje obstoječe avtobusno postajališče je v vasi Famlje, ki je od razvalin gradu Školj oddaljeno 1 km. To bi ob večjih količinah obiskovalcev privedlo do preobremenitve okolice gradu z motornim prometom, zato je potrebno zagotoviti primerne razpršene parkirne površine

obračališče za minibus (občasno)

in ustrezno preusmeritev obiskovalcev na alternativna prevozna sredstva (z motornega na nemotorno), ki imajo čim manjši vpliv na okolje. parkirišče med drevesi možnost točkovnega bočnega parkiranja vzdolž krasoslovne poti

kra

vn slo

V osnutku občinskega prostorskega plana je predvidena ureditev info centra v stavbi trenutne lovske koče v Famljah. Tukaj bi se moralo obstoječe parkirišče povečati, da bi sprejelo približno 30 avtomobilov (100 ljudi), od kjer bi se lahko obiskovalci z izposojenimi kolesi ogledali krasoslovno učno pot in obiskali raziskovalni center v Školju. Prav gotovo bi bila zanimiva tudi ponudba ogleda območja s konjem, saj bi lahko bila to nova poslovna priložnost za domačina, ki se že ukvarja s konjerejo, in atraktivna ponudba za obiskovalce, hkrati pa trajnostna rešitev neobremenjujoča za okolje.

obstoječe parkirišče ob športnem parku

Vseeno pa je potrebno pomisliti na gibalno ovirane osebe, katerim se lahko omogoči dostop do neposredne bližine Školja z avtomobilom.Ob križišču obstoječih gozdnih poti bi se uredilo parkiranje na utrjeni površini med drevesi. V primeru večjih glasbenih dogodkov ali predstav v ruševinah, bi se organiziralo parkiranje ob info centru v Famljah in preusmerilo obiskovalce na minibus, ki bi občasno vozil do prizorišča. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

Pogled iz jugozahoda na ruševine Školja z novim raziskovalnim centrom K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

ZASNOVA UREDITVE RUŠEVIN GRADU ŠKOLJ Problematika ruševin Današnja podoba gradu je skromen ostanek nekdaj mogočne grajske stavbe. Ruševine so zelo načete, ostanki zidov na nekaterih mestih kot po čudežu kljubujejo gravitaciji in le redki deli ruševin danes še ohranjajo določeno statično kvaliteto. Odstotek ohranjenih zidov je sorazmerno majhen saj je zob časa v zadnjih sto letih pošteno opravil svoje delo, grad pa je v vmesnem času večkrat služil kot priročen vir gradbenega materiala okoliškim prebivalcem. Prav zaradi tega se pri snovanju nove ureditve poraja vprašanje, ali je brez podrobnejših zgodovinskih dokumentov in zanesljivega slikovnega gradiva smiselno poskušati z rekonstrukcijo nekdanjih grajskih poslopij ali je smiselneje grad dojemati in ohranjati kot ruševino in slikovito območje kompleksa razumeti kot scenografijo novega posega.

Stari grad kot kulisa novemu objektu Nova intervencija v kompleksu gradu sledi predpostavki, da grad ostaja nedotaknjena ruševina. Poslopja starega gradu so bila nekoč polna, danes so le zidovi- skelet znotraj katerega raste zelenje. Nova zasnova to, od časa in vremena vzpostavljeno, situacijo prevzame in prevede na večje merilo. Tako je bilo grajsko dvorišče, nekoč prazno, z novim posegom postane polno, volumni gradu- nekoč polni, so danes prazni. Streha z glavnim volumnom popolnoma sledi obliki dvorišča, ga zapolnjuje in s tem ustvarja volumenski negativ gradu. Vsi deli novega posega se podrejajo današnjemu stanju gradu. Grad ostaja ruševina in kot tak zamrznjen v času. Volumni postavljeni v nekdanje trakte gradu so utopljeni v nivo terena, tako da trakti ostanejo vizualno prazni. Stari zidovi so scenska kulisa dogajanju znotraj zidov.

Prosto pritličje Prosto pritličje omogoča dojemanje grajske zasnove na nivoju pešca, volumen nad njim pa uokviri pogled na ruševine. V glavnem volumnu je nastanjen program oddel ka za raziskovanje Krasa delovnimi prostori, predavalnico, interaktivnimi prikazi Krasa in pojavov ter delavnicami. Ker je objekt dvignjen nad prosto dvorišče, je možnost uporabe tega raznolika.

