Diploma Girandon by fa diploma

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

IDEJNA ZASNOVA MLADINSKEGA H O T E L A S S P R E M L J E VA L N I M PROGRAMOM V VASI OSP

Jernej Girandon

mentor :

d o c . m a g . To m a ž K r u š e c , u . d . i . a .

k o n z u l t a n t z a k o n s t r u k c i j e : d o c . d r. M a t e j B l e n k u š , u . d . i . a .

leto vpisa . 2006/2007

leto izdelave diplomskega dela . 2012/2013

Idejna zasnova predlaga revitalizacijo izjemno občutljivega vaškega jedra vasi Osp. Revitalizacija zajema prenovo nekaterih opuščenih osapskih hiš, ter predlaga pozidavo določenih vaških vrzeli. S programom mladinskega hotela namenjenega plezalcem, vas pridobi potrebno gostoto uporabnikov. Spremljajoči program predvideva vso potrebno infrastrukturo: lokal, informacijsko točko, javne sanitarije, ploščad namenjeno prireditvam ter manjši muzej. Ti programi dopolnjujejo potrebe turističnega centra in jih lahko hkrati lahko koristijo tudi lokalni prebivalci. Prenova, revitalizacija, Osp, plezalci, turistični center, mladinski hotel

Uvod

2.0

Cilji diplomske naloge

3.0

Kontekst širšega prostora

3.1 Splošne opredelitve

3.2 Naravne danosti

3.3 Ustvarjene danosti

3.4 Zgodovina prostora

Kontekst ožjega prostora 4.1 Zgodovina ospa

5.0

Teoretska izhodišča

7.0

22 22

5.2 Ruševine prostori spomina

5.4 Plezalci: priložnost ali problem 6.0

5.1 Referenčni okvir

5.3 Prenova in revitalizacija stavbne dediščine

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

1.0

4.0

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

Idejna zasnova

28 30

6.1

Prostorska zasnova

6.2

Intervencije

6.3

Fasada

6.4

Konstrukcijska zasnova

6.5

Energetska zasnova objekta

Literatura

89 3

“V določenem smislu je preteklo dosti bolj resnično, zagotovo pa bolj stabilno in trajno od sedanjega. Sedanjost drsi mimo in izgine, spolzi kot pesek med našimi prsti. Njegova snovna teža se pojavi šele v spominu.” (Tarkovski A., 1997, str. 46)

vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

1.0

U V O D Živimo v času, ko ljudje z novimi posegi v prostor močno spreminjamo pokrajino. Ti ukrepi delajo naše življenje lagodno, a hkrati izgubljamo prostorska doživetja, ki so naše prednike spremljala stoletja. Eno takšnih doživetij je zagotovo v spominu tistih, ki so po stari cesti potovali v dolgih kolonah proti morju. Pri Črnem Kalu se stara cesta spusti preko serpentin z visoke kraške planote proti nižini Sredozemskega morja. Gre za dramatičen stik dveh svetov, ki ga danes blaži viadukt Črni Kal. Osapska dolina ni le geografska prelomnica, temveč tudi kulturna in zgodovinsko-politična prelomnica. Je kraj, kjer Zahod sreča Vzhod. To pozoren obiskovalec občuti še danes. Na tej prelomnici se nahaja stara vasica Osp, ki v sebi nosi polno spominov. Je živi spomenik kraškega roba. Z novimi posegi lahko vas ohrani identiteto ali pa jo izgubi za vedno.

vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

2.0

CILJI DIPLOMSKE NALOGE

Nekdaj živahna vas z veliko gostoto prebivalstva je danes tiha vasica individualnih življenj. O nekdanjem življenju pričajo številne ruševine, ki jih zasledimo na vsakem koraku. Prazne ulice in pomanjkanje prostorov srečevanja pa so le nekateri problemi današnjega Ospa. Razvoj in prilagoditev vasi sodobnemu življenju sta praktično neizbežna. Vprašanje je le, na kakšen način se bo vas v prihodnosti razvijala. Bo uspela ohraniti svojo identiteto? Bo ostala zaprta vasica ali se bo odprla obiskovalcem in zaživela? Diplomska naloga z novim programom mladinskega hotela ter s spremljevalnim programom predlaga način revitalizacije vasi Osp. Hkrati skuša opozoriti na nekatere probleme, ki so v prostoru že prisotni oz. se v njem lahko pojavijo. Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

3.0

KONTEKST ŠIRŠEGA PROSTORA

3.1 S P L O Š N E

TRST

O P R E D E L I T V E

MILJE

SOCERB

ljubljana ANKARAN

OSP

Poznavanje širšega prostorskega konteksta igra ključno vlogo pri ohranjanju identitete in kontinuitete obravnavanega prostora.

TINJAN

ČRNI KAL

KOPER izola

Osp leži v primorski regiji z značilnim submediteranskim podnebjem. Geostrateška lega regije je razlog, da je pokrajina polna dvojnosti. Gre za točko srečevanja različnih podnebij, pokrajin in kultur. Vsi poskusi enoznačnega orisa tega prostora zgrešijo njegovo bistvo.

1km

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

3.2

TRST

N A R A V N E

M E D

MILJE

vir: httpwww.flickr.comphotosratluk4857128136 neizprosen kraški svet

SOCERB

D V E M A

D A N O S T I

S V E T O V O M A

Naravno geografsko lego vasi Osp zaznamuje v največji meri stik dveh svetov. Ta stik se v naravi odraža kot močna linijska poteza strmega kraškega roba. Različni pokrajini sta od prebivalcev zahtevali različne odgovore na prostorske probleme. Tako sta se izoblikovali dve različni kulturi, ki se v delu Bržanije srečata in prepletata. Kraški svet leži v bližini morja, pa vendar ga blažilni vplivi mediteranskega podnebja zaradi višinske razlike ne dosegajo. Kraški svet pooseblja gola, suha apnenčasta pokrajina. Pomanjkanje vode, trda podlaga, malo rodovitne zemlje in močni vetrovi so le nekateri dejavniki, ki pričajo o negostoljubnosti tega sveta.

ljubljana ANKARAN

OSP

(glej Perko in Oražen,1998 str.234) TINJAN

ČRNI KAL

KOPER vir: httpdrustvo-rfr-lj.simediawebsiteslovenska-istraistra mehko gričevje sredozemlja

izola

Na drugi strani se nahaja mehak gostoljuben flišnat svet koprskih brd. Zanje je značilna predvsem lega ob morju z izrazitimi sredozemskimi potezami. To je svet, kjer podzemne vode pridejo na plan. Hudourniške vode v tem delu razrežejo gričevje ter v doline nasujejo sedimente, primerne za kmetijsko obdelavo. Podnebje je v poletnih mesecih milejše in v zimskih ne dosega tako nizkih temperatur.

1km

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

R E L I E F N E

Z N A Č I L N O S T I

Relief se najbolje odraža v strmem pobočju, ki poteka s severozahoda proti jugovzhodu. Gre za stik visokega spodnjega Krasa (n. v. 300 - 350 m) z nižinsko Osapsko dolino. To naravno linijsko potezo lahko sledimo vse od meje z Italijo do izteka v sosednjo Hrvaško. Stik drugje zaznamujejo predvsem izjemno strme stene. (glej Ogrin D.,1994,str.9) D V E

¸100

200

¸100 Osapska stena Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

300 ¸100

200



300

¸100

T O Č K O V N I

P R E K I N I T V I

Linijsko potezo prekinjata dve udorni jami, Mišja peč in osapska udornica Jama. Nastali sta z udorom stropa dveh izvirnih jam. Stene udorne jame se polkrožno zarežejo v breg, tako da višina stene narašča proti sredini udornice. V najvišjem delu je stena udornice Jama visoka okoli 170 m, stena udornice Mišja peč pa približno 50 m. Ravnica Osapske doline, ki se postopoma spušča proti morju, je rezultat številnih hudourniških nanosov. Predstavlja edino območje v bližnji okolici, primerno za poljedelstvo. vir: osebni arhiv

Osapska reka

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

O M E J E V A L N I

D E J A V N I K I

Naravne danosti so v tem delu močno izrazite. Strm relief, poplavna ravnica ter močan in sunkovit veter so le nekatera dejstva. V tako ostrem okolju je bil človek prisiljen težave obrniti v prednosti. To prilagoditev je moč čutiti že v urbanistični umestitvi vasi v prostor. vir: osebni arhiv Strm relief pregiba visokega Krasa v Osapsko dolino

Vas je umeščena pod strm teren kraškega roba. Tako je zavarovana pred močnim in sunkovitim severovzhodnim vetrom - burjo. Umik pod steno osapske udornice ima tudi velik psihološki pomen zaklona. Poplavna ravnica je vse do regulacije struge leta 1909 onemogočala poselitev nižinskega dela. Prav tako je rodovitnost ravnice še dodaten razlog za njeno nenaseljevanje. Tako se je grajena struktura umaknila v pobočje pod steno.

