Grega Valenčič by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Magistrsko delo

REMIZA ZNANOSTI IN KULTURE

Urbanistična in idejna zasnova raziskovalno - razvojnega centra ob železnici v Novi Gorici

Avtor: Grega Valenčič Mentor: doc. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a. Leto vpisa: 2007/2008 Leto izdelave: 2015/2016

POVZETEK Magistrsko delo izpostavlja potencial območja ob železnici v Novi Gorici. Zapuščeni del železniške postaje je postal prostor z velikim zmožnostmi, kar se že nekaj časa izkazuje z gradnjo trgovskih kompleksov. Možnosti, ki jih območje ponuja, zagotovo presegajo obstoječi trgovski program in arhitekturno podobo, ki se je ustvarila zaradi neustrezne politike in nedokončane gradnje stanovanjskega kompleksa Majske poljane. Strateška pozicija področja, ki se nahaja ob stiku Nove Gorice in “stare” Gorice, železniške in cestne infrastrukture ter stičišča okoliških pokrajin, je glavni razlog zaradi katerega je potrebno temu mestnemu predelu poiskati ustrezno programsko, urbanistično in arhitekturno podobo. V nalogi oblikujem novo urbanistično rešitev, ki se navezuje na kontekst goriškega zaledja, dveh mest ob državni meji in železnice, ki je že pred več kot sto leti povezala tri obmejne kulture. Program poskuša opozoriti na pomembnost povezovanja ljudi na Goriškem in hkrati ustvariti nov razvojni prostor. Na območje ob železnici se zaradi potrebe po razširitvi univerze umesti nov kampus z raziskovalnim centrom, ki postane “katalizator” za spodbujanje znanosti na Goriškem. Prenovi se stara železniška delavnica, kamor se umesti železniški muzej in kreativni center za spodujanje ročnih del, v sosednjem vodnem stolpu pa se uredi muzejsko galerijo. Kljub novi razvojni viziji se trgovsko dejavnost ohrani in spodbuja, vendar ne v obliki nakupovalnega centra, ki je tu prisoten danes. Nova Gorica je mesto kongresnega turizma, zato se del obstoječe mase preoblikuje in v njega umesti nov sejemski prostor z razstavnim paviljonom ter doda večnamensko dvorano, namenjeno sejam in predavanjem. Tehnični del naloge predstavi kompleksno programsko in urbanistično zasnovo celote ter arhitekturno in likovno zasnovo raziskovalnega centra.

ABSTRACT The Master’s thesis highlights the potential of the area along the railway in Nova Gorica.The abandoned part of the railway station has become a space with great potential, which can be confirmed by the fact that various shopping centres have been constructed in this area lately. The possibilities offered by this area certainly exceed the existing commercial program and the current architectural image created due to inadequate policies and unfinished construction of the residential complex of Majske poljane. Located in a strategic position on the border between the towns of Nova Gorica in Slovenia and Gorizia in Italy, connected to good rail and road infrastructure and situated at the junction point of the surrounding regions, this part of town should undoubtedly be given an appropriate content as well as architectural and urban design. The project creates a new urban solution related to the context of Gorica’s hinterland – two towns stretching along the border and the railway, which has connected the three border cultures more than hundred years ago. The content is aimed at recalling the importance of connecting people in the Nova Gorica area, while creating a new development area. Since university of Nova Gorica needs an expansion, a new university campus with a research centre is placed on the area along the railway, which becomes a “catalyst” of science promotion in the Nova Gorica area. The old railway workshop is renovated to host a railway museum and a creative center for handicrafts promotion, while a museum gallery is located in the adjacent water tower. Despite the new development vision, the commercial activity is maintained and encouraged, but not in the form of a shopping center as it is today. Since Nova Gorica is a city of congress tourism, a part of the existing mass is transformed into a new exhibition space with an exhibition pavilion and a multi-purpose hall for meetings and lectures is added. The technical part of the thesis presents the complex content and urban design of the whole project as well as the architectural design of the research center. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | diplomant: Grega Valenčič | magistrsko delo: REMIZA ZNANOSTI IN KULTURE - Urbanistična in idejna zasnova raziskovalno-razvojnega centra ob železnici v Novi Gorici | mentor: doc.dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.| leto vpisa: 2007/2008 | leto izdelave magistrske naloge: 2015/2016

KAZALO UVOD

ORIS PROBLEMA IN CILJ NALOGE

TEORETSKA IZHODIŠČA

PROGRAMSKI KONTEKST

LOKACIJA

KONCEPT

GRAFIČNE PRILOGE

ZAKLJUČEK

VIRI IN LITERATURA

Zasnova Nove Gorice Obmejni prostor treh kultur Kulturni mozaik Revitalizacija kulturne / tehniške dediščine

Zgodovina bohinjske proge Bohinjska proga Znanstveno raziskovalne dejavnosti na Primorskem Kulturne dejavnosti na Goriškem Programska izhodišča

Lega in osnovni podatki Zgodovinsko ozadje mesta Urbanistični razvoj Nove Gorice Urbanistični razvoj somestja Nova Gorica danes Urbanistična študija Vrednotenje obstoječega stanja Arhitekturne analize Urbanistična zasnova

Referenčini okvir Arhitekturna zasnova

Situacija, M 1:2000 Stuacija, M 1:500 Študentski dom, zasnova Študentski dom, M 1:500 Vodni stolp, zasnova Vodni stolp, M 1:200 Remiza, zasnova Remiza, uporaba Večnamenska dvorana, zasnova Večnamenska dvorana, M 1:200 Zasvnova raziskovalnega centra Program Koncept Raziskovalni center, M 1:200 Konstrkucijska zasnova Energetska zasnova Zasnova požarne varnosti Fasadni pas Fotografije makete

3 4 5 6

9 10 11 12 13

15 16 17 18 19 20 21 25 34

37 44

45 46 47 48 49 50 51 53 54 57 61 66 67 68 87 88 89 90 91

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | diplomant: Grega Valenčič | magistrsko delo: REMIZA ZNANOSTI IN KULTURE - Urbanistična in idejna zasnova raziskovalno-razvojnega centra ob železnici v Novi Gorici | mentor: doc.dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.| leto vpisa: 2007/2008 | leto izdelave magistrske naloge: 2015/2016

fasadni izsek delavnice za popravilo lokomotiv v Novi Gorici - Remiza

vir: osebni arhiv

UVOD

Temo »Remiza znanosti in kulture« sem izbral zaradi želje po ponovni oživitvi izbranega območja. Pomen remize, ki izhaja iz italijanske besede »rimettere« ita. ponovno postaviti, nosi pomen naloge, ki se ukvarja z umestitvijo novih programov v zapuščeno območje železnice. Zaradi tehniške zapuščine in potenciala, ki ga območje izkazuje, sem izbral znanost in kulturo kot vsebinska nosilca oživitve tega prostora. Lokacijo si ne predstavljam le kot območje revitalizacije, temveč kot prostor, kjer bi lahko postavil temelje za nadaljnji razvoj mesta in prebivalstva. Zasnova raziskovalno razvojnega centra je aplicirana v prostor z namenom povezovanja že obstoječih vsebin na območju, obenem pa poziva tudi k spodbujanju raziskovanja in izobraževanja na več ravneh. Slovenci smo zelo inovativen narod, zato je investicija v znanje najbolj logična izbira, saj pripomore k razvoju našega potenciala. Naloga se v širšem kontekstu navezuje tudi na kulturno bogastvo zaledja, kar je bilo glavni povod za nastanek Nove Gorice. Prostor ob železnici je zagotovo potencialni posrednik med prebivalci zalednih krajev in mestom, kar je potrebno izkoristiti in ga s tem tudi primerno obogatiti. 1

delavnica za popravilo lokomotiv - interier

vir: osebni arhiv

ORIS PROBLEMA IN CILJ NALOGE

Problematika se navezuje predvsem na neustrezo razvojno politiko mesta skozi njegovo kratko zgodovino. Tako kot večina mestnih površin je tudi območje ob železnici podleglo neustreznim odločitvam, ki so za Novo Gorico pravzaprav že stalnica. Pomembna pozicija med novim in starim mestom daje velik potencial za trženje, kar so izkoristile velike korporacije, ki so odkupile zemljišča in začele z intenzivno gradnjo stanovanjskih in trgovskih kompleksov. Zaradi nekontrolirane gradnje je območje izgubilo svojo kulturno in zgodovinsko vrednost. Naloga poskuša najti ustrezno programsko, urbanistično in arhitekturno rešitev za oživitev območja in oblikovanje sinergije med kulturno zapuščino železnice ter novim izobraževalnim programom. Cilj naloge je ustrezno oblikovati nov javni prostor, namenjen izmenjavi znanja in kulture ter izpostaviti pomen povezanosti severno goriškega prebivalstva z umeščanjem novih vsebin in prenovo kulturne dediščine. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | diplomant: Grega Valenčič | magistrsko delo: REMIZA ZNANOSTI IN KULTURE - Urbanistična in idejna zasnova raziskovalno-razvojnega centra ob železnici v Novi Gorici | mentor: doc.dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.| leto vpisa: 2007/2008 | leto izdelave magistrske naloge: 2015/2016

TEORETSKA IZHODIŠČA

Po mirovnih pogajanjih in izgubi Gorice leta 1946 je slovenska stroka z navdušenjem pozdravila idejo o novem mestu. Edvard Ravnikar je imel vizijo mediteranskega mesta.

očje obdelave anja državna meja na struktura

Območje obdelave

estna struktura

Obmestna struktura

očje obdelave

5 10

50 [m]

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

400

1000 [m]

Mesto je bilo zasnovano po Le Courbisierjevem modelu z začetnim križem in štirimi osnovnimi programskimi deli. Glavna ulice v smeri S-J postane hrbtenica mesta s centrom, levo so stanovanja, desno industija, zgoraj in spodaj pa prostor za rekreacijo. Takšen model mesta naj bi dobro deloval v malih mestih, kar je bilo za Novo Gorico takrat primerno izhodišče.

Nekdanja državna meja Centralne stavbe Mestna struktura

Območje obdelave

Arhitekt si je zamislil monumentalno kompozicijo ulice, poznano v Italiji in južni Franciji. Ob robu “magistrale” je predvidel gosto zasaditev plantan, ki bi dale mestu mediteranski značaj, pod katerimi bi se odvijal prijeten predprostor trgovin in javnega programa. Ulica bi postala servisna žila za stanovanja in ostale javne ustanove. Vse skupaj bi oblikovalo 80 m širok odprt javni prostor, ki bi zajemal vse, kar takšno mesto potrebuje. (Achleitner et al., 2010)

Javne službe

Izobraževalni program Kulturni program

e službe

200

Trgovski program

aževalni program

Turistični program

rni program

500

1000

2000 [m]

20[km]

100

200

400[km]

Industrija

ski program

Kljub velikim prizadevanjem in vloženemu znanju lahko ocenimo, da je današnja podoba Nove Gorice vse prej kot sijoča.

Območje obdelave

čni program

Železniški promet Avtomobili Kolesarji in pešci

očje obdelave

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

Mestni parki

mobili

Mestna struktura

Območje obdelave

Zelene površine

arji in pešci

očje obdelave

Izobraževalni program

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje

Javne službe

Kulturni program

Središče Nove Gorice

Kulturni program

Izobraževalni program

50 [m]

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

400

1000 [m]

200

Trgovski program Turistični program

500

1000

2000 [m]

20[km]

Industrija

Trgovski program 3

5 10

Javne službe

Območje obdelave

ni parki

Nekdanja državna meja Centralne stavbe

Območje obdelave

niški promet

e površine

ZASNOVA NOVE GORICE

Zaradi različnih dejavnikov je gradnja mesta ušla začetnim smernicam. Mesto je že med snovanjem dobilo nov obmejni varovalni pas, ki se je zarezal globoko v mestno strukturo in spremenil začetno shemo mesta. Kasneje je prihajalo do odstopanj zaradi nepoznavanja ozadja ideje in pomanjkanja znanja. Projekt je pričel zaradi političnih ozadij izgubljati na pomenu, prav tako je bilo vodenje gradnje neustrezno in podvrženo stalnim spremembam in različnim ustanovam. Mesto je danes brez vseh poglavitnih kvalitet, ki so bile predvidene v začetni ideji. Zaradi sprememb, ki jih je Nova Gorica doživela, bi bilo nesmiselno nadaljevati že tako načeto idejo modernističnega mesta. Nova vizija je nujno potrebna, saj so potrebe ljudi drugačne, kot so bile v obdobju po drugi svetovni vojni.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | diplomant: Grega Valenčič | magistrsko delo:Turistični REMIZA ZNANOSTI IN KULTURE - Urbanistična inObmočje idejna zasnova obdelaveraziskovalno-razvojnega centra ob železnici v Novi Gorici | mentor: doc.dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.| leto vpisa: 2007/2008 | leto izdelave magistrske naloge: 2015/2016 program Zaščiteni objekti (tehniška Rušenje Preoblikovanje

Železniški promet Avtomobili

100

200

400[km]

grafični prikaz somestja

vir: http://maps.stamen.com/toner/#13/45.9516/13.6332

TEORETSKA IZHODIŠČA

OBMEJNI PROSTOR TREH KULTUR

Državna meja je izgubila svoj uradni pomen z vstopom Slovenije v EU. Kljub temu to ni odpravilo razmejitve, saj poleg železnice in degradiranega območja mesto razmejuje tudi miselnost prebivalstva. Železnica in obmejno območje sta še danes izključena iz mestnega prostora. V preteklosti je tukaj stala servisna cona za železniško mehanizacijo in popravilo vlakov ter indrustrijska cona, namenjena razvoju železarstva. Območje je še danes mestni rob, ki ljudi ločuje, namesto da bi jih povezovalo.

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

5 10

50 [m]

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

400

1000 [m]

Nekdanja državna meja Centralne stavbe Mestna struktura

Območje obdelave Javne službe

Območje obdelave

Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program

Izobraževalni program Kulturni program

Turistični program

500

1000

2000 [m]

20[km]

Industrija

Trgovski program Turistični program

200

Trgovski program

Mesto potrebuje novo vizijo, saj je od prvotne zasnove minilo že 60 let. Vizijo mesta, ki se povezuje, vidim uresničljivo prav na tem prostoru, ki ponuja različne nivoje povezave med obmejnimi regijami, med tremi kulturami ter dediščino in znanostjo. Že arhitekt Edvard Ravnikar se je zavedal, da je Nova Gorica začasni samozadostni “prizidek” srednjeveškega jedra, ki se je že pred vojno začel širiti na vzhodno stran. Mestna strukura je bila zamišljena kot nekaj, kar bo nadomestilo mesto, ki smo ga izgubili, a se to ni uresničilo. Današnje mesto ima potencial za oblikovanje prostora združevanja in povezovanja ljudi, ki bi s svojimi znanji in kulturno raznolikostjo pripomogli k razvoju mesta in svoje osebnosti.

Območje obdelave

Železniški promet Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | diplomant: Grega Valenčič | magistrsko delo: REMIZA ZNANOSTI IN KULTURE - Urbanistična in idejna zasnova raziskovalno-razvojnega centra ob železnici v Novi Gorici |200mentor: doc.dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.| leto vpisa: 2007/2008 | leto izdelave magistrske naloge: 2015/2016 0 100 400[km] Avtomobili Kolesarji in pešci

Območje obdelave

shema osebnostnega razvoja - kulturni mozaik

TEORETSKA IZHODIŠČA

KULTURNI MOZAIK

Homogeni karakter mesta onemogoča razvoj prebivalstva, saj uničuje alternativen življenjski slog in s tem tudi vsak osebnostni razvoj posameznika, ki odrašča v takem mestu.

HOMOGENO MESTO

HETEROGENO MESTO

MESTO Z OKROŽJI

MOZAIK KULTUR

Heterogeno mesto, kjer so prebivalci pomešani med seboj, ne glede na njihov življenjski slog, življenjska obdobja in kulturne navade, se zdi prava alternativa. Izkazuje pa se, da je ravno nasprotno. Heterogeni model mesta z mešanim prebivalstvom je povod za nastanek homogenosti. V takšnem okolju so prebivalci “preveč pomešani, zato se njihov življenjski slog preveč izenačuje, postajajo podobni drug drugemu, kar privede do homogenosti. Da bi mesto obdržalo heterogeno strukturo, se morajo oblikovati navidezna okrožja, ki izhajajo iz ideje “geta”. Geta ohranjajo svoje značilnosti, kljub temu da so locirana tesno druga ob drugi. Posplošeno gledano gre za več homogenih mest v enem mestu. Njihova slabost je zaprtost in izoliranost od preostalih mestnih predelov, so pa lahko osnova za oblikovanje nadaljnje stopnje mestnega življenja.

NERAZVITA OSEBNOST

RAZVITA OSEBNOST

Mesto, kjer bo lahko posameznik razvijal svojo identiteto, mora omogočati na eni strani homogeno privatno okolje, na drugi pa javni prostor, ki bo takšna območja združeval in oblikoval mesto v kulturni mozaik. Ti prostori, imenovani “mestni robovi”, so izjemnega pomena za razvoj mesta in izoblikovanje ter bogatenje osebnosti posameznika. (Christopher, 1977) Nova Gorica je malo mesto s precej homogeno strukturo stalnega prebivalstva in heterogenim deležem dnevnih migrantov, ki dnevno prihajajo v mesto v službo ali šolo. Scenarij mozaika je torej mogoč, če mesto bolje povežemo z njegovim zaledjem. Z oblikovanjem mestnega prostora, ki bo omogočalo združevanje prebivalcev okoliških pokrajin (Kras, Vipavska dolina, Banjška planota, Posočje, Goriška brda, Furlanska nižina) in mestnega prebivalstva iz obeh mestnih središč (Nova Gorica, Gorizia), je mogoče idejo kulturnega mozaika aplicirati na vizijo razvoja Nove Gorice.

NOVA GORICA 5

GORIŠKO ZALEDJE

PROSTOR ZNANOSTI IN KULTURE

Z idejo kulturnega mozaika poskušam preoblikovati mestni rob ob železnici med Novo in staro Gorico v prostor znanosti in kulture kot spoj med kulturno pestrim zalednjem in homogeno strukturo mesta.