Podrejanje višinskim dominantam Zasnova po višini ne presega višinskih dominant gradu. Tako je za nekaj metrov nižja od okroglega stolpa in ohranjene zunanje stranice vzhodnega trakta. K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

Pogled na ohranjeno severno obzidje Školja in nasad stoletnih murv ob vhodu v ruševine K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

Pot skozi prostor Pot iz Famelj se ob vstopu v grajski kompleks skozi glavni vhodni portal izteče na grajskem dvorišču. Od tu ima obiskovalec svobodo gibanja v različne smeri. Pod volumnom raziskovalnega programa se lahko odpravi na urejen grajski vrt nad prepadom, ali pa se povzpne po rampi ali stopnicah v glavni volumen, od koder se s ploščadi pred vhodi odpirajo lepi razgledi na kompleks gradu in okolico. Grad kot končna točka učne poti vsebuje vse tri sklope zanimivosti: Razstavni prostori in predavanja v prostorih krasosolovja predstavljajo naravne znamenitosti IZTEK POTI v grajsko dvorišče od koder se obiskovalec lahko prosto giblje

okolice, razstava o gradu in grad sam pa sta pomembna kulturna in zgodovinska znamenitost.

10m 10m

Razdeljenost prostora na prizorišča Nova ureditev predvideva razdelitev prostora ruševin gradu na tematsko in oblikovno raznolika priorišča. Glavno prireditveno območje je pod glavnim volumnom, kjer lahko potekajo pred dežjem zaščiteni zunanji dogodki. V traktih gradu se z ureditvijo vzpostavijo različni prostorski karakterji: razgledna ploščad nad kavarno, terasa nad tehničnimi prostori in sanitarijami, odrska ploščad in prostor za projekcije ali koncerte nad prostori pododrja. Poleg mikroambientov znotraj traktov, se uredi tudi terasa nad kanjonom Reke, nekdanji grajski vrt v najnižjem delu. Vse skupaj lahko simultano in neodvisno funkcionira v primeru večjih prireditev na tem mestu.

GLASBENI DOGODEK na grajskem dvorišču (parterju)

PROSTI OGLED ruševin gradu

1 1- Osrednji prireditveni prostor 1 - Osrednji prireditveni prostor - Osrednji prireditveni prostor 1 - Osrednji prostor 2 2- Ploščad nad barom 2 - prireditveni Ploščad nad barom Ploščad nad barom 2 - Ploščad barom 3 3- Sekundarni oder zaodrja 3 -nad Sekundarni oder nad prostori zaodrja - Sekundarni odernad nadprostori prostori zaodrja 3 - Sekundarni oder streha nad prostori zaodrja 4 4- Zelena streha nad tehnčnimi prostori 4 - Zelena nad tehnčnimi prostori Zelena streha nad tehnčnimi prostori 4 - Zelena nad tehnčnimi 5 5- Parkovna ureditev 5 streha - Parkovna ureditev prostori - Parkovna ureditev 5 - Parkovna ureditev 6 6- Volumen nad dvoriščem 6 Volumen nad dvoriščem - Volumen nad dvoriščem 6 - Volumen nad dvoriščem

1 4

2 3 5

PRIZORIŠČA 1 nadkriti osrednji prireditveni prostor (parter)

GLASBENI DOGODEK na grajskem vrtu

IZOBRAŽEVALNE DELAVNICE v raziskovalni enoti

2 sekundarni oder nad pododrjem 3 terasa nad tehničnim in sanitarnim delom 4 razgledna ploščad nad kavarno

10m

5 grajski vrt (parkovna ureditev)

10m K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

1 - Osrednji prireditveni prostor 2 - Ploščad nad barom 3 - Sekundarni oder nad prostori zaodrja 4 - Zelena streha nad tehnčnimi prostori

Pogled z odra proti nadkritem med glasbenim dogodkom K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