100m

burja

poplavna ravnica poplavna ravnica

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

stena

vir: httpmyabcsoup.files.wordpress.com201203wind-tree.jpg 100m 100m

grajena struktura grajena struktura Burja močno zaznamuje prostor v katerem se pojavlja

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

Orientacija območja zagotavlja najbolj kvalitetno osončenost na severnem delu udorne jame, tako je poseljen le ta del udornice. 10

3.3 U S T V A R J E N E

100m grajena struktura leta 1819

R A Z V O J

G R A J E N I H

D A N O S T I

S T R U K T U R

100m

Poplavljanje vodotokov je v preteklosti zamejevalo širitev naselja na poplavno ravnico. Iz Franciscejskega katastra lahko precej natančno razberemo , do kam sega pozidava grajene strukture. Ohranja se strnjena gradnja z ozkimi ulicami in terasasto gradnjo v terenu. Strukture imajo vse lastnosti aditivnega principa gradnje z značilno robno pozidavo in naslonom na sosednje objekte.

100m grajena struktura danes

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

V preteklih desetletjih se je novogradnja premaknila v nižji del vasi in vas je izgubila večino značilnosti stare gradnje. Novogradnje so v večini samostoječi objekti, slabo vpeti v prostor. Prav tako z nepremišljeno zasnovo ne tvorijo dinamičnih ulic, ki bi usmerjale poglede na cerkveni zvonik, proti steni oz. naprej v pokrajino proti Tinjanskemu griču. 11

KULTURNA KRAJINA . GRAJENE STRUKTURE

Staro vaško jedro je bilo zavestno pomaknjeno na strm teren tik pod osapsko steno. Strnjena gradnja, robna parcelna pozidava, notranja dvorišča, ozke ulice, gradnja z dodajanjem so le nekatere bistvene značilnosti, ki orisujejo preudarno, preprosto, inovativno gradnjo, povsem vpeto v prostor.



grajena struktura Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

kulturna krajina

Poplavna ravnica z rečnimi nanosi je na drugi strani predstavljala vir življenja vaščanov, še več, življenje je omogočala in ga hkrati omejevala. Površina rodovitne zemlje je v največji meri narekovala številčnost prebivalstva same vasi. Po regulaciji osapske reke leta 1909 je obdelovalna ravnica še pridobila na kvaliteti.

naravna krajina

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013



regionalna cesta Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

lokalni dovoz

Regionalna cesta povezuje Bržanijo s Trstom, nekoč pomembna cesta je danes malo prometna. Nanjo se pripenjajo na zahodni strani številne dostopne ceste, ki vodijo do kmetijskih površin. Na vzhodni strani dve vstopni cesti vodita v staro vaško jedro.

peš pot

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

P R O S T O R S K E

D O M I N A N T E

V prostoru prevladujeta dve prostorski dominanti. Naravna dominanta je v prostoru že od “nekdaj”. Uteleša jo linijska poteza sten osapske udorne jame. Človek je z izgradnjo cerkvenega zvonika v prostor postavil drugo dominanto. Pojavi se kot točka. Z našim vstopom v prostor je tako ustvarjena mizanscena med nami, zvonikom in scenografijo Osapske stene. Ob hoji skozi vas se odnosi med tremi akterji v prostoru nenehno spreminjajo in tvorijo zanimivo dinamiko, prostor delajo dramatičen. Tako je ohranitev cerkvenega zvonika kot edine legitimno ustvarjene dominante nujnost in vsako večje odstopanje v višinah drugih objektov nedopustno. Zvonik je v prostor postavljen tako, da lovi poglede vzdolž osapske doline.

100m

cerkveni zvonik Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

stena

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

100m

3.4

Z G O D O V I N A

P R O S T O R A

Zgodovino območja zaznamuje predvsem obmejna lega skozi vsa zgodovinska obdobja. V neposredni bližini sta se za prevlado nad širšim območjem borili mesti Koper in Trst. Območje so tako zaznamovale predvsem pogoste upravne spremembe, vojaški spopadi in kulturno mešanje narodov. S T A R E J Š A

K A M E N A

D O B A

Prvi znaki naselitve območja segajo v čas neandertalca (50.000 - 60.000 pr.n.št.). To dokazuje najdba kamnitega orodja in ostankov kurišča iz bližnjega kamnoloma Črni Kal. Čeprav podobnih ostankov v Osapski jami niso odkrili, strokovnjaki domnevajo, da je neandertalec vsaj občasno zahajal in bival tudi v tej jami. ( glej Cunja, 1994, str. 23)

KAŠTELIRJI . PRAZGODOVINSKE NASELBINE V predrimski dobi se poselitev pomakne na višje ležeče dele, kjer zrastejo z obzidji in nasipi utrjene naselbine, imenovane kaštelirji. Takšna naselja so bila oblikovana na strateško pomembnih točkah vzdolž kraškega roba. Njihova naloga je bila nadzorovati prehod iz notranjosti celine na istrski polotok. ( glej Cunja, 1994, str. 23)

O B D O B J E R I M L J A N O V . V I A F L AV I A V obdobju rimskega imperija se naselja ponovno pomaknejo z vrhov v nižje dele. O tem pričajo številne najdbe na Grubelcah, na Vardi in Vilovščah. O strateški pomembnosti osapske doline v času velikega rimskega imperija priča pomembna transportna cesta Via Flavia, ki je povezovala Trst s Pulo. Posamezne keramične najdbe in novci pričajo o občasni naselitvi osapske jame, vezane na vodni izvir.

vir: httpmw2.google.commw-panoramiophotosmedium75673057.jpg Grad Socerb ena izmed strateških točk kraškega roba

( glej Cunja, 1994, str. 23)

O B D O B J E P R E S E L J E VA N J A N A R O D O V Razpadu rimskega cesarstva je sledilo burno obdobje preseljevanja narodov. Mejno območje kraškega roba je prehajalo pod oblast Bizanca, Langobardov in Frankov. Tako je bila v obdobju “tržaškega numerusa” na kraškem robu od Ospa proti Učki vzpostavljena obsežna mreža kaštelov. Njihova naloga je bila varovati in nadzorovati mejno območje. ( glej Guštin, 2006, str. 98)

N A S E L I T E V S L O VA N O V

vir: osebni arhiv ruševin gradu pred Osapsko jamo

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

Po propadu frankovskega cesarstva je območje prešlo pod oblast nemških in cerkvenih upraviteljev. Freisinški škofje so na mejna območja načrtno naseljevali Slovane, ki so nato skozi večstoletno obdobje naseljevanja počasi prevzemali primat. ( glej Guštin, 2006, str. 98) 15

W E I M A R S K O

TRST

O B D O B J E

Grof Ulrich Weimar - Orlamunde je v tem obdobju obnovil in nadgradil sistem nadzornih stolpov, ki so v tem obdobju služili predvsem pobiranju davkov in nadzoru prometnih poti. Nadzorovali so predvsem poti, ki so povezovale notranjost celine s priobalnim območjem. Danes o zahtevnosti gradnje in o izredno premišljeni lokaciji stolpov pričajo le še ruševine, ki so v večini primerov v izredno slabem stanju.

MILJE

( glej Guštin, 2006, str. 98) SOCERB

MED BENEČANI IN HABSBURŽANI ljubljana

Nadzor in lastništvo obrambnega sistema sta v nadaljnjih obdobjih večkrat prehajala med Trstom in Koprom. Beneško-avstrijske vojne so območje osapske doline precej prizadele, zlasti lokalno prebivalstvo je bilo večkrat žrtev obeh vojaških sil.

OSP

( glej Guštin, 2006, str. 98)

MED

TINJAN

linija obrambnega sistema kraškega roba

JUGOSLAVIJO

Po koncu I. svetovne vojne je z Rapalsko pogodbo območje okupirala Italija. Za vasi kraškega roba je bil to predvsem hud kulturni udarec, saj je z vzponom fašistične stranke naraščal pritisk na slovenske prebivalce. Ukinjale so se slovenske šole, prepovedala slovenska kulturna društva in ostale dejavnosti, povezane z ohranjanjem slovenske kulture. Ti ukrepi so vodili v eno prvih protifašističnih gibanj, imenovano TIGR.

ČRNI KAL

izola

I TA L I J O

TRST 1km

MILJE

SOCERB

ljubljana ANKARAN

OSP

TINJAN

ČRNI KAL

KOPER izola 1km

Med II. svetovno vojno je bilo območje izrednega pomena za Osvobodilno fronto. Zaradi bližine Trsta je bilo ožje območje Gabrovice in Ospa izredno primerno za skrivne tiskarne, ki so širile propagandno gradivo. Skozi območje so potekale številne skrivne poti za transport aktivistov in propagandnega materiala. Po koncu II. svetovne vojne je z Morganovo linijo Trst prešel pod italijansko oblast. Za prebivalce Ospa in okolice je bila to ena večjih preizkušenj, saj je gospodarsko in upravno izgubila svoj gravitacijski center. Novi center je postalo mesto Koper, s katerim pa Osp nima naravne povezave.

