Katarina Šantić

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

STAVBNI BLOK IN NJEGOVE LASTNOSTI V FUNKCIJI OBLIKOVANJA MESTA

Diplomsko delo Univerzitetni študij Katarina Šantić mentor: doc. dr. Ilka Čerpes somentor: prof. Janez Koželj, univ.dipl.inž.arh.

Ljubljana, september 2015

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

STAVBNI BLOK IN NJEGOVE LASTNOSTI V FUNKCIJI OBLIKOVANJA MESTA

Diplomsko delo Univerzitetni študij Katarina Šantić mentor: doc. dr. Ilka Čerpes somentor: prof. Janez Koželj, univ.dipl.inž.arh.

Ljubljana, september 2015

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

Diplomsko delo je zaključek Prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Urbanizem. Opravljeno je bilo na Katedri za urbanizem Fakultete za arhitektura Univerze v Ljubljani.

Komisija za študijske zadeve UL FA je za mentorico diplomskega dela imenovala doc. dr. IIlko Čerpes in za somentorja prof. Janez Koželj, univ.dipl.inž.arh..

STAVBNI BLOK IN NJEGOVE LASTNOSTI V FUNKCIJI OBLIKOVANJA MESTA Diplomsko delo Univerzitetni študij Katarina ŠANTIĆ Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: _____________________________________________________________________________ Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Član: __________________________________________________________________________________ Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Član: __________________________________________________________________________________ Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Mentor: ________________________________________________________________________________ Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Somentor: ______________________________________________________________________________ Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Datum zagovora: _________________________________________________________________________ Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela Ime PRIIMEK_____________________________________________________________________________ I

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

Ključna dokumentacijska informacija (KDI) ŠD DK KG KK AV SA KZ ZA LI IN TD OP IJ JI AI

Dd 711.122:728.2(043.2) stavbni blok/mrežni plan/obodne stavbe/merila kakovosti/Ljubljana/Šentvid 5.12 URBANIZEM ŠANTIĆ, Katarina ČERPES, Ilka (mentor), KOŽELJ, Janez (somentor) SI-1000 Ljubljana, Zoisova 12 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo 2015 STAVBNI BLOK IN NJEGOVE LASTNOSTI V FUNKCIJI OBLIKOVANJA MESTA Diplomsko delo (prvostopenjski, univerzitetni študij) VI, 33 str., 9 pregl., 51 sl., 3 pril., vir. sl sl/en Diplomsko delo raziskuje lastnosti stavbnega bloka v funkciji oblikovanja mesta.

V nalogi je opisan stavbni blok, zgodovinski izvori in izhodišča za tipologijo kareja.

Analizirajo se prednosti stavbnega bloka v mestu, prednosti obodne zazidave pred drugim možnim grupiriranjima stavb. Analizirane so zasnove zazidave v obliki stavbnih blokov po izdelanih merilih trajnostnega razvoja. Ovrednotena je tudi kakovost urbanističnega projekta Šentvid urbana vas.

Key wordsn documentation (KWD) DN DC CX CC AU AA PP PB PY TI DT NO LA AL AB

Dd 711.122:728.2(043.2) urban block/grid plan/typology/Ljubljana/Šentvid 5.12 URBANISM ŠANTIĆ, Katarina ČERPES, Ilka (mentor), KOŽELJ, Janez (somentor) SI-1000 Ljubljana, Zoisova 12 University of Ljubljana, Faculty of architecture 2015 URBAN BLOCK AND ITS CHARACTERISTICS IN FUNCTION OF URBAN DESIGN Graduation Thesis (University studies) VI, 33 pg., 9 chr., 51 pic., 3 att., sour. sl sl/en The thesis examines the properties of the urban block in the function of designing city. It describes historical sources and typology of the block. Explores the adventages of city block in place, the benefits od building development. City block is analyzed also according to criteria of sustainable development. This thesis evaluates the quality of the urban project for urban village Šentvid.

II

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Katarina ŠANTIĆ izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela z naslovom »STAVBNI BLOK IN NJEGOVE LASTNOSTI V FUNKCIJI OBLIKOVANJA MESTA«.

Izjavljam, da je elektronska različica v vsem enaka tiskani različici.

Izjavljam, da dovoljujem objavo elektronske različice v digitalnem repozitoriju.

Katarina ŠANTIĆ Ljubljana, september 2015

III

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Ilki ČERPES, univ.dipl.inž.arh. in somentorju prof. Janezu Koželju, univ.dipl.inž.arh. za pomoč in usmeritve pri izdelavi diplomskega dela.

IV

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

Kazalo vsebine 1 Uvod 2 Stavbni blok 2.1 Mreže ulic 2.2 Zgodovinski viri 2.3 Prednosti 3 Vrste (tipologija) stavbnega bloka 3.1 Z dvoriščem 3.2 Strnjeni blok 4 Razporejanje stavb po obodu 5 Tipologija obodnih stavb 5.1 Hiše v vrsti 5.2 Hiše na dvorišče 5.3 Nepovezane hiše 6 Razvoj stavbnega bloka 6.1 Referenčni primeri sodobnega stavbnega bloga 6.1.1 Hibridizacija stavbnega bloka 6.1.2 Hibridizacija stavbnega bloka Entrepothaven 6.1.3 The Ciboga Terrain 6.1.4 Aspern 7 Merila kakovosti stavbnega bloka 7.1 Oblike oboda in vogala 7.2 Optimalna velikost bloka 7.3 Optimalna višina oboda glede na dvorišče 7.4 Optimalno razmerje med površino stavbnega bloka in površino dvorišča 7.5 Optimalni pogoji bivanja v prostoru 8 Urbanistični projekt Urbana vas Šentvid 8.1 Situacija ureditve 9 Vrednotenje projekta 9.1 Ocena bloka 1-3 9.2 Ocena bloka 4-6 9.3 Ocena bloka 7-9 10 Predlog izboljšave 10.1 Izboljšava bloka 1-3 10.2 Izboljšava bloka 4-6 10.3 Izboljšava bloka 7-9 11 Zaključek Priloga 1: Urbanistični načrt Urbana vas Šentvid Priloga 2: Šentvid - namenska raba Priloga 3: Šentvid - etažnost in raba Seznam virov Literatura Internet Internetni slikovni viri Stran za popravke

1 2 3 4 5 6 7 7 8 9 10 10 10 11 12 12 12 13 13 14 15 16 17 17 18 19 19 20 21 22 23 24 24 25 26 27 28 29 30 31 31 31 32 33

V

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

Kazalo slik Slika 1: Trgi in ulice oblikujejo mestni prostor.

Slika 2: Mestotvorna arhitektura oblikuje mesto.

Slika 3: Stavbni blok kot osnova za oblikovanje prostora.

Slika 4: Zazidava stavbnega bloka.

Slika 5: Oblike oboda.

Slika 6: Oblike parcelizacije.

Slika 7: Mreže v Ameriki.

Slika 8: Barcelona, Cerda.

Slika 9: Fresnelov diagram enakih površinskih razmerij.

Slika 10: Prednosti obodnog grupiranja.

Slika 11: Primerjava prostorske porazdelitve pri obodni zidavi na dvorišče in pri paviljonski zidavi.

Slika 12: Učinek reurbanizacije homogenega, kompaktnega bloka na Manhattnu s stavbnim blokom na dvorišče.

Slika 13: Primerjava evropskega in ameriškega bloka.

Obodna zazidava kot prednost.

Slika 14: Metode in merila stavbneg bloka.

Slika 15: Prikaz evropskega bloka.

Slika 16: Manhattan in kompakten stavbni blok.