Funkcionalna zasnova

Objekt je dislocirana raziskovalna enota Inštituta za raziskovanje Krasa iz Postojne, ki deluje pod okriljem ZRC SAZU-ja. Ker je objekt vstavljen v prostor ruševin gradu Školj, se njim tudi podreja in jih ne zapira. Prostor je tako vedno dostopen in poleg programa v na novo

NADZEMNI DEL

PODZEMNI DEL v volumnih grajskih traktov

umeščenem volumnu še vedno deluje kot muzej na prostem. Objekt ohranja vse pozitivne parametre, ki jih obiskovalec doživi ob sedanjem

1 nadkriti parter 2 razgledne terase nad potopljenimi volumni 3 grajski vrt

1 kavarna 2 sanitarni in tehnični del 3 pododrje z garderobami

obisku in še vedno nemoteno deluje kot razgledna točka.

10m 10m

10m10m

nivo terena

10m

Programska zasnova Nova intervencija je razdeljena na tri sklope, ki se vsebinsko razlikujejo. Glavni objekt, dvignjen od tal je center matičnega Krasa, raziskovalna enota, ki namenja svoj prostor izobraževanja željnim ljudem - raziskovalcem in šolarjem, študentom, naključnim turistom. V njej se lahko odvijajo manjša predavanja ali delavnice na temo krasoslovja, ali pa je

parter

le prostor, kjer raziskovalci obdelujejo na terenu zbrane podatke. oder

terasa

Raziskovalni objekt se navezuje na prostor, ki ga nadkriva - odprto grajsko dvorišče, ki je namenjeno zunanjim glasbenim ali drugačnim

terasa

dogodkom. V dele nekdanjih grajskih traktov pa sta vstavjena še dva servisna volumna, katerih streha je uporabna. V primeru vzhodnega (pododrja), je to oder, pri južnem delu (sanitarni del s skladiščem) pa pohodna terasa. Na zahodni nekdanji trakt se v teren potopi volumen kavarne, ki se odpira proti dramatičnim pogledom na sotesko Reke. RAZISKOVALNA ENOTA (1. nadstropje)

ODPRTO GRAJSKO DVORIŠČE (pritličje)

dvignjena nad parter (grajsko dvorišče)

nadkriti parter z razglednimi terasami

SERVISNI VOLUMNI (klet) potopljeni v teren streha je razgledna terasa ali oder

10m 10m K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

Razgled s terase K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

Zunanji prostori in zeleni sistem Zunanji prostori igrajo pomembno vlogo, saj oblikujejo njihov karakter prav ostanki ruševin. Grajsko dvorišče je ohranjeno in odprto, vendar nadkrito z raziskovalno enoto, nekdanji polni volumni so danes prazni kot zunanje razgledne ploščadi. Grajski vrt ohrani svojo nekdanjo funkcijo. Že shojene poti naključnih obiskovalcev so preoblikovane v urejene poteze, ki padajočo teraso definirajo in z nje nudijo razgled vzdolž soteske Reke in proti Brkinom. Ruševine so od juga, proti vzhodu in severu obdane z gozdom, na zahodni strani se razprostira travnik, proti severu se ob dovozni poti obnovi nasad murv (nekdanjega drevoreda).

odprto nadkrito grajsko dvorišče razgledne ploščadi okoliški gozd travnata površina obstoječi nasad murv novi murvin drevored

10m 10m

Energetska učinkovitost objekta in požarna varnost Zunanji ovoj objekta je zasnovan tako, da usteza zahtevam Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. V strešni konstrukciji je 36 cm, v konstrukciji etažne plošče pa 24 cm toplotne izolacije. Na strehi je še od 3 do 10 cm TI v naklonu. Ovoj je dvojno zastekljena prezračevana fasada: notranje dvoslojno termopan steklo ter zunanje enoslojno steklo, vmesni prostor je prezračevan, s senčilom. Predvideno je talno ogrevanje in mehanično prezračevanje (prezračevalna naprava z rekuperatorjem je v raziskovalnem delu izvedena v spuščenem stropu, ogrevalna centrala je v tehničnih prostorih kletne etaže), po potrebi je možno tudi prezračevanje z odpiranjem oken. Stavba je v grobem deljena na tri požarne sektorje, pri katerih evakuacijska pot ne presega 20 m. Iz kletnega dela sanitarij in kavarne je izhod po vertikalnih komunikacijah - stopnicah, iz pododrja vodijo prav tako stopnice, iz raziskovalnega dela pa je lahko evakuacijska pot speljana po stopnicah ali klančini, ki sta obe zunanja elementa.