8 9 10 11 12

Herzog & de Meuron, Tate Modern - eksterier Herzog & de Meuron, Tate Modern - interirer Emre Arolat Architects + NSMH, Santral Istanbul OMA - Zeche Zollverein - eksterier OMA - Zeche Zollverein - interier

vir: https://www.pinterest.com/pin/439875088582026968/ vir: https://www.pinterest.com/pin/439875088582046067/ vir: http://www.archdaily.com/506692/santral-istanbul-museum-of-contemporary-arts-emre-arolat-architects vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f1/Essen_Zeche_Zollverein_Okt10_001.jpg vir: http://www.fotocommunity.de/pc/pc/display/8495391

TEORETSKA IZHODIŠČA

REVITALIZACIJA TEHNIŠKE DEDIŠČINE

Prenova tehniške dediščine je še vedno občutljiva tema v slovenski arhitekuri. Uveljavljeni kriteriji za vrednotenje kulturne dediščine, ki se pri nas uporabljajo, niso zadovoljivi, saj analize kažejo, da je veliko vidikov subjektivnih in takšnih, ki zahtevajo večjo mero predhodnega poznavanja arhitekturne dediščine.

Tudi na primeru ohranjanja železniške tehniške dediščine v Novi Gorici je prišlo do neupoštevanja pravih vrednot, saj sta po posegu na območje zaščitena objekta postala ločena elementa, kar ni v skladu z mednarodnimi smernicami za ohranjanje kulturne dediščine. Listina iz Burre (1981) v prvem členu izpostavlja temeljna določila in pojme varstva: prostor/lokacijo, kulturni pomen, materialne ostanke, konservacijo, vzdrževanje, varovanje, restavriranje, rekonstrukcijo, adaptacijo in prilagojeno rabo. Območje/lokacija pomeni prostor, območje, objekt ali skupino objektov skupaj z navezujočimi vsebinami in okolico. Ocenimo lahko, da kriterij ni bil upoštevan pri poseganju v obravnani prostor, zaradi česar sta vodni stolp in delavnica za popravilo lokomitiv, ki sta bila nekoč funkcionalno in pomensko povezana, danes ločena in izgubljata svoj pomen. Naša naloga je, da razumemo širši pomen, objektivno ocenjujemo in vrednotimo kulturno dediščino, saj samo ohranjanje objekta v prvotnem stanju še ne pomeni kvaltitene revitalizacije. (Ifko, 2004)

PROGRAM Zgodovina bohinjske proge Bohinjska proga Znanstveno-raziskovalne dejavnosti na Primorskem Kulturne dejavnosti na Goriškem Programska izhodišča

13 14 15 16 17 18 19

proslava ob otvoritvi leta 1906 pogled na železniško postajo “Transalpina” - Nova Gorica panorama pristanišča in mesta Trst - ilustracija gradnja Solkanskega mostu načrt železniške postaje Nova Gorica tloris železniške postaje Nova Gorica izseki načrtov remize v Novi Gorici

vir: Bressan, Marina, Trevisi, Maria 1996. Transalpina, Un binario per tre popoli. Monfalcone: Edizioni della Laguna S.R.L., str: 130 vir: Bressan, Marina, Trevisi, Maria 1996. Transalpina, Un binario per tre popoli. Monfalcone: Edizioni della Laguna S.R.L., str: 132 vir: Bressan, Marina, 2007. Dalle Alpi all’ Adriatico in ferrovia con la Meridoinale (1857) e con la Transalpina (1906). Monfalcone: Edizioni della Laguna S.R.L., str: 123 vir: Kofol, Klara, 2007. Življenje ob železni cesti. [CD] Tolmin: Tolminski muzej vir: Bressan, Marina, 2007. Dalle Alpi all’ Adriatico in ferrovia con la Meridoinale (1857) e con la Transalpina (1906). Monfalcone: Edizioni della Laguna S.R.L., str: 243 vir: Bressan, Marina, 2007. Dalle Alpi all’ Adriatico in ferrovia con la Meridoinale (1857) e con la Transalpina (1906). Monfalcone: Edizioni della Laguna S.R.L., str: 244 vir: Bressan, Marina, 2007. Dalle Alpi all’ Adriatico in ferrovia con la Meridoinale (1857) e con la Transalpina (1906). Monfalcone: Edizioni della Laguna S.R.L., str: 234

ZGODOVINA BOHINJSKE PROGE

Na obravnavani prostor je vezana železniška proga, ki je bila zgrajena v času vladavine Avstro-Ogrske monarhije in prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Gradnja je potekala v obdobju 1900–1906. Ker je to gorska proga, je zahtevala veliko gradbenih podvigov pri gradnji mostov in tunelov, zato ima, tako iz tehničnega kot tudi doživljajskega vidika, izjemo velik pomen. Otvoritev proge je bila 19.7.1906, v celoti pa je bila dokončana leta 1909. Povezovala je Salzburg in Dunaj s Trstom. Imenovali so jo “Bohinjska proga, italijansko “Transalpina, nemško “Wocheinerbahn”. Postala je proga treh narodov. Slovenski del železnice je dolg 158 km, medtem ko je bila v celoti (do Prage) dolga 717 km. Postala je druga povezava, po obstoječi južni železniški progi “Meridionale, ki je povezala Primorsko in srednjo Evropo. Železniška postaja Nova Gorica je bila zgrajena leta 1906, kot del Bohinjske proge, in je bila največje postajališče na poti od avstrijske meje do Trsta. Bogastvo Avstro-Ogrske monarhije je moč občutiti v velikosti in obsegu železniške postaje ter hitrosti, s katero so zgradili celo infrastrukturo. Železniška postaja je zgrajena v secesijskem slogu in je najstarejša javna zgradba v Novi Gorici. V času, ko je bila zgrajena, je bila tudi največja železniška postaja v Sloveniji. Načrt zanjo je prispeval dunajski arhitekt Robert Seelig. Historicistična zasnova ima bogat secesijski dekor, najbolj izrazit na zahodnem pročelju in v detajlih notranje opreme.

PROGRAMSKI KONTEKST

Lokomotive so vzdrževali in pripravljali za vožnjo v mogočni polkrožni remizi na vzhodni strani postaje, kjer sta ohranjena tudi vodni stolp in nakladalnik premoga. Oba objekta sta preživela obdobje prve in druge svetovne vojne, vendar sta bila močno poškodovana. Danes je remiza še vedno zapuščena, zanjo pa občina ni dobila primerne vsebine. Železnica je še vedno v uporabi, vendar v slabem stanju. Ranžirna železniška postaja izumira zaradi zmanjševanja tovornega prometa, zato je najverjetnejši scenarij sprememba namembnosti v progo s potniškim prometom, usmerjenim v turizem. Zaradi strategije turističnega razvoja primorske regije vidim tudi Bohinjsko železnico kot del turistične ponudbe, ki bi povezala avstrijske, slovenske in italijanske obmejne regije. Tako bi spet prevzela svojo prvotno funkcijo in obnovila vez treh narodov. (Bressan et al., 1996)

shema uporabe Bohinjske železnice skozi čas

BOHINJSKA PROGA

Salzburg

DUNAJ

Salzburg

DUNAJ

A Beljak

Trbiž

Trbiž Jesenice

Bohinj

Most na Soči

5 10

50 [m]

Mestna struktura

Obmestna struktura

Območje obdelave

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura Obmestna struktura

Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program

1906 - 1914Izobraževalni program Kulturni program

Turistični program

200

400

1000 [m]

500

1000

2000 [m]

20[km]

Območje obdelave Avtomobili

Obmestna struktura

Javne službe

Kulturni program

1915 - 1945Izobraževalni program

100

200

400[km]

Turistični program

Bohinjska Kolesarji proga in pešci je bila zgrajena kot strateška povezava med avstrijskimi mesti in pristaniščem v Trstu. Njen prvotni namen je Območje bil prevoz surovin iz pristanišča do glavnega obdelave Mestni parki mesta Dunaj. Zelene površine Po progi so vozile parne lokomotive, ki so prevažale tako tovorne kot tudi potniške kompozicije. Proga je bila od vsega začetka zelo Območje obdelave priljubljena Nekdanja zaradi svoje slikovite trase po pokrajinah od alpskih državna meja Območje 500m od meje dolin z jezeri, čez planote, mimo gričev, vse do morja. Takšna Središče Nove Gorice uporaba železnice je zdržala vsega slabo desetletje. Zelene površine

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje Središče Nove Gorice

Zaščiteni objekti (tehniška Rušenje Preoblikovanje

Pogledi

Faza 0 Faza 1 Faza 2 Faza 3

50 [m]

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

200

400

1000 [m]

Nova Gorica

500

1000

2000 [m]

20[km]

Avtomobili

Mestna struktura

Obmestna struktura

Območje obdelave

Koper

1945 - 2016Izobraževalni program

100

200

400[km]

Območje obdelave Mestni parki

Zelene površine

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje Središče Nove Gorice

Zaščiteni objekti (tehniška Rušenje Preoblikovanje

Pogledi

Faza 0 Faza 1 Faza 2 Faza 3

Faza 4

Izobraževalni program Kulturni program

50 [m]

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

200

400

Turistični program

500

1000

2000 [m]

20[km]

Mestna struktura

Obmestna struktura

Območje obdelave

? - 2030

Območje obdelave

Koper

Javne službe Izobraževalni program

100

200

400[km]

Območje obdelave

Območje obdelave Mestni parki

Zelene površine

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje Središče Nove Gorice

Zaščiteni objekti (tehniška Rušenje Preoblikovanje

Pogledi

Faza 0 Faza 1 Faza 2 Faza 3

Faza 4

Izobraževalni program Kulturni program

50 [m]

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

400

200

1000 [m]

Trgovski program Turistični program

500

1000

2000 [m]

20[km]

100

200

400[km]

Industrija

Območje obdelave Železniški promet Avtomobili

Kolesarji in pešci

promet Po drugi Železniški svetovni vojni je železnica ponovno zaživela s Avtomobili posodobitvijo mehanizacije. Parne lokomotive so zamenjale Kolesarji in pešci dizelske, kar je v tehnološkem pogledu pomenilo korak naprej, v doživljajskem kontekstu pa je Bohinjska železnica Območje obdelave Mestni parki zagotovo izgubila svoj čar. Zelene površine Skozi desetletja je Bohinjska proga izgubljala promet predvsem zaradi težke trase in slabe vzdrževanosti. Z obrabo je postala za Območje obdelave težek tovorNekdanja neprimerna in preveč nevarna. Današnja podoba državna meja Območje 500m od meje Bohinjske železnice je močno oddaljena od železnice, ki jo je Središče Nove Gorice postavil avstrijski prestolonaslednik pred več kot sto leti.

5 10

Javne službe

Trgovski program Turistični program

Nekdanja državna meja

TRSTCentralne stavbe

Kulturni program

Industrija

Železniški promet

Območje obdelave

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

1000 [m]

Trgovski program

Avtomobili

Kolesarji in pešci

Leta 1914 Železniški se jepromet začela prva svetovna vojna, ki je s Soško Avtomobili fronto zavzela železnico in jo močno preoblikovala. Potniške Kolesarji in pešci vlake so zamenjali oklepniki in železnica je postala glavna žila za napajanje avstrijske vojske. Območje obdelave Največji šokMestnijeparkiželeznica doživela ob koncu vojne. Avstrijska Zelene površine vojska je ob umiku razstrelila Solkanski most ter tako prekinila povezavo do Italije. Sledila je dolgoletna obnova in Območje obdelave druga svetovna ki je Solkanski most še drugič poškodovala. Nekdanjavojna, državna meja 500m od meje Železnica jeObmočje vse do konca druge svetovne vojne menjala oblast in Središče Nove Gorice preživljala težke čase.

5 10

Javne službe

Trgovski program Turistični program

Nekdanja državna meja

TrstCentralne stavbe

Kulturni program

Območje obdelave Železniški promet

Nova Gorica

Gorica

Območje obdelave

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Javne službe

Industrija

Območje obdelave

Območje obdelave Mestni parki

5 10

Trgovski program

Trgovski program Turistični program

Območje obdelave Avtomobili

Mestna struktura

Izobraževalni program

Kolesarji in pešci

Železniški promet

Nekdanja državna meja

Trst Centralne stavbe

Območje obdelave

Kulturni program

Industrija

Železniški promet

Območje obdelave

Ljubljana

SLO

Ajdovščina

Javne službe

Trgovski program

Trgovski program Turistični program

Videm Ljubljana

Gorica

Območje obdelave

Javne službe

Območje obdelave

Most na Soči

Videm

Ajdovščina

Nekdanja državna meja

Bohinj

Most na Soči

Gorica

Območje obdelave

BLED

Ljubljana

Ajdovščina

Jesenice

Bohinj

Videm

Gorica

Trbiž

Bled

Ljubljana

TRST Centralne stavbe

Beljak

Jesenice

Bohinj

Videm

Obmestna struktura

Bled

Most na Soči

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Trbiž

Jesenice

Bled

Beljak

Kolesarji in pešci

Območje obdelave

promet prostora lahko ugotovimo, da je njena Z analizo Železniški širšega Avtomobili največja prednost Kolesarji in pešci izjemna pokrajina skozi katero se vije. Gre za najkrajšo povezavo med morjem in gorami v Evropi. Okoliške pokrajine so topološko izjemno raznolike in se turistično Območje obdelave Mestni parki močno razvijajo. Železnica je njihov skupni imenovalec in bi morala Zelene površine postati vezni člen turistično zelo bogatega dela Slovenije. Povezava od Trsta, čez Kras in Vipavsko dolino, mimo Goriških brd, po Območje obdelave dolini Soče,Nekdanja vsedržavna do meja Bohinja in Bleda, je izjemna priložnost za 500m od meje privabljanjeObmočje turistov. Z oživitivjo železnice bi tudi goriško somestje Središče Nove Gorice dobilo novo vozlišče, ki bi dodalo vrednost mestnemu življenju. Območje obdelave Mestni parki

Zelene površine

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje Središče Nove Gorice

Zaščiteni objekti (tehniška Rušenje Preoblikovanje

Pogledi

Faza 0 Faza 1 Faza 2 Faza 3

Faza 4

Zaščiteni objekti (tehniška dediščina)

Rušenje

Pogledi

Preoblikovanje| Fakulteta za arhitekturo | diplomant: Grega Valenčič | magistrsko delo: REMIZA Preoblikovanje Univerza v Ljubljani ZNANOSTI IN KULTURE - Urbanistična in idejna zasnova raziskovalno-razvojnega Preoblikovanje centra ob železnici v Novi Gorici | mentor: doc.dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.| leto vpisa:Preoblikovanje 2007/2008 | leto izdelave magistrske naloge: 2015/2016

20 21 22 23

e-hiša znanstevno - raziskovalno središče medpodjetniško izobrževalni center primorski tehnološki park

vir: http://www.e-hisa.si/ vir: http://www.zrs.upr.si/ vir: http://mic.scng.si/ vir: http://www.primorski-tp.si/

PROGRAMSKI KONTEKST

ZNANSTVENO RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI NA PRIMORSKEM Pod okriljem Univerze v Novi Gorici in Univerze na Primorskem deluje mnogo tehniško usmerjenih ustanov:

- Znanstveno-raziskovalno središče, - Tehnološki park na Primorskem, - Primorski inštitut za narovoslovne in tehnične vede, - Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, - Center za sistemske in informacijske tehnologije, - Poslovno tehniška fakulteta in - številni laboratorijski centri. Zaradi prevladujoče usmeritve v tehniške smeri in velikega potenciala, ki ga izkazujejo mlajše generacije na Primorskem, se predvidi nov študentski kampus v Novi Gorici, s poudarkom na naravoslovnih vedah in raziskovanju. Na ta način lahko združimo vse institucije z zelo podobnimi vizijami pod eno streho. Raziskovalno-naravoslovni program je idealen za nov kampus v Novi Gorici, ki se lahko smiselno dopolnjuje s tehniško zaznamovanim prostorom ob železnici. Poleg fakultet, ki so hrbtenica kampusa, se predvidi raziskovalni center, namenjen zbliževanju znanosti in javnosti. S pravilno zasnovo centra preprečimo introvertiranost znanosti in jo približamo vsakdanjemu obiskovalcu, ki obišče lokacijo. Še več, center postane platforma za razvoj in povezavo z mednarodnimi insitucijami ter tako omogoči mladim podjetjem prvi stik s poslovanjem v znanstveni sferi.

24 25 26 27 28

ilustracija Go Art logotip - Galerija Tir letak - Mesto mladih logotip - Pixxelpoint logotip - Mostovna

vir: http://www.go-art.si/ vir: http://www.mostovna.com/ vir: http://novagorica-turizem.com/destinacije_in_dozivetja/prireditve/ vir: http://www.pixxelpoint.org/2013/press.html vir: http://www.mostovna.com/

PROGRAMSKI KONTEKST

KULTURNE DEJAVNOSTI NA GORIŠKEM Goriška kotlina je bila že v srednjeveških časih stičišče različnih kultur. Trgovske poti so že takrat oblikovale mednarodni prostor, saj so se tu srečevali slovanski, romanski in germanski narodi. Tu se stikajo tudi raznolike pokrajine, od Soške in Vipavske doline, Banjške in kraške planote do Sabotina in Goriških brd ter Furlanske nižine. Vse to daje prostoru izjemno bogato zaledje, na katerem lahko gradi nujno potrebno kulturno vsebino.

Projekt ima potencial za vključevanje že obstoječih dogodkov, ki potrebujejo večjo prepoznavnost in primeren prostor za izvedbo: - Festival ljubiteljske kulture, - Pixxelpoint – mednarodni festival novomedijske umetnosti, - Go Art projekt, - Festival vin, - javne prireditve in - koncerti.