Trst kot gravitacijski center vasi Osp

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

4.0

KONTEKST OŽJEGA PROSTORA

4.1

Z G O D O V I N A

O S P A

Gre za eno najstarejših vasi na Slovenskem. Razvoj vasi je bil vseskozi odvisen od družbeno politične situacije. Le-ta je bila v določenih obdobjih za Osapce bolj ugodna in drugič manj. Od njenih prebivalcev je zahtevala hitro ter dobro prepoznavanje sprememb. V pisnih virih se vas Osp (Ozpe) prvič omenja v darovnicah kralja Henrika IV. freisinškemu škofu Ellenhardu leta 1067, skupaj z okoliškimi vasmi. ( glej Cunja R., 1994, str. 25)

Vas Osp je zaradi dobre naravne povezave in bližine skozi zgodovino ves čas gravitirala na mesto Trst. Z odpiranjem Trsta v svet in njegovim razvojem so se povečevale tudi potrebe po številnih storitvah. Proti koncu 19. stoletja in v začetku 20. stoletja, v času razcveta Trsta, se je tako v zaledju precej povečalo število kmečkega prebivalstva. Šlo je predvsem za izvoz kmečkih dobrin (mleka, sadja, zelenjave, vina, domačega kruha) in tudi nekaterih storitev (dninarji, perice, delavci v ladjedelništvu in železarni). Prebivalstvo je v tem obdobju počasi, a vztrajno naraščalo.

vir: Državni arhiv v Trstu

( glej Šiškovič, 1994, str. 17)

Franciscejski kataster iz leta 1819

Pomemben mejnik je tudi regulacija Osapske reke in hudourniških strug s hriba nad Tinjanom leta 1909. Tako so preprečili poplave Osapske doline in s tem izboljšali pogoje za pridelavo zelenjave. ( glej Šiškovič, 1994, str. 17)

vir: Državni arhiv v Trstu

Franciscejski kataster iz leta 1819 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

Leta 1947 je bilo območje STO razmejeno na cono A in B. Prehajanje je bilo omogočeno, vendar prodaja kmetijskih izdelkov čez mejo ni bila dovoljena. Vas je bila v trenutku odrezana od Trsta in s tem so dejavnosti, s katerimi so se preživljali domačini, praktično zamrle. Opuščalo se je kmetijstvo in s tem se je počasi začel trend odseljevanja mladih v Trst in večje okoliške kraje. Tako se je med leti 1945 in 1953 prebivalstvo zmanjšalo za 141 ljudi (33,7%), od leta 1945 do leta 1991 pa za 263 ljudi (63%). 17

vir: osebni arhiv

5 3

vir: osebni arhiv

G R A J E N E

S T R U K T U R E

3 5

7 2 8

Od časa po II. svetovni vojni smo priča trendu opuščanja starih objektov v zgornjem delu vasi in novogradnji ob regionalni cesti. Pas obcestnih gradenj v večini ne spoštuje zakonitosti starih struktur, ki so v prostoru dalj časa prisotne.

6 4

Razlogi za opuščanje in neprenavljanje starih osapskih hiš tičijo v težki dostopnosti, stroških prenove in problemih z lastništvom. Največje težave v zgodovinskem prostoru predstavljajo nekatere novogradnje, nastale v zadnjih desetletjih, ki kršijo vse zakonitosti obstoječe strukture, gabaritov, načina gradnje.





Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .



leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

Zlasti v zadnjem času pa smo priča nekaterim kvalitetnim prenovam, ki pomagajo ohranjati identiteto prostora. 18

S H E M A P R I S T P O N I H

P O T I

POT V SEKTOR: A - Nad vasjo B - Babna



POT V SEKTOR: C (I/II) - Srnjak C ( III/IV)- Velika stena C IV - Velika stena Osapsja jama

Glavno prometno cesto predstavlja regionalna cesta, ki poteka skozi spodnji del vasi in vodi proti Trstu. Možna sta dva vstopa v staro vaško jedro. S severne smeri vodi cesta neposredno v zgornji del vasi, vstop skozi južni del pa zaznamujejo ozke ulice med hišami. Vaško jedro je z avtomobilom dostopno le domačinom. Z Izključitvijo motornega prometa iz osrčja vaškega jedra, postanejo ulice prostori za pešce. Tako obiskovalci avtomobile parkirajo v spodnjem delu vasi.

regionalna cesta

parkirišče za goste

lokalni dovoz samo za stanovalce

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

regionalna cesta

100m

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

Plezališče je grobo razdeljeno na tri sektorje A, B in C. Za pristop v sektorja A in B se mora obiskovalec preko vaškega jedra povzpeti do pristopne poti, ki ga nato vodi pod steno v sektor A in naprej v sektor B. Sektor C je dostopen neposredno z regionalne ceste. Pot vodi preko vaške ploščadi do Osapske jame. 19

P R O G R A M S K A

S H E M A

1 4 3

V prostoru že prisotna javna infrastruktura je danes skoncentrirana predvsem okoli gasilskega in kulturnega društva. Ti dve društvi sta gonilni sili vaškega življenja, zato je izboljšava društvene infrastrukture pomembna za nadaljni razvoj organizacij.

Vas pa v zadnjih letih obišče vse več plezalcev, ki prihajajo iz širšega območja. Plezalne infrastrukture v vasi praktično ni in je nujno potrebna za kvaliteten razvoj športnega turizma in zmanjševanja konfiktov med plezalci in domačini.

kulturni dom + gledališče na prostem

gasilski dom

cerkev sv. Tomaža

mladinski hotel (v odpiranja)

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

kamp

100m

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

Glede na majhnost vasi bi pričakovali več infrastrukture v souporabi vseh treh akterjev v prostoru. Prostore souporabe v vasi Osp le stežka zasledimo, to gre pripisovati predvsem slabim odnosom med društvi. 20

vir: osebni arhiv

vir: http kraji.eu_notranjskazaledje_3.jpg

vir: osebni arhiv

P R O S T O R S K E

D O M I N A N T E

Zdi se, kot da je vse v vasi pogojeno s pogledi na cerkveni zvonik. Osapci so ga zgradili iz delov naravne prostorske dominante, iz kamenja osapske stene. Belina kamenja se tako lepo odslika na temni podlagi okoliških gozdov. Njegova posebnost je tudi ločenost od cerkvene dvorane, kar je posledica stiske s prostorom. Ob sprehodu skozi vas tako lahko na vsakem koraku lovimo poglede na zvonik. Tudi večina cest in poti se izteče v vitki zvonik. Je naš orientir v prostoru.







Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .





leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

Prav tako je naš orientir Osapska stena. Njena osvetlitev se čez dan nenehno spreminja in v prostor vnaša element časa. 21

Osp je točka na meji prepustnega krasa in neprepustnega fliša, je točka, kjer pridejo na površje podzemske vode krasa. Skozi zgodovino je bilo v vasi več vodnjakov, ob glavni cesti pa tudi napajališče za živino. To so bile pomembne točke srečevanja tako domačinov kot tudi mimoidočih. O pomenu vodnega vira za domačine priča kapelica, ki je bila vgrajena v enega izmed glavnih vodnjakov ob cesti, imenovanega “Ribnca”.



Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .



leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

vir: osebni arhiv

Z vstopom vode v vsako gospodinjstvo je sistem vaških vodnjakov izgubil prvotni pomen. Vas je s tem izgubila pomembne točke srečevanja. Na žalost so danes vodnjaki v izredno slabem stanju, nekateri so bili povsem odstranjeni s prostora. 22

5.0

TEORETSKA IZHODIŠČA

5.1

R E F E R E N Č N I

O K V I R

C A R L O S C A R PA . I Z L O Ž B A O L I V E T T I Benetke . 1957 - 1958

Carlo Scarpa je eden izmed utemeljiteljev sodobnega principa prenavljanja kulturne dediščine. Z jasno opredelitvijo do starega novo jasno loči od starega. To novo pa hkrati vedno preživi znotraj starega. S sistemom plastenja in premišljenimi detajli preigrava zgodbo pretekle sedanjosti z bližnjo sedanjostjo. “Each stratum is supported ontologically by the one “bellow”, its existence made ontologically possible by the one beneath it.” (Ruttkovski,1986, str. 33)

Izložba Olivetti se nahaja v samem srcu beneškega vrveža, tik ob Markovem trgu. Razstavni prostor je bil zasnovan za pisalne stroje Olivetti, ki so v obdobju nastanka izložbe predstavljali višek sodobne tehnologije. Cilj prenove je bil umestitev sodobne tehnologije v historično arhitekturo na način, da staro preživi znotraj novega. Scarpa za prenovo izbere enak material, ki pa ga obravnava na drugačen način. Z načinom obdelave in drugačnim likovnim izrazom pokaže, kaj je dodano, pa vendar predhodna plast in nova plast tvorita celoto.

http://www.negoziolivetti.it/sites/default/files/imagecache/front/pages/images/front-image_0.jpg s posegom Scarpa poveže sodobno tehnologijo z zgodovinskim objektom

vir: httpfarm6.staticflickr.com51567089765419_53a9388fb4_z.jpg enak material tretiran na nov način

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

JOŽE PLEČNIK . JUŽNI RIMSKI ZID Ljubljana . 1935-1938

Plečnik je rimski zid na Mirju obravnaval kot zgodovinsko linijsko potezo, ki je v preteklosti razmejevala notranji urbani del antične Emone od zunanjega prostora. Plečnik se odloči za poseg z manjšimi, a precej radikalnimi intervencijami, ki pa ohranjajo primarno zasnovo. “Sporočilo njegovega odnosa do obstoječega je vendar povsem jasno in nedvoumno, to je, da identiteta ni dana enkrat za vselej, da jo zares ves čas poustvarjamo in na novo oblikujemo.” (Koželj, 2007, str. 20)

Vse intervencije so pripete na linijsko potezo rimskega zidu, se nanj naslonijo, ga prebadajo in spet drugič slonijo na njem, vsekakor pa ohranjajo linijsko zasnovo. Bistvo Plečnikovih posegov tiči v prenosu značilne atmosfere. Tako z majhnimi ambienti obiskovalcu spodbudi domišljijo, asociacije in ga na ta način popelje v prostorska doživetja preteklosti. Včasih za ceno razumevanja arhitekture obrne pretekla dejstva na glavo, da jih naredi razumljiva in bolje berljiva. Tak primer opisuje prof. Vojteh Ravnikar v reviji Ab: Ker v času, ko je bila naloga aktualna ni bilo mogoče vzpostaviti prvotno dojemanje limesa, ki deli mesto - castrum od narave, postavi Plečnik stvari na glavo: vlogo nekdanjega mesta za zidom prevzame novo nastalo naselje ob Gradaščici, medtem ko je vtis narave sublimiran v zeleni potezi parka znotraj obzidja. Obiskovalec, ki se tu sprehaja, lahko na ta način podoživlja prvotne prostorske odnose, ko je zid varoval mesto izza sebe.

vir: osebni arhiv

z obratom do razumevanja starega prostorskega doživetja

(Ravnikar 1988, št. 93/94)

vir: osebni arhiv

s tanko linijo prodnikov arhitekt loči staro in novo Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

vir: http://architecturalmoleskine.blogspot.com/2012/04/peter-zumthor-kolumba-museum-cologne.html

vir: http//farm4.staticflickr.com

fasado oblikuje zgodba notranjega prostora

PETER ZHUMTHOR . MUZEJ KOLUMBA Koln . 1997 -2007

vir:http//en.petersen-kolumba.dkmedia252331kolumba_ruine

Projekt prenove muzeja Kolumba je lep primer nadaljevanja tektonske logike pozno gotske cerkve sv. Kolumba. Opeka nadomesti kamen, a hkrati ohranja njegovo pojavnost - masivnost. S posebno svetlo sivo barvo opeke arhitekt poveča kontrast med gotskimi ostalinami in novo strukturo. Njegovo zunanjo podobo oblikuje zgodba notranjega prostora. Ruševine, ki so se v notranjosti nalagale več kot dve tisočletji, za ohranitev potrebujejo zunanje atmosferske pogoje. Te pogoje ustvarjajo rege, ki hkrati v notranjosti ustvarjajo svetlobno vzdušje.

stik starega in novega

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

vir: http//angelfloresjr.multiply.com Open Ended, Richard Serra, 2007-8, Gagosian Gallery

Gagosian Gallery . 2007 - 2008

Richard Serra v svojih delih nenehno menjava medij, tako prehaja iz filmske umetnosti v polje velikih plastik in se znova vrača nazaj. Njegova zgodnja dela so osredotočena predvsem v proces nastajanja nekega dela (Verb list, 1967). Kasneje v svojih delih posega v samo jedro arhitekturne stroke, vedno znova na način preizpraševanja odnosa subjekta do objekta in obratno. Lahko arhitekturni elementi presežejo zgolj primarno funkcijo, ki jo imajo? Je zid element, ki zgolj razmejuje ali lahko tudi usmerja, nam pokaže,... Njegova dela na prostem so večinoma povsem vpeta v prostorski kontekst in jih iz njega ni moč izvzeti. Prav tako njegovim delom ne gre vzeti elementa gibanja skozi prostor. Z vsakim korakom se pojavi nov kader, prostor se spremeni, spremeni se tudi naš odnos do objekta.

vir: http//angelfloresjr.multiply.comjournalitem Richard Serra, steel sculpture, Gagosian Gallery

“I found very important the idea of the body passing through space, and the body’s movement not being predicated totally on image or sight or optical awareness, but on physical awareness in relation to space, place, time, movement.” (Serra v: Cook,Govan, 1997, str. 27-28)

vir: http//angelfloresjr.multiply.comjournalitem Open Ended, Richard Serra, 2007-8, Gagosian Gallery

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

5.2

R U Š E V I N E P R O S TO R I S P O M I N A

Ruševine kot objekti sami po sebi ne nosijo teže. Šele z vstopom subjekta v prostor se osmislijo in postanejo spodbujevalci naše domišljije. S preteklostjo nas povezujejo posredno. Nikoli nam ne dajo popolnega odgovora, kaj se je v nekem prostoru dejansko dogajalo. In tu se skriva njihova moč. Smo bližje realnosti, če ruševine vidimo kot kup kamenja, ali nas slutnja tistega, kar se je nekoč v prostoru dogajalo, pripelje bližje prostorski realnosti?

“Kaj pomeni zazidano okno v prostoru igre: Je zazidano zato , da se ne vidi ven? Je zazidano zato, da se ne vidi noter? Je prostor v času svojega življenja spremenil namen? Čemu je služil prej? Kaj se je dogajalo tu pred petdesetimi, sto leti, včeraj?“ vir: osebni arhiv

(Hočevar, 1998, str. 37 )

V Prostorih igre Meta Hočevar lepo oriše občutke, ki jih pozoren obiskovalec doživlja tako v gledališču kot tudi na sprehodu skozi vsak arhitekturni prostor. Seveda določen objekt s starostjo pridobiva moč asociativnosti, saj je v njem ujetih več zgodb oz. je puščenih več sledi. “Hiša: hiša je prostor igre. V njej so se leta in leta dogajale zgodbe, kdo ve kakšne. Vsaka zgodba je pustila na stenah, na lupini svoje sledi. Nalagale so se na stene in tam ostale kot kakšne nevidne “naslage” spomina. Tako prostor postane “ambient” in tako se ustvari “vzdušje”, ki ga vsak prostor, ki sega iz preteklosti v sedanjost, vsebuje.” (Hočevar, 1998, str. 41 )

Človekova zaznava prostora nikoli ni trdno zasidrana v sedanjosti, ampak nenehno preskakuje med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.

vir: osebni arhiv

“Časovna sinteza konstituira sedanjost v času. Ne velja, da je sedanjost razsežnost časa. Zgolj sedanjost obstaja. Sinteza konstituira čas kot živo sedanjost, preteklost in prihodnost pa konstituira kot razsežnost te sedanjosti. Toda ta sinteza je kljub temu znotraj časovna, kar pomeni, da ta sedanjost tudi preteče.” (Deleuze, str. 143)

vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

Tako ob sprehodu skozi zgodovinski prostor misli nenehno preskakujejo med objekti, ki asociirajo 27

daljno in bližnjo preteklost ter se mešajo z živo sedanjostjo. Kolikor časa bodo dominanto v prostoru zaznave igrali objekti daljne preteklosti, toliko časa bo vas nosila v sebi izvorno identiteto in s tem kontinuiteto prostora. Vsaka nova intervencija je tako za ohranjanje identitete kraja ključnega pomena. V vasi Osp so ruševine starih osapskih hiš nosilci identitete prostora, ki danes še držijo popkovino preteklosti s sedanjostjo. Z vsakim nepremišljenim posegom v občutljiv prostor preteklosti je ta identiteta šibkejša. Odgovor seveda ne leži v ohranjanju obstoječega stanja. Le način, da ruševine postanejo del nove sedanjosti, je garancija, da bodo ostale del naše prihodnosti. Vsak nov poseg v prostor bo seveda identiteto kraja spremenil a ključno je, da ohranja bistvo obstoječega. Gre za prenos atmosfere starih osapskih hiš z njihovo tektonsko logiko in ne za njihovo reprodukcijo z mehanično natančnostjo. “/.../ graditi z znanjem, vedenjem, ki je današnje in z zavestjo o kraju, duhu kraja /.../, ki je od včeraj in ki vedno bo.”

