Gašper Štern by fa diploma

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Magistrska naloga

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM Diplomant: Gašper Štern Leto vpisa: 2007/2008 Mentor: prof. dr. Lucija Ažman Momirski Somentor: asist. Andrej Mahovič u.d.i.a. Konzultant za statitko: prof. dr. Tomaž Slak Konzultant za požarno varnost: prof. dr. Domen Kušar

Ljubljana, 2015

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Diplomant: Gašper Štern, Mentorica: prof. dr. Lucija Ažman Momirski, univ. dipl. inž. arh., Somentor: asist. Andrej Mahovič, univ. dipl. inž. arh., Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007, Leto izdelave magistrske naloge: 2015

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

ZAHVALA

ZAHVALA Zahvaljujem se profesorici Luciji Ažman Momirski in somentorju asist. Andreju Mahoviču za usmeritve, nasvete in pridobljeno znanje. Hvala tudi profesorju Tomažu Slaku za konzultacije pri konstrukcijah in profesorju Domnu Kušarju za konzultacije pri zasnovi požarne varnosti. Posebna zahvala gre staršem za vso podporo tekom študija in punci Evi za pomoč, potrpežljivost in vse spodbudne besede.

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

5. LOKACIJA

KAZALO POVZETEK/ABSTRACT

1. TEMA NALOGE

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

1.1. CILJI IN NAMEN NALOGE

2.1. DEMOGRAFIJA 2.2. STAROST IN STARANJE 2.3. POTREBA PO STANOVANJSKI OSKRBI 2.4. INDIVIDUALIZACIJA IN SAMOSTOJNOST STAROSTNIKA 2.5. KRITERIJI ZA PRESELITEV V STAROSTI 2.6. MEDGENERACIJSKA POVEZANOST 2.6.1. Medgeneracijski program 2.6.2. Medgeneracijsko središče 2.7. IZRAZ HEALING ENVIRONMENT 2.8. STRES

9 9 10 10 11 12 12 13 14 15

3. REFERENCE

3.1. URBANIZEM 3.2. ARHITEKTURA 3.2.1. Oskrbovana stanovanja 3.2.2. Dom za stare ljudi 3.2.3. Gospodinjske skupnosti 3.3. POSAMEZNI ELEMENTI PROSTOROV 3.3.1. Narava 3.3.2. Svetloba 3.3.3. Barve 3.3.4. Hrup 3.3.5. Vzdržna gradnja 3.3.6. Občutek domačnosti, samostojnosti in zasebnosti 3.3.7. Duhovna rast

4. PRIMERI V PRAKSI

4.1. CENTER STAREJŠIH - STEINFELD 4.2. MEANDER - CENTER STAREJŠIH - MARISHOF 4.3. MEDGENERACIJSKI CENTER - CHURCHILL 4.4. REHABILITACIJSKI CENTER - BASEL 4.5. REHABILITACIJSKI CENTER GROOT KLIMMENDAL - ARNHEM 4.6. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA – HELSINGØR

17 18 19 19 20 21 22 24 26 28 28 29 29

30 31 32 33 34 35 36

5.1. MAKROLOKACIJA 5.1.1. Zgodovina Raven na Koroškem 5.1.2. Urbanistični oris mesta 5.1.3. Relief Javornika 5.2. MIKROLOKACIJA 5.2.1. Umestitev v prostor 5.2.2. Kvalitete lokacije 5.2.3. Dejavnosti 5.2.4. Fotodokumentacija 5.2.5. Morfološka analiza 5.2.6. Analiza prometa 5.2.7. Analiza višin stavb 5.2.8. Analiza zelenja 5.2.9. Analiza reliefa 5.2.10. Zaznavna analiza

38 38 39 41 42 42 42 43 44 45 46 47 48 49 50

6. PROJEKTNA NALOGA

7. ZASNOVA PROJEKTA

6.1. STAROSTNIKI NA KOROŠKEM 6.2. POGOJI 6.3. POGOJI: SKLEPI OBČINE 6.4. POGOJI: SMERNICE, PRAVILNIKI ZAHTEVE

7.1. DANOSTI LOKACIJE 7.2. KONCEPTUALNA ZASNOVA STAVBNEGA VOLUMNA 7.2.1. Študija različnih pristopov k oblikovanju stavbnega volumna 7.2.2. Razvoj koncepta 7.2.3. Višina volumnov 7.2.4. Orientacija in pogledi 7.3. KONCEPTUALNA ZASNOVA ZUNANJE UREDITVE 7.3.1. Dostopi 7.3.2. Zasnova ureditve površine 7.4. KONCEPTUALNA ZASNOVA FUNKCIONALNIH ENOT 7.4.1. Osnovna programska razdelitev medgeneracijskega središča 7.4.2. Študija razporeditve funkcionalnih enot 7.4.3. Študija prostorov funkcionalnih enot 7.5. ARHITEKTURNA ZASNOVA OBJEKTA 7.5.1. Površine funkcionalnih enot 7.5.2. Zasnova sob v bivalnih skupnostih 7.5.3. Zasnova variant gospodinjskih skupnosti 7.5.4. Poti uporabnikov

52 54 55 56

60 62 62 68 68 68 69 69 69 70 70 71 72 73 73 76 77 80

KAZALO

7.5.5. Neovirana dostopnost 7.5.6. Prilagoditev starejšim in invalidom 7.5.7. Zasnova požarne varnosti 7.5.8. Konstrukcijska zasnova objekta 7.5.9. Energetika in stavbne instalacije 7.5.10. Zeleni sistem 7.5.11. Diagrami zasnove

80 80 81 82 84 87 88

8. TEHNIČNE RISBE

8.1. PREGLEDNA SITUACIJA 8.2. PROMETNA SITUACIJA 8.3. TLORISI 8.4. PREREZI 8.5. FASADE 8.6. PROSTORSKI PRIKAZI 8.7. MAKETA 8.8. TLORISI MERILO 1:200 8.9. PREREZI MERILO 1:200 8.10. FASADE MERILO 1:200 8.10. FASADNI PAS MERILO 1:20 8.12. DETAJL MERILO 1:10

90 91 92 98 99 100 108 109 115 116 117 118

9. ZAKLJUČEK

119

10. VIRI IN LITERATURA

121

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

POVZETEK

POVZETEK Delež starejše populacije je povsod po Evropi in s tem tudi v Sloveniji iz leta v leto večji. Vedno manj je rojstev, pričakovana življenjska doba pa se veča, čemur pa težko sledi ponudba oblik bivanja za starejšo populacijo. Koroška regija pri tem ni izjema, ubada se z zasedenimi sobami v domovih za starostnike, predvsem pa manjka do starostnikov prijaznejših in manj institucionalnih oblik bivanja. Projekt medgeneracijskega središča bi nadgradil prizadevanja Občine Ravne na Koroškem za izgradnjo ustrezne infrastrukture za starostnike in s tem pomagal k rešitvi čakalnih dob za sprejetje v ustrezne domove. Idejni objekt medgeneracijskega središča na Ravnah na Koroškem je lociran nad mestnim jedrom, ob stanovanjskim naseljem Javornik in gozdnimi zemljišči. Lokacija, ki se imenuje tudi »Vrata Javornika«, je trenutno programsko zelo slabo izkoriščena, saj je na njej trenutno neurejeno parkirišče. Zasnova se volumensko in programsko deli na dve lameli, ki se prebadata. V višjo lamelo je umeščen predvsem bivalni del, v nižjo lamelo, ki se na jugu vriva v teren, pa povezovalni del, ki je namenjen vsem generacijam. Bivalni del predstavljajo paliativna oskrba, začasna oskrba, varovana stanovanja in gospodinjske skupnosti, ki nadomestijo starejše domove za starostnike z željo zmanjšati občutek po institucionalnem varstvu. V bližini izbrane lokacije že obstajata vrtec in osnovna šola kar nudi odlično povezavo med programi tudi izven objekta samega. Povezovalni program v idejnem projektu je le podaljšek že ponujene možnosti medgeneracijskega sožitja. V nižji lameli bi bili tako ustreznejši prostori za Koroški medgeneracijski center in Mladinski svet Ravne Koroškem, v pritličju pa bili umeščeni dnevno varstvo, bar, frizer, manjša prodajalna ter rehabilitacijski center s ﬁzioterapijo in vodno terapijo.

ABSTRACT The increasing proportion of the elderly population has been accompanied in all countries in Europe, including in Slovenia. The number of births has been decreasing year by year, but life expectancy is higher and therefore the supply of accommodation facilities for the elderly is not sufficient. Carinthia region is not an exception. It has a problem with occupied rooms in nursing homes. There are particularly not enough elderly-friendly and less institutional forms of living. The project of the intergenerational centre would be an upgrade for all the effort of the Municipality of Ravne na Koroškem to build an appropriate infrastructure for the elderly. Thus it would help reducing the waiting time for the admission to nursing homes. The conceptual building of intergenerational centre Ravne na Koroškem is located above the city centre. It is situated close to the residential area Javornik and the forest land. The location, which is also known by the name "Vrata Javornika", is very poorly utilized since currently there is an unregulated parking lot. Volume and the program of the design are divided into two sections, which penetrate in each other. The residential program is placed mainly in the higher section of the building. The lower section, which becomes one with terrain in the south, has a liaison program for all generations. Other parts of the living area are used for palliative care, temporary care, sheltered housing for elderly and household communities that replace older nursing homes with a desire to reduce the feeling of institutional care. The kindergarten and the primary school are already near the selected location. Therefore they provide an excellent link between the programs outside and the building itself. The cohesive program in design concept is only an extension of an offered option of intergenerational harmony. For this reason the lower sections would contain more appropriate space for Intergenerational centre Carinthia and Youth Council Carinthia. In addition, a day-care centre, a bar, a hairdresser, a small shop and a rehabilitation centre with physiotherapy and hydrotherapy would be placed on the ground floor

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

1. TEMA NALOGE

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEMA NALOGE

1. TEMA NALOGE 1.1. CILJI IN NAMEN NALOGE Starost je obdobje, ko nastopi kar veliko zdravstvenih, socialnih in bivanjskih težav. Z upoštevanjem načel »healing environment-a«, ki izhajajo iz nevrologije, okoljske psihologije in evolucijske biologije, je cilj urediti prostore, ki pomagajo k starostnikovemu in bolnikovemu boljšemu počutju ali celo okrevanju, ne le njega samega, temveč tudi njegove družine in delovnega osebja. Starejša populacija se prav tako ne sme počutiti izključena iz družbe, zato je nujen razmislek o načinu medgeneracijski povezave. Na lokaciji je potrebno upoštevati dane dobre pogoje, kot sta predvsem pogleda na okoliške hribe in gozd na vzhodu ter pogled na Peco na zahodu, pazljivo pa preučiti način kako umestit objekt v prostor z upoštevanjem obodne gradnje naselja Javornik, ki je urbanistično gledano zaključeno in introvertirano.

slika 1

slika 2

slika 3

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

število prebivalcev

prebivalci stari od 0-14let %

prebivalci stari od 15-64let %

prebivalci stari 65 ali več %

prebivalci stari 80 ali več %

koeﬁcient starostne odvisnosti %

2010

2.046.976

14,0

69,4

16,5

3,9

23,8

2015

2.106.182

14,7

67,8

17,5

4,7

25,8

2020

2.142.217

15,2

19,8

5,2

30,4

2025

2.154.934

14,7

63,3

22,0

5,7

34,8

2030

2.154.609

13,7

62,2

24,2

6,3

38,8

2035

2.148.629

12,9

61,0

26,1

7,9

42,7

2040

2.141.070

12,9

59,6

27,5

9,2

46,1

2045

2.131.661

13,4

57,4

29,2

10,2

50,8

2050

2.114.985

13,9

55,5

30,6

10,9

55,0

2055

2.089.905

13,9

54,5

31,5

11,6

57,8

2010

2.057.964

13,7

54,8

31,6

12,7

57,6

slika 4 Prebivalstvo Slovenije po projekcijah prebivalstva Europop 2010, 2010-2060

Poglavje - TEORETSKA IZHODIŠČA

2. TEORETSKA IZHODIŠČA 2.1. DEMOGRAFIJA Prebivalstvo se po vsej Evropi v zadnjih letih stara. Vse manj je rojstev, vse večja pa je pričakovana življenjska doba, ki se je v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih povečala za 10 let. Ob koncu leta 2012 je bilo v Sloveniji kar 17,1 % ljudi starejših od 64 let. Pričakovati pa je, da se bo ta številka že v prihodnjih nekaj letih močno povečala, saj je bilo v Sloveniji največje število rojstev zabeleženo v obdobju med leti 1949-1953, ko je bilo rojenih 34000 otrok, kar 12000 več kot na primer leta 2011. (Statistični urad Republike Slovenije)

Projekcije prebivalstva za Slovenijo Prebivalstvo se naj bi do leta 2025 strmo povečevalo, potem pa se naj bi začelo počasi manjšati. Kljub višji rodnosti, naj bi se število starejših prebivalcev povečevalo. Do leta 2060 naj bi bil kar vsak tretji prebivalec v Sloveniji starejši od 64 let (star 65 let ali več). Napovedujejo, da bo leta 2060 od 100 delovnih zaposlenih odvisnih kar 58 starejših in 25 otrok (leta 2010 je bilo od 100 delovno sposobnih odvisnih 24 starejših). Leta 2011 rojeni moški prebivalec v Sloveniji je lahko pričakoval, da bo živel 76,6 leta, ženska pa 82,9 leta. Od leta 2060 naprej, bo pričakovana življenjska doba za moške 84 let, za ženske pa 89 let. (Statistični urad Republike Slovenije)

2.2. STAROST IN STARANJE V zahodnih družbah se danes za začetek starosti navaja leto 65. S to deﬁnicijo si navadno pomagajo tudi strokovnjaki, ko ugotavljajo primernost socialnega in zdravstvenega varstva ter nastanitev starostnikov v različnih ustanovah. Prvi znaki staranja se začnejo kazati okrog petdesetega leta starosti, ko naj bi človek začel razmišljati kako bo starostno obdobje preživel in se začne pripravljati na starost (Pečjak, 1998). V Evropi poznamo naslednjo delitev glede na starost (Giessler, 2005: 12): - mlajši stari ljudje 60-75 let - starejši stari ljudje 75-85 let - visoko ostareli 85-95 let - preživeli nad 95 let Pomembna ločnica starosti je tudi upokojitev. Ta prinese s seboj številne spremembe, od življenjskega standarda, vsakodnevnih opravil, stikov, dejavnosti in tudi bivanja.

slika 5 Življenje starostnikov

slika 6 Staranje

Težko pa starost in potrebo po negi določimo le kronološko, veliko bolj so namreč pomembne individualne potrebe človeka, ki so lahko odvisne ali pa tudi neodvisne od telesnega zdravja. Glede na avtorico več knjig o starostnikih Ido Hojnik Zupanc (1997: 120), lahko razlikujemo vsaj tri vrste starosti: - kronološka starost - biološka starost (koliko je telo staro glede na njegovo biološko pravilno delovanje) - psihološko (koliko se kdo počuti starega)

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEORETSKA IZHODIŠČA

LEGENDA (slika 7): 13,9 % ali manj 14,0 -15,9 % 16,0 -17,9 % 18,0 -19,9 % 20,0 ali več %

2.3. POTREBA PO STANOVANJSKI OSKRBI Starostniki spadajo v ogroženo skupino, saj za svoja življenjska opravila že potrebujejo več ali manj pomoč drugih ali vsaj nadzor, če ne prej pa v visoki starosti. Starejši kot je človek, večja je v povprečju njegova potreba po zdravstvenem varstvu, nadzoru in negi. Pri starih ljudeh pride z leti do upada življenjskih funkcij, številnih kroničnih bolezni in stanj ali obojega. Med težavami pri starostnikih izstopata demenca in depresija. V povprečju je depresivnih 15 % starostnikov, pri tistih z ostalimi zdravstvenimi težavami pa je delež še višji. Demenca pa je težava predvsem oseb starejših od 85 let, saj se pri njih pojavi v 30-45 %. (Vertot N.- Statistični urad RS, 2010: 51) Tretje življenjsko obdobje je za marsikoga tudi boleča življenjska izkušnja. Vzrokov je lahko več, od smrti partnerja, odhoda otrok iz družine, do upokojitve. Preveliko stanovanje lahko postane breme, saj porabimo za njegovo čiščenje in vzdrževanje vse več časa, stroške s pokojnino težje plačamo, zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja postanejo stara stanovanja neudobna in nevarna. (Hojnik-Zupanc, 1999:60) Glede na vse dogodke se vse več starejših (in tudi njihovih družin) odloča za bivanje v varovanih stanovanjih ali za institucionalno varstvo. Izbira je odvisna predvsem od njihovega zdravstvenega stanja. Starost danes traja več let kot v preteklosti. To življenjsko obdobje namreč obsega 20-30 let. Večina ljudi je še vsaj v zgodnji fazi starosti in v starosti okrog 70 let sposobna skrbeti zase in nadaljevati samostojno življenje. Zanje je staro stanovanje morda le preveliko in predrago. Nekaterim pa na žalost zdravstveno stanje to onemogoča, vendar število nege potrebnih naraste šele z visoko starostjo.

2.4. INDIVIDUALIZACIJA IN SAMOSTOJNOST STAROSTNIKA

slika 7 Prebivalci, stari 65 ali več let po občinah, Slovenija, 1. julij 2011

moški (%)

85+

80-84 75-79 70-74

65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19

10-14 5-9 0-4

ženske(%)

slika 8 Starostna in spolna sestava prebivalstva Slovenije, 2010

moški (%)

Vprašanje je ali imata individualizacija in samostojnost enoznačni ali različni pomen. V znanstvenem jeziku je individualizacija pretežno proces na mikrosociološki ravni in se povezuje z edinstvenostjo posameznika v odnosu do okolja in do samega sebe, samostojnost pa je odraz individualnosti posameznika v vedenjskih vzorcih (Hojnik-Zupanc, 1999: 27). Torej lahko sklepamo, da s staranjem zagotovo pride do zmanjšanja samostojnosti, saj potrebujemo vedno več pomoči v okviru svojega bivalnega okolja, individualnost pa ne upada s starostjo, ker jo oblikujemo celo življenje.

ženske(%)

slika 9 Starostna in spolna sestava prebivalstva Slovenije, 2060

V razvitih državah se vedno bolj uveljavljajo stanovanja, ki so prilagojena potrebam starih ljudi in invalidom, tako da ti lahko dobijo pomoč po meri glede na stopnjo ﬁzične samostojnosti (Hojnik-Zupanc 1990:156). Večja samostojnost starostnika pomeni večjo vključenost posameznika v družbo. Vseskozi je potrebno strmeti k čim večji samostojnosti starostnikov, saj je za ljudi zelo pomemben občutek, da lahko večino stvari opravijo sami. Zato je potrebno temu prilagajati stanovanja, ki se današnji dan ponujajo tej starostni skupini ljudi. Vendar pa ne glede na vse, samostojnost starostnikov z leti vseeno pada, zmanjšuje se njihova prostorska mobilnost, to pa lahko vodi v dve smeri, družbeno izolacijo ali vključitev različnih podpornih mehanizmov iz okolja (Grdiša R., 2010: 23), med katere spadajo tudi različne oblike institucionalnega varstva starejših.

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEORETSKA IZHODIŠČA

2.5. KRITERIJI ZA PRESELITEV V STAROSTI Ko starostniki ne morejo več skrbeti sami zase, ali ko njihovo stanovanje zanje postane preveliko in predrago, iščejo možne alternative svojemu prejšnjemu bivalnemu okolju. Največ odločitev k selitvi sicer nastopi v obdobju po upokojitvi. Po Lawtonu (1986) obstaja šest kriterijev, ki vplivajo na odločitev za preselitev v starosti: - želja ostati v znanem okolju (Starostniki si ne želijo preseliti daleč od svojega okolja, saj si želijo vsaj delno ohraniti stike in odnose, ki jih imajo pred preselitvijo.) - ostati čim dlje neodvisen - potreba po zasebnosti (Želijo si bolj svobodno odločati o svojem delovanju v prostoru.) - občutek varnosti (Tako glede kriminala kot tudi zdravstvene ogroženosti. Je največji razlog za preselitev v infrastrukturno urejeno stanovanje.) - zadovoljevanje potreb po družabnosti (Zelo pomembna želja nekaterih ljudi. Interakcije med vrstniki starostnikom bogatijo vsakdan.) - sprememba bivališča je lažja za tiste , ki jih pri tem podpirajo družina, prijatelji ali zaupne organizacije (Hojnik-Zupanc, 1999: 70) Seveda je pri izbiri za nov dom pomembno še kaj drugega. Danes veliko ljudi zanima predvsem cena, opremljenost stanovanja in lega. Pri tistih, ki jim že peša stopnja samostojnosti pri vsakdanjih opravilih, pa je pomembna tudi oskrba, nega in pomoč. Močno motorično ovirani, dementni ali drugače bolni starostniki navkljub dobri prilagojenosti stanovanj ne zmorejo več skrbeti sami zase in potrebujejo pomoč usposobljenega osebja ali prilagojene skupnosti, ki je še boljša rešitev, saj deluje manj nadzorniško. Izbira je morda povezana tudi z lastništvom stanovanja. Vprašanje pa je ali to deluje kot pozitiven ali negativen dejavnik. Če si lastnik stanovanja, sicer pomeni, da imaš neko stopnjo brezskrbnosti, saj ti ni treba skrbeti glede plačila stanarine, po drugi strani pa je lahko minus vzdrževanje in odgovornost za stanovanje. Na izbiro spet vpliva koliko je starostnik ﬁnančno priskrbljen in koliko še sposoben za vzdrževanje ali vodenje le tega.

slika 10 Dom za ostarele, Švica; Peter Zumthor

slika 11 Druženje starejših

slika 12 Skrb za starostnike

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

DRUŽBENE SPREMEMBE

MOŽNOSTI

vojna generacij

upadanje rodnosti staranje prebivalstva razpadanje medgeneracijske povezanosti porabniška miselnost srednje generacije zgodnji odhod iz delovnega procesa

ali medgeneracijsko sožitje

REŠITEV

medgeneracijski program medgeneracijsko središče

Poglavje - TEORETSKA IZHODIŠČA

2.6. MEDGENERACIJSKA POVEZANOST Heterogena naselja so zelo pomembna predvsem zaradi medgeneracijske povezanosti, saj se zaradi sodobnega načina življenja vedno bolj zmanjšuje pomen družine in njihova oskrba pri starih ljudeh, kar pa posredno vodi tudi v vedno bolj oteženo povezavo med generacijami. (Ramovš J., 2003) Zaradi družbenih in demografskih sprememb (razpad pokojninskega sistema, negativno doživljanje starosti, naraščanje števila ljudi, ki potrebujejo oskrbo itd.) lahko pride do resnih medgeneracijskih napetosti, ki jih stroka imenuje vojna generacije (Ramovš J., 2003). Tega si nihče ne želi, saj je medgeneracijska povezanost nujnost naše družbe in nekaj kar nas je spremljalo skozi celo človeško zgodovino. Medgeneracijska solidarnost je tudi pogoj za vzdržni razvoj, kar je ugotovila tudi svetovna politika. Organizacija združenih narodov je namreč kot pogoj za uspešen trajnostni razvoj postavila prav medgeneracijsko solidarnost: “Človeštvo ima sposobnost, da usmerja razvoj na trajnostni način, ki omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije tako, da ne ogroža prihodnjih generacij.”(OZN, 1987) Rešitev se ponuja v kakovosti sožitja med generacijami. Predvsem srednja in starejša generacija se morata zavedati, da je njuno sobivanje še kako potrebno. Starostniki morajo skrbeti predvsem za svojo kvalitetno bivanje v starosti in predajo življenjskih izkušenj mlajšim, srednja generacija pa se mora že zdaj truditi izboljšati razmere za kakovostno staranje in povezovanje različnih starostnih skupin, saj se bo tudi sama hitro znašla na mestu stare generacije. (Ramovš J., 2003: 182)

slika 13 Možnost družbenih sprememb

mlajša gen er

acija ener ag ejš

medgeneracijsko sožitje

s re

2.6.1. Medgeneracijski program

sta r

ija ac

V Evropi si zaradi vseh odtujitvenih procesov prizadevajo ohraniti stike med generacijami tudi na področju bivanja. Da je omogočeno sobivanje različnih generacij, je potrebno zagotoviti vsebino in programe, ki generacije zbližajo oz. povezujejo. (Imperl F., 2012: 11)

d n j a g e n e ra c i j a

slika 14 Pogoji za medgeneracijsko sožitje

slika 15 Medgeneracijsko sožitje

K sožitju med generacijami uspešno vodijo predvsem različni programi, ki omogočajo velikemu številu starejšega prebivalstva polno osebno, človeško in družbeno življenje v razmerah, ki se kažejo danes, onemoglim ljudem pa dobro človeško oskrbo (Ramovš J, 2008: 30). Takšni programi dosegajo, da si ljudje različnih starosti med seboj izmenjujejo znanja, izkušnje, se izpopolnjujejo in tako krepijo vezi med generacijami. Različne raziskave ugotavljajo, da takšni programi dejansko izboljšujejo pogoje zdravja in blaginje vseh generacij. Stari ljudje lahko zopet dobijo smisel za vključevanje v družbo, saj se lahko ponovno počutijo koristne.

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

človeške razsežnosti

telesna duševna socialna duhovna razvojna eksistencialna

zdravje

telesno duševno socialno

1. GENERACIJA mladosten zagon 2. GENERACIJA odgovornost, sprejemanje življenjskih nalog 3. GENERACIJA življenske izkušnje, zrelost

2.6.2. Medgeneracijsko središče

model krajevnega medgeneracijskega središča

komplementarna povezanost vseh generacij

Poglavje - TEORETSKA IZHODIŠČA

Medgeneracijsko središče je sodoben in kompleksen model skupnostnega menedžmenta na socialni in prostorski ravni, ki omogoča kakovostno staranje in solidarno sožitje med mlado, srednjo in staro generacijo v današnjih razmerah, ko tradicionalni vzorci sožitja ne zadostujejo več in se hitro povečuje delež starega prebivalstva (Inštitut Antona Trstenjaka, http://www.inst-antonatrstenjaka.si/old/medgeneracijskasredisca.html).

življensko ravnotežje med posameznikom in skupnostjo

POSAMEZNIK družina prijateljska družba ožji sodelavci druge manjše skupine širšo sorodstvo soseska, krajevna skupnost regija verska skupnost država SKUPNOST

slika 16 Osnova modela medkrajevnega medgeneracijskega središča

Cilj medgeneracijskih centrov je izvajanje in uvajanje novih programov, ki pomagajo pri kvalitetnem staranju ljudi, preprečujejo njihovo socialno izključenost in ustvarjajo dobre odnose ter sodelovanje med generacijami (Ramovš J., 2008: 33). Bistvo medgeneracijskega središča je združitev nečesa, kar je že obstajalo. S svojim prostorskim in sociološkim procesom skuša dati rešitve na demografske spremembe in spremembe v odnosih, ki so posledica prvih. Glavni vodili teh središč sta na eni strani samostojnost in na drugi povezovanje. Ljudem je potrebno dati možnost, da sodelujejo, kjer lahko, in da so so avtonomni, kadar želijo (Kociper G., 2011: 20). Model medgeneracijskega središča skuša reševati problem vedno večjih težav ob staranju, ki niso več obladljive brez medgeneracijske solidarnosti. Bistvene naloge modela so naslednje: - sistemsko povezovanje vseh subjektov, ki skrbijo v nekem kraju za kakovostno staranje in solidarno sožitje med mlado, srednjo in staro generacijo - stalni viri informacij, izobraževanje odgovornih subjektov, družin in organizacij o nalogah, možnostih na področju staranja ter medgeneracijskega sožitja v skupnosti - ugotavljanje potreb in zmožnosti prebivalcev na tem področju - uvajanje in vodenje novih programov, še zlasti tistih, ki se tičejo čim daljšega samostojnega življenja starih oseb (Inštitut Antona Trstenjaka,http://www.inst-antonatrstenjaka.si/old/medgeneracijskasredisca.html) Krajevno medgeneracijsko središče je primer najbolj sodobne oblike bivanja in izvira iz “Bielefeldskega modela (2002)”, ki so ga razvili v Bielefeldu. V izvirni zasnovi je središče sestavljeno iz dislociranih stanovanjskih enot in gospodinjskih skupnosti za starejše, programsko pa združuje programe namenjene vsem generacijam, kar omogoča medgeneracijske stike. Bielefeldska stanovanjska družba je v zadnjih letih zgradila tu že čez 500 servisiranih stanovanj, v katerih živijo starostniki, ki potrebujejo pomoč in oskrbo. Čeprav medgeneracijsko središče ni ustanova, ampak predvsem mreža delovanja skupnosti, pa vseeno obsega programe, ki jih najdemo v različnih ustanovah: paliativna oskrba, gospodinjska skupnost, dnevno varstvo, vrtec, oskrbovana stanovanja, knjižnice, izobraževalni center, restavracije, bari, frizerski salon in drugi. Kot lahko vidimo medgeneracijsko središče povezuje programe, ki jih potrebujejo vse tri generacije. Prav tako je izvajanje programov namenjeno tako uporabnikom samega medgeneracijskega središča kot tudi širši soseski. Pri medgeneracijskih pristopih je po besedah Franca Imperla potrebno biti pazljiv, saj jih ne smemo preobremeniti, kajti vsaka generacija vsemu navkljub potrebuje tudi svoje prostore, če ne lahko pride do “generacijskega prekoračenja”.

slika 17 Medgeneracijsko povezovanje

slika 18 Medgeneracijsko povezovanje

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEORETSKA IZHODIŠČA

2.7. IZRAZ HEALING ENVIRONMENTS Izraz “healing environments” označuje prostore, ki pomagajo pri bolnikovemu hitrejšemu okrevanju zaradi bolezni ali stresa, vključuje pa ne le njih samih, ampak celotno družino in medicinsko osebje. Filozoﬁja “healing environments” izhaja iz nevrologije, okoljske sociologije in evolucijske biologije. Skupna točka raziskav na teh področjih je ﬁziološki učinek stresa na posameznika in načini zdravljenja. Takšni prostori namreč pomagajo bolnikom in njihovim družinam z boljšim soočanjem z boleznijo, oziroma omogočajo hitrejše zdravljenje. Glavna stvar v arhitekturi teh prostorov je odprava stresa s pomočjo samega oblikovanja in zasnove stavbe. (University of Minnesota; Taking charge of your Health and Wellbeing, Healing environment: http://www.takingcharge.csh.umn.edu/explore-healing-practices/healing-environment)

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

VRSTNI RED

ŽIVLJENSKI DOGODEK

SREDNJA VREDNOST

smrt zakonskega partnerja

ločitev

zapor

smrt bližnjega sorodnika

osebna poškodba ali bolezen

poroka

izguba službe

upokojitev

sprememba zdravja pri članu družine

slika 19 Holmesova in Rehejeva lestvica stresnih življenskih dogodkov

100

Poglavje - TEORETSKA IZHODIŠČA

2.8. STRES »Stres lahko opredelimo kot katerokoli spremembo v zunanjem ali notranjem okolju (=stresor, op. av.), ki je tako močna ali dolgotrajna, da obremeni prilagoditveno zmožnost organizma do njene meje, in ki v določenih razmerah lahko povzroči razkroj vedenja, neprilagojenost ali slabo delovanje.« (Polič M., 2002: 35)

Razlogi za stres Stres lahko nastopi zaradi različnih razlogov: ﬁzičnih dražljajev, okužbe, alergičnih odzivov, lahko pa ga povzročijo različne spremembe v socialnih in psiholoških področjih življenja. Te razloge za stres oziroma stresorje delimo na štiri temeljne skupine: kataklizmične dogodke (npr. potresi in poplave), stresne življenjske dogodke, dnevne pritiske (npr. dolga vožnja na delo, delovne obremenitve) in okoljske stresorje (npr. hrup). V kolikor je na prvi dve skupini z arhitekturo predhodno skoraj nemogoče vplivati, pa lahko predvsem okoljske stresorje močno zmanjšamo. Za merjenje stresa so raziskovalci uporabili dve meritvi: pomembne življenjske dogodke in dnevne pritiske. Za osnovo pa imajo Ocenjevalno lestvico socialne preureditve (SRRS) Holmesa in Raheja. To lestvico sestavlja seznam dogodkov, ki temelji na kliničnih izkušnjah avtorjev z mnogimi ljudmi. S pomočjo povprečnih ocen sta dobila seznam življenjskih dogodkov, ki so razporejeni od najbolj do najmanj stresnega. Zanimivo je, da je kot najbolj stresen dogodek označena smrt zakonskega partnerja, kar doleti veliko oseb, ki živijo v domovih za ostarele. (Polič M., 2002: 40-43) Fizično okolje lahko močno vpliva na doživljanje stresa. Bernant in Krupat shemo okoljsko stresno-prilagojevalnega modela (Bernard in Krupat, 1994; Bell in sodelavci, 1996) cepita na dve spoznavni poti. Ena predstavlja okolje, ki ga ljudje zaznamo kot optimalno in nato vodi v homeostazo ali stanje blagostanja, druga pa predstavlja okolje, ki ga ljudje zaznamo kot neoptimalno in vodi v stres. Tu se ponudi možnost ali se okolje prilagodi in se ustvari pozitivne učinke ali pa še naprej vzburja stres, kar lahko vodi v bolezen. (Polič M, 2002: 39) Vsi razlogi za stres pa niso nadzorljivi, zato stresorje delimo na nadzorljive in nenadzorljive. Nadzorljive stresorje lahko preprečimo ali njihove posledice zmanjšamo, na nenadzorljive pa nimamo vpliva. Stres lahko zmanjšamo tudi s socialno oporo, vendar se ta lahko sprevrže v socialni nadzor, kar je zelo pogost pojav v raznih bolnišnicah, zato bolniki ne zaznajo svojega okolja kot pozitivnega opornega sestava. Zdi se jim, da je skrbi za njih enostavno preveč in da prejemajo oporo, ki je ne potrebujejo. (Polič. M, 2002: 43)

slika 20 Stresno okolje

slika 21 Blagodejno okolje

Razne raziskave so pokazale, da lahko projektne spremembe v zdravstvenih okoljih zmanjšajo stres in zmanjšujejo posledice le tega. Nivo stresa se poskuša znižati na kar se da nizko raven z zmanjševanjem hrupa, vključevanjem zelenja, uporabo pravih barv, dovolj veliko naravno osvetlitvijo, omogočanjem večje zasebnosti, odpravo bleščanja in boljšo kakovostjo zraka. Te spremembe pomagajo znižati število zdravniških napak in bolnišničnih okužb, izboljšujejo pa tudi moralo in učinkovitost osebja. Jain Malkin, ki je ena vodilnih na področju notranjega oblikovanja zdravstvenih prostorov, navaja, da ni dvoma, da kvaliteta prostora poveča ali upočasni hitrost zdravljenje. (University of Minnesota: http://www.takingcharge.csh.umn.edu/explore-healing-practices/healing-environment).