Gorica je že od leta 1201 priznana kot trško mesto, saj je dobila svoj tedenski sejem. Danes se v “starem mestu” odvijajo sejemske prireditve, kjer se predstavljajo mnoge kulinarične kulture (Gusti di Frontiera, Andrejev sejem). V Novi Gorici se prirejajo manjši sejmi (fotografski, smučarski, tržnica), ki prav tako potrebujejo primeren skupni prostor, saj so vsako leto podrvrženi improvizaciji na različnih lokacijah. S tem bi se na območju ohranil trgovski program, še več, z ureditvijo novega sejemskega prostora bi se “goriško zaledje” ponovno aktivno vključilo v mesto ter se kvalitetno predstavilo. V mestu je potrebno zagotoviti tudi nove aktivnosti, saj kulturni prostor stagnira. Poleg vseh aktivnosti, ki so v prostoru že prisotne in se vključujejo v novo ureditev, je potrebno predvideti še večnamensko dvorano. Dvorana mora programsko upravičiti svojo idejo z dogodki, kot so sejemske predstavitve, predavanja in kongresi. S tehnološko dovršeno zasnovo se omogoči tudi koncerte manjših komornih zasedb ali večerni kino, ki je v Novi Gorici praktično izumrl. Samo s premišljeno ureditvijo se lahko omogoči razvoj in kvalitetno predstavitev kulturnih vsebin ter povezavo med različnimi oblikami dogodkov.

shema aktivnosti

PROGRAMSKA IZHODIŠČA NAKUPOVANJE

KOMUNICIRANJE

RAZISKOVANJE

SODELOVANJE

DRUŽENJE

NAKUPOVANJE

KOMUNICIRANJE

RAZISKOVANJE

SODELOVANJE

DRUŽENJE

NAKUPOVANJE

? ?

NAKUPOVALNO SREDIŠČE Nakupovalno središče, ki stoji na obravnavaNAKUPOVALNO nem območju, neSREDIŠČE prispeva k oblikovanju novega mestnega prostora. Obiskovalci so pasivni akterji,središče, ki izrabljajo trgovsko dejavnost Nakupovalno ki stoji na obravnavasamo območju, za pridobivanje in nakup knujnih artiklov. nem ne prispeva oblikovanju novega mestnega prostora. Obiskovalci so Pozitivna lastnost nakupovalnega pasivni akterji, ki izrabljajo trgovsko dejavnost središča je tok ljudi,inkinakup se formira zaradi samo za pridobivanje nujnih artiklov. nakupovanja. Zaradi lokacije in bližnje industrijske cone je središčenakupovalnega dobro obiskovaPozitivna lastnost no. središča je tok ljudi, ki se formira zaradi nakupovanja. Zaradi lokacije in bližnje Aktivnost, cone ki jejevsredišče prostoru že obiskovaprisotna, industrijske dobro postane izhodišče za navezovanje novih no. programskih aktivnosti, ki se predvidijo na celotnem ob Aktivnost, ki jerazvojnem v prostoru območju že prisotna, železnici.izhodišče za navezovanje novih postane programskih aktivnosti, ki se predvidijo na celotnem razvojnem območju ob železnici.

SEJMIŠČE Kupec je v sodobnem nakupovalnem centru SEJMIŠČE pasiven akter, saj ne komunicira z ostalimi ljudmi v prostoru. Ob takšnem načinu nakupovanja se ne spodbuja interakcije, Kupec je v sodobnem nakupovalnem centru hkrati paakter, se ne lokalne zpridelave pasiven saj kultivira ne komunicira ostalimi izdelkovv in prostoru. pridelkov, Ob ki bi takšnem dodale vrednost ljudmi načinu trgovsko usmerjeni dejavnosti. nakupovanja se ne spodbuja interakcije, hkrati pa se ne kultivira lokalne pridelave Preoblikovanje nakupovalnega izdelkov in pridelkov, ki bi dodale centra vrednostv sejemskiusmerjeni prostor sproži proces komuniktrgovsko dejavnosti. acije med kupcem in trgovcem. Oba akterja postanetanakupovalnega aktivna, saj se vključita Preoblikovanje centra vv proces nakupa. sejemski prostor sproži proces komunikacije med kupcem in trgovcem. Oba Sejemski prostor je v Novisaj Gorici potreben akterja postaneta aktivna, se vključita v predvsem zaradi spodbujanja k nakupu proces nakupa. lokalnih izdelkov in dobrin, ki so vezani na goriško zaledje. Sejemski prostor je v Novi Gorici potreben predvsem zaradi spodbujanja k nakupu Novi prostor je namenjen tako kot tudi lokalnih izdelkov in dobrin, ki novim so vezani na obstoječim sejemskim dogodkom v Novi goriško zaledje. Gorici. Gostil bo lahko tudi sejemske prireditve, ki so bile v preteklosti improvizirane Novi prostor je namenjen tako novim kot tudi v raznih mestnih prostorih. obstoječim sejemskim dogodkom v Novi Gorici. Gostil bo lahko tudi sejemske prireditve, ki so bile v preteklosti improvizirane v raznih mestnih prostorih.

KREATIVNI CENTER IN MUZEJ BOHINJSKE PROGE

RAZISKOVALNI CENTER

KAMPUS

TRŽNICA

Občina Nova Gorica že od leta 2004 Znanstveno-raziskovalni center postane Z novo tržnico se prostor dodatno obogati z KREATIVNI RAZISKOVALNI CENTER KAMPUSizgradjo novega študentskega TRŽNICA V zapuščeniCENTER delavnici IN za popravilo vlakov načrtuje glavni nosilec znanja v prostoru. Zasnovan je lokalno kulturo. MUZEJ BOHINJSKE in sosednjem vodnemPROGE stolpu se predvidi kampusa, s katerimi bi omogočili razvoj tako, da omogči povezavo med stroko, železniški muzej. Zaradi zgodovinsko zelo univerzeNova in uredili za 2004 vse študenti in javnostjo. Občina Gorica prostore že od leta Znanstveno-raziskovalni center postane Nova upravičiti navezanost Z novoGorica tržnicomora se prostor dodatno obogatina z pomembne vloge seza popravilo razstavi vlakov najbolj V zapuščeni delavnici fakultete, izgradjo ki trenutno na načrtuje novega domujejo študentskega glavni nosilec znanja v prostoru. Zasnovan je svoje zaledje, lokalno kulturo.saj je bila zgrajena ravno s tem ohranjene primerke lokomotiv ki in sosednjem vodnem stolpuinsegradiva, predvidi različnih lokacijah v goriškem prostoru. Zaradida povezovalne logike semed hiša deli na kampusa, s katerimi bi omogočili razvoj tako, omogči povezavo stroko, namenom, da podeželju nadomesti izgubljeprikazujejo življenje ob “železni cesti” v času železniški muzej. Zaradi zgodovinsko zelo zaprti, znanstveni univerze in uredili prostore za vse študenti in javnostjo.segment in odprti, javni no središče. Nova Gorica mora upravičiti navezanost na med vojnama.vloge se razstavi najbolj pomembne Prostor ob kiželeznici ima domujejo potencial na za segment. Na ta način lahko platforme, ki fakultete, trenutno svoje zaledje, saj je bila zgrajena ravno s tem ohranjene primerke lokomotiv in gradiva, ki umestitev lokacijah tehniške v univerze, prostor so javno dostopne, delujejo mediator različnih goriškem saj prostoru. Zaradi povezovalne logike sekot hiša deli na S tržnico dabipodeželju podeželsko prebivalstvo namenom, nadomesti izgubljeNa ta načinživljenje dobi zgodovinska progav svoje prikazujejo ob “železni cesti” času zapuščene železniške industrije in nov med strokovnjakom in obiskovalcem. zaprti, znanstveni segment in odprti, javni dobilo nov “mestni oder”, na katerem bi no središče. posvetilo, prostor pa postane zavezan svoji med vojnama. izobraževalni sinergijo za in Samo tako Na lahko obdobju, kjerplatforme, so informaciProstor ob program železnici oblikujeta ima potencial segment. ta vnačin lahko ki se izpostavilo lokalno znanje in pridelki. zgodovini in kulturi. Proga postane turističspodbujata tehniške raziskovanje, nova saj odkritja in je dostopne na vsakem koraku, so javno dostopne, delujejo kotzagotovimo mediator umestitev univerze, prostor S tržnico bi podeželsko prebivalstvo na ta veznačin in atrakcija, ki poveže morje in Na dobi zgodovinska proga svoje študije na področju tehnologije. stavbi višjo stopnjo vitalnosti. zapuščene železniške industrije in nov med strokovnjakom in obiskovalcem. Z druženjem ob nakupovanju lokalnih dobrot dobilo nov “mestni oder”, na katerem bi alpe, terprostor omogoči dodaten turistični posvetilo, pa postane zavezan svoji izobraževalni program oblikujeta sinergijo in Samo tako lahko v obdobju, kjer so informacizaokroži lokalno proces znanje povezovanja med se izpostavilo in pridelki. razvoj obmejnim zgodovini in kulturi. regijam. Proga postane turističUniverza mora delovati kot javna ustanoProgram raziskovalnega je dostopne na vsakem centra koraku,zajema: zagotovimo spodbujata raziskovanje, nova odkritja in različnimi programskimi aktivnostmi v prostona vez in atrakcija, ki poveže morje in va in se povezovati z vsemi tehničnimi - javni višjo znanstveni prostor, študije na področju tehnologije. stavbi stopnjo vitalnosti. ru.druženjem ob nakupovanju lokalnih dobrot Z V prostor tako vnese dodaten pomen trehturistični narodov, alpe, terse omogoči - upravo, institucijami na Primorskem. se zaokroži proces povezovanja med pokrajinobmejnim in kultur, regijam. ki se stikajo na tem razvoj - arhiv, raziskovalnega centra zajema: Univerza mora delovati kot javna ustanoProgram različnimi programskimi aktivnostmi v prostostrateškem prostoru. S tem dobi Nova Gorica, Samo med zPrimorsko univerzo in mediateko s knjižnico in čitalnico, va in ssepovezavo povezovati vsemi tehničnimi - javni znanstveni prostor, ru. poleg pomembne geografske, in V prostor se tako vnese pomen še trehkulturno narodov, laboratorije, ostalim institucijami je možno oblikovati institucijami na Primorskem. - upravo, vsebinskoinpomembno v širšemna prostopokrajin kultur, ki vlogo se stikajo tem dovolj kompleksno vsebino, da bi univerza restavracijo in kavarno. - arhiv, ru. strateškem prostoru. S tem dobi Nova Gorica, dala območju novomed življenje. Samo s povezavo Primorsko univerzo in - mediateko s knjižnico in čitalnico, poleg pomembne geografske, še kulturno in kompleksno zastavljenega prostora je ostalim institucijami je možno oblikovati -Zaradi laboratorije, V preostalem delu industrijskega vsebinsko pomembno vlogo v širšemobjekta prostopomena navezava na vse ostale V univerzitetni prostor se umesti -ključnega restavracijo in kavarno. dovolj kompleksno vsebino, da biobjekte univerzaz se predvidi fleksibilen prostor, kjer se ru. vsebino: programe, zato se raziskovalni center dala območju novo življenje. spodbuja kreativne in prostočasne dejavnavezuje na javnost tudi z prostora razširjenim - Znanstveno-raziskovalni center, Zaradi kompleksno zastavljenega je nosti. Ta se lahko uporabi bodisi za razširitev V preostalem delu industrijskega objekta - Fakulteto za matematiko naravoslovje programompomena večnamenske in V univerzitetni prostor se za umesti objekte in z ključnega navezava nadvorane vse ostale muzejske razstave, sejemskega se predvidi fleksibilen prostor, prostora, kjer se informacijske tehnologije, fleksibilnim prostorom vsebino: programe, zato se remize. raziskovalni center tržnice, prireditvenega prostora ali kot spodbuja kreativne in prostočasne dejavStrojno fakulteto, - Znanstveno-raziskovalni center, navezuje na javnost tudi z razširjenim kreativni ki uporabi se naveže na raziskovanje nosti. Ta center, se lahko bodisi za razširitev fakulteto, programom večnamenske dvorane in - Poslovno-tehniško Fakulteto za matematiko za naravoslovje in znanosti in razstave, kulture. sejemskega prostora, muzejske - Fakulteto za tehnologije, znanost o okolju, fleksibilnim prostorom remize. informacijske tržnice, prireditvenega prostora ali kot za sistemske raziskave, --CStrojno fakulteto, Remiza center, s tem kipostane vezni člen med kreativni se naveže na raziskovanje Univerzitetno knjižnico, - Poslovno-tehniško fakulteto, vsemi ostalimi programi in tako poveže znanosti in kulture. večnamensko dvorano, - Fakulteto za znanost o okolju, kompleksno programsko shemo prosto- študentske domove. -C za sistemske raziskave, ra. Njen izrazito karakter se na ta Remiza s tem dominanten postane vezni člen med - Univerzitetno knjižnico, način izpostavi tako pomensko tudi vsemi ostalimi programi in tako kot poveže - večnamensko dvorano, programsko. programsko shemo prostokompleksno - študentske domove. ra. Njen izrazito dominanten karakter se na ta Objekt izpostavi se izrazito odpira na predprostor, način tako pomensko kot tudi oblikovan z novim drevoredom, ki ohranja programsko. težišče v centru nekdanje kretnice, za obračanje prostor se Objekt se vlakov. izrazitoZunanji odpiratlakovan na predprostor, lahko uporabi kot prireditveni prostor, remiza oblikovan z novim drevoredom, ki ohranja pa postane kulisa, ki daje prostoru težišče v centru nekdanje kretnice, za zgodovinski pridih.Zunanji V tem tlakovan primeru služi pokrit obračanje vlakov. prostor se prostoruporabi kot zaoderje in servisna cona za lahko kot prireditveni prostor, remiza natopajoče. pa postane kulisa, ki daje prostoru zgodovinski pridih. V tem primeru služi pokrit prostor kot zaoderje in servisna cona za raziskovalno-razvojnega centra ob železnici v Novi Gorici | mentor: doc.dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.| leto vpisa: 2007/2008 | leto izdelave magistrske naloge: 2015/2016 Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | diplomant: Grega Valenčič | magistrsko delo: REMIZA ZNANOSTI IN KULTURE - Urbanistična in idejna zasnova natopajoče.

LOKACIJA Lega in osnovni podatki Zgodivinsko ozadje mesta Urbanistični razvoj Nove Gorice Urbanistični razvoj somestja Vrednotenje obstoječega stanja Arhitekturne analize Urbanistična zasnova

29 30 31 32 33 34

zemljevid Sredozemlja shema Gorice in Nove Gorice pogled na Novo Gorico pogled na Gorico grb Nova Gorica grb Gorizia

vir: http://maps.stamen.com/toner/#6/42.106/16.611 vir: http://maps.stamen.com/toner/#13/45.9516/13.6332 vir: http://www.jurkos.com/?p=140 vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Gorizia-Gorica.JPG vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ob%C4%8Dina_Nova_Gorica_grb.gif vir: http://www3.comune.gorizia.it/

LEGA IN OSNOVNI PODATKI

Država: Italija Pokrajina: Gorica Regija: Furlanija - Julijska krajina Občina: Gorizia Površina občine: 467,14 km2 Prebivalstvo: 141,024 (2013) Mesto: 35,980 (2009) Gostota poselitve: 302/km2 Nadmorska višina: 84 m

GORICA 33

NOVA GORICA 29

Država: Slovenija Pokrajina: Primorska Regija: Goriška Občina: Nova Gorica Površina občine: 309.0 km2 Prebivalstvo: 32,763 (2002) Mesto: 13,852 (2002) Gostota poselitve: 110/km2 Nadmorska višina: 93,4 m

NOVA GORICA Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

5 10

50 [m]

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

400

1000 [m]

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

Nekdanja državna meja Centralne stavbe Mestna struktura

Območje obdelave Javne službe

Območje obdelave

Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program

Izobraževalni program Kulturni program

Trgovski program Turistični program

Železniški promet Kolesarji in pešci

Avtomobili Kolesarji in pešci

Območje obdelave

2000 [m]

20[km]

100

200

400[km]

Območje obdelave Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program

Izobraževalni program Kulturni program Turistični program

Območje obdelave Nekdanja državna meja Območje 500m od meje Središče Nove Gorice

Pogledi

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

400

1000 [m]

200

Turistični program

500

1000

2000 [m]

20[km]

Industrija

Železniški promet

(http://novagorica-turizem.com/nova_gorica/kratka_zgodovina)

Območje obdelave

100

200

400[km]

Območje obdelave Železniški promet Avtomobili Kolesarji in pešci

Območje obdelave Mestni parki Zelene površine

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje

Zaščiteni objekti (tehniška Rušenje

Območje obdelave

Preoblikovanje

Zelene površine

Pogledi

Središče Nove Gorice

Mestni parki Zaščiteni objekti (tehniška Rušenje Preoblikovanje

Faza 2

Območje obdelave Nekdanja državna meja Območje 500m od meje

Faza 3

Središče Nove Gorice

Faza 0 Faza 1

Pogledi

Faza 0 Faza 1 Faza 2 Faza 3

Zaščiteni objekti (tehniška dediščina)

Preoblikovanje

50 [m]

Nova Gorica, mesto ob meji z Italijo, je svoje temelje zasnovalo šele po 2. svetovni vojni. Na šesti Pariški mirovni konferenci je namreč Gorica pripadla Italiji, s čimer je velik del Goriške, Posočja in Spodnje Vipavske doline izgubil svoje središče. Poselitev široke okolice mesta je stara več tisočletij, saj o tem pričajo nekatera pomembna arheološka najdišča. Zamisel o novem središču Goriške je jeseni leta 1947 začel uresničevati poseben odbor s predstavnikom Ivanom Mačkom. Urbanistični načrt mesta je izdelal arhitekt in urbanist Edvard Ravnikar. Temeljni kamen za gradnjo je bil postavljen 13. junija 1948. Mladinske brigade iz cele Jugoslavije so začele graditi novo mesto. Najprej so nastali tako imenovani »Ruski bloki«, občinska stavba in nebotičnik. Sčasoma so zrasla večja naselja stanovanjskih blokov, novi objekti s Kulturnim domom in Trgovsko hišo, razvil se je tudi družabni center Nove Gorice.