Neovirana dostopnost Pri projektiranju je bilo upoštevano, da so prostori dostopni tudi gibalno oviranim osebam, zato so vsi prehodi in hodniki širine najmanj 1,20 m. Ker je klančina 7% naklonska, se do raziskovalne enote invalidi povzpnejo z dvigalom, ki prav tako povezuje kletne prostore (sanitarije in kavarna) s parterjem.

Materiali V nalogi so uporabljeni materiali prani in brušeni beton, steklo in korten. Učna pot, ki poteka po obstoječih gozdnih poteh, je opremljena z razgledno ploščadjo, informativnimi tablami in klopmi za počitek. Vsa oprema je iz kortena, saj se s svojo patino subtilno vklaplja v kraško okolje. Ker deluje lahkotno izgleda, kot bi zrasla iz terena. Pri oblikovanju raziskovalne enote je bilo glavno vodilo lahkotnost in prosojnost objekta. Zato je konstrukcija jeklena, fasada pa steklena, da se doseže učinek prosojnosti in vizualno podrejanje prisotnim ruševinam. korten oprema krasoslovne učne poti

zavese

brušen beton - terrazzo razgledne ploščadi

prani beton parter

vidni beton s sledjo opaža stene sanitarnega in tehničnega dela

Tla nadkritega grajskega dvorišča ali parterja so iz pranega betona, pohodne strehe odra, sanitarnega dela in kavarne so iz brušenega betona.

Pogled z grajskega vrta proti ruševinam K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

Zasnova konstrukcije

ruševin v prihodnosti, bi moral Zavod za varovanje kulturne dediščine izdati smernice in konservatorski načrt, kako k problemu pristopati.

Rob etažne plošče (v pogledu).

Predlog nove intervencije v prostoru ruševin je sestavljen iz štirih konstrukcijsko medsebojno ločenih delov.

ičje

Ruševine gradu so v razpadajočem stanju, saj ni nikoli bilo izvedenih najnujnejših vzdrževalnih posegov na zidovih. Pri morebitni stabilizaciji

Primarni nosilci, satasti I profil, višine 80cm, potekajo v oseh A, B, C, D. Nosilec v osi D je med podporami zavetrovan z diagonalami. pal

rob konzolne strehe

pal

Glavna I nosilca, višine 80cm, potekata v oseh 1 in 5. Podprta s stebri. Nosilca v osi 1 (v strehi in etažni plošči)sta zavetrovana z diagonalami, nosita konzolno streho.

Sekundarni nosilci, I profil, višine 80cm, potekajo v oseh 2, 3, 4, A'. Nosijo konzolno streho

V nekdanje trakte grajskega palacija so vstavljeni trije volumni, potopljeni v teren, njihova streha je pohodna. Ker so servisnega značaja, je njihova konstrukcija obodnih sten armiranobetonska (debeline 20 cm) in odmaknjena od obstoječih temeljev ruševin. Temelji so pasovni.

Jekleni stebri, fi 50cm.

Obstoječi zidovi bi se med izgradnjo zaradi vibracij lahko začeli rušiti, zato jih je predhodno potrebno očistiti in stabilizirati. To je možno rešiti z vertikalnim vrtanjem zidov in izvedbo protipotresne sanacije z napenjanjem sider med zgornjo vezjo in skalnim terenom. Tako se

KONSTRUKCIJA STREHE

zunanji plašč vidno ne poveča. Spodnje slike prikazujejo primer postopka uporabljenega pri sanaciji struktur na Ljubljanskem gradu. Tudi temeljem bi bilo potrebno zagotoviti trdnost z vgradnjo povezovalnih sider in s sistematičnim predhodnim injektiranjem cementne mase.

Glavna I nosilca, višine 50cm, potekata v oseh 1 in 5. Podprta s stebri.

Primarni nosilci, satasti I profil, višine 50cm, potekajo v oseh A, B, C, D.

Sekundarni nosilci, I profil, višine 50cm, potekajo v oseh 2, 3, 4, A'. rob plošče

Jekleni stebri, fi 50cm.