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

3. REFERENCE

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - REFERENCE

3. REFERENCE 3.1. URBANIZEM Starostno homogena ali heterogena naselja Večkrat se pojavi vprašanje kaj je za starostnike bolje, ali življenje v homogeni strukturi naselja, kjer živijo predvsem le starejši ljudje, ali v heterogeni strukturi, kjer živijo različne starostne strukture prebivalstva. Strokovnjaki, ki zagovarjajo homogenost (Rosenborg in Hochschild) ugotavljajo, da se med starostniki vzpostavi nekakšna vzajemna medsebojna pomoč, ki nadomesti pomoč sorodstva, saj ta začne postajati vedno bolj šibka. Med vrstniki se sklepajo nova prijateljstva, ker jih povezujejo podobne izkušnje iz preteklosti. Nekatere raziskave pa (Gans) zagovarjajo heterogeno strukturo prebivalstva. Gans namreč pravi, da heterogenost prispeva k raznolikosti demografske strukture in s tem bogati življenje posameznika v tem okolju. Prav tako bivanje v okolju z različno starostno strukturo viša toleranco do socialnih in kulturnih razlik. Heterogenost ni dobra le za starejšo starostno skupino, ampak tudi za mlajše, saj je raznolikost posebnega pomena pri vzgoji in izobraževanju. Socialna heterogenost pa ustvarja zanimanje pri zadovoljevanju potreb mlajše generacije. (Hojnik-Zupanc, 1999: 71) Zagotovo je vključenost različnih starostnih skupin v določeno okolje bolj naravna razdelitev kot striktna homogenost. Od heterogenosti lahko dobre lastnosti potegnejo tako mlajše generacije kot starostniki. Mlajši pridobivajo zgled in različne izkušnje, starostniki pa predvsem družbo izven svoje starostne skupine. Večina držav (Velika Britanija, skandinavske države, Nemčija in tudi ZDA), kjer gradijo večstanovanjske stavbe za stare ljudi, v urbanem okolju integrirajo bivanje v starostno heterogeno okolje, s čimer se omogočajo medgeneracijske interakcije (Hojnik-Zupanc, 1999: 72). Danes je to zelo pomembno, saj je življenje starostnikov pogosto odrezano od srednje in še zlasti mlajše generacije (Lukač J., 2006: 5). Na Švedskem so na primer za starostnike uvedli t.i. “kolektivno bivanje”. Stari ljudje imajo zagotovljeno čiščenje, pranje in prehrano, kar je nekakšna hotelska oblika bivanja in je integrirana v starostno heterogeno stanovanjsko naselje (Hojnik-Zupanc, 1990: 159). V zadnjem času je vedno bolj popularna gradnja medgeneracijskih oblik bivanja in centrov, kjer lahko pride do spontanih srečevanj in s tem prenosa znanj in izkušenj med generacijami ter solidarne pomoči. Socialna podpora, ki jo lahko na ta način dobi star človek, ima velik pozitiven vpliv na njegovo funkcioniranje, psihično počutje in uravnava napetost stresa ter posameznikovo življenje.

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - REFERENCE

3.2. ARHITEKTURA Čeprav si veliko starostnikov želi ostati doma, saj je to okolje, ki ga najbolj poznajo in sprejemajo, pa smo videli, da pri njih takšni ali drugačni razlogi in spremembe razmer večkrat privedejo do menjave bivanjskega okolja. Glede na zdravje, ﬁnančne zmožnosti, možnosti oz. ponudbo in posameznikove prioritete se odločajo med različnimi oblikami bivanja:

slika 22 Center starejših Črnuče

slika 23 Iskanje možnosti bivanja je lahko velik stres za starostnika

slika 24 Življenje v medgeneracijskem centru Bistrica

namenska stanovanja za stare ljudi Vrsta bolj ali manj neodvisnih oblik bivanja. Stanovanja za stare ljudi lahko razdelimo na individualna gospodinjstva, razširjena gospodinjstva in dvo- ter enogeneracijska gospodinjstva. Stanovanja delimo glede na stopnjo pomoči (Grdiša R., 2010: 25): • neodvisna namenska stanovanja Manjša stanovanja z nižjo najemnino, namenjena za starostnike, ki lahko živijo samostojno. Nahajajo se v posebnih stavbah ali pa so razpršena v posameznih stavbah v stanovanjskih soseskah. • life-time homes ali dom za vse življenje Stanovanja brez arhitekturnih ovir. Omogočajo maksimalno mobilnost, so energetsko učinkovita, uporabljeni so kvalitetni materiali in so enostavna za uporabo. • stanovanja za “babico” Neodvisne stanovanjske enote za stare družinske člane, ki so povezane s stanovanjem, kjer živi mlajša generacija. • stanovanjski dom z razširjenimi stanovanji Večstanovanjska stavba namenjena starim ljudem, ki ima skupne prostore (etažna kuhinja, dnevni prostor in pomožni prostori). • oskrbovana stanovanja • oskrbovano bivanje v lastnem domu Star človek ostane v lastnem stanovanju in se odloči za različne pakete oskrbnih storitev. • oskrbni domovi (foster homes) Enodružinska gospodinjstva, kjer živijo največ štiri osebe, ki niso v sorodu in imajo zagotovljene vse oblike pomoči. AUS – aktivne upokojenske skupnosti Značilne so predvsem za ZDA in Kanado. Tja se preselijo ljudje stari od 55-75 let, ki iščejo nov življenjski slog in želijo okolje podobno počitnicam. stanovanjske zadruge Rezultat težnje mnogih ljudi v srednjih letih, da bi v zgodnji starosti odšli stanovat skupaj s prijatelji v prirejeno hišo. Tam ima vsak par ali posameznik lastno stanovanjsko enoto, skupna pa je dnevna soba, kuhinja in rekreacijski prostor. oskrbniške družine Star človek je nastanjen v tuji družini, ki poklicno skrbi zanj. bivalne ali gospodinjske skupnosti v stanovanju Preoblikovani enodružinski ali večstanovanjski objekti, ki se po organizaciji zgledujejo po gospodinjskih skupnostih. So majhne, družini podobne skupine, kjer je potrebna medsebojna pomoč. dnevni centri Centri, ki oskrbo zagotavljajo za določeno krajše obdobje rehabilitacije ali redno, nekaj urno oskrbo. dom starostnikov, gospodinjske skupnosti, krajevni medgeneracijski center (Grdiša R., 2010: 24-29)

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - REFERENCE

3.2.1. Oskrbovana stanovanja Oskrbovana stanovanja so prilagojena individualna stanovanja za starejše ljudi. Oblikovana so tako, da nimajo arhitekturnih ovir in so povezana z dežurno službo 24 ur na dan. Stanovalci teh stanovanj ponavadi hodijo po zdravstveno oskrbo v bližnji zdravstveni dom, imajo pa možnost nege in oskrbe, če jo potrebujejo. Starostniki v teh stanovanjih bivajo kot podnajemniki ali najemniki. Za takšna stanovanja se večinoma odločajo starejši, ki si želijo zanesljivo oskrbo, a hkrati vseeno obdržati veliko mero samostojnosti, zaradi česar so stanovanja posebej opremljena tako, da lahko starostniki kar se da dolgo in v največji meri skrbijo zase. V takšnih stanovanjih zato bivajo predvsem starostniki, ki so še zmožni opravljati lastno gospodinjstvo. Oskrbovana stanovanja ločimo glede na vrsto oskrbe na dva tipa: - stanovanje z negovalno oskrbo Starostniki potrebujejo več oskrbe, zato je zagotovljena popolna oskrba. Pri takšnih stanovanjih so po navadi skupni prostori večji, sobe pa manjše. - stanovanje s strežno oskrbo Za takšna stanovanja se odločijo starejši, ki še ne potrebujejo nege. Objekti s takšnim režimom imajo običajno sobe večje, skupni prostori pa so lahko manjši, saj starostniki večino opravil opravijo v individualnem stanovanju. (Grdiša R., 2010: 48) Oskrbovana stanovanja so ena izmed najboljših rešitev za izbiro novega bivanja v starosti, sploh za tiste, ki so še sposobni skrbeti zase. Poskrbljeno je za njihovo individualno svobodo in veliko stopnjo samostojnosti. Kljub temu se lahko v načrtovanih skupnih prostorih objekta družijo z ostalimi svoje generacije, nudena pa jim je tudi vsaj osnovna oskrba. Oskrbovana stanovanja so večkrat umeščena v naselje, v katerih živijo različne starostne strukture ljudi. Starostniki tako ne živijo skupaj z mlajšo generacijo, ampak vseeno dovolj blizu, da se ohranijo stiki, ki imajo dober vpliv na psihično počutje starostnika. slika 25 Primeri oskrbovanih stanovanj v Izoli (avtorji: Dekleva Gregorčič arhitekti)

3.2.2. Dom za stare ljudi Čeprav je v Sloveniji med vsemi oblikami varstva starih ljudi, še vedno najbolj razširjeno institucionalno varstvo, pa so domovi za stare ljudi sicer vedno manj priljubljena oblika bivanja med ljudmi, ki še vedno lahko v veliki meri skrbijo zase. Dom starostnikov obsega osnovno oskrbo, socialno in zdravstveno varstvo v skladu s predpisi. Za starostnike je torej poleg bivanja poskrbljeno še glede prehrane, tehnične oskrbe, prevoza, vzgoje, socialne preventive, posebnih oblik varstva, vzdrževanja osebne higiene in izvajanja dnevnih aktivnosti. Domska pomoč je lahko le začasna, ki traja vse do konca rehabilitacije, ko lahko starostniki dom za stare ljudi zamenjajo za bolj samostojne oblike bivanja, lahko pa traja do konca življenja.

slika 26 Dom starostnikov Hodoš; Robert Potokar

slika 27 Dom starejših Idrija; Robert Potokar

V zadnjem času se pojavljajo novi sistemi varstva (oskrba na domu, delna oskrba v centrih za dnevno varstvo…) in s tem predstavljajo dobro konkurenco domu za stare ljudi. Da bi bili ti še vedno aktualni, morajo spremeniti oz. obogatiti ponudbo (Grdiša R., 2010: 80). Največja težava domov za ostarele je predvsem starostnikov občutek nadzora stalno prisotne bolnišnične oskrbe, ki se ga bodo s takšnim sistemom in obliko, težko otresli.

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - REFERENCE

3.2.3. Gospodinjske skupnosti LOČENI TIP

Večina domov za starejše je v Sloveniji zgrajenih po principu 2. ali 3. generacije. Druga generacija domov za starejše je bila zgrajena po modelu bolnišnic. Uporabnik je bil obravnavan kot pacient, prostorska organizacija je bila zelo stereotipna, prevladovale so večposteljne sobe, stranišča pa so sobam začeli dodajati šele v sedemdesetih letih. Tretja generacija domov je za zgled že vzela stanovanjski dom ali hišo. Bivalnim sobam so dodali skupne dnevne prostore, ki aktivirajo uporabnike. V ospredje je prišla potreba po individualnosti in diskretni negi. V zadnjih letih pa se v Evropi vedno bolj uveljavljajo domovi četrte generacije ali gospodinjske skupnosti. (Imperl F., 2012: 58) OKLEPAJOČI TIP

skupni prostor

Domovi četrte generacije se pojavljajo od konca devetdesetih let. Nege potrebnim starostnikom nudijo varno zavetje in normalno življenje. Osnova doma četrte generacije je gospodinjska skupina, v kateri biva največ dvanajst ljudi, njene značilnosti pa so: - arhitektura se zgleduje po stanovanju - intimnost v individualni sobi - vsaka gospodinjska skupnost je neodvisna, vendar se lahko povezuje z ostalimi - nega ni več v ospredju - skupnosti so družini podobne skupine s stalno prisotno osebo, ki opravlja vlogo gospodinje - vpetost v socialne mreže širše skupnosti in koriščenje servisnih uslug od zunaj (Grdiša R., 2010: 107) Bistvo gospodinjske skupnosti je, da člani sami po svojih močeh sodelujejo pri pripravi hrane in ostalih opravilih. Pri opravilih jim pomaga gospodinja, ki je tudi edina strokovno usposobljena oseba, saj ostale pomoči dobijo od specialističnih storitev izven skupnosti. Tak sistem nekako posnema življenje v družini in spodbuja starostnike k sodelovanju. Temeljno načelo gospodinjskih skupnosti je, da se starostnikom omogoča kar se da velika samostojnost, nega in pomoč pa se nudita le toliko kot je nujno potrebno.

slika 28 Osnovna tipa gospodinjskih skupnosti glede na razporeditev sob

Primerjava razporeditve dela s klasično negovalnimi domovi in gospodinjskimi skupnostmi kaže, da se delo v skupnostih, ki ga opravi gospodinjsko osebje, poveča za približno tretjino, medtem ko se negovalna opravila zmanjšajo za 20 %. Negovalno osebje se tako lahko bolje posveti negi in jo zato tudi bolje opravlja. (Grdiša R., 2010: 107-108) Arhitektura gospodinjskih skupnosti Foyer, upravni trakt, dvorana, konferenčne dvorane, jedilnica in centralna kuhinja so v gospodnijskih skupnostih bistveno zmanjšane ali pa jih sploh ni (Grdiša R. 2010: 109). Prav tako ni več čistih in nečistih delovnih prostorov za nego, saj ni več velikega števila nege potrebnih oseb na oddelku. Negovalni prostori so umeščeni kot dodatni prostori ob stanovanja.

slika 29 Skupni prostor v gospodinjski skupnosti Homburg; Boegli Kramp Architekten

slika 30 Skupni prostor v gospodinjski skupnosti Graz; Dietger Wissounig Architekten

Sobe so enoposteljne in so velike ~16 m2, njihova predsoba pa meri ~4 m2. Vsaka soba ima še lastno koplnico, ki je prav tako velika ~4 m2.Glede na razporeditev sob ločimo dva tipa gospodinjskih skupnosti: ločeni tip (skupni prostori se navezujejo na vhodni del skupnosti, sobe pa so v nizu) in oklepajoči tip (sobe starih ljudi so usmerjene proti skupnim prostorom in se oklepajo osrednjega dela skupnosti) (Grdiša R., 2010: 109). Gospodinjske skupnosti naj bi se nahajale največ v dveh nadstropjih.

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - REFERENCE

3.3. POSAMEZNI ELEMENTI PROSTOROV OHE - Optimal Healing Environment

Optimalno okolje zdravljenja je tisto, v katerem so vsi vidiki namenjeni za podporo in spodbujanje zdravljenja bolnikov. Pogledi na to, kakšni natančno so ti prostori, so v osnovi dokaj podobni, a se vsaj v shemah malenkost razlikujejo.

psiha Ustvarjanje ravnovesja in polnosti učinkovitost Hitra in učinkovita oskrba trajnost Okolju prijazna arhitektura

Terri Zborowsky, direktorica zdravstvenega izobraževanja in raziskovanja na Ellerbe Becket-u, določuje, da so za optimalne prostore zdravljenja potrebni trije temelji in sicer: - ljudje - prostor - proces Med seboj se ti temelji križajo in ustvarjajo nove oblike potrebne za dober prostor, vse skupaj pa ustvarja optimalen prostor zdravljenja. (LPA: http://blog.lpainc.com/lpa-blog/bid/53151/Architecture-Students-Explore-Healing-Healthcare-Design)

LJUDJE

psiha

Na drugi strani je Institut Samueli izdal tabelo, kaj naj bi bil optimalen prostor zdravljenja. Z razliko od sheme Zborowskyjeve je tu predstavljenih sedem temeljev oziroma točk na katere je treba biti pozoren (Napredek zdravljenja in namen, Izkušnje in osebnost, Odnosi, Rekreacija in zdrav način življenja, Vključevanje različnih vrst medicine, Oblikovanje organizacije zdravljenja, Zgradbe oziroma prostori zdravljenja). (Hospital and Health Networks: http://www.hhnmag.com/hhnmag/gateFold/pages/December10.jsp)

učinkovitost

OHE

PROSTOR

trajnost

PROCES

Za arhitekta je pomembna predvsem zadnja točka, ki jo delijo še na naravo, barve, svetlobo, umetnostna dela, arhitekturo, aromo in glasbo. Kot je videti želijo s tem spodbuditi vse čute bolnika, mu dati občutek svobode in doma, razvijati njegovega duha in ustvariti najboljši možen prostor. Fizični prostor s pomočjo naštetih stvari odpravlja stres, izboljšuje učinkovitost in moralo ter zmanjša okužbe, zato je potrebna posebna pazljivost pri izbiri materialov. Na tem institutu poudarjajo velik pomen pospeševanju ekološke vzdržnosti. V današnjih ustanovah, ki so namenjene zdravljenju je veliko preveč kemikalij, zato bi morali razmišljati o njihovem slabem učinku in o postopkih ter procesih ekološke vzdržnosti. Potrebno bi bilo zmanjšati obseg odlaganja zdravil in kemikalij v okolje, povišati pa energetsko učinkovitost, dati večji poudarek recikliranju, uporabi naravnih materialov in zdravljenju s pomočjo čistega, zelenega okolja, kar je mogoče v primeru določenih bolezni oziroma stresnih stanj.

slika 31 Optimalni prostori zdravljenja

Institut Samuleli pa je v svoji kratki skripti z naslovom Optimal Healing Environments, avtorice Lee Ann Jarousse, izdal še nekaj za arhitekta zelo pomembnih opornih točk pri oblikovanju prostorov zdravljenja. Vredno je izpostaviti naslednje: - graditi privatne sobe za bolnike - omogočiti dovolj prostora, da lahko sorodniki po potrebi preživijo noč pri svojcih - zmanjšati hrup - optimizirati osvetljenost v prostorih za zdravstveno oskrbo - vgraditi optimalni prezračevalni sistem - na strop namestiti dvigala za bolnike, da se zmanjša potreba po osebju - omogočiti pacientom dovolj visoko kontrolo (izbiro stopnje zasebnosti in različnih pogledov, kontrolo glasbe, regulacijo svetlobe) slika 32 Primer zdravega okolja v arhitekturi

slika 33 Primer zdravega okolja v arhitekturi

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

zelenje

grajeno

tradicionalno

zelenje

grajeno

moderno

slika 34 Razlika v odnosu grajeno - zelenje v tradicionalni in moderni arhitekturi

Poglavje - REFERENCE

Tudi Chris Feudtner in Wayne B. Jonas (Culbert T.,2010: poglavje 29 ) razlagata optimalne prostore zdravljenja. Za optimalen prostor izpostavita sedem točk. Za arhitekte je najpomembnejša druga točka – Izboljšati prostor zdravljenja in arhitekturo. Arhitekt oziroma oblikovalec mora biti pozoren predvsem na razsvetljavo, zvok, barvo, obliko arhitekture, omogočanje zasebnosti in pogledov, da bi kar se da maksimalno povečal potencial zdravljenja. Kot vidimo vsi omenjajo pomembnost same arhitekture na zdravljenje. Zdravljenje torej ni le stvar samega zdravniškega osebja, pacientov ali starostnikov ter njihove družine, temveč tudi samega oblikovanja prostora. Arhitektura namreč lahko poskrbi za prijetno ali neprijetno okolje, lajša delo zaposlenim, ustvari zasebne prostore, z izbiro pravilnih materialov manjša okužbe in ne nazadnje ima s svojo zasnovo vpliv na stroške obratovanja, ki jih ima ustanova, ko je ta že zgrajena. Najlažje bi posamezne elemente prostora, ki vplivajo na dobro počutje tako bolnika kot uporabnika na splošno razdelili na: naravo, svetlobo, barve, zvok, trajnostno gradnjo, občutek domačnosti in samostojnosti ter prostore in okolje za duhovno rast.

3.3.1. Narava Velik poudarek “healing environment-a” je predvsem na zelenju. Za bolnika je namreč zelo pomembno zdravo okolje, svež zrak in stik z naravo. Človek se vedno znova in znova vrača k naravi, iz tu ne nazadnje izhaja človeška vrsta. Kot omenja Polič v svoji skripti za Okoljsko psihologijo naj bi bila narava primer interzične potrebe, torej jo potrebujemo zaradi nje same in ne zaradi česa drugega. Raziskave kažejo, da opazovanje narave in njenih prizorov manjša stres, spodbuja pozitivne vibracije in pomaga pri okrevanju pri bolezni. Ljudje so že včasih verjeli, da bližina narave dene dobro, dober primer so Viseči vrtovi v Babilonu ali pa atriji v rimskih mestih. Po Giﬀordu (1997) obstaja deset osnovnih koristi, ki jih prinaša narava: spoznavna svoboda, umik, izkušnja narave, povezanost z ekosistemom, rast (možnost za samorazvoj in učenje od narave), izziv, vodenje, socialne izkušnje, zdravje in samonadzor. Bolniki, ki so bili v Giﬀordovem eksperimentu v sobah s pogledom na zelenje, so hitreje okrevali. (Polič M., 2000: 7) Kako pomembna je narava vidimo po tem, kako že najmanjši posegi v njo znižajo njeno privlačnost. Uporabljanje naravnih prvin v grajenem okolju pa vzbudi pozitivne občutke. Polič omenja raziskavo v Izraelu, kjer je 97 % študentov in učiteljev arhitekture na vprašanje o kraju, ki je bil zanje najpomembnejši v otroštvu, odgovorilo, da je bilo to zanje zunanje okolje (park, obala). (Polič M., 2000: 6)

slika 35 Zeleni atrij v interierju

slika 36 Uporaba zelenja na steni

Rachel Kaplan, profesorica psihologije na Univerzi v Michiganu, v svojem pristopu miselne utrujenosti (KAPLAN, R. 1989) navaja štiri vidike krepilnih okolij: umik, obseg, privlačnost in skladnost. Ker je narava privlačna, pritegne od nas nekaj pozornosti, kar samo po sebi zahteva nekaj miselnega napora in zato nam omogoča, da se za nekaj časa umaknemo od težav, ki nas pestijo v vsakdanjem življenju. Vse to je krepilno, saj se v naravi sprostimo od dejavnih osredotočanj.

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - REFERENCE

Veliko pomembnost narave pri okrevanju poudarja tudi Roger S. Ulrich, ki deluje kot profesor arhitekture v Centru za raziskave zdravstvenih stavb na Švedskem. Po njegovem smo se ljudje nekaj milijonov let razvijali v naravnem okolju, zato smo temu genetsko veliko bolj prilagojeni kot življenju v mestih. Narava nam nezavedno, neposredno sprošča prijetne čustvene odzive. Številne študije skupin, ki jih niso sestavljali le bolniki, ampak tudi študentje na univerzah, so dosledno pokazale, da že enostavno gledanje v okolje, kjer prevladujejo zelenje, rože ali voda, v primerjavi z grajenimi prostori, ki nimajo narave (sobe, zgradbe, mesta), precej bolje učinkuje pri okrevanju zaradi stresa (UlrichR., 2002: 3-5). Pogledi na vrt in vegetacijo so vzdignili raven pozitivnih čustev (prijetnost, mirnost) in zmanjšali negativna, napeta čustva kot so strah, jeza in žalost. Prizori narave naj bi učinkovito ohranjali zanimanje in pozornost, kar služi kot pozitivna motnja, ki zmanjša stresne misli. Kar pa zadeva striktno ﬁzične izboljšave pri bolnikih, pa so ugotovili, da je gledanje narave izboljšalo krvni tlak, srčno aktivnost, napetost mišic in možganske dražljaje. To Ulrich potrjuje tudi z navajanjem raziskav ostalih strokovnjakov. Še posebej pri bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah naj bi obstajali dokazi, da je funkcija zelenja učinkovita v navezavi z zmanjševanjem stresa bolnikov, njihovih družin in zaposlenih. Dobro oblikovani vrtovi v bolnišnici in zelenje ne zagotavljajo le pomirjajoče in mirne poglede, lahko tudi zmanjšajo stres in izboljšajo klinične rezultate s pomočjo drugih mehanizmov, na primer s spodbujanjem dostopa do socialne podpore in zasebnosti ter zagotavljajo možnosti za pobeg od stresnega kliničnega okolja. Prisotnost narave torej zmanjšuje stres, vendar ne le pri bolnikih ali starostnikih, temveč tudi pri njihovih družinah in zaposlenih, kar je bila do zdaj velika težava evropskih in severnoameriških držav, saj so ti ljudi pod velikimi obremenitvami zaradi odločitev, narave dela in različnih izmen. Drugo dejstvo pa je tudi, da zelenje izboljšuje zrak in vonjave v takšnih ustanovah. Vonjave, ki jih prinaša zelenje ob objekt in v objekt sam, so pomembne tudi zaradi posredovanja informacije slabovidnemu človeku. Ljudem namreč s starostjo začne pešati vid, zato slabše doživljajo vse oblikovalske in barvne poudarke, zato jim na primer z značilnim vonjem neke rastline lahko posredujemo opozorilni znak za neko spremembo (Girandon Ž. 2005: 6). Prav tako rastline slabovidnim ljudem popestrijo okolje, vseeno pa je treba biti previden, da število informacij, ki jih dobijo od le teh, ni preveč nasičeno.

slika 37 Vrtec z zeleno streho v Wuxiju

slika 38 Zeleni vrtovi na hotelu v Singapurju

slika 39 Roger S. Ulrich - avtor različnih knjig o naravi v arhitekturi

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - REFERENCE

LEGENDA (slika 42):

3.3.2. SVETLOBA

NEPOSREDNA OSVETLITEV: + dobra energetska učinkovitost - močan odboj svetlobe od tal - bleščanje - nastajanje senc

osvetljava

fotograﬁje na plošči

dvig za ustvarjanje strukturiranega videza

D POSREDNA OSVETLITEV: + ni bleščanja + ni odboja svetlobe od tal + prostor je svetel + nastane malo senc - slaba energetska učinkovitost - zelo svetel strop

POSREDNA IN OSVETLITEV:

NEPOSREDNA

+ dobre lastnosti obeh vrst + homogeni in mehki prehodi

slika 40 Vrste osvetlitev

A B

C D

slika 41 Svetlobni strop, ki imitira nebo

slika 42 Sestava svetlobnega stropa

stropna mreža

Naslednja pomembna stvar pri oblikovanju teh prostorov je svetloba. Človek je vizualno bitje in kar 80 % pri razumevanju okolice dojamemo z vidom, pri tem pa svetloba igra glavno vlogo. V objektih je torej potrebno zagotoviti dovolj naravne svetlobe. Dobro oblikovan sistem osvetlitve lahko vodi tudi v zmanjšanje zdravniških napak, bolečine, stresa, časa bivanja in tudi kvalitete nočnega spanca. S projektiranjem je potrebno zagotoviti zadostno svetlobo, ki jo potrebujejo bolniki in medicinsko osebje, da je s tem mogoče doseči zdrav, učinkovit in vzdržni sistem. Svetloba vpliva na zdravje ljudi in izvedbo štirih glavnih mehanizmov: omogočanje uspešnosti pri delu, nadzorovanje cirkadianega ritma telesa, vpliva na razpoloženje in dojemanje, olajša neposredno absorpcijo za kritične kemične reakcije v telesu. (Joseph A., 2006: 2) Svetloba je nujna za opravljanje vseh vizualnih del, potreba po njej pa se s starostjo veča, saj človek slabše vidi. Nezadostna količina tako umetne kot naravne svetlobe lahko privede do napak. Na tej osnovi je bila opravljena raziskava, ki je merila vpliv različne jakosti osvetlitve na napake pri predpisovanju zdravniških receptov (Buchanan, Barker, Gibson, Jiang, in Pearson, 1991). Ugotovili so, da je do najmanj napak prišlo, ko je bila osvetljenost delovne površine relativno visoka, pri zamnjšanju le te, pa se je število napak povečalo. (Joseph A., 2006: 3-4) Na cirkadiani ritem (biološki dogodki, ki se ponavljajo v roku 24 ur) vpliva svetloba tako, da svetloba pada na mrežnico in se prenaša na hipotalamus, ki je zadolžen za ta ritem. Če se biološki ritem ne ujema z ritmom dnevnega delovnika, se ljudje počutimo zaspani in raztreseni, kar pa zagotovo slabo vpliva na raven stresa pri bolnikih in tudi na učinkovitost dela v zdravstvenih ustanovah. (Joseph A., 2006: 4-5) Največje težave z dnevno-nočnim ritmom imajo dementni, zaradi česar lahko postanejo leni, zmedeni in slabe volje. Z osvetlitvijo prostora moramo simulirati dnevni ciklus, tako da ustvarimo scenarije, ki kopirajo potek dneva. Če smo pri tem zelo natančni, lahko spodbudimo presnovo in sproščanje hormonov, vplivamo na dobro počutje, zmanjšamo nihanje razpoloženja in depresijo ter izboljšamo storilnost in budnost (najboljše za ustvarjanje takšnih scenarijev je kombinacija posredne in neposredne osvetlitve). (Grdiša R., 2010: 145) Poleg posredne in neposredne osvetlitve, pa so zdravstvene ustanove in domovi starostnikov osvetljeni tako z naravno kot z umetno svetlobo. Treba je razumeti kako se ta dva vira svetloba razlikujeta in kako delujeta na ljudi. Naravna svetloba: Uravnotežen spekter barv Valovne dolžine se spreminjajo z zemljepisno širino in z letnim časom Umetna svetloba: Valovne dolžine so koncentrirane na omejenih območjih Vsebina spektra se ne spreminja tekom časa

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - REFERENCE

Naravna svetloba Ena izmed glavnih tem “healing environment-a” je zadostna količina naravne dnevne svetlobe, saj zmanjšuje depresijo med bolniki z bipolarno motnjo, zmanjšuje povprečno dolžino bivanja v bolnišnici, izboljšuje spanec in cirkadiani ritem, zmanjšuje stres pri dementnih bolnikih in lajša bolečino.

slika 46 Perforirano senčilo

Kar nekaj študij je bilo opravljenih, ki dokazujejo, da zadostna količina svetlobe zmanjšuje depresijo. Te raziskave so sicer opravljali predvsem pri bolnikih z bipolarno motnjo (Beauchemin & Hays, 1996; Benedetti, Colombo, Barbini, Campori, in Smeraldi, 2001). Benedetti in sodelavci so ugotovili, da so pacienti, ki so bili obrnjeni proti vzhodu (in bili tako izpostavljeni močni naravni svetlobi zjutraj) preživeli v bolnišnici 3,67 dneva manj kot bolniki, ki so bili v sobah, obrnjenimi proti zahodu, zato je idealna usmeritev sob v domu za starejše proti vzhodu. Pri študijih nekaterih drugih depresij so celo ugotovili, da je izpostavljenost jutranji svetlobi kar dvakrat bolj efektivna kot izpostavljenost večerni svetlobi. Bolniki na posteljah na sončni strani občutijo manj stresa, manj bolečin, zaužijejo 22 % manj analgetikov na uro in njihovi stroški zdravil znašajo manj za kar 21 % (Walch in ostali, 2005). Raziskave so še pokazale, da imajo ljudje raje dnevno svetlobo kot umetno, da so raje bližje oknom in da bleščanje slabo vpliva na razpoloženje ter delovne naloge. (Joseph A., 2006: 5) Naravna svetloba je, kot je bilo že omenjeno, pomembna tudi zato, ker omogoča absorpcijo za kritične kemijske reakcije v telesu. Svetlobno sevanje se absorbira neposredno skozi kožo, kar pospešuje kemijske reakcije v krvi in drugih tkivih. Naravna svetloba podpira presnovo vitamina D in preprečuje zlatenico.