Slika 17: Prikaz hiše na dvorišče in razporeditev stavb po obodu.

Slika 18: Primeri današnje geneze stavbnega bloka na dvorišče.

Slika 19: Stavbni blok kot modul in gradnik mestnega organizma.

Slika 20: Prikaz hiše v vrsti.

Slika 21: Prikaz hiše na dvorišče.

Slika 22: Nepovezane hiše.

Slika 23: Prikaz razporeditve volumnov v stavbnem bloku.

Slika 24: Prikaz razporeditve volumnov v stavbnem bloku.

Slika 25: Hibridizacija stavbnega bloka.

Slika 26: Hibridizacija v Emmenu.

Slika 27: Entrepothaven.

Slika 28: The Ciboga Terrain.

Slika 29: Aspern.

Slika 30: Odnos ulice in kompaktnosti bloka.

Slika 31: Rasporeditev bloka.

Slika 32: Diagram oblika oboda.

Slika 33: Diagram oblika vogala.

Slika 34: Najmanjši in največji stavbni blok.

Slika 35: Velikost blokov.

Slika 36: Pogosta velikost v mestnemu središču.

Slika 37: Optimalna velikost stavbnega bloka.

Slika 38: Razmerja višine oboda in tlorisa dvorišča.

Slika 39: Primer optimalnog razmerja med površino stavbnega bloka in dvorišča.

Slika 40: Koncept prevetrenosti, osončenosti in zelenih površin.

1 1 1 2 2 2 3 3 4 5 5

Slika 41: Pomanjšan urbanistični načrt Šentvid Slika 42: Pomanjšan urbanistični načrt Šentvid in razdelitev stavbnih blokov.

Slika 43: Shema izboljšave bloka 1.

Slika 44: Shema izboljšave bloka 2.

Slika 45: Shema izboljšave bloka 3.

Slika 46: Shema izboljšave bloka 4.

Slika 47: Shema izboljšave bloka 5.

Slika 48: Shema izboljšave bloka 6.

Slika 49: Shema izboljšave bloka 7.

Slika 50: Shema izboljšave bloka 8.

Slika 51: Shema izboljšave bloka 9.

19 20 24 24 24 25 25 25 26 26 26

6 6 6 7 7 8 9 9 10 10 10 11 11 12 12 12 13 13 14 14 15 15 16 16 16 16 17 17

Kazalo tabel Tabela 1: Ocenjevanje bloka 1.

Tabela 2: Ocenjevanje bloka 2.

Tabela 3: Ocenjevanje bloka 3.

Tabela 4: Ocenjevanje bloka 4.

Tabela 5: Ocenjevanje bloka 5.

Tabela 6: Ocenjevanje bloka 6.

Tabela 7: Ocenjevanje bloka 7.

Tabela 8: Ocenjevanje bloka 8.

Tabela 9: Ocenjevanje bloka 9.

21 21 21 22 22 22 23 23 23

Seznam prilog Priloga 1: Urbanistični načrt Šentvid urbana vas. Situacija in prerez.

Merilo 1:1000 Priloga 2: Namenska raba. Šentvid Priloga 3: Etažnost. Šentvid

28 29 30

18

VI

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

1 Uvod Mestni prostor se lahko oblikuje na različne načine.

Poenostavljeno, prvi je mestotvorna arhitektura, drugi so trgi in ulice. Tretja in tista ki je ta diploma obravnava je stavbni blok.

Oblikovanje in agregiranje blokov natančno določata zasebni in javni prostor oziroma razmejitev med njima. V diplomskem delu raziskujem tipologijo stavbnega bloka (kare). Stavbni blok je nastal po principih racionalne porazdelitve stavb po obodu gradbenih parcel. Tudi gre za opisovanje mreže v planiranju mest. Stavbni blok je torej skupek parcel (v zasebni lasti) med 4 (stirimi) cestami (v javni lasti). Zato se oblike stavbnega bloka med seboj razlikujejo po temu, na kakšne oblike ulične mreže (ceste) ke mesto načrtovano. Razlike v Europi in Ameriki.

Analiziram prednosti stavbnega bloka v mestu. Prednosti obodne zazidave pred drugim možnim grupiranja stavb so doseganje bolj učinkovite pozidanosti kot s prostostoječimi ali linearnimi stavbami enakih višin in enakih etažnih površin. Prikazujem jih z analizo referenčnih primera. Opisujem lastnosti stavbnog bloka glede na pogoje bivanja v mestih. S pomočjo diagrama prikazujem postopek projektiranja bloka. Prednosti ocenjujem po merilih trajnostnega razvoja.

Slika 1. Trgi in ulice oblikujejo mestni prostor. (slikovni vir 1)

Slika 2. Mestotvorna arhitektura oblikuje mesto. (slikovni vir 2)

Slika 3. Stavbni blok kot osnova za oblikovanje prostora. (slikovni vir 3)

Na koncu analizam projekt Šentvid - Urbana vas. Projekt smo delali v prvem semestru 3. letnika pri predmetu Urbanistično projektiranje. Analiziram zasnove zazidave v obliki stavbnih blokov po izdelanih merilih in skušam izdelati predlog izboljšave.

1

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

2 Stavbni blok STAVBNI BLOK (kare) – skupek po obodu medsebojno povezanih stavb, ki ohranjajo podobnost volumnov ter višinskih in tlorisnih gabaritov tako, da oblikujejo nepozidani notranji prostor.

Stavbno zemljišče – zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt oziroma so namenjeni gradnji objektov.

Kare je skupek parcel med 4 ulicami zazidanih po obodu.

Stavbni blok je osnovni element urbanog planiranja in urbanog dizajna. Velikost in oblike stavbnega bloka določajo mrežo cest (ulic) z obliko in dimenzijo (vzorcem) cestne mreže. Bloki se nahajajo v določenoj mreži mesta ali vzorcu cest in ulic. V določenih mestih je mreža pravokotna, v nekaterih prevladuje nepravilna oblika ulic.

Blok je površina zemljišta definirana z mrežo. Lahko varira njena oblika in velikost glede na konfiguraciju cest in topografijo.

V urbanističnem planiranju obstajajo določeni parametri blokov. To so: 1/pogled na ulico - narditi čisto razliko med javnom in zasebnom fasadom bloka kod prostorom pred fasadom.

Javni prednji del na ulicah in zasebnih delov z notranje strane bloka.

2/spoštovanje zasebnosti 3/odnosi med širino blokov in njegovog zunanjeg prostora 4/močna pročelja ulic zaradi boljšeg občutka v mestu in mestne vitalnosti.

Slika 4. Zazidava stavbnega bloka. (slikovni vir 4)

Slika 5. Oblike oboda. (slikovni vir 5)

Diagrami prikazuju varijacije zazidave, oboda in parcelacije stavbnega otoka.

Parcelacija je orodje urbanističnega načrtovanja, preoblikuje prostorski vzorec (parcelne mreže, oblike in velikosti parcel) na podlagi sprememb lastniško-pravnih odnosov.

Slika 6. Oblike parcelizacije.

2

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

2.1 Mreže ulic Sodobno mesto je kombinacija mreže in mozaika. Mreža je nevtralna infrastruktura in fizično orodje, ki zagotavlja enakomerno razporejene in splošne pogoje za nemoteno delovanje in razvoj urbanega sistema. Mozaik je izraz različnih oblik lokalnih prilagoditev, ki jih mreža omogoča.

Mreža ulic (grid plan) je pomebna za oblikovanje določenog karea/stavbnog bloka. Iz mreže ulic izhaja blok in njegova oblika.