vir: osebni arhiv

(Ravnikar, 1986, AB)

vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

5.3

P R E N O VA I N R E V I TA L I Z A C I J A S TAV B N E D E D I Š Č I N E

Skozi zgodovino se je odnos do stavbne dediščine nenehno spreminjal. Različna stališča so tako botrovala različnim pristopom varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. “Vsaka doba je imela poseben odnos do preteklosti, sprejemala jo je ali odklanjala, jo za vsako ceno ohranjala ali v celoti odstranjevala, bila do nje pazljiva ali brezbrižna.” (Fister, 1979, str. 29)

Hkrati se je spreminjal tudi način vrednotenja le -te. Vrednotenje v preteklosti ni bilo odvisno samo od kvalitete, kulturnega pomena, starosti..., ampak tudi od razrednega sloja, ki mu je arhitektura pripadala. “Zelo značileno je naprimer še vedno močno zanemarjanje tako imenovane ljudske arhitekture. To je ostanek miselnosti, ki jo je klasificirala kot arhitekturo, ki je manj vredna, kot proizvod nižjih družbenih plasti, tudi kulturno zaostalih...” (Fister, 1979, str. 29)

Danes je spoštovanje ljudske arhitekture v sami arhitekturni stroki precej visoko. To je posledica predvsem razvoja kritičnega regionalizma v slovenskem prostoru. V iskanju slovenske identitete so arhitekti, kot so Edvard Ravnikar, Oton Jugovec in kasneje ostali, v ljudski arhitekturi odkrili njene kvalitete ter njen pomen pri ohranjanju identitete slovenskega prostora.

vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

Poznavanje objekta, njegovega zgodovinskega in kulturnega ozadja je nujno za kvalitetno in legitimno prenovo. Poznamo različne metode ohranjanja stavbne dediščine. Vsaka revitalizacija od nas zahteva, da na novo premislimo naš odnos do

arhitekturne dediščine. Rekonstrukcija je upravičena le takrat, ko imamo o objektu zadostno količino podatkov. Vsaka hipoteza pri rekonstrukciji ni upravičena. “/.../ restavracija je proces, ki hoče ohraniti poseben karakter. Njegov cilj je, da ohrani ali obnovi formalne ali zgodovinske vrednosti spomenika. Temelji na spoštovanju stare materije in avtentične dokumentacije. Restavracija se mora ustaviti, ko se začne hipoteza (podmena); kakršnokoli dopolnjevanje, ki bi temeljilo na estetskih ali teoretičnih razlogih, se mora ločiti od arhitekture in mora imeti znak današnjega časa /.../” (Beneška listina v: Fister, 1979, str. 52)

V obravnavanem primeru smo soočeni s problemom pomankanja podatkov, ki bi lahko vodili v relavantno rekonstrukcijo. Tako je jasno zavzeto stališče do obstoječega nujno. Potrebno je pokazati, kaj je tisto, kar je v prostoru že dalj časa prisotno, in kaj prostoru dodajamo. Pomembno je ohranjanje atmosfere in identitete objektov in prostora, v katerega posegamo.

vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

vir: osebni arhiv

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

5.3

PLEZALCI : PRILOŽNOST ALI PROBLEM “Climbing to me, is not just climbing. It´s experiencing place and people, and it´s relishing their variety.” (Mellor v: Rickly-Boyd, 2001, str. 1)

Ko govorimo o Ospu, težko obidemo plezalni turizem. Plezalci so v Ospu prisotni že od leta 1977. Sprva je stena zaradi svoje težavnosti privabila le peščico plezalcev, z razvojem športnega plezanja pa je v Osp začelo prihajati vse več ljudi. Danes je Osp zagotovo eden izmed svetovno priznanih plezalnih rajev. Mednje ga uvrščajo predvsem izredno ugodna klima in dobra opremljenost smeri. Znatno povečanje obiskovalcev vasi zahteva tudi primerno infrastrukturo, ki jo v vasi praktično ni. Tako je v zadnjem desetletju v vasi prišlo do številnih konfliktov med plezalci in vaščani. (glej Kavzar, Vodlan, 2013, str. 53)

Ti konflikti nikakor ne koristijo nobeni izmed vpletenih skupin. Nezmožnost reševanja konfliktov in neprilagodljivost vseh vpletenih skupin drži stanje na ničelni točki, kar še zdaleč ne rešuje problema. Pomanjkljiva infrastruktura se kaže že ob vstopu v sam kraj, kjer ni primernih parkirnih mest. Obiskovalec nato ni seznanjen s problemi in pravili obnašanja v prostoru. Pot v samo plezališče ni označena, prav tako ni primernih sanitarij za potrebe gostov. To je le primarna infrastruktura, ki je v prostoru nujna. Čeprav ima sama vas odlično izhodišče za vzpostavitev športnega centra, je danes v turizem usmerjenih le malo domačinov. Prav tako ni širše strategije za razvoj dejavnosti povezane s športnim in kulinaričnim turizmom. Razlog tiči predvsem v prepričanju, da plezalci s svojim asketskim načinom življenja ne morejo postati vir zaslužka domačinov.

viri: httpthemoderatevoice.comwp-contentuploads201304shutterstock_65434666-1.jpg

(glej Kavzar, Vodlan, 2013, str. 53) Diplomsko delo skuša znova spodbuditi diskurz in z nekaterimi prostorskimi predlogi nakazati rešitev navedenega problema.

vir: httpwww.f-stopimages.co.ukcatalogueimagesclimbing-hands_large.jpg

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

vir: http://www.etno-muzej.si/spletne-zbirke/album/teren-3-dekani Kamen in les . lokalni materiali Vodnjaki . vodni viri kot točke srečevanja

vir: http://www.etno-muzej.si/spletne-zbirke/album/teren-3-dekani

U T R I P VA S I O S P Polja . prostori srečevananja

vir: http://www.etno-muzej.si/spletne-zbirke/album/teren-3-dekani

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

1949

Opravila na dvoriščih . prostori srečevananja

vir: http://www.etno-muzej.si/spletne-zbirke/album/teren-3-dekani

6.0

vodnjak

ruševine

I D E J N A

Z A S N O V A

100m

vodni viri so v preteklosti predstavljali točke srečevanja, okoli njih se je odvijalo javno življenje Osapcev

vir: http://www.etno-muzej.si/spletne-zbirke/album/teren-3-dekani

vodnjak

ruševine

100m

6.1 P R O S T O R S K A

Z A S N O VA

prostorska zasnova predvideva oživitev javnih točk s programi javnega značaja

Idejna zasnova predvideva revitalizacijo s sedmimi manjšimi arhitekturnimi posegi v prostor starega vaškega jedra. Ti arhitekturni vstavki so razpršeni znotraj zgodovinskega prostora in se v večini navezujejo na lokacije starih osapskih vodnjakov, točk, ki so nekoč že predstavljale prostore javnega življenja. Nove vaške plombe tako oživijo sistem prostorov srečevanja, ki postanejo novi generatorji vaškega življenja. Z vstopom novih programov vas pridobi potrebno infrastrukturo, ki je na voljo tako gostom kot tudi lokalnemu prebivalstvu.

vodnjak

ruševine

100m

z dodajanjem programa mladinskega hotela, vas pridobi nastanitvene kapacitete za goste, ki predstavljajo večinski del uporabnikov javnega prostora

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

V spodnjem delu vasi se na regionalno cesto pripenjata programa informacijske točke in vaškega trga z lokalom. 33

6.3 I

M L A D I N S K I

H O T E L

C E N T R A L N I

D E L

V srednjem delu vaškega jedra je predvidena obnova stare “domačije Špetčevih”, objekt postane centralni objekt mladinskega hotela. 0 2

M L A D I N S K I

H O T E L

A P A R T M A J I

V zgornjem del vasi pod steno, opuščene ruševine z prenovo postanejo apatmajski kompleks s tremi enotami. Znotraj objekta so zagotovljene tudi javne sanitarije za potrebe plezalcev.

0 3

I N F O R M A C I J S K A

T O Č K A

Informacijska točka prevzema vlogo ozaveščanja plezalcev o turistični ponudbi in pravilih obnašanja v prostoru.