Pri projektiranju stavb, še posebej zdravstvenih ustanov in stavb namenjenim starejšim, vidimo da ima svetloba ogromen pomen. Posebno pazljivost je treba posvečati naslednjim stvarem:

slika 43 Dom starostnikov v Alcácer do Sal s svojo fasado ustvarja zanimiva svetlobne učinke

slika 47 Svetlobni jaški kot instalacija

slika 44 Svetlobni jašek

slika 48 Svetlobniki

slika 45 Okna v stropu

- Zagotoviti je potrebno okna za dostop naravne svetlobe, okna morajo biti kar se da velika, da poleg zagotavljajanja vstopa velike količine svetlobe, odpira tudi poglede v naravo - Omogočeno mora biti uravnavanje količine svetlobe in predvsem bleščanja - Orientacija bolniških sob mora biti proti jutranjem soncu - Oceniti je potrebno zadostno količino svetlobe v delovnih prostorih - Zagotoviti okna v sobah, kjer ima osebje odmor - Zagotoviti velike količine svetlobe za opravljanje del, ki to potrebujejo - Kar se da veliko osvetlitev hodnikov (tudi z dnevno svetlobo) z uporabo oken na koncih le-teh in z “izposojanjem” naravne svetlobe iz ostalih prostorov - Pomembna je razpršenost svetlobe, da preprečimo nastajanje temnih senc in zmanjšamo bleščanje (Joseph A., 2006: 9)

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - REFERENCE

3.3.3. BARVE Barve so sicer delno subjektivna domena, ampak imajo vseeno svojo objektivno korelacijo v določenih ustreznih valovnih dolžinah svetlobe. Barve lahko nosijo določena sporočila, ki so v osnovi naslednja (Polič M, 2002: 158): Pritegovanje pozornosti in opozarjanje Prenašanje obvestil Neposredno vplivanje na čustva opazovalca Barve vedno bolj izgubljajo svoj sporočilni pomen, saj se za iste predmete vse pogosteje uporabljajo različne barve. V človeškem svetu je začela vladati nekakšna barvna anarhija, kar je popolnoma drugače kot v naravi, kjer so barve ohranile svoj prvoten pomen (Polič. M, 2002: 158). Zato še vedno ostaja zelo pomembna stvar pri barvah, njihov vpliv na razpoloženje. V svetu oblikovanja velja prepričanje, da tople barve poživljajo, hladne pa pomirjajo. Zato naj bi bile predvsem spalnice obarvane z modrimi in zelenimi toni (to je uporabil tudi Le Corbusier na stropih bolniških sob v svojem zdravstvenem centru za pljučne bolnike Paimio Sanatorium), jedilnice pa v kremasti ali oker barvi. Posebno pozornost je treba v bolnišnicah in centrih za starostnike posvetiti tudi vhodni avli in hodnikom, saj tam bolniki dobijo svoje prve vtise. V sobah bolniki in starostniki preživijo večino časa v posteljah, torej je njihov pogled usmerjen v strop. Zato je predvsem njegova barva glavnega pomena. Da se zmanjša stres na minimum je potrebno na stropih uporabiti pomirjajoče barve, priporoča se uporaba nenasičenih barv, stene pa naj bodo brez vzorcev zaradi bolnikovih projekcij.

slika 49 Hodnik v bolnišnici Paimio Sanatorium, avtorja Le Corbusierja

Z zgoraj omenjeno uporabo barv se v veliki meri sklada raziskava učinka barv na stare ljudi na Psihološkem inštitutu Univerze Brisgau v Nemčij, ki jo je izvedla skupina psihologov, ki jih je vodil Diter Höger. Pri vsaki barvi so upoštevali tri stvari njenega zaznavanja: barvni ton, svetlost in barvno jakost. Raziskava je pokazala, da so barve tesno povezane z določenimi občutki. Rdeča barva je tako na primer starostnikom zvišala krvni tlak, bitje srca, dihanje, predmeti pa so se jim v primerjavi z zelenimi in modrimi zdeli večji, težji in bližji. Ugotovili so še, da svetle barve dajejo občutek večje prostornosti in svetlosti prostora, da so za barve tlakov najprimernejše zemeljske barve, da barve v območju vijolične in rumeno-zelene vplivajo vzburjajoče in hkrati neprijetno, modra pa vpliva pomirjajoče. (Grdiša R., 2010: 138) Kljub ugotovitvam omenjene raziskave, pa se moramo zavedati, da to ne velja čisto za vso starostno skupino. Razburljivi ljudje naj bi potrebovali močnejše barve, da bi preusmerile njihovo pozornost in bi jih tako ločile od njihove napetosti. Ravno obratno pa je pri mirnih in tihih ljudeh. Nasploh so kratkovalovne barve ljudem bolj všeč kot dolgovalovne, izjema so le otroci. Starejši tako najbolj uživajo v pomirjajočih barvah, vendar uporaba najbolj všečnih barv ni vedno najboljša. Marko Polič opiše to na starostnikih. Ostareli ljudje naj bi najbolj uživali ob modri in zeleni barvi, vendar teh dveh barv praktično ne razlikujejo, kar lahko ima za orientacijo v prostorih negativne posledice, zato teh barv na hodnikih ni priporočljivo uporabiti. (Grdiša R., 2010: 138)

slika 50 Le Corbusier

slika 51 Soba v Paimio Sanatorium-u

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - REFERENCE

Barve in zdravje Pallas Textiles in KI so raziskovali barve, da bi celostno razumeli njihove moči pri zdravljenju in v zdravstvenem okolju. Ugotovljeno je bilo, da je najbolj pomembno, da se v ustanovah uporablja več barv oz. njihova mešanica, ki je dobro premišljena, saj ima vsaka barva svoje značilnosti in učinke na človeka (Color and Healing: http://www.ki.com/uploadedFiles/Docs/literature-samples/white-papers/KI-99169_Color-He aling_white-paper.pdf). Spodaj so omenjene njihove ugotovitve za posamezne barve: svetlo hladne nevtralne barve: Lahko simbolizirajo jasnost in svež začetek. Na spošno bela barva simbolizira čistost in očiščenje. Te barve so lahko kontrast oz. protiutež bolj živim in močnim barvam.

slika 55 Zelenkasta barva na hodniku bolnišnice

temno hladne nevtralne barve: Črna je avtoritativna barva in lahko izzove občutek praznine. Kulturno jo sicer lahko dojemamo tudi kot sofisticirano barvo. zemeljski odtenki (svetli in temni): To so barve, ki dajejo občutek stabilnosti. Ta barvna družina pomirja. rumena: Ponazarja optimizem. To je topla barva, ki vabi in spodbuja. Tony Torres je v njegovi knjigi “In My Room” zapisal, da so otroci z astmo najbolje reagirali prav na to barvo. oranžna: Navdaja nas z veseljem, energijo. Povezana je s krvnim obtokom in živčnim sistemom. Lahko ima tako močan krepilni učinek kot vitamin C. Obstajajo študije, ki povezujejo ornažno barvo s povečanim dovodom kisika v možgane. rdeča: Dokazano je, da sprošča adrenalin, ki dviguje krvni pritisk in adrenalin. S vplivom na telo jo povezujejo s hrbetnico in motoričnimi sposobnostmi.

slika 52 Oranžna in zelena barva v avli bolnišnice v Helsingborgu

slika 56 Modra barva v avli pisarniške zgradbe

roza: Nežna in tipična ženska barva, simbolizira skrbnost in ljubečnost. Roza je vesela barva in lahko večkrat osrečuje. Če je okolje svetlo lahko stimulira energijo in izgleda kot rdeča. Lahko izrazito zmanjša nepredvidljivo vedenje. vijolična: Vijolična je barva meditacije. Pogosto je povezana z duhovnostjo in ustvarjalnostjo. Pomaga razviti zaznavanje. Deluje na živčni sistem in možganske aktivnosti. zelena: Ta barva je prijetna, pomirjajoča in povečuje učinke zdravljenja. Povezana je tudi z ravnovesjem, harmonijo in obnavljanjem. Predstavlja občutek ravnotežja. Je naravna barva, zato lajša stres. V telesu vpliva na srce, pljuča, krvožilni sistem in celotno površino prsnega koša. turkizna: Kombinacija zelene in modre barve je živahna in poživljajoča. Še posebej je primerna za zdravstveno varstvo, saj spominja na sproščujoče in sveže okolje. Blaži napetost in stres, zato je večkrat uporabljena v zdraviliščih.

slika 53 Rdeča barva na steni gospodinjske skupnosti

slika 54 Modra barva v avli bolnišnice

slika 57 Barve v znamenitih Zumthorja

modra: Od nekdaj je bila modra povezana z umirjenostjo. Je “neskončna”, saj simbolizira povezavo z nebom. Znižuje krvni tlak in srčni utrip, sprošča mišice in um ter s tem omogoča globoko dihanje. V telesu je povezana z očmi, ušesi in nosom, saj vključuje vid, vonj in sluh. termah

Petra

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - REFERENCE

LEGENDA (slika 48): obnovljiva energija ekološko prijazni materiali dobro prezračevanje zdravi notranji pogoji v stavbah lastno oskrbovanje z vodo zelenje VZDRŽNA GRADNJA

3.3.4. HRUP Hrup bi najenostavneje opisali kot nezaželen, nadležen zvok, ki pa je žal zvest spremljevalec urbanega okolja. Če zvok preseže določeno jakost, je nevaren zdravju, saj lahko povzroča okvare slušnih organov, deluje na srce in ožilje (posledice so lahko povišan krvni tlak, nepravilnost srčnega utripa, glavoboli, vpliv na presnovo), že prej pa moti sporazumevanje, slabo vpliva na razpoloženje, moti koncentracijo ter viša raven stresa. Hrup je lahko zelo moteč tudi pri starejših ljudeh, predvsem pri tistih s senzoričnimi motnjami, tako podnevi in še posebej ponoči, saj lahko krati spanec. Jakost hrupa merimo v decibelih. Do 45 dB še lahko opravljamo umsko delo, nad 65 dB pa lahko ima že psihološke posledice (Medved Š.; Skripta-Zvok, akustika in zvočno ugodje: 6). Posebno neprijeten je nestalen hrup oziroma nepredvidljiv hrup, ki ni reden in nastopa v nedoločenih intervalih. V domu starostnikov lahko izvor hrupa pride iz okolice, hodnikov, avle, ambulante, sosednjih sob, jedilnice… Leta 2004 so v bolnišnici v Stockholmu preučevali nivo hrupa in akustiko ter njihov učinek na bolnike (Blomkvist in sodelavci, 2004). Na stropu so uporabili ploščice, ki so zvok odbijale in ploščice, ki so zvok absorbirale. Kot je bilo pričakovati, so bolniki, ki so imeli slednje, bolje spali in poročali o boljši oskrbi medicinskega osebja. Niso pa le starostniki tako imenovane žrtve hrupa, ampak tudi zaposleni. Z omejitvijo hrupa delo poteka hitreje, zmanjša se število napak, zato se lahko bolje posvetijo oskrbi bolnikov. (Patient Safety; Stop the Noise: http://www.psqh.com/marapr05/noise.html) Poleg izklapljanja naprav, ko te niso v uporabi in zmanjšanja števila pogovorov osebja na hodnikih, se hrup lahko zmanjšuje tudi z zvočno dobro izolirano notranjo opremo (z absorbcijskimi ploščami na stenah hodnikov, izboljšanimi modeli vrat, ključavnic, vrat strojne opreme…) in dobro zvočno izolacijo. Če imamo vse to v mislih na začetku gradnje, lahko na dolgi rok zmanjšamo tudi stroške, ki jih prinaša onesnaževanje s hrupom. Vsekakor pa moramo upoštevati Pravilnik o zvočni zaščiti stavb.

slika 58 Pogoji vzdržne gradnje z načinom zelene arhitekture

3.3.5. VZDRŽNA GRADNJA Vzdržno načrtovanje ne bi smeli dojemati kot nov pojem, saj sega že več kot tisočletje nazaj. Že v Hipokratovi prisegi je prvo načelo “ne škodi”. Žalostna resnica pa je, da bolnišnice in domovi za ostarele, ki bi morali biti zgled zdravega življenja, že s svojo gradnjo in obratovanjem objekta škodijo okolju. Čeprav nas morda vzdržno projektiranje pri gradnji stane več, se nam stroški v času obratovanja objekta zagotovo povrnejo. Pri vzdržni gradnji moramo uporabljati trajnostne materiale, majhno porabo energije, varno gradbeno prakso in upoštevati nove tehnologije, s čimer že pri gradnji zmanjšamo raven hrupa, motenj in odpadkov v okolju (Ursa:http://www.ursa.si/sl-si/novice/Strani/trajnostna-gradnja.aspx). Vzdržni objekti so okolju prijazni, do uporabnika pa udobni in zdravi. Toplotna izolacija stavb omogoča udobno okolje z minimalnimi stroški za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje stavbe. Pri tem je zanimivo omeniti, da zdravstvene ustanove na leto porabijo skoraj dvakrat toliko energije kot poslovne stavbe.

slika 59 Primer zelene arhitekture, Peking

slika 60 Pavilijon na podlagi vzdržne gradnje, New York

Pomemben vidik pri tovrstni gradnji sta naravna svetloba in vrtovi (ohranjanje, nadomeščanje zelenja zaradi gradnje na ravni zeleni strehi…), ki sta že omenjena kot dva pomembna faktorja pri uresničevanju “healing environment-a”.

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - REFERENCE

3.3.6. OBČUTEK ZASEBNOSTI

DOMAČNOSTI,

SAMOSTOJNOSTI

“Healing environments” naj bi bili oblikovani tudi tako, da bolnikom dajejo kar se da velik občutek domačnosti. Večina starejših zdravstvenih ustanov, od bolnic do domov starostnikov, da bolnikom jasno vedeti, kje se nahajajo in jih s tem stalno spominjajo na njihovo bolezen, situacijo, kar zagotovo nima blagodejnega učinka na zdravljenje. Zato je potrebno prostore oblikovati tako, da se bolniki čim manj zavedajo, da so v bolnišnicah in imajo občutek, da se lahko čim prej vrnejo domov. Prehod od doma do teh ustanov ne sme biti prevelik. Omogočiti je potrebno dovolj velike in zasebne sobe, sobe za skupno druženje z drugimi v ustanovi, sobe za druženje z družino, ločiti prostore po namembnosti, uvesti elemente iz urbanega okolja oziroma iz vsakodnevnega srečevanja, od bank pa do welnessa. Pomembna je torej pestra izbira različnih dejavnosti. Če želimo bolnikom omogočiti manjši občutek, da so v ustanovi, pa je potrebno znižati dominanco zdravniškega osebja in zvišati prisotnost družine ter jim omogočiti kar se da veliko neodvisnost, občutek, da lahko upravljajo s svojim življenjem. Zdravniško osebje je sicer zelo pomembno, vendar bolnikovo zavedanje o njihovi prisotnosti onemogoča največji nivo udobja. Slabo počutje pa znižuje kvaliteto okrevanja. Cynthia Leibrock, oblikovalka, ki je napisala več knjig na temo oblikovanja v zdravstvenih ustanovah, je zapisala slednje: “Pacienti si želijo imeti kontrolo nad svojim zdravjem, izbirati svoje lastne odločitve, medtem ko so v teh ustanovah, in ne da se počutijo popolnoma odvisne od pomoči osebja.” (MSN Healthy living: http://healthyliving.msn.com/health-wellness/healing-environments) Notranji prostori in oprema morajo biti oblikovani tako, da starostniki in bolniki rabijo kar se da malo pomoči drugih oziroma osebja. Dobro je, da je v bližini doma starostnikov zdravstveni dom (lahko tudi v sklopu centra) in javni prevoz, kar starejši osebi omogoča, da nekatere opravke postori sama in ji s tem krepi občutek samostojnosti. Tudi razne oprijemalne ograje, dvigala, pomična vrata ter klančine slabotni in invalidni osebi omogočajo večjo samostojnost. Kar 80 % starostnikov si ob prihodu v dom zaželi svoje lastne sobe, zato je dobro najmanj tolikšen odstotek enoposteljnih sob tudi zagotoviti. Dvoposteljne sobe v domovih za starostnike manjšajo občutek zasebnosti, zaradi raznih obiskov so lahko zelo nemirne (zato je potrebno zagotoviti določene prostore, kamor lahko starostniki v primeru obiska peljejo svojo družino), vprašljivo pa je tudi ali se stanovalci med seboj ujamejo. Zagotovo privatne sobe izboljšajo kvaliteto spanca in zmanjšujejo možnost okužbe. (Minnesota Medicine: http://www.minnesotamedicine.com/PastIssues/March2008/ClinicalZborowskyMarch2008/tabid/2489/Defau lt.aspx)

3.3.7. DUHOVNA RAST Pri bolnikovem zdravljenju in življenju starostnikov je pomembna tudi duhovna rast. Tako si bolniki ali starejši ljudje lahko krajšajo čas, krepijo voljo in skrbijo za svoje mentalno zdravje ter dobro počutje. V objekt je zato dobro umestiti knjižnice, sobe za pogovor s psihologi in drugim zdravstvenim osebjem, kapelice, prostore za delovno terapijo, galerije, ki so lahko vhodna avla ali kar hodniki. Večina tradicionalnih zdravstvenih objektov na te stvari večkrat pozabi in se osredotoča zgolj samo na fizično počutje, ki je v resnici povezano z mentalnim počutjem, predvsem pri okrevanju na daljši čas.

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

4. PRIMERI V PRAKSI

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - PRIMERI V PRAKSI

4. PRIMERI V PRAKSI 4.1. CENTER STAREJŠIH - STEINFELD avtor: Dietger Wissounig (2005)

Center se nahaja med parkom in gozdom. Stavba je trinadstropna in ima na sredini atrij, ki je oblikovan kot zimski. Okrog atrija poteka hodnik, povezovalni mostovi med hodniki pa zmanjšajo razdaljo poti. Sobe so nameščene po obodu stavbe. Okna so velika, celotna oprema sob pa je v lesu. Skupni prostori so razvrščeni med sobami, lože in atriji pa predstavljajo dodatne prostore za druženje. Vse ravni objekta so vizualno povezane.

slika 62 Osrednji atrij objekta

V pritličju so vhod, vhodna avla, uprava, tehnični prostori in javni del, ki vsebuje jedilnico, knjižnico, prireditveni prostor ter kapelo. Ti prostori so namenjeni tudi obiskovalcem in lokalnim prebivalcem, na primer otroci iz bližnje osnovne šole redno prihajajo na kosila, knjižnica pa je odprta za javnost. NARAVA: Center se nahaja med parkom in gozdom, lokacija objekta ponuja atraktivne poglede skoraj v vse smeri. V sredini volumna stavbe je atrij, ki je močno zasajen z zelenjem. Sobe so nameščene po obodu (pogledi na jug, vzhod in zahod) in nudijo različne poglede v naravo. SVETLOBA: Velika okna v sobah omogočajo zadostno količino naravne svetlobe. Atrij oziroma zimski vrt, okrog katerega poteka hodnik, oskrbuje z naravno svetlobo vse javne površine v objektu. Nekateri svetlobni jaški skozi ravno streho so različno obarvani, kar ustvarja raznolike osvetlitvene barvne kombinacije po celotnem prostoru.

slika 61 Center starejših Steinfeld

slika 63 Zelenje v osrednjem atriju

TRAJNOSTNA GRADNJA: Dom je bil zgrajen kot nizkoenergetska hiša. Volumen je velik in relativno zaprt. Atrij, ki je oblikovan kot zimski vrt z zemeljskim toplotnim zbiralnikom ter intenzivno ozelenitvijo ureja temperature poleti in pozimi. Zelenje pomaga tudi pri urejanju naravnega prezračevanja. Objekt je zgrajen večinoma iz betona (pritličje) in lokalnega lesa (prvo in drugo nadstropje), kar ustreza regionalni gradnji na podeželju. DUHOVNA RAST: V objektu se nahajata kapela in knjižnica. OBČUTEK SAMOSTOJNOSTI: Posebna pozornost v objektu je namenjena invalidom. Vsaka kopalnica v sobi je prilagojena motorično oviranim ljudem, kar ustreza strategiji doma gradnje brez ovir. Okna so zastekljena do tal, sobe dovolj široke, pragov ni. UPORABA: bližina šole, prostori namenjeni tudi širši uporabi, skupni zunanji in notranji prostori, skupni prostori ob komunikacijah, prisotnost zelenja v notranjosti objekta, zasteklitev čez celotno višino etaže, sobe imajo najlepše poglede

slika 64 Tloris centra Steinfeld

slika 65 Skupni prostori starostnikov v centru

slika 66 Pogled iz sobe centra starejših Steinfeld

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - PRIMERI V PRAKSI

4.2. MEANDER - CENTER STAREJŠIH - MARISHOF avtorji: UArchitects (2006)

Kompleks je zgrajen na območju bivšega nakupovalnega centra “de Brink” in je razdeljen na štiri dele. Del kompleksa vsebuje 30 apartmajev za starostnike, ki so usmerjena na trg “de Brink”, naslednji del ima 54 stanovanj, medtem ko je na južnem delu 30 sob za starejše, ki potrebujejo več nege in oskrbe. Vse skupaj pa povezuje del objekta, ki spominja na »meander«. Povezovalni del simbolizira stopnje skozi katere gredo starostniki. V njem se nahajajo dnevno varstvo, prostori za rekreacijo, prostori za zdravljenje, uprava in kadrovska služba, servisni prostori, prostori za oskrbo in nego. slika 68 Lesena fasada centra starejših Marishof

V vsakem izmed treh bivalnih delov so v notranjosti atriji. Dela s stanovanji imata zaprte, a kljub temu osvetljene atrije, prepletene z mostovi, ki krajšajo komunikacije med stanovanji, medtem ko ima južni del odprt atrij, okoli njega pa potekajo hodniki, kar omogoča veliko naravno osvetlitev. Z razgibanostijo volumna in atrijev dobimo tudi različne zunanje prostore druženja, ki se razlikujejo po stopnjah javnosti. Zunaj objektov so nastali popolnoma javni prostori, medtem ko je v atrijih stopnja zasebnosti že mnoga višja, druženje v njih pa je namenjeno stanovalcem, njihovim obiskom in zaposlenim. Materiali in barve, ki so uporabljeni v stavbi, so iz kraja, v katerem je objekt zgrajen. Zgodovina okolice je prevedena v moderno stavbo. Uporabljen les je iz lokalnega okolja in s časoma posivi, s čimer kaže naraven proces staranja. Vidno je, da so pri gradnji uporabljali nekatera načela vzdržne gradnje, saj je poleg lokalnega lesa, uporabljena tudi opeka, ki je izdelana nedaleč stran od mesta, z majhnimi stroški in porabo energije ter se lahko po potrebi ponovno uporabi. Prav ta prevod zgodovinskega sporočila in uporaba naravnih materialov z nizkimi stroški gradnje upraviči gradnjo relativno velikega kompleksa v majhni skupnosti.

slika 67 Center starejših Marishof

slika 70 Tloris centra strejših Marishof

slika 69 Hodniki v pokritih atrijih

slika 71 Prerez stanovanjskega dela centra Marishof

UPORABA: zelena streha, ustvarjanje atrijev, prisotnost zelenja tudi v notranjih prostorih, multifunkcionalni prostori, velika naravna osvetlitev, načela vzdržne gradnje, razdelitev volumnov po funkcijah

slika 72 Hodniki posnemajo mestne ulice

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - PRIMERI V PRAKSI

LEGENDA (slika 73):

4.3. MEDGENERACIJSKI CENTER - CHURCHILL avtorji: Suters Architects (2009)

vrtec mala šola skupni prostori vrtca in male šole izposojevalnica igrač zdravstveno svetovalni center slika 74 Medgeneracijski center Churchill

prostori krajevne skupnosti skupaj z izobraževanjem za odrasle knjižnica oskrba na domu servisni prostori s sanitarji

slika 73 Dom za ostarele, Švica; Peter Zumthor

slika 76 Čitalnica Churchill

medgeneracijskega

centra

Churchill Community Hub je center, ki združuje različne programe v večji stavbi in omogoča njihovo prepletanje, hkrati pa zmanjša sredstva, ki bi bila potrebna za obratovanje programov, če ti ne bi bili združeni. Center obsega vrtec z malo šolo, prostor za izposojo igrač, zdravstveno-svetovalni center za starše in otroke, prostore lokalne skupnosti, izobraževalni center za odrasle, knjižnico in prostore za oskrbo s hrano na domu. Različni programi so smotrno locirani v objektu, tako da so v enem delu prostori male šole, vrtca, izposojevalnice igrač in svetovalnega centra, od zadnjih dveh pa objekt preide v namembnost odraslih, torej izobraževalnega centra za odrasle z vsemi pisarnami in računalniškimi sobami, knjižnico ter prostori oskrbe s hrano na domu. Različne uporabniške skupine, ki imajo prostore v centru, so metaforično preslikane v obliko objekta. Povezovanje konkurenčnih potreb v enem objektu se kaže z vrsto različnih elementov, kot so nadstreški, osnovni volumen, ograje, strehe..., ki so na zunaj vidni, vendar delujejo povezano. UPORABA: povezovanje različnih dejavnosti v centru, razdelitev programov v objektu po sorodnosti in združljivosti, prostori za javno uporabo, medgeneracijski program

slika 75 Glavni vhod v center Churchill

slika 77 Vrtec medgeneracijskega centra Chruchill

slika 78 Vhodna avla medgeneracijskega centra Churchill

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - PRIMERI V PRAKSI

4.4. REHABILITACIJSKI CENTER - BASEL avtorji: Herzog de Meuron (2002)

Rehabilitacijski center je horizontalna zgradba s tremi etažam in 92 bolniškimi posteljami, s posebnim poudarkom za skrb pacientovega udobja. Herzog in de Meuron sta uporabila dnevno svetlobo, zelenje in les, da sta ustvarila sproščujoče zdravstveno okolje, saj bolniki preživijo tam veliko časa, do 18 mesecev. NARAVA: Veliko zelenja v kompleks prinaša osem atrijev, ki so oblikovani v različne vrtove in omogočajo neposredni stik z naravo. Stik z zunanjimi zelenimi prostori in notranjimi prostori je bila ključna arhitekturna točka pri tem projektu. V veliki meri je uporabljena tudi zelena streha.

slika 80 Atrij v rehabilitacijskem centru v Baslu

SVETLOBA: Dvorišča, ki so zasnovana kot veliki štirikotniki, omogočajo velik dostop svetlobe v notranjost stavbe. V sobah so velike okenske površine s pogledom na pokrajino. Bolniške sobe v vrhnjem nadstropju naravno svetlobo dobijo tudi iz posebej oblikovanih strešnih odprtin v ravni, zeleni strehi. Z načinom zasteklitve določenih prostorov je možno videti čemu so namenjeni. Kopališče je primer intimnega prostora, zato ima za dostop svetlobe oblikovane le majhne okrogle luknje. OBČUTEK DOMAČNOSTI IN SAMOSTOJNOSTI: Investitor si je želel, da rehabilitacijski center ne bi na pogled deloval kot bolnišnica. To so arhitekti v veliki meri uresničili z uporabo naravnih materialov, s poudarkom na naravni svetlobi in zelenju. Izognili so se številnim dvigalom, hodnikom obdanih s številnimi vrati in čakalnim salonom, kar se v klasičnih bolnišnicah ponavlja skozi več nadstropij in ne zahteva vedenjsko spremembo bolnišničnega osebja. Ker so pacienti omejeni, saj morajo večinoma ostati v rehabilitacijskem centru dolgo časa, je stavba oblikovana kot večnamenska, raznolika stavba, ki deluje skoraj kot majhno mestece z ulicami, trgi in vrtovi, kjer lahko človek izbere različne poti, da pride od ene točke do druge. To daje bolnikom kar se da veliko avtonomijo (http://www.herzogdemeuron.com). V centru so prostori, ki so namenjeni umiku posameznika, da si lahko vzame čas zase, kot tudi prostori, namenjeni predvsem za druženje.

slika 81 Lesena fasada na rehabilitacijskem centru

slika 79 Rehabilitacijski center v Baslu

TRAJNOSTNA GRADNJA: Prevladujoč material na fasadi je les, ki je različnih vrst in različno uporabljen, najdemo pa ga tudi drugod po stavbi. Pojavi se na nadstreških, kot talna obloga, na stropih bolniških sob in na terasah v vrtovih. V rehabilitacijskem centru se zaradi pronicanja svetlobe skozi različne vdolbine prihrani veliko energije za umetno osvetlitev. Še posebej zanimiv je sistem osvetljevanja sob v zgornji etaži, saj sta arhitekta dodatno naravno svetlobo v sobo prenesla s pomočjo steklenih krogel v strehi. Objekt je opremljen tudi s pasivno solarno tehniko in ima naravno prezračevanje. Kompleks je po besedah avtorjev prepustna, odprta stavba, ki diha. DUHOVNA RAST: Za duhovno rast pacientov v tem centru skrbijo predvsem notranji atriji, ki so različno oblikovani in nudijo uporabnikom možnost doživljanja različnih občutkov v različnih prostorih. Tam poteka tudi terapija. V objektu so tudi prostori namenjeni posebej za delavnice ter knjižnica. UPORABA: naravni materiali, naravno prezračevanje, osvetlitev sob in hodnikov z naravno svetlobo, atriji, zelena streha, preprečevanje videza klinike, skupni prostori

slika 82 Tloris rehabilitacijskega centra v Baslu

slika 83 Prerez bolniških sob s svetlobnimi kroglami

slika 84 Lesena senčila v rehabilitacijskem centru v Baslu

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - PRIMERI V PRAKSI

4.5. REHABILITACIJSKI CENTER GROOT KLIMMENDAL - ARNHEM avtor: Koen van Velsen (2011)

Center, ki se nahaja ob gozdu, meri kar 14000 m2, vendar kljub njegovi velikosti se zaradi njegove fasade zlije z naravno okolico. Še posebej lokacija samega objekta v naravi je bila pomembna pri snovanju, saj je bila kontinuiteta med zunanjostjo in notranjostjo za arhitekta eno glavnih vodil oblikovanja. Velik poudarek je na preglednosti, plastenju, raznolikosti ter igri svetlobe in sence.

slika 86 Pogled iz hodnika na bazen

Razporeditev programa v objektu je jasno določena. Spodaj so pisarne, zgoraj pa prostori klinike. V pritličju se nahaja program, ki ni namenjen zgolj bolnikom, ampak tudi njihovim družinam in prebivalcem lokalne skupnosti. Tako se bolniki normalno vključujejo v vsakodnevno življenje. Tam so ﬁtnes, restavracija, bazen in teater. Koncept zdravstvene oskrbe v objektu namreč temelji na ideji, da lahko dobro premišljeno in spodbudno okolje pozitivno vpliva na bolnikovo počutje in posledično na samo zdravje . NARAVA: Objekt je umeščen med drevesa v gozdu, tako da je iz večine prostorov in hodnikov omogočen vizualni stik z naravo. SVETLOBA: V osrednjem prostoru ima objekt zasteklitev čez celo površino, kar omogoča zelo lepe poglede v naravo in odlično naravno osvetlitev. Naravna osvetlitev prostorov v objektu, ki je širok 30 m, je omogočena z uporabo velikih in majhnih praznin ter svetlobnih jaškov. Prepletanje praznin je zanimivo, kar vključno z različno umetno osvetlitvijo, poživi prostor in zagotovi prostorsko povezavo na različnih ravneh. Program, ki potrebuje dnevno svetlobo je lociran ob fasadi in svetlobnih jaških.