Kolesarji in pešci

Faza 4 Rušenje

Trgovski program

Avtomobili

Zelene površine

Središče Nove Gorice

5 10

Javne službe

Mestni parki Zelene površine

Mestna struktura

Območje obdelave

Mestni parki

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje

Območje obdelave

1000

Nekdanja državna meja Centralne stavbe

Trgovski program

Območje obdelave Železniški promet

500

Območje obdelave Avtomobili

Industrija

Trgovski program Turistični program

200

GORICA

Faza 4 Zaščiteni objekti (tehniška dediščina) Rušenje Preoblikovanje Pogledi

35 36 37 38 39 40 41

čje obdelave nja državna meja a struktura

Območje obdelave

stna struktura

Obmestna struktura

Mestna struktura

Območje obdelave Izobraževalni program Kulturni program Trgovski program Turistični program

50 [m]

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

400

350

200

1000 [m]

500

1000

2000 [m]

20[km]

100

200

400[km]

Industrija

ski program

čni program

Območje obdelave Železniški promet Avtomobili

Nastanek mesta Gorice je povezan z njegovimi naravnimi značilnostmi pokrajine in prometnimi povezavami. Že v času rimskega imperija je bil ta prostor pomemben zaradi križanja trgovskih poti Akvileja – Emona ter Trst – Ziljska dolina. Po razpadu rimskega imperija so se tukaj naselili Langobardi, ki so vzpostavili obrambno linijo (limes).

Kolesarji in pešci

čje obdelave

ški promet

obili

rji in pešci

čje obdelave

Območje obdelave Mestni parki Zelene površine

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje Središče Nove Gorice

i parki

e površine

čje obdelave nja državna meja čje 500m od meje

če Nove Gorice

ZGODOVINSKO OZADJE MESTA

Javne službe

službe

ni program

5 10

vir: http://www.savel-hobi.net/leksikon/zgodovina_sl/slovenija4.htm vir: https://it.wikipedia.org/wiki/File:Gorica.JPG vir: https://it.wikipedia.org/wiki/Chiesa_di_Sant%27Ignazio_(Gorizia) vir: http://www.grandeguerra.ccm.it/files/grandeguerra_archivio_it_1137_file_img_popup.jpg vir: https://it.wikipedia.org/wiki/Storia_di_Gorizia#/media/File:Gorizia-1946-1.jpg vir: pokrajinski arhiv Nova Gorica vir: pokrajinski arhiv Nova Gorica

Nekdanja državna meja Centralne stavbe

čje obdelave

ževalni program

zemljevid slovensko-italijanske državne meje v 20.stoletju osrednji trg z gradom v Gorici - razglednica iz 18.stoletja osrednji trg s cerkvijo - razglednica iz 18.stoletja Gorica po koncu prve svetovne vojne leta 1916 manifestacija za italijansko Gorico leta 1946 pogled na Novo Gorico v petdesetih letih 20. stoletja Nova Gorica v sedemdesetih letih 20.stolejta - razglednica

Zaščiteni objekti (tehniška Rušenje

Prvi pisni viri naselja Gorica so se pojavili že leta 1001. Takrat, 28.aprila, je podelil cesar Oton III. partiarhu Johanessu v last polovico “kastela”, ki se danes imenuje Solkan in polovico vasi, ki se imenuje Gorica.

Preoblikovanje Pogledi

Faza 0 Faza 1 Faza 2 Faza 3 Faza 4

objekti (tehniška dediščina)

vanje

Gorica je imela poseben razvoj, ki se je razlikoval od tradicionalnih mediteranskih mest. Bila je fevdalno mesto, rezidenca nemške grofovske družine in njenih ministerialov, obrtnikov, trgovcev ter drugih meščanov različnega jezikovnega in narodnostnega porekla. V štiristo letih se je ustvarila upravno-politična celota z gospodarstvom, ki je slonela na naravnih danostih in prehodni legi dežele. V mestu se je začelo povečevati število italijansko govorečih prebivalcev, predvsem zaradi asimilacije Slovencev, medtem ko so na višjeležečih ozemlju (Brda, Tolminsko, Vipavska dolina in Kras) živeli izključno Slovenci.

Že v drugi polovici 19. stoletja pa se je pojavilo vprašanje, komu zares pripada Gorica in komu zaledje, ki mu je bilo mesto upravno, gospodarsko, cerkveno in kulturno središče. Od leta 1867 naprej so sledila meddržavna srečanja, ki so leta 1915 spremenila pokrajino v veliko vojno polje. Od maja 1915 do oktobra 1917 je Goriška prvič občutila italijansko okupacijsko oblast. Prišlo je do zamenjave Avstro-Ogrske države z Italijo, ki je pripeljala fašistično diktaturo z zatiranjem do kapitulacije Italije leta 1943. Kljub temu da so vojaške armade JA osvobodile Gorico, Trst, Čedad in Trbiž že pred prihodom zaveznikov, je bila pokrajina leta 1947 razdeljena z državno mejo, kjer je še danes. Nova situacija je terjala hitro rešitev. Država seje morala odločiti, ali postaviti novo središče v enem od že obstoječih naselij (Solkan, Šempeter, Ajdovščina) ali zgraditi novo. V Beogradu so se ambiciozno odločili za gradnjo novega mesta. (Bukovič, 2006)

s4 s5 s6 s7

shema - območje mesta Nova Gorica 1945 shema - območje mesta Nova Gorica - Ravnikar 1949 shema - območje mesta Nova Gorica 1963 shema - območje mesta Nova Gorica 1945

vir: arhiv MONG vir: arhiv MONG vir: arhiv MONG vir: arhiv MONG

Na morfološki karti iz leta 1945 sta razvidni železniška postaja in delavnica za popravilo lokomotiv - remiza. Železnica je definirala smer in rob območja, kjer je kasneje nastalo mesto. Poleg železnice je območje definirala še naravna krajina, s Sočo in Sabotinom na severu, ter Solkan, ki ga je definirala strnjena zazidava ob cestnih povezavah. Na južnem območju je takrat stalo goriško pokopališče, ki je bilo v osi današnje Erjavčeve ulice. Ob pokopališču je stala opekarna “Frnaža”, katere vstopni objekt stoji še danes. Prometne povezave so bile kačasto razvejane, saj so povezovale le posamezne hiše ali kmetijske površine.

URBANISTIČNI RAZVOJ NOVE GORICE

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

5 10

50 [m]

0 10 20

100 [m]

Gradnja novega mesta se je začela leta 1947 s prenovo cest in železniških tirov. Skupine mladinskih delovni brigad, ki so bile nastanjene v stari opekarni, so začele z delom 1948. Skupaj je delalo 3000 brigadirjev in do leta 1950 zgradilo prvih pet stanovanjskih blokov, danes imenovanih “Ruski bloki”. Zaradi finančnih težav je prišlo do zaustavtve gradnje in raznih zapletov. Rešitev se je iskala v lastnem zagonu gospodarstva. Razvoj mesta se je začel šele po letu 1962 z združevanjem in ukinitvijo okrajev. Šele ko je bil zgrajen Goriški muzej in zdravstveni dom, je mesto resno začelo nadomeščati staro Gorico. Kljub izjemnemu naporu je zaradi takratnega načina gradnje prišlo do odstopanj od začetne Ravnikarjeve zamisli.

Mesto se je do konca 20. stoletja razvijalo z industrijo in kongresnim turizmom, ki sta predstavljala velik delež domačega gospodarstva. V osemdesetih je mesto že dobilo svojo začrtano velikost, oblikovno in vsebinsko pa je še odstopalo od prvotnega urbanističnega koncepta. Današnje mesto nima zaključene glavne poteze z magistralo in nima pravilno razporejenih javnih vsebin. Kljub temu je ljudi toliko privlačilo, da je nadomestilo staro Gorico. Mesto je živi organizem zato je namen naloge poiskati koncept in vizijo za nadaljnji razvoj mesta. Na karti iz leta 1986 je razvidno, da je najbolj definirana Rejčeva ulica, kljub temu da je bila ves čas zoperstavljena začetni ideji. Zaradi velikih ravojnih možnosti se naloga osredotoča prav na ta del mesta.

Nekdanja državna meja Centralne stavbe Mestna struktura

Območje obdelave

0 20 40

200 [m]

400

1000 [m]

Javne službe

Območje obdelave

Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program

Izobraževalni program Kulturni program

Trgovski program Turistični program

500

1000

2000 [m]

20[km]

100

200

400[km]

Industrija

Trgovski program Turistični program

200

Območje obdelave Železniški promet Avtomobili Kolesarji in pešci

Območje obdelave Železniški promet Avtomobili

Območje obdelave Mestni parki

Po dokončni izgubi Gorice so se pojavile zamisli o veličastnem mestu, ki bi sijalo čez mejo. Načrt za Novo Gorico je pripravil arhitekt Edvard Ravnikar. Zamisel je odsevala Le Courbusierovo urbano filozofijo. Glavna ulica - magistrala v smeri sever-jug naj bi bila nosilec centra, njen zgornji del naj bi bila rekreacijska površina, levi krak stanovanjski in desni industrijski. Mesto je bilo mišljeno kot center mediteranskega tipa ob ravni, skoraj 2 km dolgi ulici z gostim zelenjem plantan ter javnimi zgradbami, trgovskimi centri in poslovalnicami, ki se odpirajo nanjo. V tem javnem prostoru naj bi bilo vse potrebno za življenje v mestu takšne velikosti. (Planinšček,2010) Kolesarji in pešci

Zelene površine

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

5 10

50 [m]

Nekdanja državna meja Centralne stavbe Mestna struktura

Območje obdelave

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program

Izobraževalni program Kulturni program

Turistični program

Kolesarji in pešci

Območje obdelave Avtomobili

Kolesarji in pešci

200

400

1000 [m]

500

1000

2000 [m]

20[km]

100

200

400[km]

Območje obdelave Nekdanja državna meja Območje 500m od meje Središče Nove Gorice

Pogledi

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

Faza 1 Faza 2 Faza 3

5 10

50 [m]

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

400

1000 [m]

Nekdanja državna meja Centralne stavbe Mestna struktura

Območje obdelave

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

Območje obdelave

Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program

Izobraževalni program

Zaščiteni objekti (tehniška dediščina)

Kulturni program

Rušenje

Trgovski program

Preoblikovanje

Turistični program

Pogledi

500

1000

2000 [m]

20[km]

100

200

400[km]

Območje obdelave Avtomobili

Območje obdelave

Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program

Izobraževalni program Kulturni program

Industrija

Železniški promet

Območje obdelave

Mestni parki

Železniški promet

Zelene površine

Avtomobili Kolesarji in pešci

50 [m]

100 [m]

0 20 40

200 [m]

400

1000 [m]

Turistični program

200

Trgovski program Turistični program

500

1000

2000 [m]

20[km]

100

200

400[km]

Industrija

Trgovski program Območje obdelave Železniški promet Avtomobili

Kolesarji in pešci

Območje obdelave

Mestna struktura

Javne službe

200

Trgovski program Turistični program

5 10

0 10 20

Nekdanja državna meja Centralne stavbe

Območje obdelave

Javne službe

Faza 0

Faza 4

Območje obdelave Avtomobili

Železniški promet

Industrija

Železniški promet

Zaščiteni objekti (tehniška Rušenje Preoblikovanje

Trgovski program

Središče Nove Gorice

Mestni parki

Zelene površine

Javne službe

Območje obdelave

Kolesarji in pešci

Območje obdelave Območje obdelave Mestni parki Zelene površine

Železniški promet Avtomobili Kolesarji in pešci

Območje obdelave Mestni parki Zelene površine

Območje obdelave

Središče Nove Gorice

Mestni parki Zelene površine

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje

Območje obdelave

Središče Nove Gorice

Mestni parki Zaščiteni objekti (tehniška Rušenje

Zelene površine

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje

Območje obdelave

Središče Nove Gorice

Mestni parki Zaščiteni objekti (tehniška

Zelene površine

Zaščiteni objekti (tehniška

shema razvoja somestja

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

URBANISTIČNI RAZVOJ SOMESTJA

5 10

50 [m]

Nekdanja državna meja Centralne stavbe Mestna struktura

Območje obdelave

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

Območje obdelave

Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program

Izobraževalni program Kulturni program Turistični program

200

400

1000 [m]

500

1000

2000 [m]

20[km]

Območje obdelave Železniški promet

Območje obdelave

Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program

Izobraževalni program Kulturni program

Industrija

Trgovski program

5 10

50 [m]

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

Turistični program 0

100

200

400[km]

200

400

1000 [m]

500

1000

2000 [m]

20[km]

Območje obdelave Železniški promet

Mestna struktura

Območje obdelave

Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program

Izobraževalni program Kulturni program

Industrija

Trgovski program

5 10

50 [m]

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

Turistični program 0

100

200

400[km]

200

400

1000 [m]

500

1000

2000 [m]

20[km]

Območje obdelave Železniški promet

Mestna struktura

Območje obdelave

Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program

Izobraževalni program Kulturni program

Industrija

Trgovski program

5 10

50 [m]

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

400

1000 [m]

Javne službe

Trgovski program Turistični program

Nekdanja državna meja Centralne stavbe

Območje obdelave

Javne službe

Trgovski program Turistični program

Nekdanja državna meja Centralne stavbe

Območje obdelave

Javne službe

Trgovski program Turistični program

Mestna struktura

Območje obdelave

Javne službe

Nekdanja državna meja Centralne stavbe

100

200

Turistični program

400[km]

500

1000

2000 [m]

20[km]

100

200

400[km]

Industrija

Trgovski program Turistični program

200

Trgovski program

Območje obdelave Železniški promet

Avtomobili Padec državne meje je omogočil drugačno razmišljanje, Kolesarji in pešci mesto pa je dobilo novo priložnost. Območje je postalo Območje obdelave Območje obdelave Območje obdelave Območje obdelave osrednji prostor medObmočje obema mestnima središčema. Čeprav Območje obdelave Območje obdelave Območje obdelave obdelave Železniški promet Železniški promet Železniški promet Železniški promet Mestni parki Mestni parki Mestni parki Mestni parki mejo še vedno nadomešča železnica, lahko prav ta postane Avtomobili Avtomobili Avtomobili Med izgradnjo Zelene Gorica ima staro mestno jedro t.i. “konglomerat”, ki se je Nove Gorice je ostal prostor ob železnici Avtomobili Zelene površine Zelene površine površine Zelene površine atraktor Kolesarji in pešci Kolesarji Kolesarji in pešci in pešciv prostoru in poveže tako prebivalce mesta kot obmestnih začel formirati že leta 1001. Leta 1201 je Gorica dobila pravico do in pešci nepozidan, saj je bilo tu varovano območje, kjer ni bilo Kolesarji Območje obdelave Območje obdelave Območje obdelave Območje obdelave trgovanja s tedenskim sejmom. Središče je tipična mestna tvorba, dovoljeno graditi v razdalji 500 m od državne meje. Tako regij. Nekdanja državna meja Nekdanja državna meja Nekdanja državna meja Nekdanja državna meja Shema prikazuje območje mesta po 2.sv. vojni. Nova državna Zaradi skažene podobe srediča Nove Gorice in nereverzibilnih Varovano območje 500m od meje Varovano območje 500m od meje Varovano območje 500m od meje Varovano območje 500m od meje značilna za italijanska mesta z gosto zazidavo in ozkimi ulicami. je postalo območje tujek v mestni strukuri obeh mest. Skozi čas Središče Nove Gorice Središče Nove Gorice Središče Nove Gorice Nove Gorice Območje obdelave Območje obdelave Območje obdelave Območje obdelave meja med Italijo in Jugoslavijo je bila določena leta 1946 na Pariški ga je zasedla industrija, saj so mestne oblasti pokvarile nastavke napak v mestni strukturiSredišče vidim na tem območju razvoj in prihodnost Grajena strukura oblikuje javni prostor, ki je zelo jasno definiran. Mestni parki Mestni parki Mestni parki Mestni parki mirovni konferenci in tako ločila mesto od podeželja. Na slovenski čezmejne strukture. Shema prikazuje velikost mesta pred prvo svetovni vojno, ko jepovršine urbanistične zasnove in ga izrabile za dejavnosti, ki so bile Zelene Zelene površine Zelene Zelene površine površine Zaščiteni objekti (tehniška Zaščiteni objekti (tehniška Zaščiteni objekti (tehniška Zaščiteni objekti (tehniška Rejčeva ulica, ki je del začetnega križa, bi lahko dobila večji strani je ostala železniška postaja Bohinjske proge, ki je takrat mesto pripadalo še Avstro-Ogrski monarhiji. Takrat je v mestu prvič najbolj nujne. Med industrijo in mesto se je zasadilo še razpršeno Rušenje Rušenje Rušenje Rušenje Preoblikovanje Preoblikovanje40.let. Na tem območju so bile takrat še Preoblikovanje pomen in zaključekPreoblikovanje ob remizi, prav tako iz druge smeri omenjena tudi Pogledi slovenska narodna manjšina, ki je obsegala 20% praznovala že okrogih tkivo enodružinskih hiš kot nenadzorovana gradnja nekdaj Pogledi Pogledi Pogledi Območje obdelave Območje obdelave Območje obdelave Območje obdelave agrarne posesti, njive in travniki. Na severu se je že dodobra razširl kolesarska pot pod Kostanjevico. celotnega prebivalstva. predvidenega stanovanjskega dela mesta. Nekdanja državna meja Nekdanja državna meja Nekdanja državna meja Nekdanja državna meja Solkan, na jugu pa Šempeter. Faza 0 Faza 0 Faza 0 Faza 0 Avtomobili

Avtomobili

Kolesarji in pešci

Območje 500m(https://en.wikipedia.org/wiki/Gorizia) od meje Središče Nove Gorice

Faza 1 Faza 2

Avtomobili

Kolesarji in pešci

Območje 500m od meje (https://en.wikipedia.org/wiki/Gorizia)

Središče Nove Gorice

Faza 3

Faza 1 Faza 2

Središče Nove Gorice

Faza 3

Faza 1 Faza 2

Območje 500m od meje (https://en.wikipedia.org/wiki/Gorizia) Središče Nove Gorice

Faza 3

Faza 1 Faza 2 Faza 3

Univerza v LjubljaniFaza | 4Fakulteta za arhitekturo | diplomant: Grega Valenčič | magistrsko delo: REMIZA ZNANOSTI IN KULTURE - Urbanistična in idejna zasnova raziskovalno-razvojnega centra obFazaželeznici v Novi Gorici | mentor: doc.dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.| leto vpisa: 2007/2008 |Fazaleto izdelave magistrske naloge: 2015/2016 Faza 4 4 4

Zaščiteni objekti (tehniška dediščina)