Zgodovina mest temelji se na socialnim interakcijama katere določaju različne oblike gradnje skozi čas.

Nekatera mesto so bila planirana in so druga postopoma rasla upoštevajoči naravne karakteristike kraja.

Kaj je mreža v urbanizmu? Mreža ali projektiranje ulic in hiš je tip mestnog plana v katerem ulic pod pravim kutom formirajo mrežo. Pravokotna mreža ulic zgodovinski začinje že v Rimu in se skozi čas na različne načine in v različnem tipu mesta spremnja in prilagaja kraju.

Slika 7. Mreže v Ameriki. (slikovni vir 7)

Mreža ulic omogoča izbiro. Dobra mreža pomeni dobro dostopnost in povezavo v mestu. Optimalne dimenzije dolžine ulic pogodne za pešce in avtomobile so 80-100 metrov.

Različni tipi mrež očitni so na primeru Portlanda (USA), Philadelphie (USA) in Londona (UK).

Tipovi se razlikujejo po ameriškem in evropskem vzorcu in tudi se na vsakem kontinentu razlikujujejo med seboj.

Ta tri so specifični po razlikama.

Mrežni plan v tej diplomi pomemban je zaradi opisovanja stavnega bloka kater je odvisen od mreže ulic, stavb in trgov v mestu.

Slika 8. Barcelona, Cerda. (slikovni vir 8)

3

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

2.2 Zgodovinski viri 2.2.1 Strnjeno mesto Model strnjenega mesta opisuje zgodovinsko mesto kot sedimentirano in utrjeno strukturo, in močan oblikovni sistem. Splošne značilnosti so: 1/prostorski red in predvidljive spremembe 2/prepoznaven oblikovni sistem in pregledna celota 3/hierarhično urejena in strukturirana fizična zgradba 4/značilna sestavljenost in urejenost delov v različnih tkivih 5/samopodobnost po načelu analognega mesta Strnjeno mesto sestavlja različno serijsko in posamično tkivo. Na ta način oblikuje se hierarhija prostorske zgradbe mesta in njena prepoznavnost.

V serijskom, občem tkivu so posamezne stavbe povezane v stavbne bloka tako, da oblikujejo javnin prostor ulic in trgov. V stavbne bloke so lahko na obodu grupirane stavbe različnih funkcij.

Matematična racionalnost in distributivne prednosti obodne zidave na dvorišče.

2.2.2 Fresnel Prikaz Fresnelovog diagrama enakih zazidav na isti površini. Prikazuje površine katere so medseboj enake in se nalaze na isto površini.

Pomen tega geometrijskega zakona je bivstveno za ugotoviti prednosti možna agregiranja stavb po obodu.

Vsak se zaporedni obroč zmanjša v širino, ampak ima popolnoma enako površino kot njegov predhodnik.

Zazidava tega diagrama ima popolnoma enako površino kot osrednja površina. To je pomembno načelo v zvezi z načinom, na katerega so stavbe razporejene v prostoru.

Osrednji kvadrat in zunanji obod v Fresnelovom diagramu prikazujeta dva možna načina enake površine na istem območju.

Hkrati pa je jasno, da bi se pri te dve stavbi tako razporejene predstavljaja povsem različna vprašanja dostopa, o tem, kako je prostega prostora porazdeljeno okoli njih, kakša je osončenost in pogled med njimi.

Druga dva diagrama prikazujejo dva načina umeščanja stavbe na zemljišče.

1/prikazuje razporejeno zazidanost volumena po obodu.

2/prikazuje prostostoječo stavbo ali paviljon v sredi zemljišča.

Crna barva predstavlja površino stavbe.

Slika 9. Fresnelov diagram enakih površinskih razmerij. (prevzeto iz: Urban space and structures, 1972)

4

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

2.3 Prednosti Stavbno polje je agregrat ločenih, prostostoječih stavb istega ali različnih tipov. Tipi so razpostavljeni po vsej površini stavbnega otoka po določenih pravilih odprtega grupiranja. Stavbni otok je skupina parcel med cestami.

Odprte konfiguracije so nezraščene skupine stavb, rasporjene v različnih vzorcih odprte zazidave, ki se lahko spreminjajo skozi čas tako, da je zagotavljena individualnost posamezne stavbe. (Koželj, 2008) Obodno gupiranje je fleksibilno. Njegova prednost je v Fresnelovom diagramu dokazana. Prednost obodnog grupiranja je boljša izkoriščenost prostora in površine stavbnega otoka in parcele. Oblike obodnog grupiranja so različne.

Stavbni blok je posrednik med delom in celotom. Spaja urbanistično planiranje, urbanistično oblikovanje in arhitekturo.

Prednost stavbnega bloka je njegova hibridna in povezana struktura s različnim funkcijami, stavbami in ureditvami.

Stavbni blok je fleksibilna in zgoščena struktura. Ustvara razmerja med javnim, poljavnim in zasebnim. Med ulicom in dvoriščem, med polnim in praznim in med javnim zelenjem in vrtom.

Stavbni blok je integrirana in samooskrbna enota trajnostnega mesta. V njemu so stanovanja, delo, rekreacija in promet.

Slika 10. Prednosti obodnog grupiranja. (slikovni vir 10)

Slika 11. Primerjava prostorske porazdelitve pri obodni zidavi na dvorišče in pri paviljonski zidavi. (slikovni vir 11)

5

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

3 Vrste (tipologija) stavbnega bloka V Ameriki in Evropi obstajajo razlike v oblikovanju stavbnih blokov. Razlike izhajajo iz oblik mreže kot tudi iz različne površine (med ulicami) v zamkah oziroma oblika in dimenzija. Ameriški bloki so ozki (sklenjena zazidava) in evropski kareji so oblikovani z notranjim dvoriščem.

Konec 19 stoletja opisuje popularne mreže kot so v Španiji narejene po projektu Ildefonso Cerda v Barceloni 1865 leta.

Cerda definira stavbni blok kot del javne infrastrukture s pomočjo koncepta ‘vias in intervias’ ki razlaga sovisnost med blokom (zasebno) in ulico (javno). On se razlikuje od zgoščene strukture blokov in otokov na Manhattnu.

Postavilo se vprašanje kaj bi lahko bila sodobna oblika stavbnega bloka.

Slika 12. Učinek reurbanizacije homogenega, kompaktnega bloka na Manhattnu s stavbnim blokom na dvorišče. (slikovni vir 12)

Evropa

Amerika

Slika 13. Primerjava evropskega in ameriškega bloka. Obodna zazidava kot prednost.

Slika 14. Metode in merila stavbneg bloka (slikovni vir 14)

6

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

3.1 Z dvoriščem (EU) Evropski tip bloka na dvorišče je boljša rešitev v oblikovanju mesta in mestnoga tkiva. Kot pokazuje Fresnelov diagram bloka na dvorišče je matematična in distributivna prednost.

Slika 15. Prikaz evropskega bloka. (slikovni vir 15)

3.2 Strnjeni blok (Amerika) Strnjenii ameriški blok je kompakten blok. Njegova oblika ni primer najbolj funkcionalnega in racionalnega oblikovanja stavbnega bloka.

Slika 16. Manhattan in kompakten stavbni blok. (slikovni vir 16)

7

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

4 Razporejanje stavb po obodu Obodne stavbe obsegajo različne tipe stavbnega bloka povezanih ali prostostoječih.

Prednosti obodne zazidave so doseganje bolj učinkovite pozidanosti kot s prostostoječimi ali linearnimi stavbami enakih višin in enakih etažnih površin.

Oblikovanje in povezovanje obodnih stavb natančno določata zasebni in javni prostor.