slika 85 Rehabilitacijski center Groot Klimmendal

slika 87 Odprtine za vstop naravne svetlobe

BARVE: V notranjosti objekta so na sicer belih stenah uporabljeni različni pravokotni barvni liki, ki delujejo kot Mondrianove slike. Barva je uporabljena tudi na nekaterih stropih, uporabljena je pretežno izrazito modra, in v svetlobnih jaških (v stropih). V tem objektu imajo barve predvsem vlogo, da poživijo prostore in velike komunikacijske površine. TRAJNOSTNA GRADNJA: Stavba je projektirana v skladu z načeli vzdržne gradnje. Že sama kompaktna oblika zmanjšuje toplotne izgube, poskrbljeno pa je tudi za shranjevanje toplote in hladu. Pri talnih oblogah, stropih in fasadi so uporabljeni trajnostni materiali, ki omogočajo lahko vzdrževanje in dolgo življenjsko dobo. Stavba je projektirana tako, da ima možnost “preobrazbe”, kar pomeni, da se lahko določenim prostorom spremeni namembnost. DUHOVNA RAST: Bolniki se lahko s prostori namenjenimi različnim aktivnostim (šport – bazen, ﬁtnes, telovadnica, kultura – teater) kar se da normalno vključujejo v vsakodnevno življenje. UPORABA: osvetlitev z različnimi volumenskimi prazninami, multifunkcionalni prostori, stimulativno okolje, stik z naravo

slika 88 Tloris Groot Klimmendal-a

slika 89 Prerez Groot Klimmendal-a

vzdržna

gradnja,

slika 90 Skupni prostori Groot Klimmendal-a locirani ob gozd

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - PRIMERI V PRAKSI

4.6. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA – HELSINGØR Avtorji: Julien De Smedt (2006)

Psihiatrična bolnišnica je 6000 m2 velika stavba, za katero je značilna razvejena zasnova, ki je na pol skrita v zeleno, rahlo gričevnato krajino.

slika 92 Zunanjost psihiatrične bolnišnice Helsingor

Kot izhodišče za oblikovanje so avtorji izpraševali uporabnike, obiskovalce in osebje bolnišnic. To je prispevalo k boljšemu razumevanju osnovnih potreb, na katerih temelji njihovo načrtovanje kompleksa, in hkrati pomagalo rešiti paradoks kako združiti učinkovitost osrednje organizacije s svobodo in avtonomijo decentraliziranega kompleksa. Ugotovili so, da bolnišnica mora omogočati kontrolo in varstvo, vseeno pa ohranjati svobodno in odprto vzdušje. V smislu funkcionalnosti mora biti stavba logistično optimizirana bolnišnica, v smislu izkušnje pa vse prej kot to. Program psihiatrične bolnišnice je v osnovi razdeljen na dva dela: na program za življenje in program za zdravljenje. Sobe so v krakih orientirane tako, da imajo pogled na gozd in jezero, na drugi strani, s slabšim pogledom, pa so vzdolž kraka oblikovane pisarne in ordinacije. Kraki se srečujejo v osrednjem, kolektivnem prostoru. NARAVA: Ker je stavba na pol skrita v sam teren, preprečuje kvarjenje pogleda že prej obstoječi somatski bolnišnici, hkrati pa svojim uporabnikom zagotavlja različna doživetja jezera in gozda, ki sta v neposredni bližini. Na mestih kjer stavba “zdrsne” v teren se trata nadaljuje v zeleno streho, kar kliniki daje naravno okolje za zdravljenje mentalnih bolezni. Za mnoge psihične bolnike je namreč mirno in varno okolje ključno za njihovo dobro počutje. SVETLOBA: Svetloba v sobe prihaja skozi okna, ki so po celotni površini zunanje stranice. Hodniki se širijo stran od osrednjega prostora in imajo v širših delih več različno velikih atrijev, kar prinaša veliko količino naravne svetlobe v stavbo, ob atrijih pa so zaradi tega postavljene tudi sobe za srečevanje.

slika 91 Psihiatrična bolnišnica Helsingor

slika 93 Atriji v psihiatrični bolnišnici Helsingor

BARVE: Uporabljene so živahne barve v kombinaciji z naravnimi materiali, predvsem z betonom. Prevladujeta živo zelena in oranžna. OBČUTEK DOMAČNOSTI IN SAMOSTOJNOSTI: Za večji občutek domačnosti so se arhitekti izognili stereotipom klinike: tradicionalnemu hodniku brez oken in s prostori na obeh straneh; umetnim materialom, enostavnih za čiščenje, kot so plastični omet, tla iz linoleja in strop iz mavca. Vsi materiali imajo svoje naravne površine. Uporabljen je beton, les in steklo. Že omenjena širina hodnika in atriji ločijo pisarne in sobe bolnikov. Tako imajo bolniki manjši občutek nadzora. Veliko število atrijev, zelena streha in skoraj v vsakem trenutku oblikovno neoviran dostop do narave pa preprečuje občutek, da bi šlo za bolnišnico. V stavbi je tudi velika telovadnica, tako da vse skupaj spominja na veliko parkovno-rekreacijsko površino.

slika 94 Tloris psihiatrične bolnišnice Helsingor

slika 95 Idejne sheme psihiatrične bolnišnice Helsingor

slika 96 Vhod v psihiatrično bolnišnico Helsingor

UPORABA: naravni materiali, naravno prezračevanje, delitev na krake, programska delitev, ustvarjanje različnih parkovnih površin, atriji zraven osrednjih prostorov, zelena streha, preprečevanje videza klinike, najboljši pogledi namenjeni stanovalcem, živahne barve v skupnih prostorih in avlah

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

5. LOKACIJA

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - LOKACIJA

5. LOKACIJA

5.1. MAKROLOKACIJA Ravne na Koroškem, ki so velike 63,4 km2 ležijo na nadmorski višini 410 m v spodnji Mežiški dolini, katere rob ustvarjajo hribi z bujnim gozdom, na južni strani pa je v ozadju Uršlja gora. Ravne se na zahodu stikajo s sosednjimi Prevaljami. To je najbolj poseljen del Koroške, na Ravnah na Koroškem živi danes 12170 prebivalcev. V primerjavi s slovenskim povprečjem (98 prebivalcev/km²) je območje občine gosto naseljeno (196 prebivalcev/km²), vendar te številke močno odstopajo od ostalega dela koroške regije, saj gostota poselitve tu dosega le 72 % državnega povprečja. (Občina Ravne na Koroškem, http://www.ravne.si/index.php?site=vsebine&kat=30047&lang=1&parent=30040) Danes so Ravne največje Koroško mesto, upravno, gospodarsko, izobraževalno, športno in kulturno središče Mežiške doline ter zgodovine Koroške nasploh. Značaj prostora okrog urbanih polov je pretežno kmetijski, z oblikovanimi posameznimi zaselki ter avtohtonim razpršenim tipom poselitve. Pokrajina občine je geografsko zelo razgibana. Iz Avstrije mimo Prevalj ter Raven vodita, proti Dravogradu in naprej proti Mariboru, glavna cestna in železniška povezava. Druga glavna cesta pelje mimo Kotelj in Slovenj Gradca do Ljubljane. Manjše ceste so usmerjene proti hribovskim zaselkom (Tolsti vrh, Zelen Breg, Strojna), kjer najdemo samotne kmetije, tudi s turistično ponudbo. Za slednjo skrbi predvsem širše območje Uršlje gore z Rimskim vrelcem, Prežihovo bajto, Ivarčkim jezerom in smučiščem na Ošvenu. (Osojnik M., 1998)

5.1.1. ZGODOVINA RAVEN NA KOROŠKEM Kraj je bil poseljen že v antiki, kar pričajo številne najdbe keramike iz tistega časa. Po propadu Rimskega imperija in z naselitvijo Slovencev, ki so oblikovali lastno državo, je del Karantanije, od leta 976 pa spada pod teritorij Koroške. slika 97 Tloris Raven na Koroškem

Prvi zgodovinski zapisi o Ravnah na Koroškem, katerih staro ime je Guštanj (v raznih virih se je zapisovalo tudi Gutenstain, Guetenstein, Guotenstain, Gutenstein, Gutenstayne, Guttenstein), segajo v 13. stoletje. V Gradcu, glavnem mestu avstrijske dežele Štajerske, v frančiškanskem samostanu hranijo listino iz leta 1248, ki se imenuje Dva Guštanjčana, prvi je bil Hiltprandus de Gutenstein, drugi pa Ditricus de Gutensteyn. Ta listina opisuje Ravne v času fevdalne kulture, viteške veljave ter v času trubadurjev in križarjev. (Osojnik M., 1998) Koroški Guštanj je bil takrat fevd bamberške škoﬁje, ki so jo imeli v posesti štajerski deželni ministeriali z zgornjoavstrijskega Orta. Ortsko posedovanje posesti naj bi bilo povezano z odvetništvom nad bamberškimi južno-koroškimi posestmi. Domnevno naj bi tudi zgraditev Guštanja temeljila na odvetništvu, ki je v zvezi s cerkveno zemljiško posestjo. Odvetniki so v tistem času opravljali sodne posle na cerkvenih imunitetah. Njihov poklic je omogočal precejšnjo oblast na cerkvenih posestvih in dajal pravico do udeležbe na njihovi zemljiški renti. (Osojnik M., 1998)

slika 98 Lokacija Raven na Koroškem na zemljevidu Slovenije

slika 99 Star zemljevid Raven na Koroškem ali Gutensteina

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - LOKACIJA

Grad oziroma trdnjava Gutenstein je verjetno bil sezidan že pred letom 1248, prvič pa je omenjen leta 1281, ko ga je bamberški škof podelil v fevd grofu Ulriku Vovbrškemu, ki pa je vso svojo posest, razen gradu in celjske posesti, že leta 1287 odstopil kralju Rudolfu. Med leti 1333 in 1360 je bil zgrajen še drugi grad. Leta 1361 sta omenjeni trdnjavi Guštanjski, zgornji in spodnji grad (die obern Purh und die niedern Purh), ki sta bila v lasti Rudolfa IV.. Spodnji grad je takrat bil najbrž turška utrdba, zadnjič omenjena leta 1426. (Osojnik M., 1998) Od kod izhaja samo ime Guštanj ni povsem znano, glede na prvo omembo lahko sklepamo, da izhaja iz imena rodbine ortskih ministerialov Guštanjskih. Čeprav je leta 1248 omenjen Hiltprandus de Gutenstein, pa ni čisto gotovo, da je živel v gradu Guštajn. (Osojnik M., 1998) V srednjem veku se je kraj uveljavil kot trg, če je poleg letnega sejma dobil tudi pravico do tedenskih sejmov. Kdaj je tudi Guštanj postal trg pa ni povsem znano, se pa pod tem nazivom omenja že leta 1317, ko so bili njegovi upravitelji Auﬀensteini. Ob trgu so v poznem srednjem veku že delovale kovačnice in žebljarne, ki so ob reki Meži z razvojem fužinarstva prerasle obrtniški nivo in postale del jeklarskega podjetja. Leta 1807 so fužinarske obrate kupili grofje Thurni, ki so do konca tega stoletja širili izdelavo jekla in železa. Leta 1863 kraj dobi železniško povezavo, ki je omogočila nagel razvoj gospodarstva v drugi polovici 19. stoletja. Konec tridesetih let prejšnjega stoletja so začeli v železarni izdelovati končne izdelke, so pa zaradi železarne na Ravnah začele zaostajati druge dejavnosti, predvsem obrt. Leta 1946 so zgradili še livarno in valjarno kvalitetnega jekla. Z razvojem jeklarske industrije se je hitro razvijal tudi sam kraj in leta 1952 tudi uradno postal mesto in se na predlog dr. Franca Sušnika preimenoval v Ravne na Koroškem. (Osojnik M., 1998)

5.1.2. URBANISTIČNI ORIS MESTA Mesto je skupek različnih programsko zaokroženih območij. Ta območja lahko dojamemo kot samostojne kompozicijske sisteme, kjer imajo določeni programi občutno vodilne vloge. Izjema pri tem je mestno jedro s trgom, kjer je že zaznati preplet različnih programskih elementov, prostor pa doživljamo kot ﬂuiden in zgoščen, pri katerem je opaziti kako se je spreminjal skozi obdobja.

slika 100 Trg Guštanja iz Valvasorjeve Topograﬁje iz leta 1688

CENTER J avo r n i k

Č e čov j e Šance

slika 101 Trg Raven na Koroškem pred 10 leti

Dve izmed programsko zaokroženih območij sta “mestni terasi” (značilne terase na Ravnah so v preteklosti izdolble reke in potoki) Javornik in Čečovje, ki se sicer tlorisno skoraj dotikata mestnega jedra, vendar sta od njega reliefno dvignjeni in tako ustvarjata kar močne naravne in hkrati grajene robove. Na obeh prevladuje stanovanjska gradnja večstanovanjskih stavb. Javornik ima predvsem na jugu očitno obodno gradnjo, medtem ko na Čečovju po obodu poteka le cesta po naselju, gradnja pa je linearno-točkovna s pretežno prečno smerjo zidave. Oba območja imata sicer poleg stanovanjskega tudi nekaj javnega programa: osnovno šolo in manjše trgovine ter lokale, na Čečovju se nahaja tudi nekaj stavb z upravno funkcijo. Na obeh terasah pa primanjkuje javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki jih prevzema predvsem lokacija Na gradu, ki se v spodnjem delu navezuje na Čečovje. Tam se velik športni park povezuje z javnim programom (muzej in knjižnica, ki se nahajata v obnovljenem gradu ter gimnazija in srednješolski center).

slika 101 Abstrakcija Raven na Koroškem s pripadajočimi terasami

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - LOKACIJA

LEGENDA (slika 102): izobraževalni program

ŽELEZARNA

individualna gradnja JAVORNIK

JEDRO

regionalna cesta

Na najnižji terasi se nahajata središče mesta s trgom ter železarna. Za območje železarne, ki leži na zahodu, ob vstopu v mesto, ob glavni cesti in reki Meži, je značilna izrazita linearno-vzdolžna pozidava, medtem ko je center skoncentriran in grajen v vse smeri javnih poti. Mestne ulice v središču so ozke, razen glavna je širša, je pa njena težava ta, da skozi njo poteka regionalna cesta, ki preprečuje pravo funkcijo trga. Za mestno veduto bi najbrž lahko označili železarniški dimnik, ki spominja na zlate čase železarske industrije. Pomembne stavbe so še: grad nad železarno Na gradu (zgrajen v 16. stoletju) in Javorniški dvorec. Prvi je sicer še vedno dominanta svoje terase (Na gradu), čeprav vseeno ne izrazita, saj je v neposredni bližini velika stavba gimnazije in stadion, medtem ko je grad Javornik skrit za stanovanjsko gradnjo, viden pa je iz dela mestnega jedra. Tako tudi Javornik kot Čečovje ostaneta brez dominante v prostoru, čeprav ima grad Javornik dominantno pozicijo in zelo lep razgled na mesto, a je od samega naselja malo odmaknjen. Mesto na treh delih zaključuje oziroma začenja individualna stanovanjska gradnja (Šance, Dobja vas in Navrški vrh). Od naštetih ima le Dobja vas poleg družinskih hiš še nekaj več ostalega programa (proizvodnja in obrt ter storitve in servisi).

ČEČOVJE

ŠANCE

Navrški vrh

slika 102 Ortofoto: Ravne na Koroškem z glavnimi terasami

slika 103 Maketa Raven na Koroškem s pogledom iz centra mesta na teraso Čečovje

slika 104 Pogled na Ravne na Koroškem iz ptičje perspektive

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - LOKACIJA

LEGENDA (slika 105): plastnice na 10 m višinske razlike plastnice na 5 m višinske razlike plastnica 400 n.m.v. izbrana lokacija v nadaljnih analizah

slika 105 Tloris višinskih plastnic Javornika

100

200 m

5.1.3. RELIEF JAVORNIKA Skoraj celotni Javornik leži na približno isti nadmorski višini, ta je okrog 415 m.n.v., saj je oblikovan kot naravna terasa. Na severovzhodu so v terasah pozicionirane garaže, kjer teren pade skoraj za 25 m, začnejo pa se na nadmorski višini 408 m. Na severozahodu ob Javorniku, ki že ni več del soseske, leži zdravstveni center, čigar najvijšja točka je že za 20 m nižje od terase Javornika. Na jugu proti regionalni cesti se teren dvigne, na vzhodu pa se začne močno spuščati proti gozdu.

M=1:5000

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - LOKACIJA

5.2. MIKROLOKACIJA 5.2.1 UMESTITEV V PROSTOR Obravnavana lokacija se nahaja pri “Vratih” Javornika, na severni strani te terasaste morfološke enote mesta Ravne na Koroškem. Na tej lokaciji je trenutno degradirano območje velike zelene površine, ki se trenutno uporablja kot nezgrajeno parkirišče za uporabnike bližnjih stanovanjskih objektov, zelo poredko pa tudi kot prostor za enodnevne prireditve (kresovanje, cirkus).

slika 107 Naselje Javornik

To območje se na severni strani ob mejah dvigne največ za 3 metre proti regionalni cesti Ravne-Kotlje -Slovenj Gradec. Na severni strani ceste se že začne območje stanovanjskih hiš (Šance), torej je obravnavana lokacija nekakšno stičišče med visoko večstanovanjsko zidavo blokov in nizko zidavo enodružinskih hiš. Na jugu ga omejuje cesta, ki je speljana po obodu Javornika, na zahodu križišče ceste po naselju in glavne mestne ceste, na vzhodu začetek gozda, ki se kasneje odpre proti ribniku pri naselju Brdinje.

5.2.2. KVALITETE LOKACIJE

slika 106 Ortofoto: Ravne na Koroškem z označeno izbrano lokacijo

slika 108 Pogled na Javorniški dvorec

Lega ob gozdu lokaciji omogoča prisotnost svežega zraka, elementa narave in prinaša umirjene poglede. Tu je eno izmed treh delov mestnega območja, kjer je omogočen neposreden stik z gozdom. Poleg pogleda na gozd ima lokacija pogled na Peco proti jugozahodu in na bližnje okoliške hribe proti vzhodu in severovzhodu, ki so dvignjeni na gozd. To sta dve pomembni naravni in optični dominanti Raven na Koroškem. Skozi gozd na vzhod je omogočen dostop do večjega ribnika na Brdinjah (oddaljenost slab kilometer), ki je sicer umetno ustvarjen, a je vseeno zanimiva rekreacijska točka. V bližini na severu Javornika na manjših hribčkih je tudi arheološko najdišče, verjetno protiturške utrdbe, nedaleč od tu pa dostop do hribovskih kmetij, nekatere izmed njih imajo tudi turistično ponudbo. Urbana kvaliteta te lokacije je predvsem bližina mestnega jedra, a vseeno odmaknjenost od glavnega vrveža, saj je to že del stanovanjskega naselja. Zdravstveni dom, trgovine, lokali in sam trg so dostopni brez avtomobila. Bližnja regionalna cesta in obcestna avtobusna postaja omogočata dobro dostopnost javnega prevoza, a je res, da s tem na severozahodu lokacije, kjer se ta odpira na cesto, prinašata določeno raven hrupa. Vseeno pa je pomembno dodati, da je cesta v večjem delu višinsko ločena od obravnavane lokacije.

slika 109 Osnovna šola Koroški Jeklarji na Javorniku

slika 110 Otroški vrtec na Javorniku

slika 111 Ribnik na Brdinjah, par 100 metrov oddaljen od izbrane lokacije

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - LOKACIJA

LEGENDA (slika 112): stanovanjska raba: individualna gradnja stanovanjski bloki in stolpnice

5.2.3. DEJAVNOSTI Obravnavano območje leži v neposredni bližini večstanovanjskih blokov v naselju Javorniku in enodružinskih hiš na Šancah. V pritličju nekaterih blokov so butične trgovine in lokali. Le nekaj sto metrov stran na zahodu proti centru je lociran zdravstveni dom. Na Javorniku proti severu sta v obodu blokov vrtec in osnovna šola s športno dvorano. Na severu terase Javornika je trgovina, na severovzhodu pa gostinski objekt. Baročno-renesančni dvorec Javornik je iz 17. stoletja in se nahaja še malo naprej proti severozahodu, odmaknjen od naselja, vendar je brez programa in propada (deloma tudi, ker je v privatni lasti).

vzgoja in izobraževanje: osnovna šola vrtec

zdravstvo: zdravstveni dom zavod za zdravstveno zavarovanje

šport: športna dvorana zunanja igrišča

trgovine

gostinstvo

servisne dejavnosti

slika 112 Tloris dejavnosti Javornika in bližnje okolice

100 m

M=1:2500

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - LOKACIJA

5.2.4. FOTODOKUMENTACIJA

slika 114 Pogled iz severa proti jugu

slika 113 Pogled iz severa proti javorniškim blokom

slika 116 pogled proti zahodu in v ozadju Peca

slika 115 Pogled proti okoliškim hribom na vzhodu

slika 117 pogled od gozda proti jugozahodu

slika 118 gozd na vzhodu

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - LOKACIJA

LEGENDA (slika 119): grajeno

slika 119 Tloris zgradb

100 m

5.2.5. MORFOLOŠKA ANALIZA Lokacija se nahaja na jugovzhodu mestnega dela Raven ob “Vratih” naselja Javornik. Na jugu Javornika prevladuje obodna stanovanjska gradnja, v središču katere sta vrtec, osnovna šola in velik javni prostor, kamor se orientira dejavnost javnega programa stanovalcev soseske. Garaže na severvzhodu potekajo v linerani mreži, stanovanjska gradnja je po terasah linerana, vendar proti jugu vedno bolj razpršena.

M=1:2500

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - LOKACIJA

LEGENDA (slika 120): občinska cesta 1

lokalne zbirne ceste

lokalna krajevna cesta javne poti peš poti mirujoč promet

5.2.6. ANALIZA PROMETA Na lokaciji se trenutno nahaja neurejeno parkirišče, s približno kapaciteto 100 parkirnih mest. Dostop do obravnavenega območja je po regionalni cesti Slovenj Gradec-Ravne na Koroškem in potem po cesti skozi naselje Javornik. Ob regionalni cesti je poleg peš poti urejana tudi kolesarska steza. Poti za peščce so na območju Javornika dobre urejene, le na obravnavani lokaciji posebne ureditve za peščce ni. Parkirišč v naselju Javorniku, kljub temu da se na severvzhodu nahajajo tudi garaže, primanjkuje. So pa razvrščene ob cesti okrog Javornika in ob posameznimih stanovanjskih blokih.

slika 120 Tloris analize prometa

100 m

M=1:2500

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - LOKACIJA

LEGENDA (slika 121):

5.2.7. ANALIZA VIŠIN STAVB

0-3 m stanovanjske hiše 8-11 m 11-19 m 16-19 m 19-22 m 22-25 m 34-37 m 37-40 m

slika 121 Tloris višine stavb

100 m

M=1:2500

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - LOKACIJA

LEGENDA (slika 122): zelene površine drevesa

slika 122 Tloris zelenih površin

100 m

5.2.8. ANALIZA ZELENJA Na območju Javornika je veliko zelenih površin, ki na žalost niso dobro urejena. Obravnavano območje je sicer območje travnika, vendar je neurejeno zaradi namembnosti parkirišča. Na vzhodu lokacije je najbližji dostop do gozda, ki se nadaljuje vse do ribnika v naselju Brdinjah. Z drevesi je zasajena tudi brežina Javornika, ki tako ustvarja jasen naravni rob.

M=1:2500

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - LOKACIJA

5.2.9. ANALIZA RELIEFA b

Na obravnavanem območju se teren počasi dviga proti jugu. Bolj se bližamo regionalni cesti strmejši je naklon. Najmanjša višinska razlika od severa lokacije do ceste na jugu znaša 5 m, največja pa 12 m. Proti vzhodu teren postopoma blago pada, do okrog 2 metrov, nato pa po sredini in proti gozdu začne močneje padati. Njegova nadmorska višina ob gozdu tako v nekaterih točkah znaša tudi samo še okrog 400-405 metrov, kar je približno 10-15 metrov razlike v primerjavi z najbolj zahodno točko obravnavane lokacije. 1

slika 125 3D prikaz terena izbranega območja

slika 123 Označeni prerezi lokacije

414

412,5

414

417

415,5

422

100 m

slika 126 Teren Javornika

prerez b-b

429 m.n.v.

419,9 422,3

M=1:2500

prerez a-a

431 m.n.v.

prerez 1-1 413,5

slika 124 Prerezi lokacije

415

413,9

412,1 409,9 m.n.v

100 m

M=1:5000

slika 127 Prikaz padca terena na izbrani lokaciji s fotograﬁjo

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - LOKACIJA

LEGENDA (slika 128): pogled pomenska dominantna višinska dominanta naravni rob grajeni rob hrup, prometnica vozlišče

5.2.10. ZAZNAVNA ANALIZA Soseska Javornika je dimenzionirana za okrog 10000 prebivalcev, njena zasnova pa se ne zgleduje po morfološkem vzorcu bližnje okolice, ki sicer ni gosto poseljena. Območje v realtivni bližini nima velikih naravnih dominant. Na vzhodu je sicer gozd, ki deluje bolj kot naravni rob. Umetne robove pa ustvarja zidava okrog Javornika in ob regionalni cesti. Volumen stanovanjskih blokov je izrazito dominanten in terja prilagajanje drugih grajenih struktur. Višinske dominante Javornika se nahajajo na vseh štirih robovih krožne gradnje soseske. Te stavbe sicer nimajo kakšne druge programske vrednosti, vendar pa ustvarjajo jasne robove tega urbanizma. Pomenske dominante so zagotovo Javorniški dvorec na severu in osnovna šola Koroških jeklarjev ter vrtec Solzice v obroču naselja. Potrebno pa je poudariti, da je Javorniški dvorec popolnoma izključen iz samega urbanizma soseske in tako ne opazimo bližine sicer simbolno izjemno pomembnega objekta. Tipologija in morfologija sta v ravnovesju. Stanovanjski bloki, stolpnice so v vzorcu razporejeni okrog zelene površine. Iz lokacije se razprostira pogled na Peco proti zahodu, Uršlje gore na jugu se zaradi narave reliefe ne vidi, na vzhod pa je pogled na okoliške hribe s kmetijami. Najbolj hrupno območje je ob regionalni cesti Slovenj Gradec -Ravne na Koroškem.

okoliški hribi

Peca

slika 128 Tloris zaznavne analize

100 m

M=1:2500

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

6. PROJEKTNA NALOGA

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - PROJEKTNA NALOGA

6. PROJEKTNA NALOGA 6.1. STAROSTNIKI NA KOROŠKEM Na Koroškem je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v drugem polletju leta 2012 živelo 12058 ljudi, ki so bili stari 65 let ali več, od tega 4942 moških in 7143 žensk. Za primerjavo pa je bilo leta 2008 na Koroškem ljudi v tej starostni skupini 11248.

Domovi za starejše na Koroškem V območni enoti Ravne na Koroškem, ki zajema Koroško in tudi občino Velenje, Šoštanj in Gornji Grad je osem domov za starejše, če štejemo domove le v koroški regiji, pa je teh pet. Dom za starejše Radlje ob Dravi, Dom starejših na Fari (Prevalje), Dom Sv. Eme Šentjanž (Dravograd) in Koroški dom starostnikov (Črneče in Slovenj Gradec) zagotavljajo kapaciteto 727 starostnikom. Od naštetih je največji dom starostnikov v Črnečah, ki sprejme 272 ljudi, najmanjši pa Dom Sv. Eme Šentjanž, ki sprejme 21 stanovalcev.

Dnevno varstvo V nekaterih domovih za starejše na Koroškem je poskrbljeno za dnevno varstvo (Črneče, kjer je tudi dnevni center in Prevalje). To pomeni, da so določeni prostori namenjeni tudi starostnikom, ki zase težko skrbijo sami, saj jim hišna opravila vzamejo preveč moči, vendar v domu niso v celodnevnem varstvu. S tem se jim omogoča, da nekaj časa preživijo v družbi in se udeležijo različnih skupnih dejavnosti, a vseeno več časa preživijo tudi v domačem okolju. Dnevno varstvo po domovih na Koroškem večinoma obsega bivanje, socialno in zdravstveno oskrbo, organizirano prehrano in različne dnevne aktivnosti kot so ogledi ﬁlmov, telovadba, izleti ter različne delavnice. Dnevno varstvo poteka 8 ur na dan, cena pa dosega 70 % cene celodnevnega varstva v obeh domovih za starejše.

Ravne na Koroškem in projekt Mladi za starejše

slika 129 Dom starejših na Prevaljah

slika 130 Pomoč pri učenju s programom “Mladi za starejše”

Občina Ravne na Koroškem se je vključila v slovensko in svetovno mrežo starosti prijaznih mest in občin. S tem želijo povečati kakovost življenja in sožitja starejših. V občini je namreč kar 15,6 % prebivalcev oz. 1842 ljudi starih nad 65 let.

slika 131 Program “Mladi za starejše”

Na Ravnah so tako ustanovili Odbor starosti prijazne občine, katerega naloga je povezovanje z županom, strokovnimi službami in Inštitutom Antona Trstenjaka. V odboru se prizadevajo za izboljšanje življenja starostnikov v občini s konkretnimi nalogami in viri ﬁnanciranja. Skušajo uvesti različne programske vsebine za starejše ljudi in spodbuditi institucije, da bi bile njihove storitve prijaznejše za starejše občane. Marca 2011 je bila v okviru tega odbora izvedena tudi raziskava o potrebah, interesih in željah starejših občanov po različnih oblikah pomoči. Starostniki so pri raziskavi izrazili željo po pomoči dijakov srednjih šol. Zato so leta 2012 začeli s programom »Mladi za starejše - vzpodbujanje medgeneracijskega sožitja v občini«, v katerega se je aktivno vključilo 24 starejših občanov in 36 dijakov. Dijaki, za katere se je pred začetkom izvedla delavnica kako ravnati s starejšimi, starejše občane obiskujejo in opravijo lažja opravila, ki jih starejši ne zmorejo več. Ta pomoč je brezplačna, dijaki pa so delo opravljajo prostovoljno. Starostniki so bili po prvem letu zadovoljni in izrazili željo po nadaljevanju programa, ki se izvaja še naprej. (Inštitut Antona Trstenjaka, http://www.inst-antonatrstenjaka.si/tisk/kakovostna-starost/clanek.html?ID=1275)

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - PROJEKTNA NALOGA

LEGENDA (slika 132): 49 ali manj 50 -74 75 -99 100 -124 125 ali več ni domov za ostarele

Potreba po novih objektih za starostnike Oskrbovanih stanovanj in drugih oblik bivanja za starejšo populacijo v Koroški regiji ni. Tudi domovi za starejše so zgrajeni še po starejših načelih in ne po načelih domov četrte generacije ali gospodinjskih skupnosti. Kljub temu pa je glede na kapaciteto vseh domov za starejše, ki sprejmejo skupaj 727 starostnikov, teh pa je na Koroškem 12058, kar 94 % ljudi starejših od 65 let prepuščenih bivanju in morebitni oskrbi v svojih starih stanovanjih. Lahko si seveda poiščejo nova stanovanja, ki pa niso posebej prilagojena starostnikom in bi ob prilagoditvi le teh cena zopet narasla ter bi bila marsikomu nedostopna. Torej ni nič nenavadnega, da tudi na Koroškem primanjkuje bivalnih kapacitet v domovih za starejše kot tudi drugod po Sloveniji (leta 2008 je namreč bilo zavrnjenih skoraj toliko prosilcev za sprejem v domove kot je že samih oskrbovancev v njih (Vertot N.- Statistični urad RS, 2010: 34)). Še večja težava pa je ta, da so domovi za ostarele tudi edina, posebej za starostnike namenjena oblika bivanja. Vsi starostniki pa seveda ne potrebujejo popolne oskrbe oz. jih večina sploh ne. Tako dobimo dva bivalna problema starejših, ki se med sabo združujeta. Na eni strani bivalne kapacitete domov za starejše ne zadostujejo povpraševanju, na drugi pa ni na voljo starostnikom posebej prilagojenih stanovanj ali gospodinjskih skupnosti. Zaradi tega so prošnje za sprejem v domove starostnikov pošiljali tudi tisti, ki ne potrebujejo celodnevne oskrbe ter so še sposobni skrbeti sami zase in nekateri od njih so bili tja tudi sprejeti. S tem pa zasedajo tako ali tako premajhno število mest v domovih tistim, ki bi bivanje v domu in celodnevno oskrbo bolj potrebovali. Pomanjkanje bivalnih kapacitet pa se kaže predvsem v Mežiški dolini. Tu je namreč le eden od petih domov starostnikov na Koroškem. Brez doma starostnikov je med drugimi tudi občina Ravne na Koroškem, ki je gospodarsko, upravno in kulturno središče celotne Mežiške doline.

slika 132 Število ležišč v domovih za ostarele po občinah, Slovenija 31. december 2011

slika 133 Pogled doma starostnikov Dravograd iz zraka

slika 101 Dom starostnikov Dravograd

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - PROJEKTNA NALOGA

LEGENDA (slika 135): območja centralnih dejavnosti območja stanovanj območja prometne infrastrukture območja zelenih površin kmetijska zemljišča gozdna zemljišča

6.2. POGOJI: POGOJI LOKACIJE IN PROSTORSKI AKTI Velikost in parcelna številka Lokacija za gradnjo objektov se razteza na 2 parcelah. Velikost največje parcele je 1,8234 hektarja, njena parcelna številka pa je 100/24, katastrska občina 882 Ravne na Koroškem in je razdeljena na 7 delov (upošteva se samo 4 na severnem delu). Parcela 85 (KO 882-Ravne) pa je velika 627 m2. Obe parceli sta pod lastništvom občine. Okolica načrtovanega medgeneracijskega centra bi se podaljšala tudi na parcelni številki 905/2 (KO 882-Ravne), ki je velika 1322m2 in 82/3 (KO 882-Ravne), ki zaseda 12124 m2. (GIS, http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=ravnenakoroskem)

Namembnost lokacije V OPN-ju sta parcelni številki 100/24 in 85 obe določeni za gradnjo naselij. Tudi parcelna številka 905/2 je namenjena gradnji naselij, medtem ko je za parcelo 82/3 v OPN-ju določeno, da morajo 55 % parcele zasedati ostala kmetijska zemljišča, 45 % pa gozd, kar pomeni, da se ohrani trenutno stanje in razmerje. (GIS, http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=ravnenakoroskem) Na seji občinskega sveta so 19. 6. 2013 podrobneje razglasili, da naj bi se dolgo načrtovan dom starostnikov gradil na “Vratih” Javornika, torej na obravnavani lokaciji (Zapisnik 23. redne seje Občinskega sveta Občine Ravne na Koroškem, točka 9).