Rušenje

Preoblikovanje

Pogledi

Območje obdelave

Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program

Turistični program

Kulturni program vir: osebni arhiv vir: osebni arhiv

500

1000

2000 [m

20[km

NOVA GORICA DANES

Območje obdelave

Turistični program

Železniški promet

Avtomobili

100

200

Kolesarji in pešci

Območje obdelave Območje obdelave

Železniški promet

Mestni parki

Avtomobili OBSTOJEČE STANJE

Zelene površine

Kolesarji in pešci LEGENDA

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje

Območje obdelave

Središče Nove Gorice s10

Mestni parki Zelene površine

Zaščiteni objekti (tehniška Rušenje Preoblikovanje Pogledi

Območje obdelave Nekdanja državna meja Območje 500m od meje

Faza 0 Faza 1

Središče Nove Gorice

Faza 2 Faza 3 Faza 4

Zaščiteni objekti (tehniška dediščina) Rušenje Preoblikovanje Pogledi

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

5 10

50 [m]

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

400

1000 [m]

Nekdanja državna meja Centralne stavbe Mestna struktura

Območje obdelave Javne službe

Območje obdelave

Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program

Izobraževalni program Kulturni program

200

Trgovski program Turistični program

500

1000

2000 [m]

20[km]

Industrija

Trgovski program

Občina Nova Gorica imaObmočje danes obdelave 32000 prebivalcev, ki izrabljajo Turistični program Železniški promet mesto predvsem kot upravno središče. Izrabljajo ga predvsem kot 0 100 200 400[km] Avtomobili Kolesarji in pešci prostor, kamor gredo v službo, trgovino ali v mestno hišo. Mestni prostor ne ponuja življenja na visokem nivoju, zato ostaja večino časa prazen. Območje obdelave obdelave Po Železniški vstopupromet Slovenije v EU inObmočje padcu državne meje je mesto dobilo novo Mestni parki Avtomobili perspektivo. Velika priložnost, ki jo vidim v razvoju mesta, je programska Zelene površine Kolesarji in pešci povezava obeh struktur v skupno Gorico. Čeprav meja ni več ločnica Območje obdelave med mestoma, železnica ostaja kot rob in fizična meja. Tako ostajata Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje mesti fizično še vedno ločeni, prostor ob železnici pa zapuščen. Središče Nove Gorice Območje obdelave Mestni parki

M 1:5000

FAZE 19

1000 [m

Industrija

Trgovski program shema obstoječega stanja Nove Gorice shematski prikaz lokacije v mestni strukturi

400

Trgovski program

Izobraževalni program

s9 s10

200

Izbrana lokacija je obsežen degradiran prostor ob železniški Zelene površine Zaščiteni objekti (tehniška postaji v Novi Gorici. Ta prostor ima zaradi zgodovine izrazitejšo Rušenje Preoblikovanje identiteto, ki jo je potrebno ohraniti in urediti. Pogledi Območje obdelave Nekdanja državna meja Območje 500m od meje

Faza 0 Faza 1

Središče Nove Gorice Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | diplomant: Grega Valenčič | magistrsko delo: REMIZA ZNANOSTI IN KULTURE - Urbanistična in idejna zasnova raziskovalno-razvojnega centra ob železnici v Novi Gorici | mentor: doc.dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.| leto vpisa: 2007/2008 | leto izdelave magistrske naloge: 2015/2016 Faza 2 Faza 3 Faza 4 Zaščiteni objekti (tehniška dediščina) Rušenje

400[km]

s11 s12

shema tokov in programske študije shema tehniške dedišine na lokaciji

URBANISTIČNA ŠTUDIJA

PROGRAM IN UPORABA PROSTORA

KULTURNA DEDIŠČINA

s11

s12

dnevni turisti inovatorji študenti kulturniki trgovci

M 1:4000 Študija urbanizma se osredotoča na ciljne skupine in njihovo gibanje po prostoru.

M 1:4000 Na lokaciji stojijo nekateri objekti, ki so bili v preteklosti vezani na železniško postajo.

S premišljenim programom ima ta prostor poseben potencial. Postati mora programski vezni element med obema mestoma, torej Najbolj izstopa železniška delavnica, ki je služila za popravilo lokomotiv. Njena podoba je izrazita in daje prostoru poseben karakter ter ponuditi, kar obe mesti potrebujeta. Pomembna je predvsem stalna dnevna in letna uporaba ter interakcija med uporabniki, ki v prostor zgodovinsko noto. Prostoru daje večjo vrednost zaradi pomena, ki so si ga lastili skozi zgodovino trije narodi: germanski, romanski in prihajajo in odhajajo. slovanski. Poleg nje stojita še vodni stolp ter nakladalnik premoga, ki sta bila namenjena napajanju parnih lokomotiv. V preteklosti so bili vsi tehnični objekti med sabo povezani s tiri. Danes stojijo v prostoru samostojno. Prostor znanosti in kulture lahko ljudem poleg formalnega izobraževanja ponudi še neformalni osebnostni razvoj. Ustvarijo se gibanja, ki povezujejo različne programske sklope v celoto. Tako se lahko obiskovalec ob nakupovanju še informira, Cilj naloge je ohraniti vse zgodovinske elemente in jih skupaj z urbanistično ureditvijo ponovno povezati v smiselno celoto, raziskuje ali sodeluje pri drugih aktivnostih, ki jih nova ureditev ponuja. ki bo prostoru pripomogla pri prepoznavnosti. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | diplomant: Grega Valenčič | magistrsko delo: REMIZA ZNANOSTI IN KULTURE - Urbanistična in idejna zasnova raziskovalno-razvojnega centra ob železnici v Novi Gorici | mentor: doc.dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.| leto vpisa: 2007/2008 | leto izdelave magistrske naloge: 2015/2016

Območje obdelave Mestni parki Zelene površine

s13

shema obstoječega stanja Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje

VREDNOTENJE OBSTOJEČEGA STANJA

Središče Nove Gorice Območje ob železnici se deli na osem različnih delov: LEGENDA

Zaščiteni objekti (tehniška Rušenje Preoblikovanje Pogledi

a je

Faza 0 8

Faza 1 Faza 2 Faza 3

Faza 4

ščina) 7

6 10

6 5

3 2

2 1

M 1:3500

1. Nakupovalni center Supernova in OBI Nakupovalni center je bil zgrajen med leti 2004–2008 po predhodnem natečaju za urbanistilčno ureditev celotnega območja Majskih poljan (2002). Čeprav naj bi bil trgovski program dopolnitev nove stanovanjske soseske, se vedno bolj izkazuje, da gre za ekonomski generator lastniške družbe. Arhitekturno nezanimiva in tudi moteča zgradba kazi območje in se ne sklicuje na tehnično dediščino zgodovinskih objektov v neposredni bližini. Trgovski program živi zaradi cenenih izdelkov, ki pa so produkt tujih korporacij. Program in objekt se preoblikuje v prostor, namenjen promociji lokalnih proizvajalcev izdelkov. 2. Vodni stolp Vodni stolp je tudi del ohranjene tehniške dediščine. Z gradnjo novega trgovskega centra je ostal izoliran element sredi parkirišča. Pri ohranjanju dediščine je bil neustrezno obravnavan, zato posledično propada. Ohranitev dediščine je bistvena pri oživitvi območja, zato se mu nameni posebna pozornost, nova vsebina in funkcija. 3. Remiza Objekt, ki je služil kot velika delavnica za popravljanje lokomotiv, je z modernizacijo izgubil svojo funkcijo in vitalnost. Danes je zapuščen in propadajoč dom za brezdomce. Kljub žalostni podobi ima še vedno poseben značaj. Gre za največji še stoječi objekt originalne železniške postaje, zato ima velik potencial, da postane nov generator življenja na tem območju. 4. Stanovanjska stolpnica - “Cedra” Stolpnica je poleg nakupovalnega centra edini dokončan objekt na območju. Je del novogradnje, ob kateri sta predvidena še dva nova stolpa. Zaradi takratne finančne krize se je gradnja ustavila, vendar se predvidi dograditev, tako da bodo stolpi tvorili niz ob Prvomajski ulici. 5. Degradirano območje ob železnici Vzdolž železniških tirov se razprostira približno 80000 m2 veliko degradirano območje, ki je ostanek gradbišča stanovanjskega kompleksa in veliko zaraščeno polje ob njem. Na območju stoji poleg stolpnice še nakladalnik za premog, ki je zadnji ohranjeni element železnice. Zaradi značaja se ga ohrani in vključi v končno ureditev. 6. Železniška postaja Nova Gorica in trg Transalpina Železniška postaja je bila zgrajena leta 1906 v prepoznavnem secesijskem stilu, ko so odprli pomembno bohinjsko železniško povezavo Trst–Dunaj. Žal jo danes ne obišče veliko ljudi, je pa še vedno lepo ohranjena. Čeprav je z odprtjem trga Transalpina (neformalni prehod med državama) dobila nekaj več pozornosti, ostaja odrezana od Nove Gorice. Z novo ureditvijo postane ključna točka v novi povezavi. 7. Stanovanjski bloki na Prvomajski Stanovanja so bila prvotno namenjena zaposlenim na Slovenskih železnicah, sedaj pa so namenjena manj premožnim meščanom. Njihova podoba opozarja na bližnjo železnico, a potrebuje konkretno prenovo. Ker so urbanistično pravilno umeščeni, se jih ohrani, hkrati pa poskuša oživiti z novo vsebino. V ozadju se porušijo vse črne gradnje, ki služijo kot garaže in pomožna skladišča. 8. Samski dom na Erjavčevi Samski dom stoji na robu območja, ob mejnem prehodu na Erjavčevi ulici. Izstopa predvsem po orientaciji, pravokotno na ulico. Kljub temu ostaja zelo neopazna stavba skrita za zelenim pasom drevoreda. Stavba ne sodeluje v urbanistični strukturi, prav tako ne zadostuje sodobnim standardom in nima posebne arhitekturne vrednosti, zato se predvidi nadomestna gradnja v sklopu nove celostne urbanistične zasnove.

42 pogled na vodni stolp in nakupovalni center vir: osebni arhiv 43 pogled na remizo in nakupovalni center vir: osebni arhiv 44 interirer remize, mehanična delavnica vir: osebni arhiv 45 območje ob železnici vir: osebni arhiv 46 nakladalnik za premog in ostanki gradbišča vir: osebni arhiv 47 degradirani prostor vir: osebni arhiv 48 pogled na stanovanjsko stolpnico in Sabotin v ozadju vir: osebni arhiv 49 pogled na J del območja s Kostanjevico v ozadju vir: osebni arhiv 50 samski dom na Erjavčevi vir: osebni arhiv 51 trg Evrope in železniška postaja Nova Gorica vir: osebni arhiv

VREDNOTENJE OBSTOJEČEGA STANJA

52-57

fotografije delovne makete

vir: osebni arhiv

URBANISTIČNA ŠTUDIJA

1. Obstoječe stanje Območje obdelave uprizarja rob (neprehodno območje) med novim in starim mestom Gorice. Prostor je degradiran in zaznamovan z ostanki nekdanje železniško servisne cone ter nedokončanimi projektom Majskih poljan..

2. Očiščeno območje Na območju so moteči predvsem prizidki za bloki ob Erjavčevi ter ostanki nekdanjega grabišča v neposredni bližini nakladalnika premoga. Vse objekte brez vsakršne vrednosti se poruši, nekatere pa preoblikuje.

3. Območje = volumen Zaradi velikosti celotnega območja je postavljanje posameznih elementov nesmiselno. Zato pričnem snovati volumen, ki zapolni celotno lokacijo in iz njega izhajam v naslednjih korakih.

4. Volumen = smer Zaradi izrazite linearne podobe prostora, ki je posledica železniških tirov, dobi tudi generična struktura vzdolžno prevladujočo smer. Formirajo se kot vzdolžni trakovi tik ob železnici ter kot podaljšek niza stolpičev, ki so že definirani kot nova poteza v mestu..

5. Trg = vozlišče Generično strukturo pričnem deformirati z javnim prostorom. Zelo pomemben zaključek Rejčeve ulice se formira prav na območju ob Remizi, kjer se ustvari novo mestno žarišče. Tako pridobi na kvaliteti tudi sama Rejčeva ulica, ki postane prostor migracij iz mestnega središča na novo območje in obratno.

6. Niz vozlišč = sklenjena povezava S premostitvijo čez železnico povežem Trg Evrope (Transalpina) in novo vozlišče. Na ta način postane zaključek Rejčeve ulice še močnejši prostor, prostor odločanja, območje pa prehoden mestni rob.

58-61

fotografije delovne makete

vir: osebni arhiv

URBANISTIČNA ŠTUDIJA

8. Reduciranje strukture 7. Preoblikovanje strukture Generično strukturo preoblikujem tako, da omilim prehod od točkovnih stolpičev do Sturkura se naveže na odprte prostore mesta, zato se zmanjša njena gostota. Nepozidane razpotegnjene železnice. Struktura začne prehajati, a še vedno daje prostoru smer in oz. manjkajoče dele zapolnijo zelene površine, ki nakazujejo volumne v tlaku. jasnost. Del nakupovalnega centra se preoblikuje tako, da zaključi formo kroga ob remizi.

9. Poudarki Ob poti se izpostavijo vsi elementi, ki močno vplivajo na prostor. Niz elementov opozarja obiskovalca na posebnost območja in povečuje njegovo prepoznavnost ter orientacijo. Sem spadajo vsi elementi nekdanje železniške postaje in nov raziskovalni center.

10. Urbanistična zasnova Novo ureditev oblikuje močno zaznamovano območje, ki vsebuje vse elemente kvalitetnega prostora. Generična struktura daje prostoru prevladujočo smer, hkrati pa ni dolgočasna. Sooblikuje jo premišljen javni prostor, sestavljen iz niza vozlišč, ki sklenejo povezavo čez železnico. Rob mesta se prelevi iz neprehodnega območja v vez med dvema mestoma. Podoba območja postane zaznamovana s tehniško dediščino, kar jo naredi privlačno in edinstveno. Ambient se poveže s pogramom tehniško-raziskovalnega centra in postane njegov sestavni del. Zelene oaze dopolnijo mestno strukturo ter obogatijo prostor. Tako zasnovano območje ustvari nov razvojni center severne Primorske, ki poveže prebivalce zaledja in mest na skupnem prostoru. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | diplomant: Grega Valenčič | magistrsko delo: REMIZA ZNANOSTI IN KULTURE - Urbanistična in idejna zasnova raziskovalno-razvojnega centra ob železnici v Novi Gorici | mentor: doc.dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.| leto vpisa: 2007/2008 | leto izdelave magistrske naloge: 2015/2016

s14

shema obstoječe morfologije

MORFOLOŠKA ANALIZA

ANALIZE

LEGENDA

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

5 10

50 [m]

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

400

1000 [m

Nekdanja državna meja Centralne stavbe Mestna struktura

Območje obdelave Javne službe

Območje obdelave

Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program

Izobraževalni program Kulturni program

Trgovski program Turistični program

500

1000

2000 [m

20[km

100

200

400[km]

Industrija

Trgovski program Turistični program

200

Območje obdelave Železniški promet Avtomobili Kolesarji in pešci

Območje obdelave Mestni parki Zelene površine

Območje obdelave M 1:5000 Nekdanja državna meja Območje 500m od meje

Območje obdelave Mestni parki Zelene površine Morfologija se v Novi Gorici deli na tri izrazite strukture. V središčuObmočje mesta je obdelave čutiti Ravnikarjevo zasnovo modernističnega mesta (centralne stavbe) z večjimi strukturami in odprtimi prostori, ki pa niso Nekdanja državna meja dokončno oblikovali ideje skupnega 80 m širokega javnega prostra. Z Varovano 500m od mejepostaja struktura vedno bolj oddaljevanjem odobmočje mestnega središča podobna suburbani Središče Novezazidavi Gorice enodružinskih hiš. To stukturo je čutiti predvsem v varovanem območju z oddaljenostjo 500 m od železnice. Opazimo lahko, da se je kasneje zarasel z vrstnimi in enodružinskimi hišami, kar govori o popolnem odstopu od začetnega koncepta. Na območju čez mejo je čutiti neurejeno strukturo, ki ni relevantna za Zaščiteni objekti (tehniška ureditev območja. Rušenje Na lokaciji najbolj izstopa remiza s svojo polkrožno obliko ter Preoblikovanje gmota trgovskega centra, ki neustrezno zapolnjuje prostor mestne Pogledi strukture. Na južnem delu dajejo prostoru smer železniški stanovanjski bloki, medtem ko je osrednji del podlogovat, prazen prostor, z edinim poudarkom na stanovanjski stolpnici. Faza 0

Središče Nove Gorice

Faza 1 Faza 2

s15

shema nove morfologije

URBANISTIČNA ZASNOVA

LEGENDA

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

5 10

0 10 20

0 20 40

400

Nekdanja državna meja Centralne stavbe Mestna struktura

Območje obdelave Javne službe

Območje obdelave

Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program

Izobraževalni program Kulturni program

Trgovski program Turistični program

500

1000

100

200

Industrija

Trgovski program Turistični program

200

Območje obdelave Železniški promet Avtomobili Kolesarji in pešci

Območje obdelave Mestni parki Zelene površine

Območje obdelave M 1:3500 Nekdanja državna meja Območje 500m od meje

Območje obdelave Mestni parki Nova ureditev poskuša razumeti logiko mestne strukture v Novi Gorici. Ohranja enake relacije med objekti, kot so bile zastavljene Zelene površine v začetni ideji mesta. Zazidava je razstavljenega tipa, saj upošteva značilnosti relevantne strukture in konteksta. Območje obdelave Niz stolpov se dogradi, tako se nova poteza ob Prvomajski ulici zaključi Nekdanja državna meja in postavijo senova merila za oblikovanje. Varovano od meje Iztopajoča oblika območje remize se500m dopolni z negativom naravne krajine, ki sklene krog, a obenem pusti, da se javni prostor preliva med objekti. Središče Nove Gorice Območje ob zaključku Rejčeve ulice je dodatno zaznamovano tudi z izmaknjenim stolpom, ki postane višinska dominanta v prostoru. Prevladujoča generična struktura se navezuje na stare železničarske bloke ter daje območju prevladujočo smer vzdolž železnice. Na območju Zaščiteni objekti (tehniška “južnega” trga se ponovi krožna struktura, ki opozarja na spremembo smeri in Rušenje navezavo na železniško postajo. Preoblikovanje Ob Erjavčevi ulici se vogal zaključi z novo višinsko dominanto, ki označuje Pogledi prehod čez tire v novi del mesta ter nekdanji državni mejni prehod. Na nasprotni strani se gmota s trgovskim programom preoblikuje v večnamensko halo in paviljon, ki se bolje vključi v celoto. Faza 0