KONSTRUKCIJA ETAŽNE PLOŠČE

Prikaz postopka vrtanja in sidranja v obstoječo strukturo

Potopljena sidra v kamniti steni z AB vencem

vse foto vir: Kregar 2005, str 15. Vidna glava horizontalne vezi;

ruševina

Glavni objekt je izveden v kombinaciji jekla in betona, saj s sodobnimi materiali deluje lahkotno v primerjavi z masivnimi kamnitimi stenami ruševin. Od tal je dvignjen na osmih jeklenih stebrih fi 50 cm, ki so pod zemljo med seboj povezani s temeljno brano-vezjo. Stebri v oseh 1 in D tvorijo skupaj z IPE nosilcema, skritima v etažni plošči in strehi zavetrovano paličje, ki je med prečkami zavetrovano z diagonalami. Primarni IPE nosilec poteka še v osi 5, ki s prejšnjima nosilcem poveže konstrukcijo. Prečno na nosilec v smeri D potekajo sekundarni AB stene kletne etaže, 20 cm.

nosilci v smereh 1, 2, 3 in 4.

AB Temelji pod stebri, povezani s temeljno vezjo (brano), 100/100 cm.

Iz pritličja vodi do etaže klančina, ki se nosi na stebrih (konzole pkatlastega profila) in jih s tem tudi horizontalno zavetruje. Tarasa na zahodni strani je konzola, ki se vpenja na IPE nosilce v ploščah (v oseh 1, 2 in 5). Prečno so v plošči položeni sekundarni nosilci. Južna terasa se vpenja v ploščo etaže, nosi jo nosilec v osi A, ki je na točki podprt s stebrom. Njeno stabilnost zagotavljajo sekundarni nosilci v plošči, ki se vežejo na stebre dvigala. Streho zaradi osnovne ideje oblikujejo obodne linije grajskega dvorišča. Ker je streha na vzhodni in zahodni strani konzolna, tvorijo njeno jekleno konstrukcijo linijski navzgor obrnjeni IPE nosilci višine 80 cm, v oseh 1, 2, 3, 4 in 5. Vertikalno obtežbo prenesejo preko stebrov do tal. Horizontalne obtežbe se s strehe prenesejo preko diagonal med nosilci do stebrov in tal.

TEMELJI IN KLET

10 RISBE

Širša situacija M 1:5000 Ožja situacija M 1:500 Tlorisi M 1:200 Prerezi M 1:200 Fasade M 1:200 Fasadni pas M 1:20 Fotografije makete

Notranjost objekta prostori za raziskovalce in obiskovalce K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

ŠIRŠA SITUACIJA M 1:5000

gozd gozd

travniki, gozdne jase obstoječa obstoječa gozdna pot krasoslovna krasoslovna učna pot

OŽJA SITUACIJA M 1:500

65 obreži

K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani•Fakulteta za arhitekturo•mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a.•somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a.•leto vpisa: 2004/2005•leto izdelave diplom. dela: 2012/13

M 1:200

K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani•Fakulteta za arhitekturo•mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a.•somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a.•leto vpisa: 2004/2005•leto izdelave diplom. dela: 2012/13

66 obreži

TLORIS OBSTOJEČEGA STANJA

komunikacije, servis uslužbenci, nastopajoči obiskovalci ruševina nova AB stena

KAVARNA (204,1 m²)

B.-1.0

Predprostor kavarne

44 m²

epoksi tlak

B.-1.1

Kavarna

epoksi tlak

91,4 m²

B.-1-2

Sanitarije za javne prireditve

epoksi tlak

31,2 m²

B.-1.3

Tehnični prostori

epoksi tlak

16,1 m²

B.-1.4

Hodnik

epoksi tlak

21,4 m²

PODODRJE (68,5 m²)

C.-1.1

Skladišče

5,7 m²

epoksi tlak

C.-1.2

Garderoba

epoksi tlak

10,2 m²

C.-1.3

Skupni prostor

epoksi tlak

10,8 m²

C.-1.4

Garderoba

C.-1.5

Sanitarije

C.-1.6

epoksi tlak

10 m² 9,2 m²

Skladišče tehnične opreme za

prireditve

TLORIS KLETI

epoksi tlak

22,6 m²

M 1:200

K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani•Fakulteta za arhitekturo•mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a.•somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a.•leto vpisa: 2004/2005•leto izdelave diplom. dela: 2012/13

67 obreži

komunikacije obiskovalci, javno ruševina jekleni stebri

PARTER (NADKRITO GRAJSKO DVORIŠČE)

A.0.