Infrastruktura na lokaciji Lokacija je iz treh strani povezana s cestami, oskrbljena s kabelsko napeljavo, kanalizacijo, telekomunikacijskimi vodi, vodovodom in zemeljskim plinom. slika 135 OPN - Namenska raba prostora v okolici Javornika

slika 136 Prikaz parcelnih številk na izbrani lokaciji z označeno parcelo 100/24

25 50

100 m

slika 137 Oskrba izbranega območja s plinovodom (označeno z rumeno barvo)

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - PROJEKTNA NALOGA

6.3. POGOJI: SKLEPI OBČINE Načrtovana gradnja doma starostnikov na Ravnah na Koroškem Potrebe po izgradnji dodatnih bivalnih kapacitet za starostnike je ugotovila tudi sama Občina Ravne na Koroškem, vendar najprej le po izgradnji doma za starejše občane. O nameri Občine Ravne na Koroškem je v javnosti najprej poročal časopis Dnevnik 4. marca 2011. Zapisali so, da naj bi dom Ravenčani dobili leta 2013. V domu naj bi nudili tudi dnevno varstvo in pomoč na domu, kar starejši na Ravnah zelo pogrešaljo. Kot morebitna lokacija, poleg še štirih drugih, se je omenjal še Javorniški grad, katerega težavi sta bili zahtevi spomeniškega varstva in lastniška razmerja, kar bi gradnjo izdatno podražilo. (Dnevnik, http://www.dnevnik.si/clanek/1042428465). 3.10.2012 je o načrtovani gradnji poročala tudi časopisna hiša Delo. Tokrat se je datum izgradnje premaknil na leto 2014. Izločeni sta bili dve lokaciji, tako da so ostale grad Javornik, vzhodna brežina Čečovja in lokacija ob vstopu v naselje Javornik. Leta 2012 je na svojo stran pod načrtovane projekte gradnjo doma za starejše občane uvrstila tudi Občina Ravne na Koroške. Kapaciteta doma naj bi znašala do 90 postelj. (Delo,http://www.delo.si/novice/slovenija/dom-ostarelih-bo-na-vzhodni-strani-cecovja-ali-ob-javorniku.html). Sredi leta 2013 pa so na redni seji Občinskega sveta Občine Ravne na Koroškem potrdili predinvesticijsko zasnovo za projekt Dom starejših občanov Ravne na Koroškem in lokacijo, za katero so bila izbrana “Vrata” Javornika. Po zadnjih podatkih naj bi bil dom zgrajen do leta 2017. S tem je bil narejen začetni korak k uresničevanju potreb starostnikov, ki pa ne bi smel biti zadnji. Občina Ravne na Koroškem potrebuje dom starostnikov, a tako Ravne kot cela Koroška potrebujeta tudi stanovanja, namenjena starejšim ljudem in različne dejavnosti ter povezovanje generacij. Zato bi bila gradnja medgeneracijskega centra najboljša rešitev, sploh na lokaciji, ki to omogoča in “Vrata” Javornika« to omogočajo.

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - PROJEKTNA NALOGA

6.4. POGOJI: SMERNICE, PRAVILNIKI, ZAHTEVE Relevantne smernice za urbanistično in arhitekturno oblikovanje 1. Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07 z dne 13. 4. 2007)

2. OPN Raven na Koroškem

(Locus, http://www.locus.si/projekt/javna-razgrnitev-opn-obcine-ravne-na-koroskem/) 3. Zakon o graditvi objektov (ZGO, Uradni list RS, št. 110/02) 4. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 67/2006) 5. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje (Uradni list RS, št. 110/04) 6. Požarna varnost v stavbah (Tehnična smernica TSG 01-001)

Kratek pregled pomembnejših pogojev 1. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev: Ta pravilnik določa minimalne tehnične zahteve za izvajanje socialnovarstvenih storitev. - Makrolokacijska pogoja sta vključitev objekta v urbana naselja in urejena prometna infrastruktura z možnostjo javnega prevoza. - Zemljišče mora biti komunalno opremljeno, dostopno za gibalno ovirane ljudi. Smer objekta se določi glede na osončenost, osvetljenost in vetrovnost. Neposredna okolica mora imeti možnost ozelenitve in ureditve površin za rekreacijo in počitek. - Parkirni prostori so lahko zunanji (odmaknjeni od objekta) in/ali notranji (v kletnih prostorih objekta). - Objekti in prostori, v katerem se opravljajo socialnovarstvene storitve in dejavnost CSD, morajo biti dostopni in zasnovani tako, da ustrezajo psihofizičnim in zdravstvenim potrebam uporabnikov ter izvajanju strokovnega dela delavcev. Prostori morajo biti v bližini pošte, banke, zdravstvenega doma in drugih objektov s podobnim namenom. - Stopniščne rame z ustrezno dimenzioniranimi stopnicami morajo biti široke najmanj 120 cm z največ 10 stopnicami med podesti in obojestransko opremljene z oprijemalnimi ročaji, ki se končujejo vodoravno ob zadnji stopnici. - Prostori, ki niso v pritličnih etažah, eni etaži ali nimajo neposrednih zunanjih dostopov, morajo biti opremljeni z najmanj enim dvigalom, katerega kabina je take velikosti, da je mogoč prevoz postelje s spremstvom in mora biti ustrezno opremljena. Klicne tipke z zvočno povezavo morajo biti na višini od 90 cm do 120 cm od tal za odrasle in 75 cm za otroke ter tako oblikovane, da jih lahko uporabljajo gibalno ovirani uporabniki.

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - PROJEKTNA NALOGA

- Deli bivalnih prostorov morajo biti ob centralni razsvetljavi še dodatno osvetljeni (ob postelji, ogledalu v kopalnici). Delovni prostori in vsi komunikacijski prostori morajo biti primerno osvetljeni glede na posebne delovne postopke. Okna vseh bivalnih in delovnih prostorov morajo biti opremljena z zunanjimi ali notranjimi senčili. - Dnevni center je organiziran v zavodu za usposabljanje ali izven njega kot njegova organizacijska enota. - Bivalna enota stanovalcev z demenco in sorodnimi stanji zajema največ 12 stanovalcev v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah, ki morajo biti opremljene s sanitarijami. Enota ima še večnamenski prostor s čajno kuhinjo s površino ob horizontalnih komunikacijah v smislu počivalnih separejev, negovalno kopalnico, shrambo za čisto perilo in prostor za čistila ter umazano perilo. Enota mora biti nameščena tako, da je omogočena neposredna povezava z zelenimi površinami urejene okolice. 2. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje: Ta pravilnik določa minimalne tehnične zahteve za graditev stavb z oskrbovanimi stanovanji za starejše, ne glede na število oskrbovanih stanovanj v takih stavbah ter način zagotavljanja pogojev za obratovanje oskrbovanih stanovanj. - Za vsako oskrbovano stanovanje mora biti na gradbeni parceli zagotovljenega najmanj 0,8 parkirnega mesta, najmanj 20 % teh parkirnih mest pa mora omogočati uporabo funkcionalno oviranim osebam, pri čemer mora biti zagotovljeno najmanj eno tako parkirno mesto na stavbo. Parkirna mesta, namenjena funkcionalno oviranim osebam, morajo biti najbližje vhodu v tisti del stavbe, kjer se oskrbovana stanovanja nahajajo. - Za vsako stavbo z oskrbovanimi stanovanji mora biti zagotovljeno dodatno parkirno mesto, namenjeno kratkotrajnemu parkiranju motornih vozil oseb, ki oskrbujejo stanovalce. - Dostopna pot mora biti urejana tako, da funkcionalno oviranim osebam omogoča samostojen in varen dostop do skupnih prostorov stavbe in oskrbovanih stanovanj. - Vhodna vrata v stavbo morajo biti široka najmanj 90 cm. Ob vratih mora biti nameščen hišni telefon, ki zagotavlja zvočno komunikacijo s stanovalci, razen za oskrbovana stanovanja, ki imajo neposreden in neoviran vstop od zunaj. - V večstanovanjski stavbi, v kateri so izključno oskrbovana stanovanja, mora biti urejen skupni prostor, namenjen druženju uporabnikov oskrbovanih stanovanj. Skupni prostor mora biti naravno neposredno osvetljen. - Stavbi z dvema ali več etažami mora biti vgrajeno najmanj eno osebno dvigalo s svetlimi merami kabine najmanj 110 cm x 210 cm x 220 cm (širina x globina x višina) in z avtomatičnim odpiranjem vrat. Pred njim mora biti dovolj manevrskega prostora za reševalce. - Vsakemu oskrbovanemu stanovanju pripada individualni prostor za shranjevanje stvari s tlorisno površino najmanj 3 m2 oziroma najmanj 2 m2 za oskrbovano stanovanje z enim ležiščem

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - PROJEKTNA NALOGA

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

7. ZASNOVA PROJEKTA

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

LEGENDA (slike 138, 139 in 140): izbrano območje linijska pozidava obodna pozidava točkovna pozidava element naslona gradnje

7. ZASNOVA PROJEKTA 7.1. DANOSTI LOKACIJE Urbanistične značilnosti Območje obdelave se nahaja ob naselju Javornik, kjer stanovanjski bloki predstavljajo jasne robove urbanizma. Zidava je obodna. Urbanizem je kot takšen svojstven in samozadosten. Ob in pod naseljem Javornikom opazimo dve, glede na ostale karakteristike ožjega območja, izraziti linijski pozidavi. Obe imata skupne značilnosti, da nobena izmed dveh ne sledi urbanizmu naselja Javornik, ampak se oblikovno naslanjata na izbrani element (lahko tudi obratno), ki je v obeh primerih novo zgrajena cesta. Na severu od izbrane lokacije se začne naselje Šance, kjer je v celoti točkovna pozidava.

Predlagana urbanistična zasnova Razen nekakšne “krone” oz. dodatka na severu k obodnemu urbanizmu Javornika, vidimo, da se k obodni gradnji naslanjata popolnoma neodvisna urbanizma. Obodna gradnja centralnega dela Javornika nekako zaključuje in bi bilo vsako novo prilagajanje linijam gradnje izven tega oboda najbrž nesmiselno, saj bi tako dodajal stvari k nečemu, kar je že končano in s tem morda tudi rušil že obstoječe značilnosti urbanizma.

slika 138 Urbanistične značilnosti Javornika

0 25 50

cesta

teren cesta

Pri gradnji se je mogoče smotrno navezati oz. zgledovati po dveh linijskih oz. linijsko-mrežnih območjih. Tu v prvi vrsti rešitev urbanističnega vprašanja ni toliko v sami vrsti pozidave (točkovna, linijska, obodna), ampak izgledu. Namesto tega, da bi posegali v že zaključeno enoto najdemo nov element in gradnjo le temu jasno prilagodimo. Lahko uporabimo identično rešitev kot pri zgoraj omenjenih in to je cesta, vendar je potrebno upoštevati, da se na severovzhodu na cesto naslanjajo garaže, na zahodu pa zdravstveni dom, torej stavbe z drugačno namembnostjo kot je medgeneracijski center. Ker v tem primeru, potrebujemo precej več parkovnih površin in kvalitetno izrabljen prostor, prisotnost ceste na tem območji ni najboljša rešitev, cesta, ki že poteka okrog Javornika, pa ni (dovolj) kvaliteten element v prostoru, ki bi narekoval urbanizem novega kompleksa.

100 m

cesta

V prostoru je potrebno dovolj močan in po možnosti tudi kvaliteten element, ki bi se mu moral novi urbanizem uklanjati. To sta lahko le teren in predvsem pogledi (Peca, okoliški hribi s kmetijami na vzhodu in severvzhodu).

cesta pogledi

slika 139 Predlagana urbanistična rešitev z elementom naslona gradnje CESTA/TEREN

slika 140 Predlagana urbanistična rešitev z elementom naslona gradnje - POGLEDI

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

LEGENDA (slika 141): cesta

obstoječe parkirišče vozlišče

nadomestitev s podzemno garažo odstranitev parkirišča park slika 142 Pogled višin stavb izbrane lokacije iz juga

nizko rastje visoko rastje

Peca

Obdelava površin Na izbrani lokaciji sta trenutno dva neurejena parkirišča, eno na severni strani ob cesti, ki vodi okrog naselja Javornik in večje parkirišče skoraj na sredini nepozidane površine. Še posebej slednje je moteče, saj uničuje veliko zeleno površino, ki bi lahko bila veliko bolje izrabljena. Ideja je, da se znebimo obeh parkirišč in jih nadomestimo s podzemno garažo na izbrani lokaciji. Ob cesti okrog Javornika posadimo nizko in srednje visoko rastje in tako malo zastremo hrup in nezaželene poglede na cesto, na zahodu in jugu pa ustvarimo različne parkovne površine, katerim bo dala kasneje obliko nova stavba in tako ustvarila različne ambiente, ki so še kako pomembni za zdravo življenje starostnikov. Pri prometnih vozliščih park najbolj razširimo. Tam in ob glavni cesti posadimo višja drevesa, a pazimo da pustimo odprt pogled na Peco, zato ob pogledu posadimo nižje rastje. Pri drevesih pazimo, da ne mečejo preveč sence na sobe, ki so usmerjene na jug. Kar zeleni površini odvzamemo z objektom, nadomestimo z zeleno streho.

Višine V bližini izbrane lokacije ni kakšne posebne višinske dominante. Na severu poteka zidava visokih blokov v krožnem nizu, pri katerem so najvišje stavbe tiste na koncih zaokroženih vogalov. Na jugovzhodu lokacije so enodružinske dvoetažne hiše.

slika 141 Predlagana ureditev povšine

slika 144 Predlagana najvišja višina medgeneracijskega središča

slika 143 Pogled višin stavb izbrane lokacije iz vzhoda

100 m

Medgeneracijski center naj ne bi dosegal višine blokov na Javorniku, saj bi tako vizualno preveč konkuriral že zaokroženi urbanistični enoti. Novo grajena stavba mora biti tudi dovolj nizka, da ne zastira pogledov iz krajnih točk lokacij ob pločniku do Pece in okoliških hribov. Najbolje je, da poenotimo višino centra z višino družinskih hiš ob cesti na jugu ali da ustvarimo postopno »rast« višin od hiš do blokov. Višji del centra pomaknemo proti jugu, da ne zastremo omenjenih pogledov.

100 m

slika 145 Pogled višin stavb izbrane lokacije iz zahoda

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

7.2. KONCEPTUALNA ZASNOVA STAVBNEGA VOLUMNA 7.2.1. Študija različnih pristopov k oblikovanju stavbnega volumna Z

Izkoriščanje padca terena Pri oblikovanju stavnega volumna si moramo glede na zastavljeno urbanistično zasnovo izbrati nov urbanistični element. Tega najlažje izberemo z upoštevanjem naravnih danosti: terena ali pogledov, seveda v seštevku z vsemi analizami (orientacija, hrup...).

slika 147 Varinta 1-1

Teren je na osrednjem delu lokacije sicer bolj kot ne raven, na jugu v bližini glavne ceste se počasi dviguje, na vzhodu pa strmo pada. Glede na vzhod se teren najprej rahlo spušča, ko pa se približamo gozdnemu robu, pa je strmina že kar velika. Naklon na jugu nam oblikovno zadeve prej oteži kot olajša. Če želimo na to stran postaviti sobe, moramo vključiti dovolj velik odmik, v nasprotnem primeru je del objekta že vkopan in ga moramo uporabiti za drug program. Spust terena na vzhod, še posebej v zadnjem delu, pa je lahko dobra oporna točka pri oblikovanju objekta. Proti vzhodni strani lahko postopoma nizamo lamele, ki potekajo kot stopnice ali terase, kar omogoča vsaki lameli, da ima nemoten pogled na gozd. Slabša stran uporabe padca terena proti vzhodu je v prvi vrsti neizkoriščanje ravnine v osrednjem delu lokacije ter slabša izkoriščenost južne orientacije. Prav tako je v najskrajnejšem vzhodnem delu, kjer je naklon največji, v neposredni bližini rob gozda, ki lahko v nekaterih točkah osenči del stavbe. Tudi oblikovno pa izkoriščanje padca terena v nekaterih variantah ni najbolj jasen urbanistični element.

slika 146 Tloris variante 1

100 m

slika 148 Varinta 1-2

Varianta 1 Kompleks je razdeljen na tri objekte, najzahodnejša dva sta namenjena za oskrbovana stanovanja, vzhodni pa za gospodinjske skupnosti in medgeneracijski program. Volumni so pozicionirani tako, da omogočajo vsem stanovalcem v gospodinjskih skupnostih poglede na gozd, stanovanja pa so orientirana na jug.

Varinta 2 Podobna kot varinta 1, s to razliko, da je tokrat le en volumen namenjen oskrbovanim stanovanjem, saj jih je bilo v prvem primeru preveč. Gospodinjske skupnosti se zdaj v najbolj vzhodnem delu pomikajo v nasprotno smer in ne več proti cesti, kar ni bila najboljša rešitev zaradi hrupa. Tokrat lovijo tudi nekatere gospodinjske skupnosti južno svetlobo.

slika 149 Tloris variante 2

slika 150 Varianta 2-1

slika 151 Varianta 2-2

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

Varianta 3 Varianta 3 je podobno kot prejšnji varianti, s to razliko, da je zdaj v spodnjem objektu več atrijev in še večji poudarek na južni svetlobi. Z

Varinta 4 Sestavljena je iz dveh objektov, pri čemer večji objekt gradita dva pravokotnika, ki sta postavljena eden na drugega. S tem dobimo veliko zeleno streho, ki je lahko odlična parkovna površina. Povezovalni program tokrat ni več nanizan v severni lameli, ampak v celotnem pritličju.

slika 153 Varinta 3-1

slika 152 Tloris variante 3

slika 155 Tloris variante 4

slika 156 Varianta 4-1

100 m

slika 154 Varinta 3-2

slika 157 Varianta 4-2

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

Varianta 5

Ta varianta že razdeli glaven objekt na več enakih enot, pri katerih ima vsaka svoj notrani atrij. Povezovalni program je v dolgi lameli, ki poteka od severa proti jugu in se vriva v teren. Dobimo različne parkovne površine na zelenih strehah.

Varinta 6 Podobna varianti 5, le da je povezovalni program v pritličju večjega objekta in ni več umeščen v lamelo, ki je odvzeta. Varianti 5 in 6 imata ločena objekta za varovana stanovanja.

slika 159 Varinta 5-1

slika 158 Tloris variante 5

slika 161 Tloris variante 6

slika 162 Varianta 6-1

100 m

slika 160 Varinta 5-2

slika 163 Varianta 6-2

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

Upoštevanje glavnih pogledov Izbrano lokaciji zaznamujeta dva izrazita pogleda. Pogled na jugozahod proti Peci in pogled na severovzhod proti okoliškim hribom. To je lahko dobra osnova za urbanistično obliko. Pogled proti Peci je po eni strani atraktivnejši, vendar s sabo “prinaša” tudi pogled na Čečovje in deloma na glavno cesto, katera je lahko še posebej moteča. Zato lahko za glavni pogled označimo tistega proti okoliškim hribom, saj nudi vizualni stik skoraj izključno z naravo. Zaradi zgoraj omenjenega lahko nekatere variante prilagodimo predvsem severovzhodnemu pogledu. Ker pa je tudi pogled na Peco atraktiven, pa je prav, da v oblikovno zasnovo vključimo oba pogleda, s tem da je opazna njuna kvalitativna razlika.

slika 165 Varinta 7-1

Uklanjanje pogledom lahko dosežemo že tako, da izberemo lamelo, v katero razvrstimo program, in jo usmerimo v smeri Pece in okoliških hribov, ki načeloma poteka na isti premici, le z inverzno usmeritvijo. Vendar pri tem ne bi dobili svojstvene in jasne oblikovne zasnove, čutil pa se bi manko različnih ambientov. Zaradi tega uporabimo različne lamele, kocke… in jih postavimo v obliki črke V, da dosežemo razširitev v smeri pogledov. Smer pogledov tako ostane ista, vendar dobimo tudi zunanje prostore, pri katerih je prav tako pomemben razgled; različne programske volumne, katerih preplet je lahko viden v prebodih in pa oblikovno zasnovo z jasnejšo idejo. Pri tej zasnovi lahko izkoristimo raven del lokacije, omogoča sobam južne poglede in v nekaterih variantah tudi dostope z juga po vkopanem delu objekta.

Varianta 7 Varovana stanovanja, gospodinjske skupnosti in začasna, dnevna ter paliativna oskrba so umeščene vsaka v svoj volumen. Zadnja dva programa sta povezana s povezovalnim programom, stanovanja pa so ločena. Povezovalni program ustvarja zeleno streho, ki nudi parkovne površine. Volumni so usmerjeni proti pogledu na gozd in okoliške hribe. slika 164 Tloris variante 7

slika 167 Tloris variante 8

slika 168 Varianta 8-1

100 m

slika 166 Varinta 7-2

Varianta 8 Tokrat so volumni iz variante 7 združeni, le da varovana stanovanja niso več znotraj teh volumnov, ampak “uporabljajo” svojega, ki je lociran vzhodneje. Povezovalni program je v pritličju večjega objekta.

slika 169 Varianta 8-2

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

Varianta 9 Varianta 9 že usmeri volumne v smer obeh pogledov, pogleda proti Peci na zahod in pogleda proti gozdu in okoliškim hribom. Kjer delu objekta z bivalnim programom ni omogočen pogled proti vzhodu, se ga dvigne za eno etažo.

Varinta 10 Uporabljeni sta dve lameli, ki se prebadata. Višja lamela služi za bivanjski del, nižja lamela pa za povezovalni program medgeneracijskega središča. Nižji del se na jugu sidra v teren, ostale krajše stranice lamel pa niso le usmerjene v smeri pogledov, ampak jih tudi izkoriščajo.

slika 171 Varinta 9-1

slika 170 Tloris variante 9

slika 173 Tloris variante 10

slika 174 Varianta 10-1

100 m

slika 172 Varinta 9-2

slika 175 Varianta 10-2

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

Varianta 11 - izbrana varianta Ta varinta je podobna varianti 10, s to razliko, da se bolj odpira proti vzhodu, kjer so na splošno boljši pogoji kot na zahodu. Prav zaradi tega je na zahodu objekt toliko odmaknjen od ceste, da se tam lahko ustvari park, ki predstavlja bariero pred hrupom. Vrivanje dveh lamel ene v drugo ustvarja štiri različne ambiente. Tistega na jugu lahko izkoristimo za park, namenjen dementnim in paliativnim oskrbovancem. Sicer na jugu poteka regionalna cesta, vendar naklon in odmaknjenost objekta vseeno omogočata primerno ureditev parka. Nižja lamela se na jugu vriva v teren in omogoča dostop po njeni zeleni strehi do prvega nadstropja. Glavni vhod je sicer predviden v “trikotniku” na severu, kjer se ustvari več tlakovanih površin kot na ostalih treh ambientih. slika 177 Varinta 11-1

Povezovalni program medgeneracijskega centra je lociran v nižji lameli, tako da so višji lameli omogočeni boljši pogoji, predvsem zaradi južne svetlobe in večje odmaknjenosti od cest. Varovana stanovanja so v zgornjem nadstropju višje lamele. Izmed variant, ki se uklanjajo glavnim pogledom proti Peci in proti gozdu, najbolj jasno izriše oblikovno idejo. Gre za dve lameli, ki s svojim kotom prebadanja rišeta pot pogledom.

Varinta 12 Varianta 12 sledi usmeritvam variante 11 in variante 10. Mogoče je na zunanjosti manj vidno prebadanje dveh lamel, saj gre tu bolj za nalaganje ene na drugo. Stranice lamel so porezane v smeri pogledov, kar poglede sicer bolje usmerja, a ji malo zmanjka kvadrature in urbanistično jasne poteze, ki jo objekt na tem območju potrebuje.

slika 176 Tloris variante 11

slika 179 Tloris variante 12

slika 180 Varianta 12-1

100 m

slika 178 Varinta 11-2

slika 181 Varianta 12-2

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

LEGENDA (slike 183 in 184): višina 3-4 m višina 6-8 m višina 10-12 m

sobe v gospodinjskih skupnostih nekatere sobe v varovanih stanovanjih pogledi pogledi iz gospodinjskih skupnosti

7.2.2. Razvoj koncepta Končna oblika objekta je rezultat upoštevanja smeri pogledov. Velik prazen prostor je potreboval markantno urbanistično idejo, ki bi bila jasno opazna, kot je to videti že pri garažah Javornika in zdravstvenemu centru v bližini. Samo naselje Javornik je s svojim obodnim urbanizmom že preveč zaključeno, da bi se mu na naši lokaciji podrejali oz. posegali vanj. Z enim samim volumnom objekta bi z njim na obravnavani lokaciji dobili preveliko monolitno zgradbo, ki ne bi tvorila pravih ambientov, niti nazorno kazala ideje odpiranja proti dobrim pogledom. S postavitvijo dveh lamel v škarje, dobimo več različnih ambientov, odpiramo poglede tudi zunanjim prostorom in z vrivanjem ene izmed lamel v teren zmanjšamo poglede proti prometnemu vozlišču pri vstopu na Javornik, vseeno pa pustimo pogled na Peco.

7.2.3. Višina volumnov Objekt je horizontalno usmerjen, saj vertikalni objekti z večjim številom nadstropij niso najbolj primerni za starostnike, predvsem zaradi dolgih stopnišč. Najvišja višina objekta znaša 3 etaže, kar je približno 11 metrov. Toliko meri lamela, ki je namenjena predvsem bivanju starostnikov. Pritličje objekta je 3,5 metra nižje kot pa poteka glavna cesta na jugu, kjer je tudi avtobusna postaja. Iz ceste torej vidimo še dve etaži, kar je približno enako kot so visoke enodružinske hiše. Druga lamela, ki prebada višjo lamelo, je nižja, saj moramo paziti, da v okolici naselja ne zakrijemo pogledov na okoliške hribe proti severovzhodu. Kjer se vriva v teren, je omenjeni volumen še za etažo nižji, da v vrhnjih nadstropjih omogočimo starostnikom južno orientacijo sob in pa tudi dodaten dostop do objekta po ravni strehi v prvo nadstropje.

7.2.4. Orientacija in pogledi slika 182 Skica razvoja koncepta volumna stavbe

100 m

Najvišja lamela je usmerjena v smeri sever-jug, kjer se sobe odpirajo proti jugu, deloma tudi na vzhod in zahod, na sever pa so po večini skupni prostori, atriji in komunikacijska jedra. Proti vzhodu in zahodu so orientirani skupni prostori v gospodinjskih skupnostih, da s tem zajamejo najboljše poglede iz okolice, na vzhodu gozd in okoliške hribe, na zahodu Peco. V nižji lameli se na severovzhod odpira pogled na okoliške hribe. Pogledom sledijo tudi zunanji ambienti.

A B2

slika 183 Skica prikaza koncepta višin stavbe

slika 184 Skica koncepta orientacij stavbe

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

LEGENDA (slika 185): omejitve dostopa pešpoti dostop v podzemno garažo intervencija

7.3. KONCEPTUALNA ZASNOVA ZUNANJE UREDITVE 7.3.1. Dostopi Ob obstoječi ureditvi potekajo dostopi za pešce po neurejeni poti od avtobusne postaje ob glavni cesti Ravne-Kotlje na jugu, na severu pa pridejo pešci skupaj z avtomobili na neurejeno makadamsko parkirišče. Okrog Javornika, skupaj s cesto, poteka pločnik, ki se na vzhodu ob vhodu v naselje pridruži tudi pešpot iz samega mestnega centra in zdravstvenega centra. Ta bi se čez cesto, ki vodi na Javornik, lahko nadaljevala na izbrano lokacijo, a na njo ni urejenih pohodnih površin, temveč jo samo zaobjamejo. Motorni promet na izbrano lokacijo se bi lahko ukinil, obstajal bi le za nujno dostavo. Neurejeno parkirišče bi nadomestila podzemna garažna hiša, v katero bi vstopili iz zahoda. Zaradi različnih odcepov ceste bi na prometnem vozlišču bilo smotrno uvesti krožni promet, ki bi tudi omejil hitrost na tem območju in omogočil pešcem varnejši prehod čez cesto. Dostope za pešce do same lokacije bi uredili, kjer so že zdaj izoblikovani, a nenačrtovani (torej na jugu od avtobusne postaje in na severu, kjer je zdaj dostop na parkirišče). Pešpoti se načrtujejo tudi ob drugih poteh, ki se zdaj stekajo le v notranjost obodne gradnje, tako pa bi tudi stanovalcem blokov omogočili kar se da logične dostope do novo urejenega območja.

7.3.2. Zasnova ureditve površine Obstoječa ureditev s svojimi neurejenimi parkirišči na območju zelene površine degradira dano območje. Parkirišča so sicer predvsem za obiskovalce in tudi za stanovalce Javornika potrebna, saj le teh v okolici naselja ni dovolj. Vseeno pa je treba zagotoviti urejena parkirna mesta, ki čim manj kvarijo eno izmed dveh večjih zelenih površin v oz. ob naselju.

slika 185 Skica koncepta dostopov nove ureditve

Rešitev, ki se ponuja, je da neurejeno parkirišče na površni zamenjamo s podzemnimi garažami. Tako ostane površini možnost boljše izrabe. Lahko uredimo pretežno zelen javni prostor, namenjen predvsem pešcem, ki so se že zdaj mešali z motornim prometom, kar je dodatno kazalo na to, da obravnavani prostor nima prave namembnosti in da se izjemno slabo in nekvalitetno koristi.