Središče Nove Gorice

Faza 1 Faza 2

s16

shema obstoječih prometnih povezav

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

5 10

50 [m]

0 10 20

100 [m]

Nekdanja državna meja Centralne stavbe Mestna struktura

PROMETNA ANALIZA Območje obdelave

0 20 40

200 [m]

400

1000 [m

Javne službe

Območje obdelave

Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program Trgovski program

Izobraževalni program

Turistični program

Kulturni program Trgovski program Turistični program

200

500

1000

2000 [m

20[km

100

200

400[km]

Industrija LEGENDA

Območje obdelave Železniški promet Avtomobili Kolesarji in pešci

Območje obdelave Železniški promet Avtomobili

Območje obdelave Mestni parki Zelene površine

Kolesarji in pešci

Območje ? obdelave

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje Središče Nove Gorice

Mestni parki Zelene površine

Zaščiteni objekti (tehniška Rušenje Preoblikovanje

Območje obdelave Nekdanja državna meja Območje 500m od meje Središče Nove Gorice

Zaščiteni objekti (tehniška dediščina) Rušenje Preoblikovanje Pogledi

M 1:5000

Pogledi

Faza 0 Faza 1 Faza 2 Mreža ulic v Novi Gorici je zelo jasna in prepoznavna. Prevladujoča Faza 3 smer glavnih ulic je S-J in povzema smer železnice. Erjavčeva 4 iz generične ureditve, daje mestu orientacijo in ulica, kiFaza izstopa prepoznavnost in povezuje staro mesto z novim. Za nas pomembna vozlišča so središče z Bevkovim trgom, mejni prehod ob železnici in trg pred železniško postajo. Del te povezave tvori Rejčeva ulica, ki poteka od mestnega parka, mimo mestne hiše, čez Bevkov trg do našega območja. Čeprav sta bili v Ravnikarjevi zamisli Kidričeva in Rejčeva ulica tvornici osnovnega križa, je slednja ostala do sedaj zoperstavljena. Ulica ima izstopajočo usmeritev in dobre nastavke za novo ureditev ter zakljček nove poteze v mestu, ki ji sedaj manjka. Trg pred železniško postajo v Novi Gorici je zaključek poti iz starega mesta, ki poteka od starega središča, prek tunela pod Kostanjevico vse do železnice. Železnica prekinja povezavo med dvema deloma, kar je glavna prometna pomanjkljivost trentunega stanja.

s17 s18

shema novih prometnih povezav shema sklenjene povezave med sredi

URBANISTIČNA ZASNOVA

s17

s18

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

5 10

0 10 20

0 20 40

400

Nekdanja državna meja Centralne stavbe Mestna struktura

Območje obdelave Javne službe Izobraževalni program

Območje obdelave

Kulturni program

Javne službe Izobraževalni program

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

Turistični program

Obmestna struktura

Industrija

Območje obdelave

Trgovski program

Kulturni program

Trgovski program Turistični program

Območje obdelave Javne službe LEGENDA

Izobraževalni program

Območje obdelave

Kulturni program

Železniški promet Avtomobili Kolesarji in pešci

Območje obdelave Železniški promet Avtomobili Kolesarji in pešci

Območje obdelave Mestni parki

M 1:3500

Zelene površine

Mestna struktura

200

5 10

50 [m]

0 10 20

0 20 40

500

100 [m]

1000

200 [m]

Javne službe Izobraževalni program Kulturni program

Trgovski program Turistični program

200

400

1000 [m]

500

1000

2000 [m]

20[km]

0100

200

Industrija

Trgovski program

Turistični program

Nekdanja državna meja Centralne stavbe

Območje obdelave Železniški promet Avtomobili

100 400[km]200

Kolesarji in pešci

Območje obdelave Nova urbanistična ureditev predvideva strukturo v vzdolžni smeri Območje obdelave Železniški promet Mestni parki in povezavo med novim vozliščem železnice, tako da ustvari ulico Avtomobili Zelene površine ob koncu Rejčeve ulice in železniške postaje. Na ta način se sklene Kolesarji in pešci obdelave pot medObmočje novim in starimObmočje mestom prek vseh najpomembnejših obdelave Nekdanja državna meja točk. Mestni parki Varovano območje 500m od meje Središče Nove Gorice obdelave Pot Območje se začne v mestnem parku in poteka mimo Bevkovega trga do trga Mestni parki Zelene površine ob Remizi. Ta točka postane najpomembnejša na poti, saj predstavlja Zelene površine Zaščiteni objekti (tehniška točko odločanja. Obiskovalec lahko tu zavije desno v območje Remize Rušenje Preoblikovanje ali levo naprej do nove ulice, ki jo formira nova struktura. Območje in Pogledi Območje Območje obdelave Železniška postajaobdelave sta povezana z novim izvennivojskim prehodom, Nekdanja državna meja ki predstavlja simbolično med dvema mestoma. Pot se Nekdanja državna premostitev meja Faza 0 Območje 500m od meje ponovno nekoliko ustavi pred na trgu Transalpina. Fazapostajo 1 SrediščeVarovano Nove Gorice območje 500m od meje 2 Iz trga Transalpina se potFaza nadaljuje v dve smeri. Prva sklenjena Faza 3 Središče Nove Gorice Faza 4 pot se nadaljuje skozi železniški predor pod Kostanjevico proti Zaščiteni objekti (tehniška dediščina) staremu mestnemu jedru, druga pa se kot “kolodvor” nadaljuje Rušenje Preoblikovanje proti parku ob Soči. Pogledi

(tehniška Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | diplomant: Grega Valenčič | magistrsko delo: REMIZA ZNANOSTI IN KULTURE - Urbanistična in idejna zasnova raziskovalno-razvojnega centra ob železnici v Novi Gorici | mentor: doc.dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.|Zaščiteni leto vpisa: objekti 2007/2008 | leto izdelave magistrske naloge: 2015/2016 Rušenje Preoblikovanje

s19

shema obstoječega programa

PROGRAMSKA ANALIZA

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

5 10

50 [m]

0 10 20

100 [m]

0 20 40

200 [m]

400

1000 [m

Nekdanja državna meja Centralne stavbe Mestna struktura

LEGENDA

Območje obdelave Javne službe

Območje obdelave

Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program

Izobraževalni program Kulturni program

Trgovski program Turistični program

500

1000

2000 [m

20[km

100

200

400[km]

Industrija

Trgovski program Turistični program

200

Območje obdelave Železniški promet Avtomobili Kolesarji in pešci

Območje obdelave Mestni parki Zelene površine

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje

Območje obdelave

Središče Nove Gorice

Mestni parki Zelene površine

Območje obdelave Nekdanja državna meja Območje 500m od meje Središče Nove Gorice M 1:5000 Zaščiteni objekti (tehniška dediščina) Rušenje 29

Zaščiteni objekti (tehniška Programska analiza nam pomaga razumeti nepravilni razvoj mesta, Rušenje ki je posledica nedoslednega urbanističnega načrtovanja. Prvotni Preoblikovanje koncept je predvideval consko programsko ureditev z “magistralo” kot Pogledi hrbtenico mesta. (Središče – Kulturni in poslovno trgovski program, V – industrija, Z – stanovanjski program, S – rekreacijske površine, J – Panovec). Današnja programska razporeditev ne sledi začetni ideji, prav tako 0 jasni viziji pri razvoju mesta. Mesto ni zdržalo stroge ne sledi Faza nobeni Ravnikarjeve zato so se javni programi začeli razraščati iz Fazaogranizacije, 1 centra navzven vzdolž posameznih ulic. Faza 2 Ugotovimo lahko, da se je za nas zelo pomembna Rejčeva ulica, Faza 3razvila bolj, kot je bilo v osnovi zastavljeno, saj programsko celoten Faza njen 4ulični prostor oblikujejo javni in trgovski programi. Poleg oblikovnih ugodnih nastavkov je tudi programsko primerna za nadgradjevanje in povezavo centra z izbranim območjem.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | diplomant: Grega Valenčič | magistrsko delo: REMIZA ZNANOSTI IN KULTURE - Urbanistična in idejna zasnova raziskovalno-razvojnega Preoblikovanje centra ob železnici v Novi Gorici | mentor: doc.dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.| leto vpisa: 2007/2008 | leto izdelave magistrske naloge: 2015/2016

Pogledi

s20

shema programske ureditve

URBANISTIČNA ZASNOVA

Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

Območje obdelave

Obmestna struktura

5 10

0 10 20

0 20 40

400

Nekdanja državna meja Centralne stavbe Mestna struktura

LEGENDA

Območje obdelave Javne službe

Območje obdelave

Izobraževalni program

Javne službe

Kulturni program

Izobraževalni program Kulturni program

Trgovski program Turistični program

500

1000

100

200

Industrija

Trgovski program Turistični program

200

Območje obdelave Železniški promet Avtomobili Kolesarji in pešci

Območje obdelave Mestni parki Zelene površine

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje

Območje obdelave Mestni parki Zelene površine

Območje obdelave Nekdanja državna meja Območje 500m od meje Središče Nove Gorice M 1:3500

Zaščiteni objekti (tehniška dediščina) Rušenje

Središče Nove Gorice Programska ureditev območja sledi začetni ideji kompleksnega programa s kontinuirano komunikacijo med uporabniki prostora. Hrbtenico prostora oblikuje tehnološki center s študentskimi domovi, Zaščiteni (tehniška ki definira urbanoobjekti ureditev. Z ulico komunicira predvsem lokalno z javnim pritličjem, Rušenje medtem ko je preostali večinski del introvertiran. Poleg privatnejših izobraževalnih prostorov je v območje umeščen Preoblikovanje še raziskovalni center, ki se odpira v javni prostor s platformami, ki Pogledi omogočajo dostop laični javnosti v svet znanosti. Program, namenjen javnosti in hkrati glavni vezni element med objekti, je zagotovo kulturna in trgovska vsebina, ki omogoča razvoj tako ekonomsko kot tudi umetniško usmerjenih vsebin. 0 Objekta Faza s trgovskim programom so sejmišče in sejemski paviljon, ki se navezujeta Faza 1na prostor remize z ene strani ter objekte s kulturnim programom: galerija, Tehniški muzej Bohinjske proge, kreativni center Faza 2 ter večnamenska dvorana iz druge. Faza 3 V središču kampusa se prav tako pojavljajo objekti s kulturnimi vsebinami, na primer: univerzitetna knjižnica ter mladinski center. Faza 4 Takšna ureditev prispeva k mešanju vseh ciljnih skupin na območju in s tem zagotavlja vitalnost prostora.

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | diplomant: Grega Valenčič | magistrsko delo: REMIZA ZNANOSTI IN KULTURE - Urbanistična in idejna zasnova raziskovalno-razvojnega centra obPreoblikovanje železnici v Novi Gorici | mentor: doc.dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.| leto vpisa: 2007/2008 | leto izdelave magistrske naloge: 2015/2016

Pogledi

Obmestna struktura

Območje obdelave Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

s21

shema obstoječih zelenih površin

Območje obdelave

struktura ObmočjeObmestna obdelave

Javne službe Območje obdelave

Območje obdelave

Izobraževalni program Izobraževalni program

Kulturni program

Kulturni program Turistični program obdelave TurističniObmočje program Železniški promet Avtomobili

80 200 [m] Kulturni program

0 20 40

200 400 1000 [m] Trgovski program

500 1000 2000 [m] Turistični program

5 10 Industrija

Industrija

Območje obdelave Železniški promet

Avtomobili

400

1000 [m

100

200

2000 [m

20[km

100

200

400[km]

20[km] 400[km]

Območje obdelave

Železniški promet

Mestni parki

Središče Nove Gorice

200 [m]

ANALIZA ZELENIH POVRŠIN 0 500 1000

Kolesarji in pešci

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje

Območje obdelave

Trgovski program Turistični program

Javne službe

Javne službe Izobraževalni program

0 20 40

50 [m]

40 100 [m] Izobraževalni program

Obmestna struktura

Zelene površine

Kolesarji in pešci

0 10 20

Trgovski program

5 10

Nekdanja državna meja Centralne stavbe Mestna struktura

Javne službe

Avtomobili Kolesarji in pešci

Mestni parki Zelene površine

Območje obdelave Območje obdelave Nekdanja državna meja Območje 500m od meje

Železniški promet

AvtomobiliSredišče Nove Gorice Kolesarji in pešci

Zaščiteni objekti (tehniška Rušenje Preoblikovanje Pogledi

Faza 0 Faza 1 Faza 2 Faza 3

LEGENDA

Območje obdelave Mestni parki Zelene površine

Faza 4

Zaščiteni objekti (tehniška dediščina) Rušenje

Preoblikovanje

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje

Pogledi

Območje obdelave

Središče Nove Gorice

Mestni parki Zelene površine

Zaščiteni objekti (tehniška Rušenje Preoblikovanje

Območje obdelave Nekdanja državna meja Območje 500m od meje Središče Nove Gorice

Pogledi

Faza 0 Faza 1 Faza 2 Faza 3 Faza 4

Zaščiteni objekti (tehniška dediščina) Rušenje Preoblikovanje Pogledi

M 1:5000

Analiza razkriva, da v mestu ne primanjkuje zelenih površin, je pa ravno območje ob remizi najmanj ozelenjeno, zato ga je potrebno umestiti. Večja zelena območja so mestni park za Bevkovo knjižnico, travnik pred občino, športni park pri stadionu ter zeleno zaledje z gozdom Panovec, ki se približuje mestu tik ob železnici. Čeprav zelenja ne manjka, je bilo le-to nedosledno zasajeno, saj zelenje ne oblikuje mediteranske podobe mesta. Pomanjkanje okrasnega rastlinja lahko občutimo na glavnih trgih in javnih površinah, namenjenim pešcem in kolesarjem, zato se na lokaciji posveti posebno pozornost tudi manjšim, lokalnim zazelenitvam, ki spremljajo pešca.

Obmestna struktura

Območje obdelave Območje obdelave Nekdanja državna meja Mestna struktura

s22 shema zelenih površin

Območje obdelave

5 10

struktura ObmočjeObmestna obdelave

Javne službe

Območje obdelave

Izobraževalni program

Javne službe

Izobraževalni program Izobraževalni program

Kulturni program

40 100 [m] Izobraževalni program

0 10 20

Obmestna struktura

80 200 [m] Kulturni program

0 20 40

Javne službe

Kulturni program

Kulturni program Trgovski program obdelave TurističniObmočje program Železniški promet Avtomobili

Železniški promet

Turistični program 500 1000 2000 [m]

5 10 Industrija

Avtomobili

400

100

200

URBANISTIČNA ZASNOVA 0 500 1000

400[km]

100

200

Območje obdelave

Železniški promet

Mestni parki

Avtomobili Kolesarji in pešci

Središče Nove Gorice

Mestni parki Zelene površine

Območje obdelave ŽelezniškiNekdanja promet državna meja Območje obdelave

Območje 500m od meje

AvtomobiliSredišče Nove Gorice Kolesarji in pešci

Zaščiteni objekti (tehniška Rušenje Preoblikovanje Pogledi

Faza 0 Faza 1 Faza 2 Faza 3

LEGENDA

Območje obdelave Mestni parki Zelene površine

Faza 4

Zaščiteni objekti (tehniška dediščina) Rušenje Preoblikovanje

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje

Pogledi

Območje obdelave

Središče Nove Gorice

Mestni parki Zelene površine

Zaščiteni objekti (tehniška Rušenje Preoblikovanje

Območje obdelave Nekdanja državna meja Območje 500m od meje Središče Nove Gorice

Pogledi

Faza 0 Faza 1 Faza 2 Faza 3 Faza 4

Zaščiteni objekti (tehniška dediščina) Rušenje Preoblikovanje Pogledi

M 1:3500

20[km]

Kolesarji in pešci

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od meje

Območje obdelave

Zelene površine

Kolesarji in pešci

Trgovski program 200 400 1000 [m]

Industrija

Trgovski program

Turistični program

Trgovski program Turistični program

0 20 40

50 [m]

Javne službe

Nekdanja državna meja Centralne stavbe Mestna struktura

Koncept vrtnega mesta je zelo pomemben vidik pri snovanju novih mestnih struktur v Novi Gorici, zato ima tudi na lokaciji vidnejšo vlogo. Pri snovanju novega območja se struktura razredči, tako da sproži dialog z obstoječo urbano strukturo. Prav v te prostore, kjer odvzamem grajene strukture, umestim zelene površine z drevoredi, ki delujejo kot zelene oaze med trdimi strukturami. Zelene površine tako ponazarjajo prostore, kjer bi stavbe lahko bile, vendar jih ni. Na ta način interpretirajo negativ sturkure. V območju remize deluje zelenje kot negativ, ki dopolnjuje urbanizem manjkajočih volumnov. S tem dodatno poudarja smer urbanistične zasnove.

Območje obdelave Območje obdelave

Železniški promet

Mestni parki

Avtomobili

Zelene površine

Kolesarji in pešci

s23 s24

shema faznosti gradnje shema urbanistične zasnove

Območje obdelave Nekdanja državna meja Varovano območje 500m od mejeFAZNOST

Območje obdelave

GRADNJE

Središče Nove Gorice

Mestni parki Zelene površine

Zaščiteni objekti (tehniška Rušenje Preoblikovanje

Območje obdelave Nekdanja državna meja Območje 500m od meje Središče Nove Gorice

Pogledi LEGENDA

Faza 0 Faza 1 Faza 2 Faza 3 Faza 4

Zaščiteni objekti (tehniška dediščina) FAZA 0 V začetni fazi je predvidena dograditev stanovanjskih blokov, ki dokončajo novo potezo ob Prvomajski ulici in v območje vnesejo novo merilo, merilo mestnih struktur.