Problem se pojavi pri uporabi odprtega prostora znotraj stavbnega bloka.

Lahko ga rešimo načinom oblikovanja in to so: 1/vsi prostori naj bi imeli svoje lastništvo in funkcijo 2/upravljanje, skupono uporabo in vzdrževanje 3/jasno naj bo oblikovana hierarhija lastništva prostorov (privatni vrtovi naj bodo v pritličju priključeni k hišam) 4/dostopi in pasaže dobro osvetleni in vidni z možnostjo vgradnje varnostnih sistemov.

Urbanistični kazalci obodnih stavb: Etažnost: 4-5 Faktor izrabe (FZI): 1,5-2,0 Faktor zazidanosti: 50% Gostota naselitve: 500 preb./ha neto

Obstaja zaprti in odprti blok na dvorišče.

Zaprti blok na notranjoj strani bloka ima zunanjo galerijo ob kateri so stopnišča. Ima sklenjen obod povezanih stavb.

Dostop do dvorišča preko stopnišč ali pasaž.

Odprti blok ima obod odprt na eni ali več nasprotnih stranicah. Razdeljen je na posamezne lamele/bloke z lastnimi vhodi in stopnišči. Vmesne lamele so enake kot pri klasičnem bloku, razlikujejo se samo vogalne lamele kjer večina osvetlitve prihaja iz priležnih fasad.

cesta stavba dvorišča

zaprti blok na dvorišče cesta

stavba dvorišče

odprti blok na dvorišče/ odpiranje stranic

Slika 17. Prikaz hiše na dvorišče in razporeditev stavb po obodu. (prevzeto iz: Koželj, 2008)

odprti blok na dvorišče/ odpiranje vogalov

Agregiranje obodnih stavb zagotavlja vse možne kombinacije različnih stavbnih tipov in različnih možnosti.

8

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

5 Tipologija obodnih stavb Stavbni blok je nastal po principih racionalne porazdelitve stavb po obodu sa skupnim središčem. Stavbni blok ne omejuje oblik na različne rabe, ni preveč določen.

Stavbni blok je fleksibilen in to je njegova velika prednost.

Stavbni blok je zasnovan: 1/s proporcionalnim razmerjem med javnim, poljavnim in zasebnim prostorom 2/opredelitvom razmejitva ter predvidimo njihova stičišča, intenzivnost, ritem in način prehodov med njimi 3/dololočanjem stopnje urbanosti ki jo določajo gostota vozlišč 4/formiranjem uličnih vogalov in opredelimo njihovo rabo 5/oblikovanjem pravilih stavbneg agregiranja ob ulicah izborom stavbnih tipov 6/umeranjem razmerja med zunanjim in notranjeg stavbnog oboda 7/z orientacijo stavbnega bloka glede na osvetlitvene razmere, prometne vplive in hierarhijo javnega prostora način in obliko odpiranja oboda 8/določimo velikost skupnosti stanovalcev in obliko njihove prostorske socializacije..

Diagrami predstavljajo prikaz stavbnega bloka kod kompaktne enote sa osnovnim razmikom med blokom in urbanom enotom.

odpiranje oboda

zgoščevanje oboda

delitev

Slika 18. Primeri današnje geneze stavbnega bloka na dvorišče. (prevzeto iz: Koželj, 1987)

blok sovpada s hišo na dvorišče

blok sovpada s trgom

blok sovpada z ulico

blok sovpada s križiščem

blok sovpada z urbano enoto

Slika 19. Stavbni blok kot modul in gradnik mestnega organizma. (prevzeto iz: Koželj, 1987)

9

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

5.1 Hiše v vrsti (strnjen obod) Stanovanjska hiša v vrsti je bila prevladujoč tip pri širitvi evropskih mest v 19. stoletju. V procesu prilagajanja je sestavljala različne stavbne agregate (kare, hiše v bloku..) in je prehajala v vrstno hišo ali v hišo na dvorišče, razvito po globini. (Koželj, 1987)

Slika 20. Prikaz hiše v vrsti.

5.2 Hiša na dvorišče (strnjen obod) Tip stanovanjske hiše na dvorišče izhaja iz najbolj elementarne ideje o zavetišču, domu in mestu. Koncept hiše kot kraja umestitve življenja, obratno od logike vrstne hiše. Tip hiše na dvorišče izraža osnovni princip delitve prostora med zunaj in znotraj ter vzpostavlja koncept središča kot pribežališča. Hiša na dvorišču je torej obrnjena predvsem navznoter in predvideva le posredno izmenjavo z javnim prostorom. Enostavna in jasna porazdeljevalna logika hiše na dvorišče omogoča uravnavanje skladnih fizičnih razmerij in odnosov med javnim, poljavnim, polzasebnim in zasebnim prostorom ter na ta način določa obojestranske strukturne povezave med delom, elementom in celoto. (Koželj, 1987)

Slika 21. Prikaz hiše na dvorišče.

5.3 Nepovezane hiše (prehodni obod) Nepovezane hiše tudi čine skupek stavb po obodu. Edina razlika je to kaj stavbe niso medseboj povezane in ne čine kompakten volumen. Obstajajo prehodi med stavbami in vsaka stavba ima svoje dvorišče.

10 Slika 22. Nepovezane hiše.

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

6 Razvoj stavbnega bloka HIBRIDIZACIJA - namen/funkcija INTEGRACIJA - zelenih površin, igrišč, prometa ODPIRANJE - oboda na ulico

Hibridna struktura stavbnega bloka ki vpliva na okoljske, socialne, fizične in gospodarske razmere v mestu.

Omogoča hitre menjave robe in proizvaja nastanek novih urbanih vzorcev souporabe stavb.

Integrirana struktura stavbnega bloka omogoča dinamične urbane transformacije in mestni utrip.

Sodobni stavbni blok je večuporabna in zgoščena enota trajnostnega mesta ki omogoča vrsto prihrankov vseh potih, porabo energije in prostora. Zagotavlja visoko stopnjo delovne in uporabne dostopnosti. Tudi povezanost mestne krajne.

Slika 23. Prikaz razporeditve volumnov v stavbnem bloku. (slikovni vir 23)

Slika 24. Prikaz razporeditve volumnov v stavbnem bloku. (slikovni vir 24)

11

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

6.1 Reterenčni primeri stavbnih blokov 6.1.1 Hibridizacija stavbnega bloka Emmen, Switzerland MVRDV architects, 2013 Projekt se sastoji od 95 stanovanjskih hiš v 16 različnih tipov. Opisuje ih hibridizacija katero oblikuje lokacija, zasebnost, podzemno parkirišče.

Gradnja je predpisana za 2015.

V projektu je 9000 m2 stanovanjskih hiš, 2034 m2 servisov in 2925 m2 podzemnog parkirišča.

Različni tipovi stanovanja so velikosti od 30 do 130 m2.

MVRDV je ustvaril mešano rabo urbanog bloka z majhnimi večstanovanjskih stavb na vogalih, z vrtom in dvoriščem znotraj bloka.

Slika 25. Hibridizacija stavbnega bloka. (slikovni vir 25)

Slika 26. Hibridizacija v Emmenu. (slikovni vir 26)

6.1.2 Hibridizacija stavbnega bloka Entrepothaven Amsterdam, Nizozemska Miguel Loos arhitekt, 2006 Večnamenska stavba z malimi trgovinami, restavracijo, pisarnami, stanovanji in garažnom hišom.

Velikost objekta je 23 073 m2.

Lokacija je v pristanišču Amsterdama, med kopnom in vodo. Njen kontekst zahteva trajnu in na pogled zanimivu stavbu, ki se lahko brez težav prilagodi na spremembe rabe.