Razgledna ploščad nad kavarno

brušen beton

95,7 m²

A.1.

Terasa nad sanitarnim delom

brušen beton

76,7 m²

A.2.

Oder

Odprto grajsko dvorišče

TLORIS PRITLIČJA

pran beton

155,9m² 470 m²

M 1:200

K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani•Fakulteta za arhitekturo•mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a.•somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a.•leto vpisa: 2004/2005•leto izdelave diplom. dela: 2012/13

68 obreži

A.3.

brušen beton

komunikacije pol-javno obiskovalci, javno ruševina jekleni stebri

RAZISKOVALNI CENTER

D.1.

Terasa

D.2.

Terasa s komunikacijami

D.3.

Raziskovalni center Matičnega krasa

TLORIS NADSTROPJA

brušen beton brušen beton brušen beton

30 m²

64,7 m² 243 m²

M 1:200

K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani•Fakulteta za arhitekturo•mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a.•somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a.•leto vpisa: 2004/2005•leto izdelave diplom. dela: 2012/13

69 obreži

ruševina nova AB stena

PREREZ A-A M 1:200 K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

ruševina nova AB stena

PREREZ B-B M 1:200 K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

ruševina nova AB stena

PREREZ C-C M 1:200 K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

SEVEROZAHODNA FASADA M 1:200 K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

JUŽNA FASADA M 1:200

JUGOZAHODNA FASADA M 1:200 K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

OBREŽI

HI z refleksnim posipom TI, XPS polystiren, narezan v naklon trapezna pločevina

S1 - streha nad 1. nadstropjem HI z refleksnim posipom

1.0 cm

prefabriciran panel, pločevina obešena na podkonstrukcijo

TI XPS ekstrudirani polystiren, narezan v naklon

3-10.0 cm

trapezna pločevina, med valovi XPS polystiren

6.0 cm

vročecinkan jeklen L profil 150x750mm točkovno na 50 cm

TI, steklena volna med I nosilci (viš 80 cm)

3x12.0 cm

senčilo

parna zapora

0.5 cm

obešen mavčnokartonski strop

2.5 cm

rešetka, v barvi fasadnih panelov

prostor za instalacije med I nosilci

notranja zavesa obešen mavčnokartonski strop razvod instalacij razsvetljava vgrajena v obešen strop termopan dvoslojna zasteklitev enoslojno steklo

N1 - tlak v nadstropju

HI-BOND, obdelano kot končni tlak brušen beton, vgrajeno talno gretje

HI BOND, zgornja betonska površina pobrušena v končni tlak

prefabriciran panel, pločevina obešen na podkonstrukcijo

vgrajeno talno gretje

15.0 cm

neoprenski trak na naleganju HI-BONDA na I nosilce

0.5cm

TI, steklena volna med I nosilci (viš. 50 cm)

2x12.0 cm

akustični paneli

5.0 cm

prefabriciran panel z rešetko pločevina, obešena na podkonstrukcijo vzdolžni jeklen I nosilec prečni satasti jeklen I nosilec akustični paneli

tlak parterja, pran beton podložni beton

T1 - tlak parterja armiran beton C20/25, zgornja površina obdelana kot prani beton

20.0 cm

podložni beton C8/10

20.0 cm

komprimiran gramozni tampon po geomehanskih zahtevah utrjeno nasutje - tampon AB vez med temelji obris točkovnega temelja

EPS ekspandirani polystiren, po betonaži vezi se odstrani

prerez AA

K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani•Fakulteta za arhitekturo•mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a.•somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a.•leto vpisa: 2004/2005•leto izdelave diplom. dela: 2012/13

M 1:20 75 obreži

FASADNI PAS

FOTOGRAFIJE MAKETE K U LT U R N O - R A Z I S KO V A L N I C E N T E R M A T I Č N E G A K R A S A - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice • Mojca Rebec Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • somentor: Rok Žnidaršič, u.d.i.a. • l. vpisa: 2004/2005 • l. izdelave diplom. dela: 2012/13