Rušenje Preoblikovanje Pogledi

FAZA 1 V prvi fazi je predvidena gradnja najpomembnejših objektov z navezujočimi vsebinami, z namenom zgodnje vzpostavitve povezav med vsebinami. Na ta način lahko prične lokacija pravilno delovati v zgodnjih fazah. V prvi fazi so predvideni: - Znanstveno-raziskovalni center, - Študentski dom 1, - Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske vede, - Center za sistemske informacijske raziskave, - ureditev muzeja Bohinjske proge, - odstranitev montažnega dela nakupovalnega centra. FAZA 2 V naslednji fazi se predvidi dograditev vsebinsko pomembnejših objektov, ki prispevajo k dopolnitvi programa študentskega kampusa: - univerzitetna knjižnica, - študentski dom 2. FAZA 3 V tretji fazi se predvidi prenovo stanovanjskih blokov ter nove fakultete ob Erjavčevi ulici: - Študentski domovi A,B,C; - Poslovno-tehniška fakulteta, - mladinski center, - odstranitev samskega doma na Erjavčevi.

M 1:3500

FAZA4 Zadnja faza predvideva zapolnite vseh prostorov, ki so ostali nepozidani, in dokončno preoblikovanje trgovskega nakupovalnega centra: - Študentski dom D, - Fakulteta o znanosti o okolju, - Strojna fakulteta, - sejemski paviljon. - odstranitev nakupovalnega centra Supernova.

mladinski kulturni c.

kre

er i cent ivn t a er i cent ivn at

dnevni migranti trgovci dnevni migranti kulturniki trgovci študenti kulturniki inovatorji študenti inovatorji M 1:2500

]

kre

mladinski kulturni c.

KONCEPT Referenčni okvir Arhitekturna zasnova

62 aksonometrični prikaz območja vir: http://www.oma.eu/projects/2007/bovisa-masterplan/ 63 urbanistična ureditev - situacija vir: http://www.oma.eu/projects/2007/bovisa-masterplan/ 64 programska razporeditev vir: http://www.oma.eu/projects/2007/bovisa-masterplan/ 65 prostorski prikaz 1 vir: http://www.oma.eu/projects/2007/bovisa-masterplan/ 66 prostorski prikaz 2 vir: http://www.oma.eu/projects/2007/bovisa-masterplan/ 62

REFERENČNI OKVIR

BOVISA MASTERPLAN OMA , Milano, 2007

tip reference: problematska, programska

Projekt na območju opuščene industrijske cone Bovisa v Milanu je prvi pravi predviden mednarodni center, namenjen za raziskave in inovacije v zvezi z vprašanji energije in trajnostne mobilnosti. Projekt je inovativen urbanistični predlog biroja OMA iz Rotterdama, ki predvideva funkcionalno mešanico stanovanj, storitev in raziskovalnih prostorov z namenom, da nova Bovisa postane nov “nucleus” – center mesta. Fizična bližina med univerzami in industrijo bo spodbujala sinergijo in razvoj projektov, tehnologije, ideje in znanstvena odkritja. Prostor bo tako postal generator za razvoj mesta incelotnega italijanskega gospodarskega in industrijskega sistema. Poleg celotne vizije–sinergije med starimi industrijskimi strukturami in sodobinimi prostori univerze je zanimiv predvsem pristop pri programski in funkcionalni razporeditivi, ki se formira v “grozdih” okoli odprtih površin in znotraj krožnih povezav. Tudi železniška proga, ki je prej lokacijo popolnoma izolirala od ostale urbane strukture, dobi sedaj ponovno funkcijo in vrednost v prostoru. (http://www.oma.eu/projects/2007/bovisa-masterplan/)

67 68 69 70 71 72

detajl stika staro - novo prenovljeni interirer - Nave 16 intervencija - Nave 17 intervencija - Nave 17 svetlobni paneli - Nave 16 shematski načrt - Nave 16

vir:vir: http://www10.aeccafe.com/blogs/arch-showcase/2011/06/14/the-warehouse-17c-in-ma vir:vir: http://www10.aeccafe.com/blogs/arch-showcase/2011/06/14/the-warehouse-17c-in-ma vir:vir: http://www10.aeccafe.com/blogs/arch-showcase/2011/06/14/the-warehouse-17c-in-ma vir:vir: http://www10.aeccafe.com/blogs/arch-showcase/2011/06/14/the-warehouse-17c-in-ma vir:vir: http://www10.aeccafe.com/blogs/arch-showcase/2011/06/14/the-warehouse-17c-in-ma vir:vir: http://www10.aeccafe.com/blogs/arch-showcase/2011/06/14/the-warehouse-17c-in-ma

REFERENČNI OKVIR

MATADERO Arturo Franco + ICA Aqutectura, Madrid, 2007

tip reference: pomenska, programska Projekt prikazuje prenovo stare madridske klavnice, v katero je arhitekt subtilno vstavil nov program kulturnega centra z večnamensko dvorano. Arhitekt je poskušal objekt prenoviti z idejo o intervencijah brez intervencij, torej z minimalnimi posegi v obstoječo strukturo. Arhitektura se pojavlja le na določenih mestih s posameznimi volumni v jeklu in steklu, zunanjost ostaja v prvotni podobi. Na ta način je bil vzpostavljen konstanten dialog med novim in starim, brez da bi ju mešali, ampak tako da en drugega poudarjata. Stiki so skrbno oblikovani, tako da dopolnjujejo stare elemente. Vsak poseg je prikazan z namenom, da bi stavba govorila o svoji zgodovini, zato so preboji ostali surovi, prav tako novi dodani elementi, ki so ostali netransformirani. Tudi pohištvo je postavljeno v prostor kot surov industrijski izdelek, kar potrjuje minimalistični pristop prenove. (http://www10.aeccafe.com/blogs/arch-showcase/2011/06/14/the-warehouse-17c-in-madrid-spain-by-arturo-franco-office)

73 prerez čez veliko dvorano vir: http://divisare.com/projects/156285-51n4e-stijn-bollaert-c-mine 74 interier velike dvorane vir: http://divisare.com/projects/156285-51n4e-stijn-bollaert-c-mine 75 interier male dvorane vir: http://divisare.com/projects/156285-51n4e-stijn-bollaert-c-mine 76 severna fasada z novo dvorano vir: http://www.51n4e.com/project/c-mine# 77 zunanji podest med dvoranami vir: http://divisare.com/projects/156285-51n4e-stijn-bollaert-c-mine 78 foyer - pirano nobile vir: http://divisare.com/projects/156285-51n4e-stijn-bollaert-c-mine 79 severna fasada s stolpi v ozadju vir: http://www.51n4e.com/project/c-mine# 80 tloris pritličja vir: http://www.51n4e.com/project/c-mine#

REFERENČNI OKVIR

74 80

tip reference: pomenska, oblikovna

C - MINE 51A4E, Genk, 2011

C-mine je še en projekt, ki se ukvarja s prenovo rudniške industrijske dediščine v Genku. S projektom iz leta 2010 je objekt postal nov kulturni center za širše območje. Arhitekti so vstavili v originalni opečnat T tloris, dva amfiteatra, ki sta dopolnila pet metrov visoko bazo. Pritličje je dobilo novo dimenzijo in se prelevilo v serijo novih prostorov: foyer podoben labirintu z razstavnimi prostori, pisarne, kavarno, restavracijo, sejne sobe in dostop do obeh dvoran. Prostori s turbinami in strojnicami so ostali tako programsko kot fukcionalno nedotaknjeni z namenom, da se jih uporablja kot presežen prostor ali pač ne. Obe dvorani sta zasnovani kot dnevno osvetljena stroja od znotraj navzven, ki tvorita skupaj z opečnato infrastrukuro in obema jeklenima stolpoma kuliso za novo prizorišče pred objektom. (http://www.51n4e.com/project/c-mine#)

81 82 83 84 85

diagonalni pogled na bunker frontalni pogled proti jezeru obiskovalci na otvoritvi frontalni pogled proti vhodu micro-ambient v bunkerju

vir: http://www.raaaf.nl/en/projects/7_bunker_599 vir: http://www.raaaf.nl/en/projects/7_bunker_599 vir: http://www.raaaf.nl/en/projects/7_bunker_599 vir: http://www.raaaf.nl/en/projects/7_bunker_599 vir: http://www.raaaf.nl/en/projects/7_bunker_599

REFERENČNI OKVIR

BUNKER 599 RAAAF, Diefdijk, 2010

tip reference: pomenska, oblikovna Projekt zelo uspešno prikazuje sodobno prenovo kulturne dediščine. Arhitekti so si drznili prerezati star bunker iz vojnega obdobja in skozi njega speljati pot do jezera. Objekt je javno dostopen in stoji na močvirnatem področju, zaradi česar je pot dvignjena na kole. Obiskovalec, ki želi do vode, se mora sprehoditi skozi mikro interier bunkerja. Na ta način je primoran doživeti ambient, ki vzbuja čustva stiske in vojne. Objekt tako postane instrument za spomin na vojno, in atraktor za mimoidoče. S takim posegom je bunker dobil novo funkcijo in globlji pomen. (http://www.raaaf.nl/en/projects/7_bunker_599)

86 87 88 89 90 91 92 93

nočni pogled na knjižnico prerez knjižnice tloris prve etaže shema polno/prazno shema arhiva knjižnice pogled v “mixing chamber” pogled na “living room” dnevni pogled na knjižnico

vir: http://www.archdaily.com/11651/seattle-central-library-oma-lmn vir: http://www.archdaily.com/11651/seattle-central-library-oma-lmn vir: http://www.archdaily.com/11651/seattle-central-library-oma-lmn vir: http://www.archdaily.com/11651/seattle-central-library-oma-lmn vir: http://www.archdaily.com/11651/seattle-central-library-oma-lmn vir: http://www.archdaily.com/11651/seattle-central-library-oma-lmn vir: http://www.archdaily.com/11651/seattle-central-library-oma-lmn vir: http://www.archdaily.com/11651/seattle-central-library-oma-lmn

REFERENČNI OKVIR

SEATTLE PUBLIC LIBRARY OMA + LMN,Seattle, 2004 tip reference: oblikovna

Knjižnica v Seattlu je izjemno inovativna stavba. Njen najpomembnejši vidik je program in odnos med različnimi vsebinami. Hiša je zasnovana tako, da knjižnica postane javni prostor, ki se prepleta z znanjem. Knjižnica v Seattlu pravzaprav sploh ni več knjižnica, pač pa institucija. Prostor je posvečen vsem oblikam medijev. V dobi, kjer so informacije dostopne kjerkoli, je njena prednost v podpori, ki jo nudi obiskovalcu z dostopom do vseh možnih oblik medijev in informacij. To je bistveni vidik, ki dela hišo vitalno. Hiša odstopa od klasičnih fleksibilnih prostorov, ki zaznamujejo današnje knjižnice. Arhitekt je prestrukturiral program in medije tako, da je dobil nove zaključene enote. Identificiral je pet stabilnih in štiri nestabilne enote. Vsaka oblikovana platforma je programski sklop, ki je opremljen za maksimalno delovanje. Ker je vsaka platforma oblikovana za edinstveni namen, se razlikuje v velikosti, fleksibilnosti, komunikaciji itd. Prostori med platformami delujejo kot prostori izmenjave informacij, znanja in kjer zaposleni lahko nudijo podporo obiskovalcem. Hiša se z zamaknjenimi platformami odziva na osvetlitev, orientacijo in pojavnost. Zadnji pomemben aspekt je zbiranje gradiva, ki rešuje problem današnjih knjižnic. Glavni arhiv poimenovan “The Spiral” je organiziran v neprekinjen trak, ki omogoča širjenje in ožanje zbirke brez prekinitve. (http://www.archdaily.com/11651/seattle-central-library-oma-lmn)

94 95 96 97 98

S fasdada prečni prerez vzhodna fasada pogled iz doka tipološka shema

vir: El Croquis 111, 2002. MVRDV 1997-2002, stacking and layering. Madrid : Márquez & Levene, Arquitectos Asociados. vir: El Croquis 111, 2002. MVRDV 1997-2002, stacking and layering. Madrid : Márquez & Levene, Arquitectos Asociados. vir: https://www.mvrdv.nl/en/projects/silodam vir: https://www.mvrdv.nl/en/projects/silodam vir: El Croquis 111, 2002. MVRDV 1997-2002, stacking and layering. Madrid : Márquez & Levene, Arquitectos Asociados.

REFERENČNI OKVIR

SILODAM MVRDV, Amsterdam, 2002

tip reference: oblikovna, programska V zahodnem delu amsterdamskega pristanišča je obsežna mestna operacija preoblikovala obmojče nekdanjih nasipov in silosov. Tukaj je nastala stanovanjska stavba Silodam, nizozemske skupine MVRDV. Mešani program stanovanj, pisarn, delovnih prostorov, poslovnih in javnih prostorov je razporejen v dvajset metrov globoko in deset etaž visoko stavbo, ki deluje kot mesto v malem. Apratmaji se močno razlikujejo po velikosti, ceni in organizaciji, ki privlači demografske spremembe in željo po individualnosti. #

(http://www.mvrdv.nl/projects/silodam)

GRAFIČNE PRILOGE situacija | M 1:2000 situacija | M1:500 študentski dom, zasnova študentski dom | M 1:500 vodni stolp, zasnova vodni stolp | M 1:200 remiza, zasnova remiza, uporaba večnamenska dvorana, zasnova večnamenska dvorana | M 1:200 znanstveno raziskovalni center, zasnova znanstveno raziskovalni center | M 1:200 vizualizacije

s25

zasnova študentskega doma

ZASNOVA ŠTUDENTSKI DOM

skupni prostori 1. OSNOVNI VOLUMEN

1. OSNOVNI VOLUMEN

servis skupni prostori javni program servis javni program

2. ZAMIK LAMELE

3. IZREZ in DELITEV

app 1 app 2 app 1 skupni prostor app 2 skupni prostor

4. VSTAVLJANJE in ROTIRANJE 4. VSTAVLJANJE in ROTIRANJE

5. ODVZEMANJE in ZAMIKANJE 5. ODVZEMANJE in ZAMIKANJE

6. ŠTUDENTSKI DOM

6. ŠTUDENTSKI DOM 47

s26

1. OBSTOJEČI VOLUMEN

? ?

zasnova galerije / vodnega stolpa

ZASNOVA GALERIJE / VODNI STOLP

2. VODNI STOLP

3. MONUMENT

4. DOSTOP

Interier obstoječe strkuture skriva dve prazni etaži in jeklene posode za vodo, ki so služile napajanju lokomotiv.

Stolp deluje v prenovljenem prostoru kot atrakcija in vzbuja pozornost zaradi njegove zgodovinske podobe.

Os vodnega stolpa sovpada z vhodom v remizo, zato odprem nov prehod skozi objekt, tako da ga prerežem.

5. KOMUNIKACIJA

6. HIŠA

7. GALERIJA

8. VSTOPNI OBJEKT

V izdolbljen prostor vstavim novo jekleno konstkrucijo - komunikacijo, ki zadovolji novim potrebam uporabe objekta.

Z novim stopniščem dobi stolp novo življenje in postane hiša, ki jo obiskovalec lahko razišče.

Vsebino uokvirim z obstoječimi elementi. Razrezana posoda za vodo, postane stena za razstavo in projekcijo.

Nov steklen obod zaključi intervencijo in oblikuje vstopni objekt v območje remize.

s27 s28 s29 s30

shema obstoječega stanja shema rusenja shema vstavljanja programov shema uporabe - železniški muzej

REMIZA - ŽELEZNIŠKI MUZEJ s27

ŽELEZNIŠKI MUZEJ S prvim delom prenove se zagotovi energetsko sanacijo objekta in ureditev železniškega muzeja, kot obveznega kulturnega programa v objektu. Železniška delavnica potrebuje novo vsebino in celovito prenovo. Ostrešje s prepoznavnimi jeklenimi nosilci se ohrani in na novo prekrije. Zidovi so še v dobrem stanju, zato se le toplotno sanirajo. V notranjosti se odstrani vse predelne stene in prizidke, ki so bili skozi obdobja dograjeni. Volumen kotlarne, ki je izstopal iz objekta se prav tako odstrani in nadomesti z novim vhodom. Med stene, ki ločujejo polkrožni volumen, se ustavi nove servisne prostore (sanitarije in skladišče). V prvi tretjini se uredi železniški muzej, posvečen bohinjski progi. V njega se postavi dve parni lokomotivi kot del stalne zbirke, v preostalem prostoru pa se uredi projekcijo za simulacijo vožnje ter prostor za začasne razstave. s30

s28

s29

1. OBSTOJEČI VOLUMEN

2. RUŠENJE PRIZIDKOV

dnevni migranti trgovci kultruniki študenti inovatorji 53

3. VSTAVLJANJE SERVISNIH PROSOROV

s31 s32 s33 s34

shema uporabe - tržnica shema uporabe - javna prireditev shema uporabe - kreativni center shema začasne uporabe

REMIZA - UPORABA s31

REMIZA V preostalem prostoru industrijskega objekta, se oblikuje fleksibilen prostor, ki ponuja več programskih možnosti in uporabe prostora. Z možnostjo prilagajanja notranjega programa postane objekt vezni člen med vsemi ostalimi vsebinami na območju. Vanj lahko postavimo galerijo, priredimo sejem, kulturno prireditev ali postavimo tržnico, ki se odpira na osrednji prostor. S pestrim naborom možnosti omogočimo objektu vitalnost skozi celo leto. V končni ureditvi se predvidi kreativni center, s katerim se navežemo na programsko sturkturo razvojnega centra in s tem spodbujamo razvoj ročnih del. V zunanjem parterju se objekt dopolni z negativom, ki se izrazi kot park na prostem. Drevesa ponazorijo mankajoči del objekta in formirajo krog, kot zakjučeno formo. s34

dnevni migranti trgovci kultruniki

s32

1. TRŽNICA

študenti inovatorji

dnevni migranti trgovci kultruniki

2. JAVNE PRIREDITVE s33

študenti inovatorji

dnevni migranti trgovci kultruniki dnevni migranti

študenti inovatorji

trgovci kultruniki

3. KREATIVNI CENTER

študenti inovatorji

vizualizacija interiera, galerija vodni stolp

vizualizacija interiera remize, kreativni center

s35

zasnova večnamenske dvorane

1. OSNOVNI VOLUMEN

ZASNOVA VEČNAMENSKE DVORANE

2. GRADBENA LINIJA in DELITEV

3. PODALJŠEK TRGA

Gradbena linija, ki izhaja iz generične strukture, razdeli volumen na glavni in pomožni del.