Slika 27. Entrepothaven. (slikovni vir 27)

12

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

6.1.3 The Ciboga Terrain Integracija stavbnog bloka Groningen, Nizozemska S333 architecture + urbanism, 1996 - 2018 Projekt je zgrajen na opuščenem industrijskem območju na prometnem obroču mesta. Vsak blok je oblikovan na unikaten način. Raznolika arhitektura in integriran javni prostor z dvorišči in vrtovi. Projekt je kombinacija primerljivih “intenzivnosti” prostorske odprtosti. Rezultat je odprta krajina in spodbuda široke in aktivne uporabe, izboljšava ekološke kakovosti. Lokalni prebivalci so glavni uporabniki tega prostora. Industrijske stavbe na območju so obnovljene in dane v najem za kulturne dejavnosti.

6.1.4 Aspern

Slika 28. The CIboga Terrain. (slikovni vir 28)

Integracija stavbnog bloka Dunaj, Austria Johannes Tovatt + Wien 3420 AG, 2028 Integrirano oblikovanje javnega prostora je hrbtenica prihodnosti usmerjenega razvoja mest.

Aspern bo izgrajen do 2028. Bo vsebovala 8500 stanovanjskih hiš za 20000 ljudi. 20000 novih zaposlitvenih mest bo dostopono na področju servisa, trgovine, industrije, znanosti in izobraževanja. To je novo multifunkcionalno urbano naselje na severovzhodu Dunaja.

Aspern je idealno naselje katero omogoča svojim prebivalcem zdravo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Za ljudi, ki želijo vzdržnost brez žrtvovanja urbaneg načina življenja. Združuje več generacij in načina življenja v enem mestu. Lokacija je odlična za stanovanje kot za podjetja ki želijo zagotoviti privlačno okolje za svoje zaposlene. Urbanost plus narava so glavne značajke Asperna.

Slika 29. Aspern. (slikovni vir 29)

13

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

7 Merila kakovosti stavbnega bloka Merila kakovosti opisuju optimalne pogoje stavbnega bloka.

Merljiva je velikost bloka, oblika bloka, oblika oboda, oblika prereza, oblika dvorišča. Merilo je ono kaj je merljivo.

Optimalna merila v Ljubljani: 1/velikost bloka = 80/100 metrov 2/FIZ = 20% (kmetijska območja) - 80% (območja proizvodnih dejavnosti; 40% stanovanjska območja 3/vpadni kod sonca = 45%

Leon Krier je arhitekt, teoretik in urbanist rojen 1946 v

Luxembourgu. Krier je predstavnik Novega urbanizma. V svoji knjigi Arhitektura in urbanizem opisuje glavne karakteristike in merila bloka. Opisuje velikosti blokov, odnos z ulico in funkcijah javneg prostora, optimalna javne in zelene površine.

Slika 30. Odnos ulice in kompaktnosti bloka. (slikovni vir 30)

Optimalna merila zelenih površin: 20-70% - nezadostno 15-20% - preveč 70-80% Optimalna merila javnih površin (trgov): 25-35% - preveč javnog 50-60% Merila - merljiva optimalna kakovost bivanja 1/optimalno razmerje oboda stavbnega bloka glede na obliko (kvadrat na/pravokotna) 2/optimalno razmerje višine oboda (število. etaž po prerezu) in velikostjo oblike stavbnega bloka (tloris dvorišča) 3/optimalno razmerje med površino stavbnega bloka in površino dvorišča Iz danih merljivih kriterijev lahko merimo: osvetljenost osončenost prevetrenost socijalno bližino uporabnost vpliv zelenja

Slika 31. Rasporeditev bloka. (slikovni vir 31)

14

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

7.1 Oblike oboda in vogala

Diagram oblika oboda prikazuje različne načine oblikovanja stavb po obodu. Prednost obodne zazidave je doseganje bolj učinkovite pozidanosti. Pozidanost je lahko prostostoječa ali pa je obod strnjen.

Obodna zazidava je fleksibilna. Ponuja več različnih varijacij zazidave odvisne od geografske širine, funkcije določenega prostora, urbanističnih kazalcev na določenem prostoru..

Oblikom oboda lahko v prostoru določamo prostor in njegove značilnosti. Lahko med bloki ustvarimo trg, zeleno potezo, zaprto dvorišče ali prohodno strukturo. Odvisno je prostora in uporabnosti ljudi.

Slika 32. Diagram oblika oboda.

Tipologija vogalov stavbnega bloka kot posebnega prostora, stavbe ali arhitekturne oblike. Različni vogali ponujajo različno dispozicijo vhodov. Prikaz štiri različna prostora ustvarjena z štiri podobna vogala. Prvi prikazuje kompaktno strukturo in ulico, drugi prikazuje odpiranje proti ulici zaradi ustvarjanja dinamike prostora, tretji prikazuje ustvarjanje trgov ali podobnega javnega prostora in četrti prikazuje prohodnost med bloki. Vogali na ta način sestavljajo poseben stavbni agregat.

Detajli prikazujejo štiri osnovna tipa vogalov kateri so v funkciji oblikovanja prostora in mesta.

Slika 33. Diagram oblika vogala.

15

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

7.2 Optimalna velikost bloka Dimenzije stavbnega bloka odvisne so od lege v mestu, značilnosti, rabe, geografske širine prostora. V oblikovanju bloka pomembno je projektirati glede na osončenost, prevetrenost, velikost območja, število korisnikov tega prostora, možnost umešeščanja mešane rabe.

Najmanjša dimenzija notranjeg dvorišča odvisna je od osončenosti oziroma pogojev osvetljenosti stavb v obodu.

Največja dimenzija notranjeg dvorišča odvisna je velikosti zemljišča v zamki cestne mreže.

Dimenzije stavbnega bloka: 1/višina obodnih stavb oziroma število etaž 2/širina obodne oziroma globina zazidave Namena (raba) stavbnega bloka: stanovanja, poslovna, zelene površine, industrija..

Stavbni blok se projektira odvsno od vzorcev cestne mreže in glede na bližinu mestnega središča in ostalih dejavnosti v mestu. (Koželj)

130

130

130

185

130 115 Slika 34. Najmanjši in največji stavbni blok.

45 80

115

185

130 100 60

80-90

80-90

80 60

80-90

100-115

Slika 35. Velikost blokov.

Slika 36. Pogosta velikost v mestnemu središču.

Slika 37. Optimalna velikost stavbnega bloka.

16

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

7.3 Optimalna višina oboda glede na dvorišče

min 10m

Razmerja višine zazidave in velikosti stavb in odmik.

Odvisne so od geografske širine prostora. Torej glede na vpadni kot sonca, prevetrenost, osvetljenost in ostale pogoje bivanja v prostoru. V prerezu prikazi dvorišč in razmerjih odvisno od širine dvorišča in višine stavb.

1 min 20m

1,5-2

min 30m Slika 38. Razmerja višine oboda in tlorisa dvorišča.

7.4 Optimalno razmerje med površino stavbnega bloka in površino dvorišča Na blok velikosti 80x80m je optimalna globina bloka 10-20 metrov (odvisno od tipologije hiše).

Na tu površinu bloka dvorišče varira od 25% do 50% kaj je optimalno razmerje. Površina stavbnega bloka/dvorišče = 2:1 ali 3:1

Slika 39. Primer optimalnog razmerja med površino stavbnega bloka in dvorišča.