11 ZAKLJUČEK Urbanistično arhitekturna rešitev skuša izboljšati situacijo podeželjske vasi Famlje ter povezati ruševine gradu Školj in arheološko najdišče Graček z novo krasoslovno učno potjo. Zasnova kulturno raziskovalnega centra dopolnjuje obstoječe ruševine gradu z novo vsebino, ki se lahko aktivno naveže na strokovno in izobraževalno ponudbo Parka Škocjanskih jam. Ohrani in predstavi se pomemben spomenik grajskega stavbarstva v regiji ter prepreči njegov propad. Nova struktura ustvari simbiozo stare in nove arhitekture ter pripomore pri razvoju ožjega prostora in je nov vir pri razvoju kulturnega turizma v Vremski dolini.

12 VIRI IN LITERATURA LITERATURA ĆOPIĆ, T. Geografski vidiki trženja dediščine pokrajin - Kras, Toskana, Provansa. Diplomsko delo. Koper, 2010. CAVE AUREMIANE-ROVINA NOVI SCOGLIO, (razglednica), leto 1940. Založništvo in izdelava Cave Auremiane : Edit. A.Decleva, 1940. DEBEVEC, A, et. all. Park Škocjanske jame. Škocjan: Park Škocjanske jame, 2002. ISSN:120542720. FEHN, S. Sverre Fehn: works, projects, writings: 1949-1996 / Christian Norberg-Schulz and Gennaro Postiglione. New York: The Monacelli Press, 1997. ISBN 1-885254-64-4 FEHN, S. Sverre Fehn : the pattern of thoughts / Per Olaf Fjeld. New York: Monacelli Press, 2009. ISBN 978-1-58093-217-2. FISTER, P. Obnova in varstvo arhitekturne dediščine. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1979. FUCHS – MIKAC, N. Gradnja pripovedne poti: Sverre Fehn. Oris: Revija za arhitekturo in kulturo, Zagreb, 2004, let. VI, št. 26, str. 102 – 104. KREGAR, M. Revitalizacija Ljubljanskega gradu in zgodovinski oris gradu od nastanka do prenove. Ljubljana: Ambient d.o.o., 2005. KROFL, A. Primeri konservatorskih pristopov k ohranjanju ruševin. Seminarska naloga. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 2012. NOVAKOVIĆ P., TURK P. Graček nad Famljami - Prazgodovinsko gradišče. Varstvo spomenikov: Revija za teorijo in prakso spomeniškega varstva. Ljubljana, 1991, št. 33, str. 251. ISSN: 0350-9494. POTOKAR, K. Divača na stičišču poti. Ilirska Bistrica: Borovci, 2011. ISBN 978-961-6696-06-7 POTOKAR, K. Vremska dolina med Krasom in Brkini. Ilirska Bistrica: Borovci, 2008. ISBN 978-961-6696-01-2 RENČELJ, S. IN LAH, L. Kraška hiša in arhitektura Krasa. 1. dopolnjena in spremenjena izdaja. Koper: Libris, 2008. ISBN 978-961-6618-14-4. SAPAČ, I. Grajske stavbe v osrednji Sloveniji – 3, Notranjska. Knjiga 3, Porečje Reke z Brkini. 1. izdaja. Ljubljana: Viharnik, 2007. Zbirka Grajske stavbe, (19). ISBN 978-9616057-59-2 ŽIBERNA, J. Divaški prag = Die Divača Schwelle = La soglia di Divača = Le seuil di Divača. Divača: Svet krajevne skupnosti, 1981.