0 4 01

V A

Vaški trg s spremljevalnim programom lokala s svojo strateško lego predstavlja novi center vasi. 0 5

M U Z E J

Z G O D O V I N E

K R A Š K E G A R O B A

Objekt se nahaja v središču vaškega jedra in predstavlja novo kulturno točko, z muzejskim programom in prostorom za manjše filmske projekcije. 03

0 6

0 7

100m

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

P L O Š Č A D

V spodnjem delu vasi na levem bregu hudornika, je delno že zasnovana ploščad za potrebe različnih prireditev. Poseg ohranja program in nekatere kvalitete obstoječega prostora. Predviden je nov oder z garderobami in sanitarije za potrebe obiskovalcev prireditev in plezalcev.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

P R I R E D I T V E N A

O G N J I Š Č E

P R O S T O R

D R U Ž E N J A

Izpraznjen prostor znotraj ruševine pod steno predstavlja novo točko srečevanja; v njej je predvideno ognjišče. 34

ognjisce _ prostor druženja

muzej zgodovine kraškega roba mladinski hotel _ apartmaji

mladinski hotel _ centralni del

informacijska točka

vaški trg z lokalom prireditvena ploščad

pregledna situacija Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec . leto vpisa: 2006 . leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

M 1:2000 35

pot v plezalisce

pot v plezalisce 33.1

78.5

75.0

sanitarije za plezalce

prireditvena ploščad

32.5

mladinski hotel _ apartmaji

P+1

53.0

izvir

P+1

31.0 P

55.8

P+1

regionalna cesta Trst- Črni kal

ognjisce _ prostor druženja

kulturni dom P+1 P+1 67.0 P+1 P+1

P+1

mladinski hotel _ centralni del

P+1 31.0

gasilski dom P+1

P+1

62.0

vaški trg z lokalom

vodni linijski element

P+1+M P+1+M

P+1+M

34.5

muzej zgodovine kraškega roba

33.9 63.0

glavna vstopna cesta v staro jedro

vodnjak

P+1

P+1+M

vodnjak Osapska hudourniška reka

31.4

informacijska točka 31.0

30.0

cerkev sv. Tomaža

zvonik cerkve sv. Tomaža

kamp Vovk

parkirišča za goste vstopna cestav staro jedro

regionalna cesta Trst- Črni kal

situacija Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec . somentor : doc.dr. Matej Blenkuš . leto vpisa: 2006 . leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

M 1:500 36

vir: http://www.etno-muzej.si/spletne-zbirke/album/teren-3-dekani

T E K T O N S K I

K O N C E P T

Vzgibov za prenos atmosfere starih osapskih hiš v nove arhitekturne implantacije ne gre iskati v likovnih prvinah obstoječega. Bistvo tiči v prenosu tektonske logike starih objektov v nove objekte. “Pristnost arhitekturnega doživetja temelji na tektonski govorici stavbe in na čutni razumljivosti konstrukcijskega dejanja.” (Pallasmaa, 2007, str. 108) Starih vaških domačij si ne znamo predstavljati brez masivnih kamnitih obodnih sten, ki so razmejevale notranji zasebni prostor od prostora ulice. Projekt tako predvidi nazidavo delno porušenih kamnitih zidov z novim materialom, teracom, ki za agregat uporablja zdrobljen lokalni kamen. Nov material tako loči staro in novo vendar ohranja masivno pojavnost objekta. Notranjost je ovita v lesen ovoj, ki daje človeku prijeten občutek domačnosti. Grelno telo se dvigne iz tlaka v pritličju. Tektonski princip je enak vsem novim objektom, ki jih predvideva naloga, menjava se le atmosfera v notranjem prostoru, ki je vezana na specifične Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

MLADINSKI HOTEL . CENTRALNI DEL

V srednjem delu vaškega jedra je predvidena obnova stare “domačije Špetčevih”, objekt postane centralni objekt mladinskega hotela. V njem se nahajajo skupni programi celotnega kompleksa mladinskega hotela. Zunanje dvorišče postane srce kompleksa, nanj se odpirajo programi javnega značaja. Novi “gank” povezuje vse javne prostore pritličja in nadstropja s krožno potjo. Prav tako nivojska razširitev javnega programa na nov “gank”, omogoča poglede proti osapski steni. V zgornjem delu objekta se nahajata dve spalni enoti s skupnimi ležišči.

vir: http://www.etno-muzej.si/spletne-zbirke/album/teren-3-dekani dvorišče kot osrednji prostor hiše zaznamujeta dva stara hrasta, ki predstavljata točkovna elementa v prostoru - vrtiščni točki

dvorišče se razdeli v dva nivoja, večji “gank”, prevzema del vloge zunanjega javnega prostora

z dvema vertikalnima komunikacijama se vzpostavi krožna pot okoli vrtiščnih točk. Pot povezuje vse javne dele objekta.

miza za mesenje kruha, priča, da so vaščani večino opravil opravljali na prostem. Tako ima dvorišče v primorsko-kraški hiši prav poseben pomen, postane srce hiše.

tektonska zasnova objekta

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

tloris pritličja Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec . somentor : doc.dr. Matej Blenkuš . leto vpisa: 2006 . leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

M 1:100 40

tloris nadstropja Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec . somentor : doc.dr. Matej Blenkuš . leto vpisa: 2006 . leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

M 1:100 41

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec . somentor : doc.dr. Matej Blenkuš . leto vpisa: 2006 . leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

prečni prerez

M 1:100

vzdolžni prerez

M 1:100 42

+ 6.93

+ 0.00

- 2.85

+ 6.93

+ 0.00

- 2.85

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec . leto vpisa: 2006 . leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

pogled z dvorišča mladinskega centra Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

M L A D I N S K I H O T E L . A PA R T M A J I V zgornjem delu vasi, pod steno, opuščene ruševine s prenovo postanejo apartmajski kompleks z javnimi sanitarijami. Prenova predvideva pozidavo objekta v okviru gabaritov stare domačije. V gabarit je izrezan hodnik s stopniščem, ki ločuje javni in zasebni del objekta. Novi zunanji hodnik tako zagotovi diskreten vhod v javne sanitarije. Pot skozi hodnik usmerja pogled proti Osapski steni, Tinjanskemu gričevju in na koncu proti cerkvenemu zvoniku. V drugem delu objekta se nahajajo tri apartmajske enote, ki so namenjene predvsem plezalni populaciji. Jasna zasnova v spodnjem delu predvideva manjšo kuhinjo in jedilnico ter v zgornjem delu spalni prostor. Mokri vozli se nahajajo v jedru, ki predstavlja grelno telo. Vertikalne komunikacije omogoča lestev, ki je na zadnji strani jedra in jo osvetljuje strešna niša.

z novim posegom se ruševine nadzida v okviru gabaritov obstoječe hiše

novemu volumnu je nato odvezt del, ki dopušča poglede skozi hišo naprej v pokrajino. Novo stopnišče, ki zapolni vrzel deluje kot cezura med javnim in zasebnim programom hiše

tektonska zasnova objekta

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

pogled na cerkveni zvonik

pogled proti gričevju Tinjana

M 1:100

pogled na cerkveni zvonik

pogled proti gričevju Tinjana

M 1:100 48

prečni prerez

M 1:100

vzdolžni prerez

M 1:100

+7.00

+ 3.00

+ 0.00

severna fasada

M 1:100

+7.00

+ 3.00

+ 0.00

južna fasada Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec . somentor : doc.dr. Matej Blenkuš . leto vpisa: 2006 . leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

M 1:100

pogled na apartmajski del mladinskega hotela Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon â&#x20AC;&#x152;. mentor: doc. mag. TomaĹž KruĹĄec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

pogled preko objekta na gričevje Tinjana Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

I N F O R M A C I J S K A

TO Č K A

Informacijska točka je predvidena v manjšem že obstoječem objektu. Z revitalizacijo objekt prevzema vlogo ozaveščanja plezalcev o turistični ponudbi in pravilih obnašanja v prostoru. Zasnova informacijske točke ohranja zunanjo lupino objekta, tej je dodana notranja lesena lupina, ki prevzema vlogo izložbenih polic. V skladu s programom se objekt odpira navzven. Objekt se odpira na severno in južno stran in postane povezovalni člen med cesto in novo teraso na južni strani objekta. Nova terasa ohranja obstoječe drevo, ki s svojo krošnjo senči in hladi prostor.

i Zaradi pretekle vloge gospodarskega objekta je obstoječi objekt zasnovan introvertirano.