17

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

7.5 Optimalni pogoji bivanja v prostoru

prevetrenost

osončenost

zelene površine

Iz danih merljivih kriterijev lahko merimo: osvetljenost osončenost prevetrenost socijalno bližino uporabnost vpliv zelenja Kakovost bivanja v določenem prostoru so tudi trajnostni pogoji projektiranja mest.

Parametri ki jih dobijemo kot so velikost in višina v različnih razmerjih tudi so značilne kot pogoji bivanja v prostoru.

Globina bloka in velikost dvorišča vplivajo na osvetljenost posameznog stanovanja kot tudi na osončenost in prevetrenost. Socijalna bližina je tudi pomembna in je odvisna od širine dvorišč. Uporabnost in mešana raba je eno od pogojev trajnostne gradnje in je tudi pomembna v oblikovanju mesta in stavbnega bloka. Določena količina zelenja v dvorišču je obvezna.

Diagram prikazuje koncept prevetrenosti, osončenosti in zelenih površin v tri različne oblike oboda stavbnega bloka.

Slika 40. Koncept prevetrenosti, osončenosti in zelenih površin.

18

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

8 Urbanistični projekt Urbana vas Šentvid 8.1 Situacija urediteve

B

B'

P+4

P+4

A'

Slika 41: Pomanjšan urbanistični načrt Šentvid

19

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

9 Vrednotenje projekta O projektu

Analize območja so nam pomogle da čim boljše rešimo morebitno problematiko in čim več ohranimo kvalitete prostora. Cestno omrežje skušali smo čim več prilagoditi obstoječim cestami in parcelnoj mreži. Nadovezali smo se na Celovško pa Nemško cesto in jih povezovali.

V konceptu smo želeli ohraniti nekatere obstoječe hiše in jih vklopiti v novo zazidavo. Seveda gre za šole, stanovanjske hiše in 5 vojaških hal. Ostale stavbe brez pomena so se ostranile. Zelene površine v tem območju smo nekatere gozdove in območja in ih vklopili v koncept zelenega mesta.

1 2

9

Kakovost projekta

3

5

B

B'

Kakovost stavbnih blokov v tem prostoru lahko vrednotimo na dokončanom projekt v merilu 1:1000. V tem merilu narisani so stavbni otoki, stavbni bloki, javne površine, zelene povšrine in ulice.

4

P+4

P+4

V analiziranju kakovosti stavbnih blokov pomembni so volumni, faktor izrabe prostora in faktor zazidanosti. Merimo tudi različne lastnosti in prednosti kot so osončenost, prevetrenost, rabo prostora..

Vrednotenje bo za vsak stavbni blok posebej. Rešenje katera dobijemo bodo prikazana skozi novi načrt projekta.

6

Prikaz delitve stavnih blokov (1-9)

7

8

A'

Slika 42: Pomanjšan urbanistični načrt Šentvid in razdelitev stavbnih blokov.

20

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

9.1 Ocena bloka 1-3 stavbni otok 1 MERILO velikost bloka

OCENA +

oblika oboda

-

oblika ustreza ampak je v tem primeru preveč nepravilna

razmerje višine in površine dvorišča

-

rrazmerje ne ustreza

razmerje med površino st.bloka in površino dvorišča

+

ustreza

mešana raba/uporabnost

-

osončenost/osvetljenost prevetrenost

+/-

v bloku so stanovanja en del dvorišča je zelo slabo osončen in osvetljen

vpliv zelenja

+

KOMENTAR blok je velikosti 113 x 70

zaradi poluzaprte oblike je prevetrenost slabša

količina zelenja ustreza Tabela 1. Ocenjevanje bloka 1.

stavbni otok 2 MERILO velikost bloka

OCENA +

oblika oboda

+

pravilen odnos blokov v kareju

razmerje višine in površine dvorišča

+

ustreza, razmerje je 1:2

razmerje med površino st.bloka in površino dvorišča

+

ustreza

mešana raba/uporabnost

+/-

osončenost/osvetljenost prevetrenost

+/+

vpliv zelenja

+

KOMENTAR površina bloka je 70 x 70

v bloku so stanovanja/na dvorišču je igrišče osončenost ni slaba, osvetljenost na enem delu je dobra prevetrenost skozi notranjost karea

količina zelenja ustreza Tabela 2. Ocenjevanje bloka 2.

stavbni otok 3 MERILO velikost bloka

OCENA -

oblika oboda

-

razmerje višine in površine dvorišča

-

oblika je slaba v tem primeru razmerje ne ustreza na jugozahodu

razmerje med površino st.bloka in površino dvorišča

+

ustreza

mešana raba/uporabnost

-

v bloku so stanovanja

osončenost/osvetljenost

+/-

KOMENTAR prevelika površina bloka, 130 x 75

prevetrenost

-

osvetljenost je na zahodu in jugozahodu slaba slaba prevetrenost, preveč zaprt blok

vpliv zelenja

+

vpliv zelenja ustreza Tabela 3. Ocenjevanje bloka 3.

21

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

9.2 Ocena bloka 4-6 stavbni otok 4 MERILO velikost bloka

OCENA +

oblika oboda

+/-

KOMENTAR velikost posameznih blokov ustreza oblika oboda ni najbolj primjerna

razmerje višine in površine dvorišča

+

rrazmerje ustreza

razmerje med površino st.bloka in površino dvorišča

+

ustreza

mešana raba/uporabnost

+

osončenost/osvetljenost prevetrenost

+/+

v kareju so stanovanja, igrišča, vrtec, šola in vrtovi nekateri bloki so bolj nekateri slabše osvetljeni

vpliv zelenja

+

dobra prevetrenost zaradi odprtosti karea

količina zelenja ustreza Tabela 4. Ocenjevanje bloka 4.

stavbni otok 5 MERILO

OCENA

KOMENTAR

velikost bloka

-

nekateri bloki so preveliki/dolgi

oblika oboda

-

oblika oboda je slaba

razmerje višine in površine dvorišča

+/-

razmerje med površino st.bloka in površino dvorišča

+

mešana raba/uporabnost

+

osončenost/osvetljenost prevetrenost

+ +

vpliv zelenja

+

razmerje ustreza razen jugovzhodnih vhodov v kare prevelika površina dvorišča ampak ustreza uporabnosti (park in trg) stanovanja, dom za starejše, trgovina, park, igrišče, vrtovi ustreza dobra prevetrenost skozi notranjost karea

količina zelenja ustreza Tabela 5. Ocenjevanje bloka 5.

stavbni otok 6 MERILO velikost bloka

OCENA +

oblika oboda

+ +

ustreza razmerje ustreza

razmerje med površino st.bloka in površino dvorišča

+

ustreza

mešana raba/uporabnost

-

v bloku so stanovanja

osončenost/osvetljenost

+/-

razmerje višine in površine dvorišča

KOMENTAR površina ustreza optimalnem merilu

prevetrenost

-

osvetljenost je na zahodu in jugozahodu slaba slaba prevetrenost zaradi zaprtosti bloka

vpliv zelenja

+

vpliv zelenja ustreza Tabela 6. Ocenjevanje bloka 6.