100 m

Ideja je tudi, da odvzeto zelenje zaradi gradnje samega objekta, nadomestimo na nivoju streh, še posebno dveh nižjih, v obliki zelenih vrtov in parkovnih površin z nizkim rastjem. S tem izgubimo minimalno število zelenih površin, ki so zdaj nameščene po različnih nivojih.

slika 186 Skica konceptne ureditve površine

100 m

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

JUG

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

7.4. KONCEPTUALNA ZASNOVA FUNKCIONALNIH ENOT

SEVER

7.4.1. Osnovna programska razdelitev medgeneracijskega središča

KAVARNA

IZOBRAŽEVALNI CENTER

- lahko tudi del začasne oskrbe in/ali pridruževanje enotam gospodinjskih skupnosti

1. KNJIŽNICA + ČITALNICA - bralne urice - pripovedovanje STAREJŠIH MLAJŠIM

(MLADINSKI CENTER)

GOSPODINJSKE SKUPNOSTI

3. RAČUNALNIŠKA SOBA - lahko del čitalnice - delo MLADIH S STAREJŠIMI

ZAČASNA OSKRBA

REHABILITACIJSKI CENTER

VAROVANA STANOVANJA

POMOŽNI PROGRAM GLAVNEGA DELA

HIŠA

2. PREDAVALNICA

GARAŽNA

DNEVNA OSKRBA

PODZEMNA

(MLADINSKI CENTER)

GOSPODINJSKE SKUPNOSTI ZA OSEBE S KOGNITIVNIMI MOTNJAMI

POVEZOVALNI PROGRAM: - Izobraževalni center (namenjen medgeneracijskemu programu »Mladi za starejše«, mladi pomagajo pri delu z računalniki starejšim, organizacija bralnih uric, kjer starejši pripovedujejo otrokom pravljice, večerna šola za starostnike, knjižnica) - Mladinski center - Rehabilitacijski center - Kavarna - Prostor za duhovno oskrbo

FRIZER

OSKRBA

GOZD

PALIATIVNA

PARK

TRGOVINE

BIVANJSKI DEL: - Gospodinjske skupnosti: Običajne gospodinjske skupnosti in skupnost za osebe s kognitivnimi motnjami - Paliativna skupnost - Začasna oskrba - Dnevno varstvo - Varovana stanovanja POMOŽNI PROGRAM GOSPODINJSKIH SKUPNOSTI: - Uprava - Garderobe za zaposlene - Sanitarije za zaposlene - Skladišča in shrambe SPREMLJEVALNI PROGRAM CENTRA: - (Restavracija) - Frizer in pediker - Manjše trgovine GARAŽNA HIŠA IN PARK

slika 187 Konceptna programska shema medgeneracijskega središča

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

VARIANTA 2A-1 A:

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

LEGENDA (slika 188):

VARIANTA 2A-1 C:

VARIANTA 2A-1 B:

dnevno varstvo kognitivna GS

paliativna oskrba začasna oskrba gospodinjska skupnost (GS) varovana stanovanja

7.4.2. Študija razpreditve funkcionalnih enot Ideja je, da funkcionalne enote razdelimo v dve vrivajoči se lameli. V lamelo, ki je orientirana v smeri vzhod -zahod umestimo bivalne enote, v nižjo lamelo pa večinoma javni program. Zdi se, da je varianta 2A-1 C najbolj smotrna, saj se pri njej najbolje upošteva poglede, glede na to, da se v njihovi smeri umesti večino bivalnih enot, tudi dnevno varstvo v pritličju. To je lahko tudi delno ločeno od stavbe in je najbližje dostopom zaradi konstantne menjave ljudi. Gospodinjske skupnosti se v tej varianti ohranja na mestih dveh glavnih pogledov (Peca, okoliški hribi in gozd), v pritličju pa se umesti gospodinjsko skupnost za kognitivne motnje in paliativno nego, saj imajo bolniki tako v pritličju dostop do zasebnega vrta. V prvem nadstropju v sredini višje lamele je postavljena začasna oskrba, saj je do nje omogočen dostop iz glavne ceste na severu.

rehabilitacijski center kapela

1N izobraževalni center prostori za mladinski svet

uprava

bar

sanitarije trgovina frizer servisni prostori komunikacijska jedra

slika 188 Študije možnosti razporeditve funkcionalnih enot

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

REHABILITACIJSKI PROSTORI

GOSPODINJSKA SKUPNOST ZA KOGNITIVNE MOTNJE 10x 1P soba (Soba + predsoba + TWC) ≈ 21 m2 Dnevni prostor : Jedilnica Kuhinja Dnevna soba Shramba za živila Sanitarije za goste Pralnica Shramba za hišno tehniko Vhod z garderobami Shramba za vozičke SERVISNI PROSTORI ZA 1-2 GOSPODINJSKI SKUPNOSTI Prostor za smeti Shramba v kleti SKUPNI PROSTORI ZA 2-4 GOSPODINJSKI SKUPNOSTI Negovalna kopalnica Izplakovalnica Shramba za vozičke

DNEVNO VARSTVO PALIATIVNA SKUPNOST 8x 1P soba (Soba + TWC) ≈ 20 m2 Dnevni prostor : Jedilnica Razdelilna kuhinja Dnevna soba Prostor za negovalno osebje Sanitarije za goste Čistila Shramba za čisto perilo Soba za razgovore Vhod z garderobami Shramba za hišno tehniko Negovalna kopalnica Izplakovalnica

Prostor za počitek Dnevni prostor : Jedilnica Kuhinja s shrambo Dnevna soba Sanitarije Shramba za čisto perilo Čistila, umazano perilo Prostor za osebje Shramba za vozičke Shramba za hišno tehniko Negovalna kopalnica Izplakovalnica Vhod z garderobami OSKRBOVANA STANOVANJA

ZAČASNA OSKRBA 8x 1P soba (Soba + predsoba + TWC) ≈ 21 m2 Dnevni prostor : Jedilnica Razdelilna kuhinja Dnevna soba Shramba za živila Sanitarije za goste Shramba za čisto perilo Vhod z garderobami Negovalna kopalnica Izplakovalnica

Stanovanje za 1 osebo: Predprostor z garderobami Dnevno bivalni del s kuhinjo Spalnica Kopalnica SKUPNI PROSTORI STANOVANJA

SKUPNI PROSTORI ZA ZAČASNO OSKRBO IN PALIATIVNO OSKRBO Pralnica Shramba za vozičke Vrtno pohištvo Sanitarije in garderoba za zaposlene

OSKRBOVANA

Družabni prostor Čistila SERVISNI PROSTORI STANOVANJA

7.4.3. Študija funkcionalnih enot

Fizioterapija Kabinet za ﬁzioterapijo Delovna terapija Shramba za delovno terapijo Prostor s čakalnico Sestrska soba Ambulanta Sanitarije za obiskovalce Sanitarije za zaposlene (Laboratorij, prostor za logopedijo, večja ambulanta… v bližnjem zdravstvenem centru)

GOSPODINJSKA SKUPNOST 6x 1P soba (Soba + predsoba + TWC) ≈ 21 m2 2x 2P soba ≈ 28 m2 Dnevni prostor : Jedilnica Kuhinja Dnevna soba Shramba za živila Sanitarije za goste Pralnica Shramba za hišno tehniko Vhod z garderobami Shramba za vozičke

Shrambe v kleti kolesarnica SKUPNI PROSTORI Prostor za duhovno oskrbo

KAVARNA Kavarna Sanitarije Priročno skladišče za kavarno Čistila MEDGENERACIJSKI DEL Večnamenska soba Računalniška učilnica Učilnica Knjižnica Čitalnica Sobe za mladinski center Sanitarije za goste Sanitarije za zaposlene UPRAVA Pisarna za vodjo izobraževanja Kabinet Pisarna za direktorja Sejna soba Arhiv Sanitarije GOSPODARSKO SERVISNI PROSTORI ZA CENTER Razdelilna kuhinja (večja kuhinja za oskrbo v bližnji osnovni šoli) Pralnica Skladišče Prostor za vzdrževalca Garaže Kotlovnica oz. toplotna postaja Prostor za umrlega

slika 189 Tabela funkcionalnih enot na podlagi standardov, druge strokovne literature ter lastnih analiz in ugotovitev

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

7.5. ARHITEKTURNA ZASNOVA OBJEKTA 7.5.1. Površine funkcionalnih enot Medgeneracijski center obsega skupaj tri etaže nad terenu (del pritličja je sicer vkopan) in dve kletni etaži. V nižji lameli nad terenu je javen program, medtem ko se višja lamela uporabi za bivalni program, le v pritličju na zahodnem delu temu ni tako, saj so tja umeščeni frizer, trgovina in kapela, ki pa se lahko spremeni tudi v manjšo dvorano, npr. za potrebe gledaliških predstav. Na različnih nivojih postane ravna streha nižje lamele zelena parkovna površina, vendar to ni všteto v bruto tlorisno površino.

funkcionalna enota

površina m2

funkcionalna enota

dnevno varstvo

329,3

garderobe za zaposlene

kognitivna GS

489,3

sanitarije

paliativna oskrba

442,0

informacije

rehabilitacijski center

343,0

delovna terapija kapela

50 m

površina m2 del RC

funkcionalna enota

površina m2

50 m

funkcionalna enota

površina m2

gospodinjska skupnost

955,5

pomožni prostori GS

27,3

začasna oskrba

548,7

komunikacijsko jedro

184,2

29,7

uprava

129,1

avle in hodniki

358,8

servisni in tehnični prostori

57,8

mladinski center

60,7

pomožni prostori GS

19,7

izobraževalni center

133,1

atriji

144,8

99,4+16,4

komunikacijsko jedro

184,2

knjižnica

182,9

balkoni, terase

187,1

51,5 + 45,7

90,5

trgovina in trafika

91,2

avle in hodniki

352,7

garderobe za zaposlene

20,2

frizer in pedikura

68,1

atriji

105,7

sanitarije

45,5

servisni in tehnični prostori

57,8

bar

253,5 skupaj = 3039.9

slika 190 Prikaz delitev na funkcionalne enote pritličja in njihova bruto površina

hodnik za zaposlene/arhiv

73,3

skupaj = 3008.8

slika 191 Prikaz delitev na funkcionalne enote 1.nadstropja in njihova bruto površina

Bivalna kapaciteta objekta: Dnevno varstvo - 10 oseb Paliativna oskrba – 8 oseb Gospodinjske skupnosti – 4 x 8 oseb = 32 oseb Kognitivna gospodinjska skupnost – 8 oseb Začasna oskrba – 8 oseb + 5 x 2 osebi (po dve osebi v dvoposteljnih sobah v vsaki gospodinjski skupnosti) = 18 oseb Varovana stanovanja – 4 x enosobno + 3 x dvosobno = 10 oseb Skupna bivalna kapaciteta: 86 oseb Skupna bruto kvadratura objekta: 16878.7 m2 (brez kletnih etaž 8127.9 m2)

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

funkcionalna enota

površina m2

funkcionalna enota

površina m2

932,0

atriji

144,8

varovana stanovanja

352,7

balkoni, terase

127,8

32,0

prostori za zaposlene

38,1

sanitarije za zaposlene

15,9

servisni in tehnični prostori

33,5

pomožni prostori GS

27,0

komunikacijsko jedro

152,0

avle in hodniki

223,4

50 m

gospodinjska skupnost

skupni prostori VS

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

skupaj = 2079,2

slika 192 Prikaz delitev na funkcionalne enote 2.nadstropja in njihova bruto površina

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

Kletne etaže Garažna hiša je namenjena tako stanovalcem objekta, zunanjim uporabnikom in stanovalcem naselje Javornik, ki bi želeli plačevati najemnino za parkirno mesto in/ali shrambo. Dovoz v prvo kletno etažo je iz zahodne strani, dovoz v drugo kletno etažo naravnost glede na vozno linijo na sredini garažne hiše. Pri vstopu v prvo kletno etažo je za dostavo in odvoz smeti odcep na desno, kjer se vozilo pripelje v neposredno k skladišču za bar k ter prostoru za ločevanje odpadkov. Poleg dostavne poti je tudi prostor za umrle s hlajenjem in prostorom za svojce. Zaradi dostave in odvoza je prva kletna etaža višja, svetla višina le te je 3,6 m, kar zadostuje predpisani minimalni svetli višini, ki je 3,5 m. V prvi kletni etaži se nahaja večina tehničnih prostorov, kot so strojnica, toplotna postaja, skladišče za čistila, agregat. Ker imajo gospodinjske skupnosti nad terenom manjše prostore za shrambo, varovana stanovanja pa jih nimajo, so v prvi kletni etaži tudi individualne shrambe in večje skupne shrambe oz. skladišča za potrebno hišno in vrtno opremo ter kolesarnice. V drugi kletni etaži so po večini le parkirišča ter shrambe, ki so namenjena predvsem stanovalcem Javornika. Svetla višina tega nadstropja je manjša in sicer 2,5m.

površina m2

funkcionalna enota parkirišča in vozna površina

3484,2

50 m

funkcionalna enota

površina m2

parkirišča in vozna površina

50 m

funkcionalna enota

površina m2

2815,0

sanitarije za zaposlene

25,1 248,2

hodniki

127,1

hodniki

239,3

servisni in tehnični prostori

klančine

202,6

klančine

414,0

dvigalo za bar

komunikacijska jedra

198,6

komunikacijska jedra

198,6

večje shrambe/skladišča manjše shrambe

95,6 161,6

skupaj = 4269,7

slika 193 Prikaz delitev na funkcionalne enote 2.kleti in njihova bruto površina

večje shrambe/skladišča

5,7

95,6

manjše shrambe

161,6

manjša centralna kuhinja

133,7

skladišče za bar

61,5

pralnica

82,9

Kapaciteta garažne hiše: Prva klet skupno število parkirnih mest: 50 število parkirnih mest za invalide: 28 skupaj = 4481,1

slika 194 Prikaz delitev na funkcionalne enote 1.kleti in njihova bruto površina

Druga klet skupno število parkirnih mest: 80 število parkirnih mest za invalide: / Skupno število parkirnih mest: 130

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

7.5.2. Zasnova sob v bivalnih skupnostih Soba tipa A Soba tipa A je namenjena paliativni skupnosti in začasni oskrbi. Tu ima negovalno osebje oz. varstvo večji nadzor nad dogajanjem, kar je pomembno zlasti pri hudo bolnih ljudeh. Stena pri vhodu v sobo ima okno, vrata so zastekljena. Vhod v kopalnico je zamaknjen zaradi možnosti, da se pripelje bolnika čisto do nje. V njej je tuš brez kadi, ki je del tal prostora. Ob kopalnici je namesto garderobne omare, ki je tam postavljena v tipu B, postavljena nizka omara z umivalnikom, ki je namenjena negovalnemu osebju. Soba v paliativnem delu je enaka kot v skupnosti začasne oskrbe, saj domači v začasno oskrbo dajejo večinoma ljudi za katere je nujno potrebno skrbeti, ko sami nimajo časa zato. Torej ta skupina ljudi večinoma ne more povsem skrbeti zase. Velikost tipa A: Soba: 15,9 m2 Kopalnica: 3,8m2 Skupaj: 19,9 m2

Soba tipa B Soba tipa B je namenjena gospodinjskim skupnostmi, ki živijo v objektu dalj časa. Negovalno osebje ima tu manj nadzora nad dogajanjem v sobi, saj je to starostnikov dom, kjer rabijo več zasebnosti. Večinoma bivajo v tej sobah manj bolni ljudje, vseeno pa mora biti v sobah ustrezna oprema za takojšen klic na pomoč. Kopalnica je malenkost večja, tudi tu pa je tuš del tal, zaradi lažjega tuširanja gibalno oviranih. Na steni so vgrajena oprijemala. Soba tipa B ima tudi predsobo z garderobno omaro. Velikost tipa B: Soba: 12,8 m2 Predsoba: 2,2 m2 Kopalnica: 4,2 m2 Skupaj: 19,2 m2

slika 195 Prostorski in tlorisni prikaz sobe tipa A

2,5 m

M=1:100

slika 196 Prostorski in tlorisni prikaz sobe tipa B

Tip sobe B ima stene iz lesene gladke mat obloge, ter umirjeno zeleno moder strop, saj ta barve blagodejno vpliva na počutje starostnikov in bolnikov. Pohištvo je v videzu naravnega lesa. V sobah tipa A so uporabljeni podobni materiali kot v sobah tipa B, s to razliko, da sobe v paliativnem delu nimajo sten iz lesenih oblog, ampak so iz zelo rahlo zelenega ometa s premazom zaradi lažjega čiščenja.Oba dva tipa sob imata zaradi omogočanja pogledov okna skozi celotno višino, senčenje omogočimo z zunanjimi senčili. 0

2,5 m

M=1:100

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

LEGENDA (slika 197):

11 5

1 4

10 6

1P soba

2P soba kot del začasne oskrbe

dnevna soba

kuhinja

shramba za živila

sanitarije za goste in osebje

pralnica

izplakovalnica

shramba za hišno tehniko

vhod z garderobami

shramba za vozičke

7.5.3. Zasnova variant gospodinjskih skupnosti Varianta 1 Varianta 1 je najmanjša varianta, prostora v njej je za 9 oseb v devetih enoposteljnih sobah. Sobe so locirane na južni strani in v smeri pogledov na vzhod in zahod, odvisno od umestitve skupnosti (na sliki prikazana gospodinjska skupnost na vzhodu). Osrednji prostor s kuhinjo in dnevno sobo je odprt do vseh sob, poleg pa je tudi majhen zelen in pokrit atrij. Ob kuhinji je izhod na balkon na severno stran. Negovalna kopalnica ni del skupnosti, ampak je ločena saj si jo lahko delita 2-4 skupnosti.

3 8 9 1

1 1

slika 197 Tloris gospodinjske skupnosti - varianta 1

2,5

5 m

M=1:200

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

LEGENDA (slika 198):

5 2

9 10

1P soba

2P soba kot del začasne oskrbe

dnevna soba

kuhinja

shramba za živila

sanitarije za goste in osebje

negovalna kopalnica

pralnica + izplakovalnica

shramba za hišno tehniko

vhod z garderobami

shramba za vozičke

Varianta 2 Ta varianta je varianta z balkoni ob vseh sobah. Skupni prostor je razdeljen na kuhinjo, ki je v sredini tlorisa, in dnevno sobo, ki se odpira v smeri pogledov. Atrija sta dva in sicer večji in pokrit ob kuhinji manjši in odprt pa severu. Prostora je za 10 oseb, za 8 v enoposteljnih sobah in za 2 v dvoposteljni sobi, namenjeni začasni oskrbi, ki se priključi gospodinjski skupnosti. Ta je brez kopalnice, saj lahko uporabnik koristi negovalno kopalnico s tušem in sanitariji. Kotne enoposteljne sobe so večje, saj imajo v predprostoru prostor za sorodnike, ki lahko tam tudi prespijo.

1 1

slika 198 Tloris gospodinjske skupnosti - varianta 2

2,5

5 m

M=1:200

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

LEGENDA (slika 199):

1 2

5 4

10 6

1P soba

2P soba kot del začasne oskrbe

dnevna soba

kuhinja

shramba za živila

sanitarije za goste in osebje

negovalna kopalnica

pralnica + izplakovalnica

shramba za hišno tehniko

vhod z garderobami

shramba za vozičke

Izbrana varianta Varianta 3 ima dva atrija, osrednjega pokritega in tistega na severu, ki je odprt. V višjih nadstropjih sobo ob odprtem atriju zamenja terasa, soba pa se premakne drugam. Ob atrijih je tudi balkon z majhno dnevno sobo na vzhodu (ali na zahodu, odvisno od pozicije gospodinjske skupnosti v lameli objekta), ki je usmerjen v smeri pogledov. V skupnosti lahko biva 10 oseb, 8 v enoposteljnih sobah in 2 v sobi namenjeni začasni oskrbi. Kotne sobe imajo prav tako kot varianta 2 prostor za prenočišče sorodnika. Negovalna kopalnica je v vsaki gospodinjski skupnosti, večje shrambe so ločene od same skupnosti ob njo ali v kletne etaže. Ta variantna gospodinjska skupnost je najbolj odprta in s tem tudi najbolj svetla. Sobe se usmerjajo ali v dnevni prostor ali v zelen atrij na sredini. Pomožni prostori so strogo locirani na samem začetku gospodinjske skupnosti. Skupnost ohranja težnjo po usmeritvi sob na jug ter vzhod ali zahod, umestitvi okrog dnevnega prostora in atrija ter zagotavlja zadostno osvetljenost bivalnih prostorov.

3 8

slika 199 Tloris gospodinjske skupnosti - izbrana varianta

2,5

5 m

M=1:200

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

LEGENDA (slika 200): glavni vhod stranski vhodi stranski vhodi za javni program službeni vhod vhod iz severne strani v 1. nadstropju izhodi na južni park povezave povezava volumnov v 1.nadstropju

7.5.4. Poti uporabnikov Glavni vhod v objekt je iz severozahodne strani. Ko uporabniki vstopijo v objekt imajo takoj na levo bar, na desno frizerstvo, trgovine, kapelo, malo naprej po vhodni avli pa že vstop v rehabilitacijski center. Stranski vhodi namenjeni predvsem živečim v gospodinjskih skupnostih in pa njihovim obiskom se nahajajo ob stikih različnih skupnostih, kjer so tudi komunikacijska jedra. Vhod v povezovalni medgeneracijski program, kjer je knjižnica, informacijski in mladinski center je z glavnega vhoda po stopnišču v 1. nadstropje ali pa z avle, kjer se vstopa tudi v del dnevnega varstva (na severu). Vhod v objekt je možen tudi v prvem nadstropju na jugu, kjer se teren toliko dvigne, da lahko dostopamo po ravni strehi rehabilitacijskega centra. Ta vhod je sicer namenjen predvsem stanovalcem objekta, saj je na severni strani tudi avtobusno postajališče. Na južni strani v pritličju so na nasprotni strani vhodov izhodi na park, namenjen paliativnim in kognitivnim bolnikom. Povezava med v pritličju ločenima volumnoma objekta se ustvari v 1.nadstropju. Tako da lahko iz katerekoli točke v medgeneracijskem središču pridemo do druge brez, da bi morali zapustiti objekt.

dvigala 2,5 % naklon klančine 4 % nakoln klančine 7 % naklon klančine slika 200 Shema neovirane dostopnosti, vhodov in povezav (tloris pritličja)

50 m

7.5.5. Neovirana dostopnost Objekt in ožja okolica je zasnovan tako, da invalidi nimajo težav z dostopom. V objektu so 4 dvigala, ki so dovolj velika tudi za bolniško posteljo. Z dvigali lahko pridemo iz 2.kleti do vrhnjih nadstropij posameznih volumnov objekta. Ker se teren na sever malce spusti, sta na obeh straneh volumna dnevnega varstva potrebni dve rampi oz. klančini, ki pa ne dosežeta naklona več kot 7 %. Klančine so uporabljene tudi na južnem delu v parku. Tam se teren začne močneje dvigati, tako, da je park urejen po terasah, klančine pa potekajo ob njih, tako da je tam največji naklon 4 %.

7.5.6. Prilagoditev starejšim in invalidom Vsa stanovanja in sobe so zasnovane brez arhitekturnih ovir. V kopalnici so oprijemala, pri tušu tudi zložljiv sedež. Tuš je brez pragov, tudi vsa vrata so brez njih. V potrebnih prostorih je omogočen radij za obrat invalidskega vozička. Na daljših hodnikih so na stenah nameščena oprijemala.

slika 201 Klančine v parku

slika 202 Vrata brez pragu

slika 203 Tuši za invalide

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

LEGENDA (sliki 204 in 205): S1 S3

evakuacijske poti

20m

zaščiteno stopnišče 14m

meja požarnega sektorja

29m 33m

29m

požarna zavesa izhod na prosto

30m 23m

11m

23m

25m

50 m

slika 204 Sheme evakuacijskih poti in požarnih sektorjev garaže pod pritličjem

18m

Dejanski odmiki objekta od parcelnih mej oz. relevantne meje: - na severni strani 25m - na južni strani 16m - na vzhodni strani 102m - na zahodni strani 43m (sredina ceste) Odmiki od parcelnih mej so po metodi 3, ki je zapisana v smernici SZPV 204, zadostni na vseh straneh.

Betonska konstrukcija je predpisane odpornosti REI 60(4), kar pomeni, da gradbena konstrukcija ohrani nosilnost 60 minut in da gradbeni elementi, ki ločujejo stavbo v požarne sektorje, zagotavljajo celovitost in izolativnost prav tako 60 minut. Lesene dele je potrebno zaščititi s požarno odpornimi in negorljivimi materiali skladno z M-MFHHoIzR.

Objekt je sestavljen iz 18 požarnih sektorjev, med katerimi je v podzemni garaži največji velik 1861m2, v etažah nad terenom pa se en sektor (na sliki desno označen s S4) zaradi odprte vhodne avle pojavi v dveh etažah (395m2 + 1029m2).

23m 27m

21m

Širjenje požara na sosednje objekte

Leseno fasado je potrebno namazati s sredstvi za upočasnitev gorenja, saj višina objekta presega 10m. Ker je stavba po višini razdeljena na več požarnih sektorjev, leseno oblogo fasade prekinemo s kovinskim proﬁlom, debeline najmanj 2 mm, ki je pritrjen na nosilno konstrukcijo. Izolacijski material za izdelavo prezračevanih fasad mora biti negorljiv, razreda A1 ali A2-s1,d0. Zaradi lesene prezračevane fasade stavbo zaščitimo tudi s sprinklerskim sistemom. Na Ravnah na Koroškem je zagotovljena tudi gasilska intervencija v manj kot 15 minutah, saj kilometer od Javornika nastanjen Koroški gasilski zavod. Zaradi upoštevanja teh pogojev je lesena prezračevana fasada mogoča.

7.5.7. Zasnova požarne varnosti

Nosilna konstrukcija, fasada in širjenje ognja po stavbi

28m

V celotnem objektu so nameščeni sistemi aktivnega odkrivanja in javljanja požara ter tudi šplinkerji.

23m

14m

22m

14m

22m

Evakuacijske poti V objektu je predvidenih 6 evakuacijskih izhodov, pogojno še eden na ravno streho v drugem nadstropju. Evakuacijske poti do zaščitenih stopnišč so manjše kot 35, če je izhod v dve smeri, če pa je izhod omogočen le v eno smer, pa je dolžina manjša kot 25m.

25m

Dostop za intervencijo Dostop za intervencijo je mogoč iz severne strani skozi glavni vhod , pa tudi iz južne strani skozi stranski vhod. 0

50 m

slika 205 Sheme evakuacijskih poti in požarnih sektorjev 1.nadstropja

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

7.5.8. Konstrukcijska zasnova objekta Garažna hiša Konstrukcija garažne hiše je armirano-betonska. Etažne višina garaže pod pritličjem je 4,23 m, višina drugega nivoja kleti oziroma garaže pa 3,40 m. Konstrukcija garažne hiše stoji na temeljni plošči, debeline 40 cm. Ker celotni objekt ni podkleten, del objekta na severni strani se namreč vriva v zemljo in je že blizu glavne ceste, temeljno ploščo uporabimo tudi za ta del in ga ne podkletimo, kar pomeni, da je temeljna plošča objekta v dveh nivojih. Temeljno ploščo odebelimo pod obodom nosilnih sten, debelina na tem delom je 75cm. Na zahodni strani objekta del volumna nosijo štirje stebri, debeline 45 cm, za katere potrebujemo temelje širine vsaj 200 cm in višine 60 cm, saj nosijo težo dveh etaž in strehe.

Zunanje stene garažne hiše so debeline 30 cm, ostale nosilne stene pa debeline 20 cm. Nosilne stene so armirano betonske, nenosilne pa iz siporeksa. Nosilno konstrukcijo garažne hiše tvorijo še stebri dimenzij 60/40cm. Za zavetrovanje objekta skrbijo armirano betonska jedra, ki so vpeta v medetažne plošče in pa stene rampe za dovoz v nadstropja. E

Nad stebri in stenami poteka mreža armiranobetonskih gred, ki so višine do 65 cm. Med kletnima etažama ter med prvo kletjo in pritličjem je plošča debeline 35 cm, ki dodatno odebeljena na delih večjih točkovnih obremenitev.

LEGENDA (slika 206): A

armiranobetonsko jedro s komunikacijami

armiranobetonska stena debeline 20 cm

armiranobetonska stena debeline 30 cm

steber debeline 60/40

armiranobetonske grede višin od 35 do 65 cm

plošča debeline 35 cm

temeljna plošča debeline 40 cm

točkovni temelji 200/200, povezani s temeljnimi vezmi

slika 206 Prostorski prikaz konstrukcijske zasnove kletnih etaž

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

Objekt nad terenom Nad dvema kletnima etažama garažne hiše stoji objekt s tremi etažami in višino 11,80 m. Objekt ima sistem armiranobetonskih sten, armiranobetonskih stebrov in armiranobetonskih gred. Jekleni nosilci niso potrebni, saj razponi niso veliki. Največji razpon meri 7,85 m. 7,9 metra zgornjih dveh etaž na zahodu nosijo štirje stebri debeline 45 cm v kombinaciji z armiranobetonskimi nosilci, višine 35 cm. Prvo nadstropje nižje lamele je glede na tloris pomaknjen 1,5 metra navzven, zato, da omogoča pokrito pot ob objektu k vhodom. To konzolno razdaljo bi sicer lahko premagalo že sama plošča debeline 20 cm, vendar si vseeno pomagamo s konzolnim nosilcem, višine 35 cm.

Armiranobetonske stene so debeline 20 cm. Predelne stene so iz siporeksa, nekatere pa iz lesa, predvsem v samih gospodinjskih skupnostih. Debelina teh sten je od 10-20 cm. Armiranobetonske plošče med etažami so debeline 20 cm. Plošče so zlomljene so na delih objektah, kjer je možen dostop do ali po ravni zeleni strehi, zlomljene za 40 cm, da omogočajo isto višino tlaka v objektu in zunaj objekta, kar je zelo pomembno pri neovirani dostopnosti. Plošče zo zlomljene tudi na mestih notranjih zelenih atrijev, da omogočajo zadostno razliko v višini za nasutje prsti.

G F LEGENDA (slika 207): I E

armiranobetonsko jedro s komunikacijami

armiranobetonska stena debeline 20 cm

armiranobetonska stena debeline 30 cm

steber debeline 45 cm

steber debeline 40 cm

steber debeline 20 cm

nosilec višine 35 cm

plošča debeline 20 cm

diletacija objekta nad garažo

slika 207 Prostorski prikaz konstrukcijske zasnove etaž nad terenom

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Lastnosti toplotne izolacije Agepan (fasada): material

teža materiala kg/m3

speciﬁčna toplota J/kgK

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

LEGENDA (slika 208): toplotna prevodnost W/mK

fazni zamik prehoda toplote min (na cm)

Agepan DWD

560

2100

0,09

Agepan UDP

270

2100

0,051

Agepan THD

230

2100

0,047

macesnov les bel omet

7.5.9. Energetika in stavbne instalacije Ekološka, nizkoenergetska stavba Objekt ima nizke toplotne izgube, kar dosežemo z dobro toplotno izolacijo. Ker je v objektu veliko oken, izberemo takšna s posebnimi emisijskimi nanosi in s plinskim polnjenjem. Okna naj imajo trojno zasteklitev. Leseno okno z dobro izolativnostjo je na primer okno Jelopasiv od Jelovice (Ug = 0,6 W/m2K, Uw = 0,73 W/m2K). Kot dodatna toplotna izolacija deluje tudi zelena streha na objektu. Objekt prezračujemo z rekuperatorjem zraka, ki ga umestimo v prvo kletno etažo. Za pregrevanje objekta zaradi velikih steklenih površin uporabimo lesena senčila na vodilih že na zunanji strani.

Toplotna izolacija

Lastnosti toplotne izolacije Baumit (fasada):

Fasdana plošča iz lesnih vlaken Baumit

d [cm]

λ [W/mK]

0,045

190

d [cm]

λ [W/mK]

ρ[kg/m3]

Toplotno izolacijo objekta omogoča volna iz lesnih vlaken, saj je narejena iz naravnih vlaken in s tem ekološko prijazna okolju. Poleg toplotne je tudi zvočno izolativna, je dimenzijsko stabilna (se ne poseda) in s tem preprečuje nastanek toplotnega mostu ter ima ugoden fazni zamik, predvsem v poletnih mesecih, kar ščiti objekt pred pregrevanjem. Za toplotno izolacijo na fasadi uporabimo izolacijo Baumit ali Agepan.

0,036

Na ravni zeleni strehi se kot toplotna izolacija uporabi ekstrudiran polistiren Fragmat XPS 300 GI, ker je ta izpostavljen tudi vodi.