INTERNETNI VIRI ARCHDAILY. 2012 [splet] http://www.archdaily.com/52026/cn-castle-comoco/. (citirano 22.11.2012). BOŽIČNIK, A. Študija možnosti ponudbe visokega turizma. Maribor, 2006. Študija [splet]. http://www.arhiv.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/dediscina/Turizem__Bozicnik.pdf. (citirano 25.11.2012) ARHIV RS. Franciscejski kataster. [splet]. http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=232516. (citirano: 02.01.2013) GEOPEDIA. [splet] www.geopedia.si (2012). HIŠA EKSPERIMENTOV. [splet] http://www.he.si/index.php?option=com_content&task=view&id=103&Itemid=158. (citirano 26.11.2012) LANDEZINE. 2011. [splet]: http://www.landezine.com/index.php/2011/03/stronghold-grebbeberg-by-michael-van-gessel-landscape-architecture/. (citirano 22.11.2012). http://www.landezine.com/wp-content/uploads/2011/03/02-Grebbeberg-michael-van-gessel-landscape-architecture.jpg(citirano 22.11.2012). LEBE, S.: Trženje slovenske kulturne ponudbe v Evropi. Evrobilten, 2000, julij- avgust, št. 20str. 13-14. [splet] http://www.evropa.gov.si/fileadmin/dokumenti/dokumenti/publikacije/evrobilten/evrobilten-20.pdf. (citirano 25.11.2012). MOLOKÁČOVÁ, L. in MOLOKÁČ, Š. Scientific tourism: Tourism in Science or Science in Tourism? Acta Geoturistica, 2011, Vol. 2, No. 1, str. 41-45. [splet] http://geotur.tuke.sk/ pdf/2011/n01/06_Molokacova_v2_n1.pdf. (citirano 26.11.2012) NOVAKOVIĆ P., TURK P. Kamen na kamen palača (izkopavanja gradišča na Krasu). Arheo: arheološka obvestila:glasilo Slovenskega arheološkega društva. Ljubljana, 1991, št. 12, str. 57-64. [splet]. http://www.arheologija.si/pdf/ARHEO%2012-1991.pdf (citirano 07.01.2013). REGISTER NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE, [splet]. http://rkd.situla.org/ (citirano 2012-2013) STATISTIČNI URAD RS - Popis previvalstva 2002 [splet]. http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS&sifra=019. (citirano 10.12.2012) STUPAR, M.: Preverjanje možnosti izvedbe geoparka na Krasu (strokovne podlage) [splet]. http://www.krascarso-carsokras.eu/images/stories/KATJA/strokovni%20del.pdf. (citirano 29.09.2012) ŠTUDIJA O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU NA KRASU - čezmejna analiza na slovenskem in italijanskem delu Krasa. Strateški projekt Kras-Carso: Trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialna kohezija. Študija [splet]. http://www.krascarso-carsokras.eu/images/stories/KATJA/studija-slo.pdf. (citirano 29.09.2012).

Viri ali avtorji fotografij so navedeni pod posamezno fotografijo. Topografska karta, ortofoto posnetek območja ter drugi geodetski podatki uporabljeni pri analizah območja so del »Javnih informacij Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije« pridobljeni na Občini Divača. Nanašajo se na stanje iz novembra 2010.

Diplomo posvečam družini, ki me je vedno podpirala, bila potrpežljiva in omogočila študij arhitekture ter vse ostale podvige v preteklih letih. Domnu, ki me bodri, nasmeji ter daje na najpomembnejše mesto v svojem življenju. Marijanci in Andreju, da je lahko bila Ljubljana vsa ta leta moj drugi dom. Blažu za polni penzion v zadnjih mesecih ter Juriju, Andražu, Tadeju in Tamari za pomoč. Renati, Jerneju, Marti, Klemnu, Jaki, Žakiju in Jeldi za farske , -žlaj, noči s petkov na nedelje. Ter vsem prijateljem, ki vas ni malo in ki ste zaznamovali moje življenje ali študentske dni in noči. Hvala. Zahvaliti se želim še prof. Kobetu ter Roku za mentorstvo, dobro voljo, energijo in vse dano znanje. Hvala tudi gospodu Jožetu Požrlu in Igorju Sapaču za vse fotografsko in slikovno gradivo, ki je bilo uporabljeno pri nekaterih vizualizacijah.

HVALA!

Izjava o avtorstvu Podpisana Mojca Rebec izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela z naslovom Kulturno-raziskovalni center matičnega Krasa - Idejni projekt revitalizacije ruševin gradu Školj pri Famljah in njegove ožje okolice, ki sem jo izdelala pod mentorstvom prof. Jurija Kobeta, u.d.i.a. in zagovarjala dne 7. februarja 2013 v Ljubljani.