22

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

9.3 Ocena bloka 7-9 stavbni otok 7 MERILO velikost bloka

OCENA +

oblika oboda

+

oblika ustreza

razmerje višine in površine dvorišča

+

rrazmerje ustreza

razmerje med površino st.bloka in površino dvorišča

+

ustreza

mešana raba/uporabnost

+/-

osončenost/osvetljenost prevetrenost

+ -

vpliv zelenja

+

KOMENTAR blok ustreza optimalnemu merilu

stanovanja, igrišče osvetljenost in osončenost ni slaba zaradi zaprte oblike je prevetrenost slabša

količina zelenja ustreza Tabela 7. Ocenjevanje bloka 7.

stavbni otok 8 MERILO velikost bloka

OCENA +

oblika oboda

+

oblika oboda ustreza

razmerje višine in površine dvorišča

+

ustreza razmerje

razmerje med površino st.bloka in površino dvorišča

+

ustreza

mešana raba/uporabnost

-

osončenost/osvetljenost

+/-

v bloku so stanovanja osvetljenost slabša na jugozahodnem deu

KOMENTAR ustrezna velikost bloka

prevetrenost

-

slaba prevetrenost zaradi zaprtosti

vpliv zelenja

+

količina zelenja ustreza Tabela 8. Ocenjevanje bloka 8.

stavbni otok 9 MERILO velikost bloka

OCENA -

oblika oboda

-

razmerje višine in površine dvorišča

-

oblika oboda je slaba razmerje ustreza razen prevelike bližine blokov

razmerje med površino st.bloka in površino dvorišča

+

ustreza

mešana raba/uporabnost

+

stanovanja, vrtovi, igrišče

osončenost/osvetljenost

+/-

KOMENTAR posamezni bloki preveliki

prevetrenost

+

osvetljenost in osončenost slaba na zahodu prevetrenost ustreza odprti obliki

vpliv zelenja

+

vpliv zelenja ustreza Tabela 9. Ocenjevanje bloka 9.

23

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

10 Predlog izboljšave Shematski prikaz izboljšave projekta. Tloris in prerez.

10.1 Izboljšava bloka 1-3

Bolj odprto dvorišče in boljša osvetlitev prostora.

Slika 43. Shema izboljšave bloka 1.

Slika 44. Shema izboljšave bloka 2.

Slika 45. Shema izboljšave bloka 3.

Odprto dvorišče in boljši pogoji bivanja zaradi vpadnog kota sonca.

Bolj iskoriščen prostor.

24

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

10.2 Izboljšava bloka 4-6

Bolj iskoriščen prosotr in površina dvorišča.

Slika 46 Shema izboljšave bloka 4.

Izboljšana oblika oboda in iskoriščenost dvorišča.

Slika 47. Shema izboljšave bloka 5.

Bolj odprto dvorišče in boljša osvetlitev prostora.

Slika 48. Shema izboljšave bloka 6.

25

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

10.3 Izboljšava bloka 7-9

Skupno dvorišče med enosmernom cestom. Odprto dvorišče.

Slika 49 Shema izboljšave bloka 7.

Slika 50 Shema izboljšave bloka 8.

Izboljšana oblika oboda. Bolj iskoriščen prostor dvorišča.

Slika 51 Shema izboljšave bloka 9.

26

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

11 Zaključek Stavbni blok je v analizi pokazao svoje prednosti v gradnji in oblikovanju mesta in mestnoga tkiva. Od zgodovine do sodobnega časa, obodna zazidava se iskazuje kot najboljša rešitev.

Merila kakovosti kot so velikost bloka, razmerje med višino oboda in dvorišča, razmerje površine bloka in površine dvorišča in oblike oboda in vogala so pretpisana in merljiva razmerja v fleksibilnosti oblikovanja stavbnega bloka.

Merila so tudi način za izboljšanje kakovosti bivanja v prostoru: osončenost. osvetljenost, prevetrenost, uporabnost (mešana raba), socijalna bližina in vpliv zelenja.

Stavbni blok ponuja fleksibilnost in se v sodobnem času precej uporablja. Fleksibilnost je omejena nekaterim merilima. Merila so nujna za boljše oblikovanje in zvišanje kakovosti bivanja.

V izgrajenom in obstoječem prostoru se lahko dobi boljši občutek. Izgrajen ali že načrtovan prostor je primeren za ocenjevanje in vrednotenje. Na ta način lahko predlagamo izboljšave in ponujamo boljšu rešitev glede na dana merila.

V diplomski nalogi shematski so prikazane predloge za izboljšanje stavbnih blokov v urbanističnem načrtu za Šentvid glede na dana merila.

Fleksibilnost oblikovanja blokov je subjektivna, je del arhitekta in njegove percepcije prostora. Razen tega obstaja objektivnost. Objektivnost dana merilima. Ta merila so nujna za boljše oblikovanje mesta in niso nastala takoj. Ta merila rezultat so iskušnje v prostoru skozi čas.

Stavbni blok/kare kot skupek parcel med 4 ulicami zazidanih po obodu iskazao se kot najboljša rešitev. Prostor na parceli je bolj iskoriščen, obodna zazidava ponuja različnu fleksibilnost in tudi zaščito od zunanjih vplivov ulice.

Diplomska naloga raziskuje merila stavbnega bloka in ih implementira v urbanistični načrt. Stavbni blok zagotavlja fleksibilnosti, matematičnu preciznost in kakovost bivanja.

27

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

Priloga 1: Urbanistični načrt Šentvid Urbana vas Namesto te strani vstavi na A3 zložen plakat.

28

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

Priloga 2: Namenska raba Šentvid

ostale zelene povrišine

pogoji rabe O

strategije JSA, SST

FZ=0.7 FIZ=3.2

E5 odprta

pogoji rabe O

strategije JSA

FZ=0.6 FIZ=2.6

E5, E4 odprta

pogoji rabe PRI

strategije JSA

FZ=0.7 FIZ=3.4

E5 zaprta

pogoji rabe O

strategije JSA

FZ=0.7 FIZ=3.5

E5 odprta

pogoji rabe O

strategije JSA

FZ=0.6 FIZ=2.4

E5 odprta

pogoji rabe O

strategije JSA

FZ=0.6 FIZ=2.8

E5 odprta

pogoji rabe PRI

strategije JSA, JSS

FZ=0.4 FIZ=1.2

E5 odprta

pogoji rabe M

strategije JSA, JSS, JM

FZ=0.5 FIZ=1.9

E5 odprta

park zelene površine za rekreacijo in prosti čas FZP: 0.4

park

pogoji rabe O

strategije JSA, JSS

FZ=0.6 FIZ=2.9

E5 odprta

pogoji rabe M

strategije JSA, JSS, JM

FZ=0.7 FIZ=2.9

E4 zaprta

pogoji rabe M

strategije JSS, JM

FZ=0.5 FIZ=1.6

E3 odprta

pogoji rabe O

strategije JSA

FZ=0.6 FIZ=3.1

E5 odprta

pogoji rabe PRI

strategije JSA, JSS

FZ=0.6 FIZ=1.8

E5 odprta

pogoji rabe O

strategije JSA

FZ=0.5 FIZ=2.1

E5 odprta

pogoji rabe O

strategije JSA

FZ=0.5 FIZ=2.6

E5 odprta

zelene površine za rekreacijo in prosti čas FZP: 0.14

pogoji rabe O

strategije JSA

FZ=0.6 FIZ=2.8

E5 odprta

pogoji rabe O, POG

strategije JP, JSS

FZ=0.2 FIZ=0.7

E3 odprta ostale zelene površine

pogoji rabe O

strategije JSA

FZ=0.7 FIZ=2.7

E4 zaprta

pogoji rabe M

strategije JSS, JM

FZ=0.7 FIZ=2.8

E4 odprta

pogoji rabe O

strategije JSA

FZ=0.7 FIZ=2.7

E4 zaprta

ostale zelene površine FZP: 0.13

pogoji rabe M

strategije JP, JPZ, JSS, JM

FZ=0.3 FIZ=0.8

E4, E3 odprta

29

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni ťtudijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