Lastnosti toplotne izolacije na zeleni strehi:

Ekstrudiran polistiren Fragmat XPS 300 GIl

Objekt je ustrezno toplotno izolativno zasnovan, saj s tem preprečujemo uhajanje toplote v zimskih mesecih in vdoru le te v poletnih ter s tem ohranjamo želeno temperaturo v prostorih. Pri načrtovanju in vgradnji toplotne izolacije je pozornost posvečena ustrezni zrakotesnosti, difuziji vodne pare znotraj sistema in čim manjšem vplivu toplotnih mostov, da ne pride do poškodb ali drugih nezaželenih vplivov.

Fasada Fasada je zunanji ovoj objekta, ki zaščiti celoten konstrukcijski sklop pred zunanjimi vplivi, hkrati pa ima vizualni učinek. Na bivalnem delu, višji lameli, je uporabljena je prezračevana fasada iz macesnovega lesa, ki je naravni material in ekološko najbolj primeren, hkrati pa daje naravni vizualni učinek. Macesen ima dobre samozaščitne lastnosti, saj naredi na svoji površini oksidacijsko plast in s tem zaščiti objekt pred vremenskimi vplivi brez dodatne kemične zaščite. Sčasoma les postane sivkaste barve, kar pa ne vpliva na življenjsko dobo fasade in ne spremeni njene funkcionalnosti. Fasado je sicer vseeno treba premazati zaradi požarne varnosti. Na nižji lameli je uporabljen bel omet, izjema je volumen dnevnega varstva, ki ima leseno fasado kot ostali bivalni del.

Zelena streha slika 208 Shema uporabe fasadnih oblog

Intenzivna zelena streha je sestavljena iz naravnih, razgradljivih materialov in ima ugoden vpliv na okolje. Ustvarja primerno mikroklimo, saj vlaži zrak in absorbira prašne delce in s tem čisti zrak, deluje kot toplotna izolacija, slabo prepušča UV žarke ter zadržuje deževnico. Zeleno streha predstavlja naravni habitat za rastline in živali, z njo pa nadomestimo izgubljene zelene površine na tleh in izkoristimo prostor za uporabnike objekta. Debelina substrata za zeleno streho mora biti vsaj 30 cm.

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

Ogrevanje Objekt je projektiran tako, da je uporabnikom omogočeno notranje toplotno ugodje, pri tem pa je upoštevan ekonomski in ekološki vpliv na okolje. Objekt je ogrevan iz vročevodnega daljinskega ogrevanja iz toplarne na Ravnah. Na izbrani lokaciji objekta je sicer že možna priključitev na plinovod, vendar je iz ekološkega vidika izbira vročevoda bolj smotrna. Pri proizvodnji daljinske toplote Toplarna Ravne na Koroškem uporablja soproizvodnjo toplotne in električne energije (najboljši način izrabe fosilnih goriv), kar manj škodljivo vpliva na okolje. Prav tako pri uporabi vročevoda ne potrebujemo kotlovnice in lahko preostali prostor izkoristimo kako drugače, pri tem pa lokalno ne onesnažujemo zraka z dimnimi plini ter sajami. Prostori bodo ogrevani s pomočjo talnega gretja, ki je varčnejše od klasičnega ogrevanja z radiatorji, zaradi nizkotemperaturnega gretja talne površine, hkrati pa dovoljuje nižjo temperaturo zraka v prostoru, zaradi ogrevalnega efekta sevanja toplote. Talno gretje s tem zagotavlja ustrezno razporeditev temperaturnih plasti v bivalnem prostoru za kar se da prijetno počutje uporabnikov.

Hlajenje Prostori v objektu morajo biti načrtovani tako, da se kljub visokim zunanjim temperaturam in vplivom sončnega obsevanja, preveč ne pregrevajo. Z regulacije temperature v celotni stavbi ali prostorih zagotavljamo primerno toplotno ugodje uporabnikom. Naravno hlajenje posameznih prostorov je zagotovljeno z daljinsko vodenimi premičnimi lesenimi senčili na zunanji strani. Mehansko hlajenje pa je absorbcijsko, ki ohlaja prostore preko talne napeljave. Delovanje hladilne naprave je tiho ter ima dolgo življenjsko dobo. Uporaba energije je razmeroma nizka, s tem pa tudi zmanjšanje stroškov in manjše škodljivo obremenjevanje okolja.

Prezračevanje Za ugodno počutje in sposobnost koncentracije v prostoru je pomembna kakovost zraka. To dosežemo s prezračevanjem prostorov na naraven ali mehanski način, saj s tem omogočimo dovod svežega zraka. S tem v prostoru zagotovimo ustrezen delež kisika, primerno vlago, odsotnost nezaželenih škodljivih snovi v zraku… Prostore naravno prezračujemo s pomočjo atrijev. Trajno odprti atriji omogočajo kroženje zraka in s tem dostop svežega zraka v nižje etaže. Mehansko prezračevanje objekta pa je v neprimernih pogojih (slab zrak, visoka temperatura…) omogočeno z rekuperatorjem, ki s pomočjo toplote iz odvedenega zraka segreva vstopajoči hladen zrak. Tako omogoča v prostorih svež zrak preko celotnega dneva, ščiti pred prahom in umazanijo ter zniža stroške ogrevanja do 30 %. Strojnice za mehansko prezračevanje so umeščene v prvo kletno etažo.

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

Osvetljevanje V objektih je potrebno zagotoviti čim večjo osvetljenost z naravno svetlobo, saj ta omogoča boljšo kakovost bivanja, je manj naporna za oči in zmanjšuje porabo električne energije. Večino naravne svetlobe dobimo z okni, ki so segajo čez celotno svetlo višino prostorov. Pri naravni svetlobi je uporabnikom omogočano uravnavanje svetlobe z zunanji lesenimi senčili na vodilih. Večina sob v skupnostih je orientiranih proti jugu in vzhodu, da maksimiramo dostop naravne svetlobe, hodnike pa večinoma osvetljujemo z naravno svetlobo z atriji, svetlobnimi cevmi in strešnimi okni. V kolikor je potrebujemo umetno osvetlitev uporabimo energijsko učinkovita svetila in senčila s posredno in neposredno osvetlitvijo hkrati. V objektu so na nekaterih mestih nameščeni tudi svetlobni stropi, ki imitirajo nebo, saj vzbujajo občutek naravne svetlobe. Nameščeni so predvsem v gospodinjskih skupnostih, v dnevnih prostorih. Orientacija sob v gospodinjskih skupnostih: - Število sob v skupnostih: 61 - Število sob orientiranih na vzhod: 12 - Število sob orientiranih na jug: 39 - Število sob orientiranih na zahod: 8 - Število sob orientiranih na sever: 2 Iz te tabele lahko ugotovimo, da je več kot 83 % sob orientiranih na jug ali vzhod, le dve pa sta na sever, namenjeni pa sta začasni oskrbi kot dela gospodinjskih skupnosti. V tej tabeli niso upoštevane sobe v varovanih stanovanjih (polovica na sever, polovica na jug) in soba za dnevno varstvo (orientacija na vzhod).

Zvočna izolacija slika 209 Prikaz naravnega osvetljevanja na vzdolžnem prerezu višje lamele LEGENDA (slika 209): osvetlitev skozi atrije osvetlitev po svetlobnih ceveh osvetlitev po svetlobnem jašku

12,5

25 m

Da hrup ne bi presegel zaželenih vrednosti uporabimo zvočno izolacijo po stenah in stropih, kjer je to potrebno. Uporabimo lahko AKOESTIREGEL. Lesene proﬁle s posebnim patentiranim načinom brez akustičnega mostu privijemo na steno/strop, zvočno izolacijsko polnilo v šestih možnih debelinah (od 3 od 12 cm) vstavimo med proﬁle ter steno ali strop zaključimo z dvema mavčno kartonastima ploščama. Tako izboljšamo zvočno izolacijo za za 16 do 25 dB, debelina izolacije pa je med 5,5 do 14,5 cm. Zmanjšanje hrupa pa je v stavbi doseženo tudi z zadostnim odmikom od glavne ceste, dobrimi tesnili v okni¬h in ločitev prostorov po namembnosti. Večino servisnih in tehničnih prostorov je lociranih v prvi kletni etaži, povezovalni in bolj javen del objekta pa je lociran v različni lameli kot stanovanjski.

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

7.5.10. Zeleni sistem V grobem lahko zeleni sistem delimo na 4 urejene zelene parke, ki jih začrta sama oblika objekta in njegova umestitev v prostor, ter zelenje vkomponirano v sam objekt, to so zelene strehe in zeleni atriji. Parkovno zelenje okrog objekta se deli na tri javne parke in pa intimnejši park za stanovalce medgeneracijskega središča, še posebej za tiste s kognitivnimi motnjami. Ta park se nahaja na južnem delu in z visokim rastjem, poleg nagiba terena, zastira poglede iz glavne ceste. Pri vzhodnem in zahodnem parku je potrebno paziti, da ni visokega rastja v smeri pogledov na Peco in okoliške hribe. Naravo v notranje prostore pričaramo predvsem z zelenimi atriji. Vsaka bivalna skupnost ima vsaj dva atrija, eden od njiju je pokrit (v središču skupnosti), eden pa odprt (proti severu). Okrog teh atrijev so locirani skupni prostori skupnosti, na severu pa tudi terase, tako da ima vsaka skupnost vizualni stik z zelenjem in možnost dostopa na odprto. Gospodinjske skupnosti na zahodu in vzhodu imajo na koncih volumna skupne balkone, ki se odpirajo proti glavnim pogledom. Tja se odpira tudi večja terasa na severovzhodu, ki je namenjena vsem uporabnikom medgeneracijskega središča. Terase in balkoni torej skrbijo za vizualni stik z zelenjem in za poglede ter kot skupni zunanji prostori, saj posameznih balkonov ob sobah ni. Ravne strehe nižje lamele izkoristimo kot urejeno parkovno površino, ki skrbi ne le za dobro počutje živečih v medgeneracijskem središču, ampak tudi obiskovalcev. Zelena streha omogoča preživljanje sproščujočih uric s sorodniki, terapije na prostem, za različno uporabo materialov in raznovrstnega zelenja pa skuša prebuditi vse čute starostnikov ter bolnikov.

slika 213 Sheme zelenega sistema in teras, balkonov okrog zelenih atrijev

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZASNOVA PROJEKTA

7.5.11. Diagrami zasnove

SOBE 194 m2

41%

PROSTORI ZA DRUŽENJE 100 m2 ATRIJI 50.8 m2

TEHNIČNI PROSTORI 35,57 m2

7,5%

21%

TERASE HODNIKI BALKONI 95 m2

20,5%

10% slika 214 Neto kvadrature gospodinjske skupnosti neurejeno bivalne

prostori

enote

4048 m2

zaposlene

50%

533 m2

parkirišče

35% ostalo 3546 m2

44%

19%

nepohodno zelenje

15%

neurejeno

pohodno,

zelenje

urejeno

65% PREJ

slika 215 Primerjava bruto kvadratur prostorov nad terenom

tlakovane površine

zlenje

66% POTEM

slika 216 Primerjava deleža zelenih površin pred in po ureditvijo

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

8. TEHNIČNE RISBE

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEHNIČNE RISBE

8. TEHNIČNE RISBE 8.1. PREGLEDNA SITUACIJA M= 1:1000 0

50 m

413.8 m.n.v

414.2 m.n.v

415 m.n.v

416 m.n.v

418 m.n.v

422 m.n.v

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEHNIČNE RISBE

8.2. PROMETNA SITUACIJA M= 1:1000 0

50 m

10 9 8 7 6

5 4 3 2

intervencija dostava

R= 10,5m

dovoz v garažno hišo dostava

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEHNIČNE RISBE

8.3. TLORISI Tloris Garaže 2 M= 1:500

10 m B1

Število parkirnih mest: 80

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Tloris Garaže 1

10 m

Poglavje - TEHNIČNE RISBE

M= 1:500

Število parkirnih mest: 50 (28 za invalide)

65,69

7,9 3,95

23,62

7,9

3,95

7,9

32,47

7,6

30,3

102,55

6,1

7,9

7,2

6,5

3,25

7,9

6,5

7,2

7,9

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Tloris pritličja

M= 1:500

7,9

7,2

6,5

3,25

7,9

102,25

10 m

25,36

6,5

7,2

7,9

11,25 5

7,9

22,54

43,1

7,9

Poglavje - TEHNIČNE RISBE

±0.00

3 6,

33,76

±0.00

3,95

±0.00

31,47

±0.00

7,9

2 ±0.00

22,07

±0.00

20,25

±0.00

78,57

±0.00

3,95

7,9

±0.00

7,9

1,7

±0.00

7,7

75,5

24,55

±0.00

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEHNIČNE RISBE

Tloris 1. etaže M= 1:500 0

10 m

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Tloris 2. etaže

110,15 31,19

M= 1:500 0

Poglavje - TEHNIČNE RISBE

45,36

13,44

20,16

10 m

34,03

20,25

7,9

3,95

31,47

7,9

78,84

7,9

24,55

7,7

3,67

31,4

6,01

72,75 110,15

6,1

7,9

7,2

6,5

3,25

7,9

6,5

7,2

7,9

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Tloris strehe

Poglavje - TEHNIČNE RISBE

110,15

M= 1:500

31,19

45,36

13,44

20,16

10 m 18

24,55

7,7

3,67

31,47

20,25

78,84

34,03

B1 72,75

37,4 110,15

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEHNIČNE RISBE

8.4. PREREZI M= 1:500 0

10 m

PREREZ

B1-B1 +12.78 +11.78

+7.56

+3.78

±0.00

-4.63

-8.03

PREREZ

A1-A1 a

+12.78 +11.78

+7.56

+3.78

±0.00

-4.63

-8.03

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEHNIČNE RISBE

8.5. FASADE M= 1:500 0

10 m

+12.78

+7.56

+3.78

Južna fasada

±0.00

+12.78

+7.56

+3.78

Severna fasada

±0.00

+12.78

+8.56

+3.78 +3.30

Vzhodna fasada

±0.00

+12.78

+8.56

+3.78 +3.78

Zahodna fasada

±0.00

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEHNIČNE RISBE - Prostorski prikazi

100

8.6. PROSTORSKI PRIKAZI

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEHNIČNE RISBE - Prostorski prikazi

101

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEHNIČNE RISBE - Prostorski prikazi

102

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEHNIČNE RISBE - Prostorski prikazi

103

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEHNIČNE RISBE - Prostorski prikazi

104

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEHNIČNE RISBE - Prostorski prikazi

105

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEHNIČNE RISBE - Prostorski prikazi

106

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEHNIČNE RISBE - Prostorski prikazi

107

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - TEHNIČNE RISBE

108

8.7. MAKETA

TEHNIČNE RISBE

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

109

2. KLETNA ETAŽA MERILO 1:200

10 m

7, 9

I H 3, 95

7, 9

SHRAMBE 1 Shramba 1 (beton) 4,9 m2 2 Shramba 2 (beton) 3,6 m2 3 Shramba 3 (beton) 6,0 m2 4 Horizontalna komunikacija (beton) 56,4 m2 5 Večje shrambe za skupnosti (beton) 86,5 m2

6, 4

3, 95

47 ,2 5

6 Vertikalne komunikacije (keramika) 30,4 m2 7 Vertikalne komunikacije (keramika) 30,4 m2 8 Vertikalne komunikacije (keramika) 29,5 m2 9 Vertikalna komunikacija (beton) 26,1 m2 10 Vertikalna komunikacija (keramika) 28,8 m2

4, 52

Rampe za dovoz v nadstropja (beton) 179,1 m2 10 -8.03

-8.03

35,79

7,6

9 -8.03

7,9

-8.03

7,9

32,47

8 -8.03

-8.03

23,62

3,95

A1 3

6 -8.03

-8.03 2

7,9

-8.03

4 2

5 1

102,55

6,1

7,9

7,2

6,5

3,25

7,9

6,5

7,2

7,9

TEHNIČNE RISBE

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

110

1. KLETNA ETAŽA MERILO 1:200

10 m

7, 9

I H 3, 95

7, 9

SHRAMBE 1 Shramba 1 (beton) 4,9 m2 2 Shramba 2 (beton) 3,6 m2 3 Shramba 3 (beton) 6,0 m2 4 Horizontalna komunikacija (beton) 56,4 m2 5 večje shrambe za skupnosti 86,5 m2 6 Vertikalne komunikacije (keramika) 30,4 m2

3, 95

47 ,2 5

KUHINJA 7 Manjša centralna kuhinja (keramika) 43,5 m2 8 Shramba za meso (keramika) 9,4 m2 9 Shramba za zelenjavo (keramika) 9,2 m2 10 Shramba za kuhinjo (keramika) 14,1 m2 11 Shramba za pijačo (keramika) 13,7 m2 12 Horizontalna komunikacija (keramika) 15, 7 m2 13 Sanitarije za kuhinjo (keramika) 5,5 m2

4, 52

-4.63 36

SKLADIŠČE ZA KAVARNO 14 Shramba za pijačo (keramika) 16,2 m2 15 Shramba za hrano (keramika) 21,0 m2 16 Vertikalne komunikacije za dostavo in zaposlene 3,8 m2 17 Horizontalna komunikacija (keramika) 17,3 m2

34 -4.63 65,69

OSTALI GOSPODARSKO SERVISNI PROSTORI 18 Pralnica (keramika) 75,3 m2 19 Sanitarije za zaposlene (keramika) 19,5 m2 20 Toplotna postaja (beton) 59,3 m2 21 Strojnica (beton) 43,5 m2 22 Agregat (beton) 44,6 m2 23 Elektro omarice (beton) 14,3 m2 24 Prostor za vzdrževalca (keramika) 12,8 m2 25 Shramba za zaposlene 1 (keramika) 6,4 m2 26 Shramba za zaposlene 2 (keramika) 5,2 m2 27 Prostor za umrle (keramika) 23,6 m2 28 Prostor za ločevanje odpadkov (keramika) 14,6 m2 29 Horizontalne komunikacije (keramika) 118,1 m2 30 Horizontalna komunikacija (keramika) 14,2 m2 31 Vertikalne komunikacije (keramika) 29,5 m2 32 Vertikalne komunikacije (keramika) 30,4 m2

30,3

-4.63 35

7,6

-4.63

7,9

-4.63

19 31

-4.63 2

2 7,9

-4.63

4 18

3,95

7,9

23,62

-4.63 22

37 Rampe za dovoz v nadstropja (beton) 179,1 m2 38 Rampa za dovoz v garažno hišo (beton) 201,3 m2

7,9

32,47

33 Prostor za kolesa (beton) 15,7 m2 34 Prostor za kolesa (beton) 12,5 m2 35 Vertikalna komunikacija (beton) 26,1 m2 36 Vertikalna komunikacija (keramika) 28,8 m2

-4.63

5 1

102,55

6,1

7,9

7,2

6,5

3,25

7,9

6,5

7,2

7,9

TEHNIČNE RISBE

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

7,9

7,2

6,5

3,25

7,9

6,5

7,2

7,9

111

7,9

TLORIS PRITLIČJA MERILO 1:200

7,9

10 m

-1.00

102,25

25,36

43,1

11,25

22,54

7, 9

3, 95

-1.00

7, 9

±0.00

15 6, 4

DNEVNO VARSTVO 7 Horizontalna komunikacija (keramika) 30,3 m2 8 Pisarna (parket) 18,6 m2 9 Sanitarije za zaposlene (keramika) 5,0 m2 10 Sanitarije moški (keramika) 6,0 m2 11 Sanitarije ženske (keramika) 6,0 m2 12 Shramba za čisto perilo (keramika) 6,1 m2 13 Shramba za hišno tehniko (keramika) 6,1 m2 14 Shramba za vozičke (keramika) 6,1 m2 15 Shramba za čistila, trokadero, umazano perilo (keramika) 6,1 m2 16 Horizontalna komunikacija (keramika) 9,7 m2 17 Negovalna kopalnica (keramika) 23,5 m2 18 Soba za počitek (parket) 71,9 m2 19 Dnevni prostor s kuhinjo (parket) 100,4 m2 20 Terasa (lesene deske) 14,4 m2 21 Shramba za zunanjo hišno tehniko (keramika) 5,0 m2

12 14

11 16 13

10 ±0.00 6

VHODNI DEL dnevno varstvo in povezovalni del medgeneracijskega centra 1 Vetrolov (keramika) 5,6 m2 2 Vetrolov (keramika) 6,3 m2 3 Vhodna avla (keramika) 47,0 m2 4 Recepcija (keramika) 7,0 m2 5 Vertikalna komunikacija (keramika) 9,7 m2 6 Vertikalna komunikacija (keramika) 19,1 m2

±0.00

VHODNI DEL – glavni vhod 22 Vetrolov (keramika) 12,9 m2 23 Vhodna vala (keramika) 113,3 m2 24 Recepcija (keramika) 15,5 m2 25 Shramba (keramika) 9,1 m2 26 Vetrolov na vhodu za zaposlene in bivajoče (keramika) 7,3 m2 27 Horizontalna komunikacija (keramika) 29,8 m2 28 Predprostor pred kapelo in frizerstvom (keramika) 73,6 m2 29 Horizontalna komunikacija (keramika) 7,3 m2 30 Vertikalne komunikacije (keramika) 29,5 m2 31 Vetrolov za izhod na vrt (keramika) 6,7 m2 32 Vertikalne komunikacije (keramika) 30,4 m2

33,76

21 2

±0.00

35 ±0.00

92 95

±0.00 24

±0.00

3,95

±0.00

108

119

±0.00

102

109 89

101

105

117

±0.00

116

107

113

110

3 32

31,47

100 115

102

103

±0.00

54 72

102

99 81

114

7,9

22,07

118

111

75,5

TRGOVINA 44 Vetrolov (keramika) 4,1 m2 45 Trgovina (keramika) 39,8 m2 46 Prostor za zaposlene (keramika) 7,1 m2 47 Garderobe za zaposlene (keramika) 4,8 m2 48 Sanitarije za zaposlene (keramika) 1,8 m2 KAPELA 49 Kapela ali večnamenska dvorana (keramika) 92,2 m2 50 Soba za duhovnika (keramika) 14,1 m2 FRIZERSTVO, PEDIKURA IN MANIKURA 51 Frizerstvo (keramika) 59,3 m2 52 Prostor za zaposlene (keramika) 5,6 m2 53 Shramba (keramika) 3,8 m2 54 Sanitarije za zaposlene (keramika) 1,8 m2

PALIATIVNA OSKRBA 81 Soba 1P 19,7 m2

Kopalnica (keramika) 3,8 m2 Soba (parket) 15,9 m2

82 Vhod 1 (keramika) 10,8 m2 83 Sprejem (keramika) 7,8 m2 84 Garderoba (keramika) 7,3 m2 85 Vhod 2 (keramika) 15,5 m2 86 Horizontalne komunikacije (keramika) 90,6 m2 87 Razdelilna kuhinja (keramika) 55,6 m2 88 Izplakovalnica (keramika) 2,2 m2 89 Shramba za čistila (keramika) 7,5 m2 90 Shramba za živila (keramika) 4,2 m2 91 Shramba za hišno tehniko (keramika) 14,3 m2 92 Negovalna kopalnica (keramika) 20,5 m2 93 Soba za osebje in razgovore 21,1 m2 94 Pokrit atrij 28,9 m2 95 Odprt atrij 14,3 m2 96 Terasa 14,3 m2 VHOD V SKUPNOSTI 97 Vetrolov vhod (keramika) 10,6 m2 98 Avla (keramika) 45,3 m2 99 Vetrolov za izhod na vrt (keramika) 6,4 m2 100 Shramba za vozičke, kolesa (keramika) 17,2 m2 101 Vertikalne komunikacije (keramika) 49,8 m2 KOGNITIVNA GOSPODINJSKA SKUPNOST 102 Soba 1P 19,2 m2 Predsoba (parket) 2,2 m2 Kopalnica (keramika) 4,2 m2

Soba (parket) 15,9 m2 103 Soba 1P s prostorom za sorodnika 27,1 m2 Predsoba z dodatnim ležiščem (parket) 6,9 m2 Garderoba (parket) 3,4 m2 Kopalnica (keramika) 4,4 m2 Soba (parket) 19,8 m2

104 Soba 2P kot del začasne oskrbe 21,2 m2 Soba (parket) 21,2 m2

105 Dnevna soba (parket) 28,9 m2 106 Kuhinja (parket) 44,9 m2 107 Prostor za sprostitev (parket) 15,9 m2 108 Vhod (parket) 7,7 m2 109 Sanitarije za obiskovalce (keramika) 3,6 m2 110 Garderoba (parket) 3,1 m2 111 Shramba za vozičke (keramika) 6,4 m2 112 Shramba za živila (parket) 14,1 m2 113 Pralnica (keramika) 6,8 m2 114 Shramba za čistila (keramika) 3,6 m2 115 Negovalna kopalnica s sanitarijami (keramika) 20.7 m2 116 Terasa (lesene deske) 6,8 m2 117 Zaprt atrij 28,9 m2 118 Odprt atrij 21,9 m2 119 Horizontalna komunikacija (parket) 99,7 m2

69 68 61

80 63

7,7

±0.00

62 75

±0.00

24,55

,1 2

5, 72

±0.00 76

7, 28

7,9

104

112

±0.00

103

106

7,9

1,7 7,9

±0.00

3,95

78,57

1 44

20,25

KAVARNA 33 Kavarna (keramika) 237,9m2 34 Terasa (lesene deske) 71,7 m2 35 Točilni pult (keramika) 8,8 m2 36 Shramba (keramika) 12,8 m2 37 Sanitarije za zaposlene (keramika) 4,4 m2 38 Vertikalne komunikacije za dostavo in zaposlene 3,8 m2 39 Shramba (keramika) 10,1 m2 40 Horizontalna komunikacija (keramika) 21,4 m2 41 Sanitarije za invalide (keramika) 4,6 m2 42 Sanitarije moški (keramika) 17,3 m2 43 Sanitarije ženske (keramika) 17,3 m2

REHABILITACIJSKI CENTER 55 Horizontalna komunikacija (keramika) 23,3 m2 56 Čakalnica (keramika) 29,7 m2 57 Delovna terapija (parket) 48,1 m2 58 Shramba (parket) 7,0 m2 59 Terasa (lesene deske) 10,2 m2 60 Shramba za vrtno pohištvo (keramika) 4,6 m2 61 Sanitarije moški (keramika) 3,6 m2 62 Sanitarije ženske (keramika) 3,6 m2 63 Horizontalna komunikacija (keramika) 7,5 m2 64 Garderobe moški (keramika) 5,1 m2 65 Garderobe ženske (keramika) 5,1 m2 66 Tuši moški (keramika) 6,7 m2 67 Tuši ženske (keramika) 6,7 m2 68 Horizontalna komunikacija – zaposleni (keramika) 7,0 m2 69 Shramba za zdravila (keramika) 2,3 m2 70 Sanitarije in garderobe zaposleni (keramika) 14,6 m2 71 Kabinet za ﬁzioterapijo (keramika) 16,0 m2 72 Shramba za ﬁzioterapijo (keramika) 4,4 m2 73 Masaža (keramika) 20,2 m2 74 Fizioterapija (parket) 32,1 m2 75 Vodna terapija (keramika) 51,3 m2 76 Zdravniška soba (parket) 31,7 m2 77 Sestrska soba (parket) 20,1 m2 78 Kabinet (parket) 15,6 m2 79 Zaprti atrij 26,0 m2 80 Odprti atrij 16,7 m2

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

TEHNIČNE RISBE

20,16

TLORIS 1. NADSTROPJA MERILO 1:200

112

110,15

31,19

45,36

13,44

10 m

B1 6,

7, 9

3, 95

H 18

7, 9

7 G

IZOBRAŽEVALNI CENTER 1 Predavalnica (parket) 56,8 m2 2 Računalniška učilnica (parket) 49, 2 m2 3 Kabinet (parket) 15,4 m2 4 Shramba za računalniško učilnico (parket) 10,7 m2 5 Shramba za predavalnico (parket) 10,7 m2 6 Vertikalne komunikacije (keramika) 29,5 m2 7 Sanitarije moški (keramika) 16,7 m2 8 Sanitarije ženske (keramika) 16,7 m2 9 Sanitarije invalidi (keramika) 4,2 m2 10 Knjižnica (parket) 116,3 m2 11 Čitalnica (parket) 53,5 m2 12 Shramba za knjižnico (parket) 12,5 m2 13 Zunanji balkon (keramika) 29,1 m2 14 Shramba za vrtno pohištvo (keramika) 12,1 m2 15 Horizontalna komunikacija s predprostorom (keramika) 110,9 m2 16 Prostor za razstave izdelkov (keramika) 61,6 m2

10 6, 4

3, 95

+3.78

,3 2

4, 52

PROSTORI ZA MLADINSKI SVET 17 Sejna soba (parket) 34,9 m2 18 Kabinet predsednika in podpredsednika (parket) 30,9 m2 19 Shramba, arhiv (parket) 8,9 m2 20 Sanitarije (keramika) 6,0 m2

15 +3.78

1 34,03

UPRAVA 21 Horizontalna komunikacija z arhivom (keramika) 59,0 m2 22 Pisarna direktorja (parket) 25,1 m2 23 Sejna soba (parket) 30,4 m2 24 Pisarna za računovodjo (parket) 14,7 m2 25 Pisarna za administracijo (parket) 14,7 m2 26 Garderoba (parket) 5,5 m2 27 Čajna soba (parket) 14,6 m2 28 Shramba (parket) 11,8 m2

+3.78

16 29

20 +3.78

+3.78 59 87

7,9

40 +3.78

45 35 +3.78

44 41

3,95

+3.78

83 91

+3.78

43 79

±0.00

23,76

±0.00 70

+3.78 55

7,9

31,47

34 +3.78

53 36

2 58

Predsoba z dodatnim ležiščem (parket) 6,9 m2 Garderoba (parket) 3,4 m2 Kopalnica (keramika) 4,4 m2 Soba (parket) 19,8 m2

+3.78

37 Soba 1P s prostorom za sorodnika 27,1 m2 55

+3.78

69 +3.78

±0.00 71

7,9

±0.00

3,95

78,84

Predsoba (parket) 2,2 m2 Kopalnica (keramika) 4,2 m2 Soba (parket) 15,9 m2

20,25

±0.00

+3.78

GOSPODINJSKA SKUPNOST 1 36 Soba 1P 19,2 m2

+3.78 38

7,9

+3.78

Predsoba (parket) 2,2 m2 Kopalnica (keramika) 4,2 m2 Soba (parket) 15,9 m2

56 Soba 1P s prostorom za sorodnika 27,1 m2 Predsoba z dodatnim ležiščem (parket) 6,9 m2 Garderoba (parket) 3,4 m2 Kopalnica (keramika) 4,4 m2 Soba (parket) 19,8 m2

57 Soba 2P kot del začasne oskrbe 21,2 m2 Soba (parket) 21,2 m2

58 Dnevna soba (parket) 28,9 m2 59 Kuhinja (parket) 44,9 m2 60 Prostor za sprostitev (parket) 15,9 m2 61 Vhod z garderobami (parket) 7,7 m2 62 Sanitarije za obiskovalce (keramika) 3,6 m2 63 Garderoba (parket) 3,1 m2 64 Shramba za vozičke (keramika) 6,4 m2 65 Shramba za živila (parket) 14,1 m2 66 Pralnica + čistila (keramika) 6,8 m2 67 Negovalna kopalnica s sanitarijami (keramika) 16,8 m2 68 Balkon (keramika) 6,8 m2 69 Terasa (lesene deske) 21,2 m2 70 Zaprt atrij 28,9 m2 71 Odprt atrij 21,9 m2 72 Horizontalna komunikacija (parket) 103,6 m2 ZAČASNA OSKRBA 73 Soba 1P 19,7 m2 Kopalnica (keramika) 3,8 m2 Soba (parket) 15,9 m2

74 Garderobe (parket) 7,0 m2 75 Shramba za vozičke (keramika) 6,6 m2 76 Sanitarije za obiskovalce (keramika) 13,4 m2 77 Negovalna kopalnica (keramika) 20,3 m2 78 Soba za razgovor (parket) 14,3 m2 79 Recepcija (parket) 17,4 m2 80 Shramba (parket) 7,3 m2 81 Shramba za čistila (parket) 6,4 m2 82 Kuhinja s shranjevalnim prostorom (parket) 41,1 m2 83 Dnevna soba (parket) 29,3 m2 84 Sestrska soba (parket) 17,1 m2 85 Zaprt atrij 28,9 m2 86 Zaprt atrij 14,1 m2 87 Odprt atrij 14,3 m2 88 Horizontalna komunikacija (parket) 154,9 m2 89 Horizontalna komunikacija (keramika) 20,4 m2 90 Vertikalne komunikacije (keramika) 49,8 m2 91 Vetrolov (keramika) 5,3 m2 92 Terasa (lesene deske) 113, 7m2 93 Shramba za vrtno pohištvo (keramika) 5,3 m2