Novi poseg glede na javni značaj programa odpira objekt med cesto in novo teraso na jugu. Prenos informacij je tako možen v notranjosti objekta, kot tudi v delu zunanje ureditve pred njim.

tektonska zasnova objekta

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

tloris nadstropja Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec . leto vpisa: 2006 . leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

M 1:100 55

prečni prerez Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec . leto vpisa: 2006 . leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

M 1:100

leseni notranji ovoj v primeru informacijske točke prevzame vlogo izložbenih polic Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

VA Š K I

T R G

L O K A L O M

Vaški trg s spremljevalnim programom lokala s svojo strateško lego predstavlja nov center vasi. Preboj zidu na južni strani lokacije omogoči umestitev stopnišča, ki pripomore k pretočnosti in boljši dostopnosti javnega prostora. V prostor je postavljen nov zid, ki se kot linijski element izteka v vodni linijski element ter naprej v prostorsko dominanto cerkvenega zvonika. V strešnem delu se zid razmaterializira in prevzame vlogo pergole. Drevo na lokaciji se ohrani. Razlika v višinskih nivojih zastira pogled na regionalno cesto. Strešni nosilci lomijo močno svetlobo in jo kontrolirano spuščajo v notranji prostor. Tako je meja med notranjostjo in zunanjostjo zabrisana. Servisno jedro se z distanco širine hodnika odmakne obstoječemu zidu. V notranjosti se pogledi na južni strani odpirajo naprej v kulturno krajino, na zahodnem delu pa se iztekajo v vaški trg in naprej v cerkveni zvonik.

V prostor je postavljen nov zid, ki usmerja pogled v cerkveni zvonik

Prebod starega opornega zidu in novo stopnišče omogočata boljšo pretočnost trga. Stopnišče stopnjuje dramatičnost vzpenjanja ob linijskem elementu zidu.

Zid se ukloni proti zgornjemu upornemu zidu. Postane streha in pod njim se ustvari nov prostor, ki ga naseli javni program.

tektonska zasnova objekta

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

pogled na cerkven zvonik

pogled na polja

M 1:500 60

prečni prerez

M 1:100

vzdolžni prerez

M 1:100

+ 3.80

+ 2.82

+ 0.00 - 0.60

severna fasada

M 1:100

+ 3.80

+ 2.82

+ 0.00 - 0.60

- 3.50

zahodna fasada Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon â&#x20AC;&#x152;. mentor: doc. mag. TomaĹž KruĹĄec . leto vpisa: 2006 . leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

M 1:100 62

pogled s stopnišča se ob novem zidu izteče v cerkveni zvonik Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

pogled z notranjosti lokala na manjši trg , ter preko okna na polja Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

MUZEJ ZGODOVINE KRAŠKEGA ROBA Objekt je umeščen v središče vaškega jedra in predstavlja novo kulturno točko z muzejskim programom in prostorom za manjše filmske projekcije. Zaradi izredne majhnosti in ozkosti lokacije zasnova predvideva dvonadstropno robno pozidavo. Različna nivoja imata ločene vhode. Spodnji nivo je razdeljen na dva dela. Temni del prostora je namenjen video predstavitvi območja. Svetlejši del, ki ga osvetljuje stropna niša, omogoča razstavljanje eksponatov.

zid usmerja pogled proti cerkvenemu zvoniku in hkrati vabi obiskovalca z ulice v notranjost objekta

objekt na pomembnost programa opozarja s svojo vitkostjo, ki pa nikakor ne presega gabaritov okoliške pozidave

poseg predvideva dvovišinsko robno pozidavo prazne parcele

Dva zaloma obodnega zidu ustvarita niši, ki nakazujeta ločena vhoda v zgornji in spodnji del objekta. Za vsakim vhodom se skriva raznolika notranja zgodba prostora.

Zgornji nivo je namenjen prezentaciji muzejskega gradiva. Eksponate osvetljuje difuzna svetloba, ki prehaja preko strešnih nosilcev v notranji prostor.

tektonska zasnova objekta

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

novo 1 prostor za videoprojekcije 2 muzejski prostor

teraco teraco teraco

tloris pritličja Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec . leto vpisa: 2006 . leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

37.3 m2 12.6 m2

M 1:100 67

pogled na cerkveni zvonik

vodnjak

novo

teraco

1 muzejski prostor

teraco

tloris nadstropja Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon â&#x20AC;&#x152;. mentor: doc. mag. TomaĹž KruĹĄec . leto vpisa: 2006 . leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

51.70 m2

M 1:100 68

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec . leto vpisa: 2006 . leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

vzdolžni prerez

M 1:100

prečni prerez

M 1:100

+ 5.54

+ 0.00

- 1.86

zahodna fasada

M 1:100

+ 5.54

+ 0.00

- 1.86

južna fasada Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec . leto vpisa: 2006 . leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

M 1:100

pogled s trga na novi muzej Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

P R I R E D I T V E N A

P L O Š Č A D

V spodnjem delu vasi, na levem bregu hudournika, je delno že zasnovana ploščad za potrebe različnih prireditev. Poseg ohranja program in nekatere kvalitete obstoječega prostora. Projekt je razdeljen na več manjših ambientov, ki skupaj tvorijo smiselno celoto. Dinamičen prostor tako nagovarja k uporabi prostora tudi v času, ko tu ni aktivnega programa. Odprti oder se zgodi pod tanko opno. Igralno površino v zadnjem delu zamejuje volumen z garderobami, ki z odmikom do opne omogoča vstopa na oder. Skozi ploščad poteka pristopna pot v plezališče sektorja C. Zasnova prestavi potek poti ob južno fasado odra. Tako se ustvari dinamičen prehod skozi prostor, ki se začne z vstopno klančino in nadaljuje z dispozicijo manjšega ambienta ter odra. Sanitarije so pomaknjene v jugozahodni del ploščadi. Predvidevajo souporabo plezalcev in gostov različnih prireditev. Manjši ambient z novo zasaditvijo in manjšimi sediščnimi volumni razmejuje ploščad na glavni in stranski trg.

Nova ureditev predvideva linijski element stopnišča, ki med seboj povezuje različne nivoje

Primarni objekt je predviden v izteku novega trga in prevzame vlogo gledališkega odra. Sekundarni objekt je namenjen sanitarijam in se nahaja v najmanj izpostavljenem delu trga.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

V sredini trga je predviden manjši ambijent z drevesi in sedišči. Ambient deli trg na dva manjša dela in usmerja obiskovalca v smeri poti ,ki vodi do Osapske jame in plezališča.

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

tektonska zasnova objekta

tloris nadstropja Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec . somentor : doc.dr. Matej Blenkuš . leto vpisa: 2006 .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

M 1:100 74

vzdolžni prerez

M 1:100

prečni prerez z fasado

M 1:100

+ 1.50

pogled z vstopne klančine proti novemu odru Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

Zanimiva lokacija in iznajdljiva gradnja obstoječi objekt umešča na posebno mesto lokalne gradnje. Tri stranice gospodarskega objekta je zgradil človek in za četrto steno uporabil Osapsko steno. Nov poseg skuša prostoru dodati kar najmanj. Edina intervencija se zgodi v tlaku, ki z zgibanjem oblikuje sedišča. V središču se ustvari prostor za ognjišče in objekt dobi novo funkcijo. Z najbolj elementarno funkcijo prostor vrača obiskovalca nazaj k odnosu med človekom in naravo. Uporaba prostora je namenjena tako domačinom, plezalcem kot tudi ostalim obiskovalcem.

osapska stena je v prostoru že od “nekdaj”

Človek je v preteklosti iskal zavetje pod steno. Nanjo je naslonil tri stene in s tem ustvaril nov prostor.

Novi poseg skuša v najmanjši meri poseči v prostor. Tla z zgibanjem postanejo ognjišče. Prostor dobi nov program.

tektonska zasnova objekta

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

stik starega zidu s steno

naravna stena

stik starega zidu s steno

pogled med zidovi in steno v nebo

pogled v nebo skozi okno v nadstropju

točke interesa

tloris Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec . leto vpisa: 2006 . leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

M 1:100 79

prečni prerez Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec . leto vpisa: 2006 . leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

M 1:100 80

pogled na ognjišče v notranjosti ruševine Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

bazilika sv. Petra in Pavla _ Petersberg, Dachau . baročna nadzidava romanske bazilike (zgrajene leta 1104 -1107 ) z novim materialom (nadzidano med leti 1775-95)

6.3 F

Nov poseg v ruševine starih osapskih hiš želi jasno opredeliti in ločiti novi poseg od obstoječih struktur. Vodilo pri prenovi je tako nadzidava obstoječih kamnitih zidov z novim materialom. Novi material temelji na stari lokalni materiji - laporju. Lokalni kamen z drobljenjem postane agregat, ki ga nato umešamo v novi material - beton. Z brušenjem lokalni agregat postane viden, beton postane teraco in kontinuiteta uporabe lokalnega materiala se ne prekine. Novi material s svojo strukturo, načinom izdelave in obdelave jasno loči novo od starega. Proces pri suhozidu je sestavljanje, pri novem posegu pa ulivanje. Tako suhozid predstavlja grobo strukturo, novi teraco pa zadržano gladko strukturo. Nadzidava stare arhitekture z novim materialom je znana že iz preteklosti. V baroku je bila pogosta praksa, da so kamnite zidove nadzidali s cenejšo in lažjo opeko. fotomontaža stika novega s starim