Priloga 3: EtaĹžnost Ĺ entvid 3

3

3

3

67$129$1-$

3

0(ä$1$ 5$%$

3

3

3

,1'8675,-$

3

3

3

3

3

3

3

3

3

3

3

3

3

3

3 3

3

3

3

3

3

3 3

3

3

3

3

3

30

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni ťtudijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

REPRĀMH )= ),= SRY REPRĀMD Pò YVHELQD VWDQRYDQMD REPRĀMH )= ),= SRY REPRĀMD Pò YVHELQD VWDQRYDQMD REPRĀMH )= ),= SRY REPRĀMD Pò YVHELQD VWDQRYDQMD REPRĀMH )= ),= SRY REPRĀMD Pò YVHELQD VWDQRYDQMD üROD RWURüNL YUWHF REPRĀMH )= ),= SRY REPRĀMD Pò YVHELQD VWDQRYDQMD SLVDUQH GRP ]D RVWDUMHOH SLVDUQH SRüWD EDQND EDU UHVWDYUDFLMD PDUNHW NQMLçQLFD REPRĀMH )= ),= SRY REPRĀMD Pò YVHELQD VWDQRYDQMD ]GUDYVWYHQL GRP OMHNDUQD REPRĀMH )= ),= SRY REPRĀMD Pò YVHELQD VWDQRYDQMD REPRĀMH )= ),= SRY REPRĀMD Pò YVHELQD VWDQRYDQMD REPRĀMH )= ),= SRY REPRĀMD Pò YVHELQD VWDQRYDQMD REPRĀMH )= ),= SRY REPRĀMD Pò YVHELQD OHVHQD LQG PL]DUVNH GHODYQLFH REPRĀMH )= ),= SRY REPRĀMD Pò YVHELQD VWDQRYDQMD JDUDçQD KLüD REPRĀMH )= ),= SRY REPRĀMD Pò YVHELQD VWDQRYDQMD ILWQHVV REPRĀMH )= ),= SRY REPRĀMD Pò YVHELQD FHQWHU ]D PODGH KRVWHO ]D PODGH VWDQRYDQMD

Seznam virov Literatura KoĹželj, J., 2008. Arhitektura mesta = urbanistiÄ?no oblikovanje.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani ÄŒerpes, I., Blejec, G., KoĹželj, J., 2008. UrbanistiÄ?no naÄ?rtovanje.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani Martin, L., March, L., 1972. Urban space and structures.

Cambridge: The University press KoĹželj, J., 1987. Tipologija mestne stanovanjske arhitekture in njena sovisnost z morfologijo mestnega prostora. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjiĹžnica Llewelyn-Davies, 2000. Urban design compendium. London: English Partnerships

Internet Krier, L., 1993. Architecture & Urban Design (elek.vir) Dostopno na: http://web.mit.edu/4.163J/BOSTON%20SP%202011%20STUDIO/Urban%20Design%20Docs/03.%20Urban%20Design%20Reader/L. %20Krier%20Urban%20Components.pdf (15.8.2015) Wang, Y., 2012. Barcelona: Block City (elek.vir) Dostopno na: http://projectivecities.aaschool.ac.uk/portfolio/yuwei-wang-barcelona-block-city/ (7.8.2015) KoĹželj, J., Architecture of compact and dispersed city (elek.vir) Dostopno na: http://predmet.fa.uni-lj.si/siwinds/

&(/2712 2%02ÿ-( )= ),= SRYUüLQD Pò

31

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

Internet slikovni viri

Slika 2: Mestotvorna arhitektura oblikuje mesto. (elek.vir) Dostopno na: Urban space and structures, 1972 (25.8.2015)

Slika 23: Prikaz razporeditve volumnov v stavbnem bloku. (elek.vir) Dostopno na: https://lh3.googleusercontent.com/gun4RA3-iyOYD2LJDcC3KbgB_pfLa4lYJhUxRPJk_qysGHZqbtUbDmHTy_q56cDDmFxbVA=s153 (5.8.2015)

Slika 3: Stavbni blok kot osnova za oblikovanje prostora. (elek.vir) Dostopno na: Urban space and structures, 1972 x(25.8.2015)

Slika 24: Prikaz razporeditve volumnov v stavbnem bloku. (elek.vir) Dostopno na: Koželj, J., Urbanistično oblikovanje, 2008 (5.8.2015)

Slika 4: Zazidava stavbnega bloka. (elek.vir) Dostopno na: Koželj, J., Urbanistično oblikovanje, 2008 (5.8.2015)

Slika 25: Hibridizacija stavbnega bloka. (elek.vir) Dostopno na: http://www.mvrdv.nl/ (5.8.2015)

Slika 5: Oblike oboda. (elek.vir) Dostopno na: Koželj, J., Urbanistično oblikovanje, 2008 (5.8.2015)

Slika 26: Hibridizacija v Emmenu. (elek.vir) Dostopno na: http://www.mvrdv.nl/ (5.8.2015)

Slika 7: Mreže v Ameriki. (elek.vir) Dostopno na: https://encrypted-tbn0.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcRta2-gKk4KlmjEdJXxqcOOa1N5eS8Tgxz7ly1vlMAI-I6FmlOJM g (5.8.2015)

Slika 27: Entrepothaven. (elek.vir) Dostopno na: http://www.loosarchitects.nl/navigationpages/listmixeduse.html (5.8.2015)

Slika 1: Trgi in ulice oblikujejo mestni prostor. (elek.vir) Dostopno na: Urban space and structures, 1972 (25.8.2015)

Slika 28: The Ciboga Terrain. (elek.vir) Dostopno na: http://www.s333.org/#!ciboga-terrain/c87v (5.8.2015)

Slika 8: Barcelona, Cerda. (elek.vir) Dostopno na: http://projectivecities.aaschool.ac.uk/wp-content/uploads/2012/04/Yuwei-02_Church-as-exception.jpg (5.8.2015)

Slika 29: Aspern. (elek.vir) Dostopno na: http://www.aspern-seestadt.at/en (5.8.2015)

Slika 10: Prednosti obodnog grupiranja. (elek.vir) Dostopno na: Urban space and structures, 1972 (5.8.2015)

Slika 30: Odnos ulice in kompaktnosti bloka. (elek.vir) Dostopno na: Krier, L., Urban components (5.8.2015)

Slika 11: Primerjava prostorske porazdelitve pri obodni zidavi na dvorišče in pri paviljonski zidavi. (elek.vir) Dostopno na: Urban space and structures, 1972 (5.8.2015)

Slika 31: Rasporeditev bloka. (elek.vir) Dostopno na: Krier, L., Urban components (5.8.2015)

Slika 12: Učinek reurbanizacije homogenega, kompaktnega bloka na Manhattnu s stavbnim blokom na dvorišče. (elek.vir) Dostopno na: Urban space and structures, 1972 (5.8.2015) Slika 14: Metode in merila stavbneg bloka. (elek.vir) Dostopno na: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Eixemple07-fr.svg/1000px-Eixemple07-fr.svg.png (5.8.2015) Slika 15: Prikaz evropskega bloka. (elek.vir) Dostopno na: https://lh3.googleusercontent.com/T5d0h0Pl21V2qwDPFnSyCiXX4-H3UMyC5OS6t4MpUVnXO2KKQds90CZrURKnDqZCXlRBEQ=s1 12 (5.8.2015) Slika 16: Manhattan in kompakten stavbni blok. (elek.vir) Dostopno na: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/City_block.PNG/350px-City_block.PNG (5.8.2015)

32

Katarina ŠANTIĆ. Stavbni blok in njegove lastnosti v funkciji oblikovanja mesta. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015.

Stran za popravke

33