38 Soba 2P kot del začasne oskrbe 21,2 m2

Soba (parket) 21,2 m2

39 Dnevna soba (parket) 28,9 m2 40 Kuhinja (parket) 44,9 m2 41 Prostor za sprostitev (parket) 15,9 m2 42 Vhod (parket) 7,7 m2 43 Sanitarije za obiskovalce (keramika) 3,6 m2 44 Garderoba (parket) 3,1 m2 45 Shramba za čistila (keramika) 6,4 m2 46 Shramba za živila (parket) 14,1 m2 47 Pralnica (keramika) 6,8 m2 48 Shramba za vozičke (parket) 6,6 m2 49 Negovalna kopalnica s sanitarijami (keramika) 20.7 m2 50 Balkon (keramika) 6,8 m2 51 Zaprt atrij 28,9 m2 52 Odprt atrij 21,9 m2 53 Horizontalna komunikacija (parket) 110,4 m2 54 Shramba za kolesa, vozičke in vrtno tehniko (keramika) 10,1 m2

±0.00

24,55

7,7

VHOD ZA STANOVALCE IN ZAČASNO OSKRBO 32 Vetrolov (keramika) 13,5 m2 33 Avla (keramika) 69,5 m2 34 Vertikalne komunikacije (keramika) 30,4 m2 35 Vertikalne komunikacije (keramika) 29,5 m2

OSTALO 29 Horizontalna komunikacija s predprostorom (keramika) 57,8 m2 30 Shramba za čistila (keramika) 9,3 m2 31 Sanitarije in garderobe za zaposlene (keramika) 17,2 m2

GOSPODINJSKA SKUPNOST 2 55 Soba 1P 19,2 m2

31,4

6,01

72,75

110,15

6,1

7,9

7,2

6,5

3,25

7,9

6,5

7,2

7,9

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

TEHNIČNE RISBE

20,16

TLORIS 2. NADSTROPJA MERILO 1:200

113

110,15

31,19

45,36

13,44

10 m

7, 9

B1 I

3, 95

H 18

7, 9

7 G

GOSPODINJSKA SKUPNOST 3 1 Soba 1P 19,2 m2 Predsoba (parket) 2,2 m2 Kopalnica (keramika) 4,2 m2 Soba (parket) 15,9 m2

6, 4

2 Soba 1P s prostorom za sorodnika 27,1 m2 Predsoba z dodatnim ležiščem (parket) 6,9 m2 Garderoba (parket) 3,4 m2 Kopalnica (keramika) 4,4 m2 Soba (parket) 19,8 m2

3, 95

+7.56

3 Soba 2P kot del začasne oskrbe 21,2 m2 Soba (parket) 21,2 m2

4, 52

,3 2

4 Dnevna soba (parket) 28,9 m2 5 Kuhinja (parket) 44,9 m2 6 Prostor za sprostitev (parket) 15,9 m2 7 Vhod z garderobami (parket) 7,7 m2 8 Sanitarije za obiskovalce (keramika) 3,6 m2 9 Shramba za čistila (parket) 3,1 m2 10 Shramba za vozičke (keramika) 6,4 m2 11 Shramba za živila (parket) 14,1 m2 12 Pralnica (keramika) 6,8 m2 13 Negovalna kopalnica (keramika) 17,2 m2 14 Terasa (lesene deske) 21,2 m2 15 Balkon (keramika) 6,8 m2 16 Zaprt atrij 28,9 m2 17 Odprt atrij 21,9 m2 18 Horizontalna komunikacija (parket) 110,4 m2

+8.36 6,

34,03

+7.56

GOSPODINJSKA SKUPNOST 4 19 Soba 1P 19,2 m2 Predsoba (parket) 2,2 m2 Kopalnica (keramika) 4,2 m2

Soba (parket) 15,9 m2 20 Soba 1P s prostorom za sorodnika 27,1 m2 Predsoba z dodatnim ležiščem (parket) 6,9 m2 Garderoba (parket) 3,4 m2 Kopalnica (keramika) 4,4 m2 Soba (parket) 19,8 m2

21 Soba 2P kot del začasne oskrbe 21,2 m2 Soba (parket) 21,2 m2

22 Dnevna soba (parket) 28,9 m2 23 Kuhinja (parket) 44,9 m2 24 Prostor za sprostitev (parket) 15,9 m2 25 Vhod z garderobami (parket) 7,7 m2 26 Sanitarije za obiskovalce (keramika) 3,6 m2 27 Shramba za čistila (parket) 3,1 m2 28 Shramba za vozičke (keramika) 6,4 m2 29 Shramba za živila (parket) 14,1 m2 30 Pralnica (keramika) 6,8 m2 31 Negovalna kopalnica (keramika) 15,7 m2 32 Terasa (lesene deske) 21,2 m2 33 Balkon (keramika) 6,8 m2 34 Zaprt atrij 28,9 m2 35 Odprt atrij 21,9 m2 36 Horizontalna komunikacija (parket) 103,6 m2

+3.78 +7.56 45

7,9

10 +7.56

9 6

3,95

+3.78

+7.56

23,76 31,47

±0.00 34

3 19

+3.78

37 Vertikalne komunikacije (keramika) 49,8 m2 38 Vetrolov (keramika) 6,9 m2 39 Terasa (lesene deske) 20,7 m2 40 Shramba za vrtno pohištvo (keramika) 6,1 m2 41 Sanitarije za zaposlene (keramika) 11,6 m2 42 Horizontalna komunikacija s prostorom za druženje (keramika) 75 m2 43 Vetrolov (keramika) 10,4 m2 44 Soba s pripomočki za zaposlene (keramika) 35 m2 45 Shramba za vrtno pohištvo (keramika) 5,0 m2 46 Vertikalne komunikacije (keramika) 29,5 m2 47 Vertikalne komunikacije (keramika) 30,4 m2 VAROVANA STANOVANJA 48 Stanovanje za 1 osebo 41,6 m2

38 +7.56

7,9

48 1

+7.56

+3.78

+7.56

±0.00

51 12

7,9

Predprostor z garderobo (parket) 5,2 m2 Kopalnica (keramika) 4,2 m2 Kuhinja (parket) 13,8 m2 Soba (parket) 12,8 m2 Loža (lesene deske) 5,6 m2

49 Stanovanje za 1 osebo brez lože 34,4 m2 Predprostor z garderobo (parket) 5,2 m2 Kopalnica (keramika) 4,2 m2 Kuhinja (parket) 15,6 m2 Soba (parket) 10,4 m2

±0.00

50 Stanovanje za 2 osebi 63,3 m2

24,55

7,7

+7.56

±0.00

+3.78

+7.56

±0.00

7,9

20 23

3,95

+7.5643

78,84

20,25

Predprostor z garderobo (parket) 5,2 m2 Kopalnica (keramika) 4,2 m2 Kuhinja (parket) 14,5 m2 Dnevna soba (parket) 11,8 m2 Soba (parket) 21,2 m2 Loža (lesene deske) 6,4 m2

51 Shramba za upravljalca (keramika) 14,1 m2 52 Soba za druženje (parket) 28,9 m2 53 Horizontalna komunikacija (keramika) 167,2 m2

31,4

6,01

72,75

110,15

6,1

7,9

7,2

6,5

3,25

7,9

6,5

7,2

7,9

TEHNIČNE RISBE

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

114

110,15

31,19

45,36

13,44

20,16

TLORIS STREHE MERILO 1:200

10 m

65 ,3 2

+7.56

34,03

+8.36

+7.56

+3.78 +7.56

78,84

7,9

+12.78

7,9

3,95

20,25

20,25 31,47

3,67

+3.78

±0.00

24,55

7,7

7,9

3,95

+11.78

B1 31,4

6,01

72,75

110,15

6,1

7,9

7,2

6,5

3,25

7,9

6,5

7,2

7,9

TEHNIČNE RISBE

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

PREREZ

B1-B1

115

PREREZI MERILO 1:200

10 m

+12.78 +11.78

+7.56

+3.78

±0.00

-4.63

-8.03

PREREZ

A1-A1

+12.78 +11.78

+7.56

+3.78

±0.00

-4.63

-8.03

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

JUŽNA FASADA

TEHNIČNE RISBE

116

FASADE MERILO 1:200

10 m

+12.78

+7.56

+3.78

±0.00

SEVERNA FASADA +12.78

+7.56

+3.78

±0.00

VZHODNA FASADA +12.78

+8.56

+3.78 +3.30

±0.00

ZAHODNA FASADA +12.78

+8.56

+3.78 +3.78

±0.00

TEHNIČNE RISBE

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

117

+12.78

FASADNI PAS MERILO 1:20

S1_zelena streha

S2_zelena streha (nad pritličjem)

ozelenitev (trava, trajnice) substrat (25 cm) drenažni ﬁlc drenažna membrana (2 cm) toplotna izolacija (20 cm) hidroizolacija s protikoreninsko zaščito (1 cm) lahek naklonski beton (3-10 cm) armiranobetonska plošča (20 cm) spuščen strop (30 cm): jekleni nosilci (28 cm) in mavčne plošče (2 cm)

Z1_zunanji zid

lesena fasada iz letev v vertikalni smeri (3 cm) lesene deske v horizontalni smeri (5 cm) prezračevanje / lesene deske v vertikalni smeri (5 cm) vetrna zapora toplotna izolacija / lesene deske v horizontalni smeri (10 cm) toplotna izolacija / lesene deske v vertikalni smeri (10 cm) parna ovira armiranobetonski zid (20 cm)

Z2_zid med ogrevanima prostoroma omet (1 cm) ločilni sloj zvočna / toplotna izolacija (5 cm) armiranobetonska stena (20 cm) omet (1 cm)

Z3_zid proti tlom

zemlja drenažni ﬁlc prodec toplotna izolacija (20 cm) hidroizolacija (1 cm) armiranobetonska stena (30 cm) omet (1 cm)

0,5

T2_tla nad garažo

granitne plošče (2 cm) cementni estrih (6,5 cm) ločilni sloj toplotna izolacija (5 cm) armiranobetonska plošča (30 cm) toplotna izolacija / jekleni C proﬁli (15 cm) cementne plošče (2 cm)

+11.78

T3_tla med garažnima etažama

armiranobetonska povozna plošča v naklonu (15 cm) armiranobetonska plošča (25 cm)

T4_tla proti terenu

granitne plošče (2 cm) cementni estrih (6,5 cm) ločilni sloj toplotna izolacija (15 cm) hidroizolacija (1 cm) armiranobetonska temeljna plošča (40 cm) podložni beton (10 cm) gramoz (15 cm) zemlja

T5_tla garaže proti terenu armiranobetonska povozna plošča v naklonu (15 cm) hidroizolacija (1 cm) armiranobetonska temeljna plošča (40 cm) podložni beton (10 cm) gramoz (15 cm) zemlja

Dodatno:

Drenažna cev (Ф20 cm) Premična senčila iz lesenih letev v vertikalni smeri (2 cm) Lesene pohodne deske (2 cm) Leseni morali (8/10 cm) – pod pohodnim deskam Cevi za toplotno ogrevanje (Ф15 cm) Steklena ograja Odkapna pločevina - na parapetu, pri oknih Jekleni L profil 8x6,5 cm (0,8 cm) – drži senčilo Jekleni L profil 22x22 cm (1,5 cm) – pod zgornjim oknom Jekleni L profil 20x15 cm (1,5 cm) - pod spodnjim oknom

Z4_zid med garažo in zunanjim tlom

+7.56

zemlja drenažni ﬁlc prodec čepasta membrana hidroizolacija (1 cm) armiranobetonska stena (30 cm)

T1_tla med ogrevanima prostoroma

parket (2 cm) lepilo cementni estrih s cevmi za talno gretje (6,5 cm) ločilni sloj zvočna / toplotna izolacija (5 cm) armiranobetonska plošča (20 cm) spuščen strop (70 cm): jekleni nosilci (68 cm) in mavčne plošče (2 cm)

+3.78

T4 T2 ±0.00

-4.83

T5 -8.23

TEHNIČNE RISBE

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

DETAJL OKNA NAD ATRIJEM MERILO 1:10

118

50 cm

S1_zelena streha

ozelenitev (trava, trajnice, grmičevje) substrat (30 -40 cm) drenažni sloj (12 cm) hidroizolacija(2 cm) toplotna izolacija (28 cm) parna zapora (1 cm) lahek naklonski beton (3-10 cm) armiranobetonska plošča (20 cm) spuščen strop (70 cm): jekleni nosilci (68 cm) in mavčne plošče (2 cm) Dvojna zasteklitev s toplotno prehodnostjo 1,1 W/m2K Zunanje steklo s premazom za optimalno prepuščanje sončne svetlobe (8 mm) Sredinski sloj argona (25 mm) Notranje steklo (8mm) Tesnilo Okvir iz ekstrudiranega aluminija Drenaža Tesnilo Vodilo Električen mehanizem

P1_parapetni zid

notranji omet armirabetonska stena (13 cm) toplotna izolacija (19 cm) hidroizolacija lepilo tankoslojni omet (1 cm)

Odkapna pločevina 10mm

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

119

9. ZAKLJUČEK

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - ZAKLJUČEK

120

9. ZAKLJUČEK Medgeneracijsko središče na Ravnah na Koroškem bi začasno rešilo stanovanjsko stisko starejših na Koroškem, še posebej pa bi naredilo korak naprej k povezovanju med generacijami, ki je dandanes še kako pomembno. Idejni projekt medgeneracijskega središča oživi neizrabljen prostor pred naseljem, izkoristi njegove kakovosti in vpelje naravo v prostore, kar znatno dvigne kakovost bivanja starejših.

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

121

10. VIRI IN LITERATURA

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

10. VIRI IN LITERATURA Polič, M. (2002) Okoljska psihologija Ljubljana Grdiša, R. (2010) Priročnik za načrtovanje sodobnih oblik bivanja starih ljudi. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo Girandon, Ž. (2005) Adaptacija in aplikacija metode »projektivni pristop« za urejanje prostora ob domovih za starejše Ljubljana

Poglavje - VIRI IN LITERATURA

Ramovš, J. (2003) Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerontagogika Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka in Slovenska akademija znanosti in umetnosti Culbert, T. (2010) Integrative pediatrics Internetni viri:

Zakon o graditvi objektov (ZGO, Uradni list RS, št. 110/02) [splet] http://www.uradni-list.si/1/content?id=51265 Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07 z dne 13. 4. 2007) [splet] https://www.uradni-list.si/1/content?id=79670

Inštitut Antona Trstenjaka: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/old/medgeneracijskasredisca.html University of Minnesota; Taking charge of your Health and Wellbeing, Healing environment: http://www.takingcharge.csh.umn.edu/explore-healing-practices/healing-environment

Stres, G. (1969) 720 let Ravne na Koroškem

MSN Healthy living: http://healthyliving.msn.com/health-wellness/healing-environments

Imperl, F. (2012) Kakovost oskrbe starejših - izziv za prihodnost

Minnesota Medicine 2008: http://www.minnesotamedicine.com/PastIssues/March2008/ClinicalZborowskyMarch2008/tabid/2489/Default.aspx

Joseph, A (2006) The Impact of Light on Outcomes in Healthcare Settings. The Center for Health Design

LPA: http://blog.lpainc.com/lpa-blog/bid/53151/Architecture-Students-Explore-Healing-Healthcare-Design

Ulrich, R. (2002) Communicating with the healthcare community about plant beneﬁts

Hospital and Health Networks 2013: http://www.hhnmag.com/hhnmag/gateFold/pages/December10.jsp

Kaplan, R. (1989) The experience of nature: A psychological perspective

GIS 2014: http://gis.iobcina.si

Giessler, W. (2005) Medical Anthropology

Delo2012: http://www.delo.si/novice/slovenija/dom-ostarelih-bo-na-vzhodni-strani-cecovja-ali-ob-javorniku.html

Vertot, N. (2010) Starejše prebivalstvo v Sloveniji Statistični urad Republike Slovenije

Dnevnik 2011: http://www.dnevnik.si/clanek/1042428465

Hojnik-Zupanc, I. (1990) Individualnost starega človeka v bivalnem okolju

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 67/2006) [splet] http://www.uradni-list.si/1/content?id=74123

Statistični urad Republike Slovenije: http://www.stat.si/statweb

Kociper, G. (2011) Medgeneracijsko središče Zgornja Šiška v Ljubljani Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo

Lenarčič, B. (1999) Ida Hojnik Zupanc: Samostojnost starega človeka v družbeno-prostorskem kontekstu Fakulteta za družbene vede

122

Locus 2007-2008: http://www.locus.si/projekt/javna-razgrnitev-opn-obcine-ravne-na-koroskem/ Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje (Uradni list RS, št. 110/04) [splet] http://www.uradni-list.si/1/content?id=51490

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Slikovno gradivo:

Poglavje - VIRI IN LITERATURA

Slika 24:

Slika 46:

Slika 1:

http://www.mgc-bistrica.si/wp-content/uploads/2013/08/IMG_7344.jpg (MGC Bistrica)

Slika 25:

http://24.media.tumblr.com/tumblr_ksbly89Hlc1qa44tlo1_500.jpg

http://www.hannaharendtcenter.org/wp-content/uploads/2014/06/123-1024x682.jpg

http://dekleva-gregoric.com/wp-content/uploads/2013/06/089_CENTERSTARIZOLA_B081.jpg

http://homedesignews.com/wp-content/uploads/HLIC/9ca36dad0e11cb3ea7b4542c76111cc8.jpg

Http://feelgraﬁx.com/data_images/out/24/944651-nature.jpg

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/09/1317398129-kam7440-p1010.jpg

http://archpaper.com/uploads/nyc_architecture_selldorf_zwirner_04.jpg

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/07/1309793826-img-7935-1000x666.jpg

https://strehovecarchitecture.files.wordpress.com/2013/08/mg_0335-3.jpg

https://thebuildingblurb.files.wordpress.com/2012/03/paimio-sanatorium-6.jpg

(Statistični urad Republike Slovenije, http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3989)

osebni arhiv

http://mief.in/wp-content/uploads/2014/03/le-corbusier.jpg

http://bathknightblog.com/wp-content/uploads/2012/12/happy_senior_couple-oo.jpg

http://image.architonic.com/imgArc/project-1/4/5202656/Boegli-Kramp-APH-09.jpg

https://c1.staticflickr.com/9/8174/8033720510_00f0bebb3c_h.jpg

https://www.myphilanthropedia.org/assets/item_images/causes/national-aging-2011/cause_pic.jpg

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2014/11/545c1d56e58ece1e47000047_peter-rosegger-nursinghome-dietger-wissounig-architekten_-paul-ott_prsggrstr_043.jpg Slika 31: osebni arhiv (povzeto po: http://blog.lpainc.com/Portals/41094/images/C--Users-rveturis-Pictures-Optimal-Healing-Environments1.JPG)

http://s3.amazonaws.com/europaconcorsi/project_images/3585940/PSY_Peter-Soerensen_02_full.jpg

Slika 2: Slika 3: Slika 4: Slika 5: Slika 6: Slika 7:

Statistični urad Republike Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije, 2011

Slika 8 in 9:

(http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5044)

Slika 10:

Slika 26: Slika 27: Slika 28: Slika 29: Slika 30:

Slika 32:

http://thelayer.me/wp-content/uploads/2012/07/s-a-residence-5.jpg

Slika 47: Slika 48: Slika 49: Slika 50: Slika 51: Slika 52: Slika 53:

http://www.tengbom.se/client/files/projects/Varbergs_Psykiatri/varberg_3.jpg

Slika 54:

https://medaesthetics.files.wordpress.com/2012/10/picture-5.png

Slika 55:

https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/originals/7f/89/45/7f89452d1957b191a27b3a16d1fc149e.jpg

Slika 33:

Slika 56:

http://www.leadingagekansas.org/images/RuralAge/Older_people_2.jpg

http://www.landezine.com/wp-content/uploads/2013/03/Gorbea-4-Atriums-by-Studio-Urquijo-Kastner-Landscape-Arc hitecture-04.jpg osebni arhiv

http://blog.santaeulalia.com/wp-content/uploads/2011/05/Therme-Vals-4.jpg

http://www.ideashomegarden.com/chest/timg/1355820867_courtyards-designs-15.jpg

Slika 36:

povzeto po: http://www.coordinates.in/images/green-architecture.jpg

povzeto po Kociper

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2008/12/416962052_guanganmen-4-528x352.jpg

osebni arhiv

http://insaniteen.com/wp-content/uploads/2015/03/Wonderful-Interior-Green-Indoor-Vertical-Garden-Beautiful-Indo or-Garden-Architecture-Design-Ideas.jpg

https://ogg.osu.edu/media/images/WorldCafePhotoPurchasedSmall1.jpg

http://aasarchitecture.com/wp-content/uploads/Farming-Kindergarten-by-Vo-Trong-Nghia-Architects-00.jpg

http://uuldesign.com/wp-content/uploads/2010/08/sustainable-pool-pavilion-architecture-design-landscape-view-535 x284.jpg

(povzeto po: Kociper G., 2011:23)

http://www.wgsn.com/blogs/wp-content/uploads/2013/08/parkroyal-on-pickering-singapore-travel-1.jpg

http://www.laufen.com/http://www.wissounig.com/projects/altenwohn-und-pflegeheim-steinfeld?lang=en

http://www.nationalgardenmonth.org/images/200903storyline/intergenerational_garden.jpg

http://naturesacred.org/wp-content/uploads/2013/09/0921_QA_Roger_Ulrich_01.jpg

http://www.laufen.com/http://www.wissounig.com/projects/altenwohn-und-pflegeheim-steinfeld?lang=en

http://blog.hebrewseniorlife.org/sites/default/ﬁles/blog-images/4_7_14%20USE%20THIS.JPG

povzeto po Grdiša R., 2010: 146

http://www.wissounig.com/wp-content/uploads/2013/07/D97V3484.jpg

(Polič M., 2002:41)

http://www.skyceiling.com.hk/SkyCeiling.files/English_Project_Reference.files/image20140107g.jpg

http://www.laufen.com/http://www.wissounig.com/projects/altenwohn-und-pflegeheim-steinfeld?lang=en

http://cdn.nocamels.com/wp-content/uploads/2015/01/pollution-city.jpg

osebni arhiv

http://www.wissounig.com/wp-content/uploads/2013/07/10_PC010370-bearb.jpg

http://www.hd2wallpapers.com/wallpapers/green_nature_for_desktop-1280x800.jpg

http://www.bustler.net/images/news2/mies_van_der_rohe_2013_finalist-1.jpg

http://www.laufen.com/http://www.wissounig.com/projects/altenwohn-und-pflegeheim-steinfeld?lang=en

http://i.imgur.com/D94Sa.jpg

http://41.media.tumblr.com/tumblr_lplbb7r9TX1qd5e3ao1_500.jpg

http://acdn.architizer.com/thumbnails-PRODUCTION/12/12/12127fd850fef6d17c8fd1a37bc77d5e.jpg

http://www.foreignstudents.com/sites/default/ﬁles/old_person_study.jpg

http://www.vangviet.com/wp-content/uploads/retro-hh-house-interior-skylight.jpg

http://acdn.architizer.com/thumbnails-PRODUCTION/12/a2/12a2b160db3e283d6853b36df90c886d.jpg

Slika 11: Slika 12:

http://2012books.lardbucket.org/books/sociology-comprehensive-edition/section_15/af7597e6bf8b8867eb668 62144a2107b.jpg

Slika 13: Slika 14: Slika 15: Slika 16: Slika 17: Slika 18: Slika 19: Slika 20: Slika 21: Slika 22: Slika 23:

Slika 34: Slika 35:

Slika 37: Slika 38: Slika 39: Slika 40: Slika 41: Slika 42: Slika 43: Slika 44: Slika 45:

123

http://indulgy.ccio.co/s2/j7/J/4545aff2d158cce46c2fb3d442bd650b.jpg http://static.dezeen.com/uploads/2014/07/Beats-by-Dre-headquarters-by-Bestor-Architecture_dezeen_784_3.jpg

Slika 57: Slika 58: Slika 59: Slika 60: Slika 61: Slika 62: Slika 63: Slika 64: Slika 65: Slika 66:

Slika 67: Slika 68:

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Slika 69:

http://acdn.architizer.com/thumbnails-PRODUCTION/5e/31/5e31a994a6aed9cb1fd42557c5a82852.jpg

Slika 70:

Poglavje - VIRI IN LITERATURA

Slika 90:

Slika 112-123:

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/04/1302278838-renedewit-interior.jpg

osebni arhiv Slika129:http://www.delo.si/assets/media/picture/20150120/djvu_252611_matejac_-hudolist-Dom-starej9ih-na-Far.jpeg?rev=1

Slika 91:

Slika 130:

http://acdn.architizer.com/thumbnails-PRODUCTION/47/c6/47c6decca76b60e8b6c41622509f2629.jpg

http://www.arthitectural.com/wp-content/uploads/2011/02/JDS_PSY_Helsingoer-Psychiatric-Hostpital_aerial-shot.jpg

http://www.greekarchitects.gr/images/news/Meander.2010.07.18.jpg

http://cdn.archinect.net/images/1200x/bo/boluc1atofxeipop.jpg

Slika 131:

http://www.uarchitects.com/userﬁles/image/10-Meander-D_interieur_oma.jpg

http://www.arthitectural.com/wp-content/uploads/2011/02/JDS_PSY_Helsingoer-Psychiatric-Hospital_07_photo-by-N ikolaj-Moeller-600x450.jpg

https://fbcdn-sphotos-d-a.akamaihd.net/hphotos-ak-xfp1/v/t1.0-9/10624660_853970654652966_44919344212568 01243_n.jpg?oh=4604c8bef89a887e89ee2102bf3db81e&oe=55911EF5&__gda__=1435875964_afa04c365d59f4b 207b1a776343503ee

Slika 71: Slika 72: Slika 73:

Slika 92: Slika 93:

http://www.archdaily.com/85336/churchill-integenerational-hub-suters-architects/

Slika 94:

http://www.ampelite.com.au/wp-content/uploads/2014/04/Churchill-Intergenerational-Hub-025.jpg

http://www.arthitectural.com/wp-content/uploads/2011/02/PSY_Helsing%C3%B8r-Psychiatric-Hospital_PLAN01_clea ned-FL.jpg

Slika 74: Slika 75:

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2010/10/1288213366-suters-churchillcommhubb-low-04528x351.jpg

Slika 76:

Slika 95:

http://cdn.archinect.net/images/1200x/gp/gpeufoqh9hmqhdf1.jpg

Slika 96:

http://aktiviraj-se.org/wp-content/uploads/fotka_za_objave-sinergija_za_u%C4%8Denje.jpg

Slika 132:

Statistični urad Republike Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije

Slika 133:

http://www.kds-dravograd.si/Portals/0/LiveGallery/871/Images/1.jpg

Slika 134:

http://www.kds-dravograd.si/Portals/0/LiveGallery/871/Images/2.jpg

Slika 135:

http://www.revistadeck.com/images/1965.jpg

http://www.arthitectural.com/wp-content/uploads/2011/02/JDS_PSY_Helsingoer-Psychiatric-Hospital_interior04_Phot o-by-JDS_FELIX-LUONG-600x450.jpg

http://www.designerhk.com/sites/designerhk.com/ﬁles/ﬁeld-gallery/2012/8372-churchill-02.jpg

Ravne na Koroškem: 750 let prve pisne omembe

Gis – Občina Ravne na Koroškem

http://www.designerhk.com/sites/designerhk.com/ﬁles/imagecache/Content/ﬁeld-gallery/2012/8372-churchill09.jpg

osebni arhiv

Ravne na Koroškem: 750 let prve pisne omembe

http://barcelonaprojects.gatech.edu/arch2012/wp-content/uploads/2012/06/IMG_6236ed.jpg

Slika 77: Slika 78: Slika 79:

Slika 97: Slika 98: Slika 99:

povzeto po Prostorskem Informacijskem Sistemu Ravne na Koroškem

Slika 136 in 137: Slika 138 – 200: Slika 201:

http://www.laufen.com/wps/wcm/connect/1dcd54004bc1ec3990c1959b65639356/050403_REHAB3_LBox10 00x583.jpg?MOD=AJPERES&CACHEID=1dcd54004bc1ec3990c1959b65639356

Slika 100:

Ravne na Koroškem: 750 let prve pisne omembe

http://www.alumat.de/typo3temp/pics/5c704a3148.jpg

http://c214210.r10.cf3.rackcdn.com/ﬁles/projects/30279/images/900:w/Rehab2.JPG

http://kraji.eu/PICTURES/korosko_savinjska/mezica_prevalje_ravne_na_koroskem_z_okolico/ravne_na_koroskem/rav ne_na_koroskem_pogled_na_vzhodni_del_mesta_big.jpg

http://mediberian.com/wp-content/uploads/2015/01/furnitures-inspiring-bathroom-design-and-decoration-using-bat hroom-white-doors-that-slide-into-wall-including-light-grey-mosaic-tile-bathroom-wall-and-rectangular-freestanding-ba thtub-engaging-home-in.jpg Slika 204-216: osebni arhiv

Slika 80: Slika 81:

Slika 101:

https://farm4.staticﬂickr.com/3007/2500609601_afa8a0da03_z.jpg?zz=1

Slika 102:

https://tanczostibor.files.wordpress.com/2013/05/06b54-rehab_basel_plan.jpg?w=1600&h=1137

prirejeno po : http://www.geopedia.si/?params=L534#T105_L534_F534:7_x497957.878_y155338.50900000002_s16_b2

http://www.ics.ele.tue.nl/~akash/maartje/pictures/p336.jpg

Ravne na Koroškem: 750 let prve pisne omembe

http://static.panoramio.com/photos/large/52413708.jpg

http://www.koroska.si/en/imagelib/full/default/koroska/obcine/koroska_obcine_ravne_na_koroskem.jpg

https://lh4.googleusercontent.com/-2wzdUi-TYOk/TssJiOegeQI/AAAAAAAAIoE/C3WBtmbenJQ/s1000/mm%252520%252520Rehabilitation%252520Centre%252520Groot%252520Klimmendaal%252520%252520Koen%252520van% 252520Velsen%25252004.jpg

osebni arhiv

https://lh6.googleusercontent.com/-3XK9C_GFKA0/TssJmIHabxI/AAAAAAAAIoU/CGTUzobAiNg/s1000/mm%252520%252520Rehabilitation%252520Centre%252520Groot%252520Klimmendaal%252520%252520Koen%252520van% 252520Velsen%25252006.jpg

http://kraji.eu/PICTURES/korosko_savinjska/mezica_prevalje_ravne_na_koroskem_z_okolico/ravne_na_koroskem/stan ovanjske_soseske/ravne_na_koroskem_stanovanjska_soseska_javornik_2_big.jpg

Slika 82: Slika 83: Slika 84: Slika 85:

Slika 86:

Slika 87:

http://www.architectuurfotografie.com/wp-content/uploads/2010/05/2010050653.jpg

Slika 88:

http://static.dezeen.com/uploads/2011/03/dzn_Rehabilitation-Centre-Groot-Klimmendaal-by-Architectenbureau-Koen -van-Velsen_4_1000.gif

Slika 89:

http://www10.aeccafe.com/blogs/arch-showcase/files/2011/04/Binder1_Page_112.jpg

124

Slika 202: Slika 203:

Slika 103: Slika104:

Slika 105: Slika 106:

http://www.geopedia.si/?params=L534#T105_L534_F534:7_x497957.878_y155338.50900000002_s16_b2

Slika 107: Slika 108:

http://www.tic-ravne.si/files/Panorame%20s%20Strazisca%2059.jpg

Slika 109:

http://www.kleindenkmaeler.at/thumbs/thumb_/images/objektbilder/fc7ff654d0d548ac8791ea787ad85c99.jpg&w= 700&h=700&zc=0&q=85&bg=000000

Slika 110:

http://www.mladina.si/media/www/slike/2013/09/__610/priloga-bivanje-inte_1.jpg

Slika 111:

http://static.panoramio.com/photos/large/56616269.jpg

IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Poglavje - IZJAVA O AVTORSTVU

125

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisan Gašper Štern izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela z naslovom IDEJNA ZASNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA NA RAVNAH NA KOROŠKEM, ki sem jo izdelal pod mentorstvom prof. Lucije Ažman Momirski in asistenta Andreja Mahoviča.