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

+5.88 - žleb iz bakrene pločevine z minimalnim padcem 0,5% na 5m, podkonstrukcija je izvedena iz vodoodpornih OSB plošč

+5.79 +5.45

na mestu vliti beton z granulatom lokalnega kamenja, finalna obdelava krtačen beton

+5.36 +5.16

- obstoječi kamniti zid - lesena špaleta iz hrastovega lesa

- teraco plošče - jekleni nosilci - dvoslojna hidroizolacija - toplotna izolacija - parna zapora -KLH plošča

12 cm 9 cm 1 cm 30cm

- leseni pod - toplotna izolacija - KLH plošča

3cm 5cm 16cm

9cm

2.2 cm

- lesena okna iz hrastovega lesa U = > 1,0

- odkapnik iz bakrene pločevine

- hrastove letve na razdalji 1m

0.55 mm

- suhozid - zračni sloj - paro propustna in vodonepropustna folija - toplotna izolacija - parna zapora - lesena vezana plošča

0,1 cm 15 cm 2 cm

3 x 5 cm

+2.78 točkovno jekleno ležišče ubetonirano na mestih starih ležišč lesenih stropnikov

50 cm 5 cm

2 cm

+2.86

+2.62

- komprimirano makadamsko dvorišče, granulacije od 0 - 8 mm - tamponsko nasutje, komprimirano do zbitosti 80 Mpa granulacije od 0-16mm - drenažno nasutje granulacije od 8 -32 mm - tkanina iz filca zaradi zadrževanja drobnih delcev - drenažna cev O 160 mm, položena v beton M15

+0.00

leseni pod cementni estrih parna zapora toplotna izolacija hidroizolacija podložni beton

3 cm 5 cm 15 cm 10 cm

3cm

30cm

fasadni pas A - A

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec . leto vpisa: 2006 . leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

M 1:25

maketa detajla

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

M 1:1

lahka strešna konstrukcija lahka strešna konstrukcija

lahka strešna nosilna konstrukcija lahka strešna je nosilna konstrukcija je členkasto vpet v masivnečlenkasto obodne vpet v masivne obodne zidove zidove

masivni obodni zidovi masivni (suhozid,obodni zidovi (suhozid, nadzidan z beton, ki zanadzidan agregat z beton, ki za agregat uporablja zdrobljen lokalni kamen uporablja zdrobljen lokalni kamen

konstrukcijska shema centralnega objekta mladinskega hotela in apartmajskega dela mladinskega hotela

lahka konstrukcija lahka konstrukcija

lahka konstrukcija

lahka lahka strešna strešna nosilna konstruknosilna konstrukcija je členkasto cija je členkasto vpet v masivne vpet v masivne obodne zidove obodne zidove

lahka strešna nosilna konstrukcija je členkasto vpet v masivne obodne zidove

masivna betonska masivna betonska konstrukcijakonstrukcija , ki za , ki za agregat uporablja agregat uporablja zdrobljen zdrobljen lokalni lokalni kamen kamen

masivna betonska konstrukcija , ki za agregat uporablja zdrobljen lokalni kamen

6.4 K O N S T R U K C I J S K A Z A S N O V A

konstrukcijska shema lokala in muzeja

armirano betonska plošča preko plošče se sile prenašajo v štiri robne stebre

vogalni steber

Konstrukcijska zasnova predvideva nadzidavo obstoječih ruševin. Zunanje obodne stene ohranjajo primarno nosilno vlogo. V strešnem delu konstrukcija predstavlja lahek nosilni element, ki je z dilatacijo ločen od masivnega obodnega zidu. Medetažna konstrukcija je prav tako lahka in členkasto vpeta v masivni zid.

konstrukcijska shema odra

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

6.5 E N E R G E T S K A Z A S N O VA O B J E K TA

Prenova predvideva sanacijo notranjega izolacijskiega ovoj, tako zunanja fasada ohranja obstoječo pojavnost.

vir: http://www.etno-muzej.si/spletne-zbirke/album/teren-3-dekani nosilna konstrukcija prevzema vlogo senčenja

lesena pergola je pogost element v lokalni arhitekturi območja, človeku nudi osenčen in ustvarja prijetno mikroklimo.

Prenova predvideva nizkotemperaturni ogrevalni sistem z razvodom cevi po stenah sanitarnih jeder. Masivne stene notranjih jeder, tako postanejo osredna grelna telesa. Sistem tako ne zavzema dodatnega prostora, ki bi ga potrebovala radiatorska ogrevala. Pri senčenju je predvidena uporaba sistemov, ki so v prostoru že preverjeni. Pergola kot izrazit kraško-primorski element v objektih muzeja in lokala postane osredni element izveden v betonu. Statična višina nosilcev in majhen razmik med nosilci omogoča senčenje notranjih prostorov. Hkrati pa dopušča vstop difuzne svetlobe v prostor tekom dneva.

vir: http://www.etno-muzej.si/spletne-zbirke/album/teren-3-dekani slike iz leta 1949 pričajo, da je uporaba lesenih polken v prostoru prisotna že dalj časa

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

leseni paneli omogočajo senčenje glede na potrebe

Pri ostalih objektih vertikalni leseni paneli omogočajo senčenje glede na potrebe. Objekti nimajo velikih steklenih površin, tako pregrevanje ne predstavlja večjega problema. 86

F O T O G R A F I J E

M A K E T

situacija

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

mladinski hotel . apartmajski del

lokal z manjšim vaškim trgom

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

Cook L., Govan M., Taylor M.,1997, Richard Serra: torqued ellipses: interview with Lynne Cook and Michael Govan, New York, Dia center for the Arts

7.0

Deleuze G., 2011, Razlika in ponavljanje, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU Fister P., 1979, Obnova in varstvo arhitekturne dediščine, Ljubljana, Partizanska knjiga, Znanstveni tisk Guštin B., 2006, Obrambna linija Kraškega roba V Arh Kos M., Gorenc N.,ur. Gradovi, utrdbe in mestna obzidja: vodnik po spomenikih, Ljubljana, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2006, str. 98-110 Hočevar M.,1998, Prostori igre, Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko Koželj J.,2007, simpozij V AB : arhitektov bilten : mednarodna revija za teorijo arhitekture letnik 2007, št. 175-176, Pallasmaa J., 2007, Oči kože: arhitektura in čuti, Ljubljana, Studia humanitatis Perko D., Oražen Adamič M., 1998, Slovenija. Pokrajine in ljudje, Ljubljana, Mladinska knjiga Ravnikar V., 1986, Kako graditi danes na krasu V AB : arhitektov bilten : mednarodna revija za teorijo arhitekture letnik 1986 - 83/84 Ravnikar V., 1988, Razmišljanje o zidu V AB : arhitektov bilten : mednarodna revija za teorijo arhitekture letnik 1988, št. 93/94 Rickly - Boyd J.M., 2012, Lifestyle climbing: toward existential authenticity V Weed M. Journal of sport and Tourism, Taylor and Francis, London, 2012, str. 1-20 Ruttkovski W.,1986, The strata model in poetics (Schichtenpoetik) V Kyoto Sangyo Daigaku Ronshuu, Kyoto, št. 30, march 2003, str. 1-20 Tarkovski, A., 1997, Ujeti čas: Razmišljanja o filmu, Ljubljana, EWO Vodopivec D.,Cunja R., Jeraša J., Ogrin D., Skok J., Novak V., Kramarič F., Zorman M., 1994, Osp : 175. obletnica prve slovenske ljudske šole v Istri, Koper, Osp : KUD “Domovina” Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013

SPLETNI VIRI: Register nepremične kulturne dediščine (RKD) (http://giskds.situla.org/giskd/ ) Kavzar B., Vodlan K., Rajčevič J., Dubac B., 2013, Problematika ospa V Beta magazin 4: slovenska spletna plezalna revija (http://issuu.com/betamag/docs/betmag_4) SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ, 1949, Fotografije , Teren 3: Dekani, 3. 7. – 3. 8. 1949 (http://www.etno-muzej.si/spletne-zbirke/album/ teren-3-dekani) 89

Hvala ... mentorju - za usmerjanje, spremljanje, grajanje, spodbujanje in potrpljenje, konzultantu za konstrukcije - za trud, pomoč in pripravljenost, Aleksandru S. Ostanu - za izčrpne korekture, pripravljenost, kritiko in usmerjanje. Tadeju, Brini, Sari, Marku, Matevžu,... za druženje pomoč in izmenjevanje misli. Družini za podporo in predvsem Špeli za potrpežljivost in razumevanje v času moje “krajše življenske odsotnosti”. ... vsem, ki sem jih pozabil navesti in vem, da mi bodo oprostili

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . Jernej Girandon ‌. mentor: doc. mag. Tomaž Krušec .

leto vpisa: 2006 . leto izdelave diplomskega dela: 2013