S poglobitvijo večjega prostora se trg “razlije” poglobljeno dvorano.

4. SERVIS

5. POGLED

6. DVORANA

Med dvorano in preostali prostor vstavim servisni “lameli”, tako da delujeta kot ločilna elementa.

Poglobljen prostor s servisnimi “nogami” usmerja pogled skozi stavbo proti parku. Streha zaključuje okvir.

Sestav elementov oblikuje dvorano, ki je hkrati povezovalni element med javnimi prostori.

s36 s37

shema konstrukcije shema uporabe

UPORABA VEČNAMENSKE DVORANE s37

strešna kritina

KONGRES

sistem AB nosilcev / brana

premične zavese

montažni oder

KINO

jekleni most trg ob remizi kavarna foyer podzemna garaža auditorij servisni prostori zunaje prizorišče glavni oder zaoderje

KOMORNA PRIREDITEV NA PROSTEM

s38

programska shema

ZASNOVA RAZISKOVALNEGA CENTRA

PROGRAMSKA SHEMA RAZISKOVALNEGA CENTRA

10 vodstvo

prosti čas

RESTAVRACIJA ploščad

PROGRAM

9 raziskovalni odseki

8 raziskovalni odseki

raziskave

LABORATORIJ

7 raziskovalni odseki eksperimentalnica 6 samostojni centri

INKUBATOR administracija

mediateka

5 tehnološki oddelek 4 službe in servisi 3 podporne dejavnosti

eksperimentalnica

eksperimenti

KNJIŽNICA podpora raziskovalnica

INKUBATOR mediateka KNJIŽNICA raziskovalnica

študije

2 informacijsko središče

branje

1 kavarna

informiranje

0 vhod

prihod

-1 parkiranje

parkiranje

UPRAVA

UPRAVA parter

GARAŽA

parter

GARAŽA

Zasnova kompleksne stavbe se sklicuje na kvalitetno in inovativno razporeditvijo programa, ki nosi idejo povezovanja strokovne in laične sfere. Iztočnica za oblikovanje je klasična organizacija raziskovalnega centra, ki prikazuje posamene programske segmente iz katerih lahko razberemo aktivnosti, ki se vršijo v prostoru. Shema aktivnosti postane zaradi svoje jasne strukture osnova k novi razporeditvi programa. Prestrukturiranje, konsolidacija in grupiranje so procesi, ki omogočijo novo programsko obliko. Stavba dobi svoje jedro in njen negativ, ki postane javni podaljšek programa. Statični segment postane hrbtenica stavbe, medtem ko je negativ namenjen stiku znanosti z javnostjo, torej vezni člen med znanstvenikom in obiskovalcem.

s39

shema zasnove

ZASNOVA RAZISKOVALNEGA CENTRA

1. OSNOVNI VOLUMEN

2. PROGRAM

3. SMERI

4. GEOMETRIJA

5. KONSTRUKCIJA

Gabarit novega raziskovalnega centra ima dimenzije 32 m x 32 m x 45 m.

Program definira začetni korak k oblikovanju nove stavbe. V programski zasnovi je bilo indetificiranih 5 programskih enot.

Stavba stoji v prostoru zasukana, ker se navezuje na dve prevladujoči smeri ulic, ter ju združuje na novem trgu.

S prepletom smeri in volumna se stavba preoblikuje v kompleksnejšo formo dveh geometrij. Objekt se z odzivom na okolico, vpenja v lokacijo.

Vertikalna konstrkucija se nadaljuje iz tal, kot podaljšek kletne konstrukcije, in “nabode” novo strukturo ter jo dodatno vpne v lokacijo.

6. STATIČNI SEGMENT

7. PLATFORME

8. KOMUNIKACIJA

9. NEGATIV

10. DINAMIČNI SEGMENT

Tako oblikovana struktura zadostuje za umestitev “zaprtega” statičnega programskega segmenta: uprava, knjižnica, inkubator, laboratorij, restavracija.

Platforme posameznih programskih volumnov so primeren prostor za oblikovanje prostora, ki je namenjen javnosti in obkroža zakladnico znanosti.

Komunikacija poizkuša prenesti na obiskovalca izkušnjo “vožnje z vlakom”, tako da ga zapelje skozi temne ozke vertikalne predele zaprtega segmenta do svetlih odprtih platform in s tem povdari kontrast, med dvema segmentoma.

Ker stavba stremi k začetni “popolni” obliki kubusa, se vrzeli zapolnijo z vsebino, ki se odvija na sklenjeni poti skozi serijo ploščadi, ter tako oblikuje prostorski negativ “znanstvenega jedra”.

Stavbni volumen, ki je pol poln in pol prazen postane vezni člen med obiskovalcem in znanstvenikom.

vizualizacija interiera, vhodna avla raziskovalnega centra

+10

vizualizacija eksteriera, trg ob remizi

vizualizacija interiera, galerijski prostor raziskovalnega centra

s40

konstrukcijska shema

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

AB škatlasti obod, d = 20 cm atika, v = 50 cm vibracijska plošča, d = 10 cm

jeklena konstrukcija

škatlasti profil, 100/300 mm

HIBond, d = 15 HEB 400 IPE 360 AB škatlasti obod, d = 20 cm

AB konstrukcija jekleni steber, HEB 360 HIBond, d = 15 cm lomljena AB plošča, d = 15 cm

HIBond, d = 15 cm AB plošča, d = 20 cm

AB nosilec, d = 40 cm

AB plošča, d = 20 cm

AB talna plošča, d = 20 cm AB komunikacijsko jedro, d = 50 cm temeljna plošča, d = 70 cm AB steber, 50/50 cm točkovni temelji, 350/350/130 cm

Konstrkucijska zasnova stavbe se v osnovi deli na armiranobetonsko podnožje garažne hiše in jekleno konstrukcijo stolpa, ki tvori togo kletko. Z menjavo konstrukcije se definira tudi stik stavbe in območja, ki se odraža s horizontalno cezuro nad pritličjem. Armiranobetonska konstruckija se dviga iz “podzemlja” in se nad pritličjem zaključi z menjalno ploščo. Dodatno se učvrsti s horizontalnimi nosilci, ki oblikujejo sistem - brano. Ta omogoča večje razpone in prenos sil iz oboda na jedra. Na brano se postavi kubusna skeletna konstrukcija iz jekla, ki zmanjšuje lastno težo stavbe, hkrati pa se materialno navezuje na območje železnice. Med garažo in zgornjim volumnom so “vsajena” tri močna jedra iz armiranega betona, ki delujejo kot sidro. S tem se oblikuje močan podstavek, ki preprečuje horizontalne deformacije in nestabilnost. Nanj je položena močna armiranobetonska brana, ki prenaša sile iz oboda in omogča, da fasada prevzema horizontalne sile in povečuje togost stavbe. Na ta način dobi volumen funkcijo obodnega jedra. Stavba se zaključi z ravno streho, na kateri je položena vibracijska plošča, ki je potrebna za namestitev klimata in hladilnega agregata. S tem preprečimo prenašanje vibracij iz strehe po celotni konstrukciji.

s41

instalacijska shema

ENERGETSKA ZASNOVA

klimat in hladilni agregat vibracijska plošča

regulacija naravnega prezračevanja

OSVETLITEV Osvetlitev stavbe dodatno poudarja ambientalni kontrast med zaprtim in odprtim sistemom prostorov. Zaradi lomljene geometrije z dvo- in trovišinskimi “galerijskimi” prostori je odprti segment zelo globoko naravno osvetljen. Zaradi naravne osvetlitve dobi prostor karakter polodprtega prostora.

naravno prezračevan prostor

Nasprotno so delovni prostori laboratorijev, uprave in ostali poslovni prostori nekoliko bolj introvertirani in imajo nižjo svetlo višino. Posledično so slabše naravno osvetljeni, zato se tu predvidi dodatno umetno osvetlitev, ki je potrebna za kakovostno delovno ugodje zaposlenih. sesanje okrnjenega zraku vpihovanje svežega zraku

OGREVANJE, HLAJENJE in PREZRAČEVANJE Stavba uporablja enoten sistem ogrevanja, hlajenja, prezračevanja in klimatizacije (Sistem OHPK) z izpodrivnim prezračevanjem, katerega glavna prednost je lažje upravljanje, manjša poraba energije, manjše toplotne izgube in poraba prostora za instalacije. Čeprav stavba uporablja v celoti mehanski sistem prezračevanja, je zasnovana tako, da omogoča ob ugodnih zunanjih klimatskih pogojih tudi naravno prezračevanje odprtega segmenta.

naravno prezračevan prostor

steklena fasada

prezračevana fasada (dvojni sloj s senčenjem) naravno prezračevan prostor

V sistem dovaja zrak prek klimata na strehi stavbe, ki vpihuje sveži zrak prek dovodnih kanalov v delovne prostore. Poleg sesanja umazanega zraka iz prostora omogoča tudi consko zračno hlajenje ali segrevanje prostorov. Za ohlajanje zraka se uporabi hladilni agregat, ki je lociran ob klimatu, medtem ko se za ogrevanje uporablja topli vod iz toplotne postaje v kleti. Toplotna postaja ne potrebuje lastnega sistema za segrevanje vode, saj je povezana s toplovodnim omrežjem. Ob upoštevanju pravilnika (OPPN) morajo biti vse stavbe na tem območju priključene na mestno toplovodno omrežje. Tehnični prostor brez posadke (server) lociran v kleti hladimo z dodatnim sistemom, ki mora biti ločen od glavnega OHPK sistema. LEGENDA

regulacija naravnega prezračevanja

hladilni agregat

tehnični prostor - server toplotna postaja

čistilna naprava toplovodno omrežje

dovod ogrevanje povratek ogrevanje dovod hlajenje povratek hlajenje zunanji zrak vtočni zrak odtočni zrak zavrženi zrak

s42 s43

shema požarnih sektorjev shema evakucaijske poti

ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI

OPIS OBJEKTA Objekt znanstveno - raziskovalnega centra je kvadratne tlorisne oblike velikost 32 m x 32 m in ima deset nadstropij ter dve kletni etaži. Stavba se v osnovi deli na zaprti segment in odprti segment. Zaprti del sestavlja šest posameznih volumnov, ki so med seboj razmaknjeni za eno etažo. Vmesne etaže so del odprtega segmenta, ki se kontinuirano vije ob volumnu do vrha stavbe. Ta prostor je definiran še z zunanjim steklenim ovojem. Stavba se tudi programsko deli na več posameznih delov, a v osnovi deluje kot izobraževalna ustanova, zato spada po klasifikaciji (skladno s CC-SI) med stavbe za izobraževanje in znanstveno- raziskovalno delo (1263), in sicer med požarno zahtevne stavbe. ODMIKI V bližini se nahaja več objektov, ki pa niso v neporedni bližini in ne vplivajo na požarno zasnovo le-tega: študentski dom (odmik 25 m) – industrijski objekt remize (odmik 35 m) – cesta (odmik 20 m) – železnica (odmik 40 m)

s42

Požarna odpornost oboda stavbe ne zadovoljuje kriterijem R(E)60, ki so zahtevani v vseh primerih, razen če je stavba odmaknjena od relevantne meje več kot 5 m. Ker je stavba odmaknjena od relevantne meje več kot 10 m in uporablja šprinkler sistem, je dovoljen 100 % delež nezaščitenih površin.

s43 LEGENDA GRAFIČNI SIMBOLOV: izhod iz objekta

PS05 PS13

izhod iz objekta (zasilni)

PS14

smer umika v sili PS1

PS15

PS12

požarni sektor dimna zapora

PS11 PS06 PS10

PS14

ODPORNOST NOSILNE KONSTRUKCIJE Glede na zahteve, ki jih predpisuje tehnična smernica (TSG 2010), mora imeti stavba za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo z višino P+6 ali več nosilno konstrukcijo s požarno odpornostjo R 90. Kletna konstrukcija z dvema etažama mora imeti odpornost najmajn R 60, vendar mora prevzeti višjo stopnjo odpornosti zaradi konstrukcije nad kletnimi prostori. Nosilna konstrkucija stavbe je iz jekla z zaščitnim premazom. Zaradi ugraditve šprinkler sistema zadošča predpisanim standardom za požarno varnost R 90. POŽARNI SEKTORJI Požarni sektorji v stavbi, namenjeni izobraževanju (P+6 ali več), morajo biti ločeni s pregradami, z vrednostjo E(I) 90. Največji dovoljeni požarni sektor v stavbi se lahko razteza čez tri etaže.

PS07 PS09 PS08

Ker se največji prostor v stavbi rasteza čez vseh deset etaž, ga je potrebno ločiti na manjše požarne sektorje z dimnimi pregradami. PS07 PS06

PS15 PS05

PS14

PS05

PS04

PS03

PS01 PS02

PS05

EVAKUACIJA Evakuacijske poti v posamezni etaži nikoli ne presegajo maksimalne dolžine 35 m ali skupne dolžine 50 m. Stavba ima predvideno dvojno požarno stopnišče v enem vertikalnem jašku, saj ima dvoetažno klet in spada med visoke stavbe (BET 800 – 900 m2). Širina izhodov oz. vrat v požarna stopnišča je 1x 0,90 m in 1x 1,20 m, kar zadostuje zahtevam za projektiranje evakuacijskih poti (do sto uporabnikov na etažo). INTERVENCIJA Za stavbo se predvidi delovna površina za gasilska vozila velikost 12x7m, saj je od tu najlažji dostop z vozilom in hkrati v stavbo skozi stranski vhod ali požarno stopnišče.

99-103

101

fotografije makete

vir: osebni arhiv

FOTOGRAFIJE MAKETE 100

102

103

vizualizacija eksteriera, tržnica na prostem

ZAKLJUČEK

Z magistrsko nalogo sem poskušal izpostaviti problematiko in potencial izbranega prostora ter ju ustrezno obravnavati. Ob iskanju ustrezne rešitve za nov mestni predel, sem se opiral na vizijo, da mora Nova Gorica delovati v prostoru kot vezni člen pokrajin in ljudi ter ponujati več kot le storitveno dejavnost. Kompleksna programska struktura bi mestu zagotovo prinesla nove razvojne možnosti, ki so nujno potrebne. Prepričan sem, da sta znanost in kultura pravi vsebini za oživitev območja, saj je investicija v znanje nujna in edina, ki zagotavlja napredek.

VIRI IN LITERATURA KNJIGE: - - - - - - - - - -

Christopher, Alexander, Ishikawa, Sara, Silverstein, Murray, 1977. A Pattern Language: Towns, Buildings, Construction. New York: Oxford University Press. Koolhaas, Rem, Mau, Bruce, 1995. S,M,L,XL. New York : Monacelli Press. Koolhaas, Rem, 2005, Seattle Public Library OMA/LMN. Barcelona: Actar. Ingels, Bjarke, 2014, Hot to Cold – An Odyssey of Architectural Adaptation. Köln: Tashen. Lynch, Kevin, 1960, The Image of the City. Cambridge (Mass.) The MIT Press. Planišček, Anja Ravnikar, Edvard, Jurca Avci, Sanja Malič, Tina Rappl, Irma Rappl, Werner, Trbižan, Jan, 2010. Ali mora biti ta hiša ravno taka?. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. Achleitner, Friedrich, Curtis, William J. R., Kurrent, Friedrich, Podrecca, Boris, Semerani, Luciano, Vodopivec, Aleš, 2010. Edvard Ravnikar, Architect and teacher. Wien; NewYork: Springer. Bressan, Marina, Trevisi, Maria 1996. Transalpina, Un binario per tre popoli. Monfalcone: Edizioni della Laguna S.R.L. Bressan, Marina, 2007. Dalle Alpi all’ Adriatico in ferrovia con la Meridoinale (1857) e con la Transalpina (1906). Monfalcone: Edizioni della Laguna S.R.L. Bukovič, Patricija, 2006. Zgodovinski in prostorski razvoj Nove Gorice. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

REVIJE: - - - - - -

El Croquis 53, 1992. OMA/REM KOOLHASS 1987-1992. Madrid : Márquez & Levene, Arquitectos Asociados. El Croqios 75, 1994. Toyo Ito 1986-1995. Madrid : Márquez & Levene, Arquitectos Asociados. El Croquis 85, 1997. Wiel Arets, 1993-1997. Madrid : Márquez & Levene, Arquitectos Asociados. El Corquis 99, 2000. Kazuyo SEJIMA & Ryue NISHIZAWA 1995-2000, making the boundry. Madrid : Márquez & Levene, Arquitectos Asociados. El Croquis 111, 2002. MVRDV 1997-2002, stacking and layering. Madrid : Márquez & Levene, Arquitectos Asociados. El Croquis 155, 2011. SANAA (SEJIMA + NISHIZAWA) 2008-2011. Madrid : Márquez & Levene, Arquitectos Asociados.

ČLANKI: -

Ifko, Sonja. 2004. Industrijska arhitekturna dediščina in razvoj načel varstva, AR 2004/1, str. 26-29

ELEKTONSKI VIRI: - http://sl.wikipedia.org/ - http://www.archdaily.com/ - http://www.dezeen.com/ - https://www.pinterest.com/ - http://www.zaps.si/ - http://novagorica-turizem.com/ DOKUMENTI: - - - -

Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Trg Edvarda Kardelja 3, 5000 Nova Gorica Arhiv železniške postaje Nova Gorica, Kolodvorska pot 6, 5000 Nova Gorica Mestna občina Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica Društvo za bohinjsko progo, Stjenkova ulica 36, 5290 Šempeter pri Gorici

NEKNJIŽNO GRADIVO: - Kofol, Klara, 2007. Življenje ob železni cesti. [CD] Tolmin: Tolminski muzej

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisani Grega Valenčič izjavljam, da sem avtor magistrskega dela z naslovom: Urbanistična in idejna zasnova raziskovalno razvojnega centra ob železnici v Novi Gorici, “Remiza znanosti in kulture”, ki sem jo izdelal pod mentorstvom doc. dr. Mateja Blenkuša. Grega Valenčič Ljubljana, 21. april 2016

ZAHVALA

Hvala ... Mateju za usmeritve in deljeno znanje, Alenki in Tadeju za nasvete, Neji in družini za podporo, Blažu, Roku, Maji, Zali, Janu …za priložnost. Hvala vsem, ki ste pomagali pri nastajanju te magistrske naloge.