Rok Kette by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomska naloga

ŠportnO-REKREACIJSKI park svoboda Rok Kete

mentor: prof. Miloš Florjančič univ.dipl.inž.arh somentor: doc. Mitja Zorc univ.dipl.inž.arh konzultant za gr. konstrukcije: Hoja d.d. in dr. Srečko Vratuša univ.dipl.inž.arh leto vpisa: 2003 leto izdelave diplomske naloge: 2013

ŠPORTNO REKREACIJSKI PARK SVOBODA I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant: Rok Kete I leto vpisa: 2003 mentor: prof. Miloš Florjančič univ.dipl.inž.arh I somentor: doc. Mitja Zorc univ.dipl.inž.arh I leto izdelave diplomske naloge: 2013

POVZETEK

Diplomsko delo prikazuje moj pogled na možnost razvoja območja Športnega parka Svoboda na Viču v Ljubljani. Mislim, da ima to območje velik potencial, da nastane odličen družbeni prostor za prebivalce naselja kot tudi za širšo javnost ter kvaliteten športni park za profesionalne in rekreativne športnike. Raziskovanje zgodovine območja ponudi vpogled v bogato zgodovino načrtovanja športnih objektov in odprtega prostora na lokaciji, ki pa danes ne izkorišča vseh svojih potencialov. Obstoječe stanje ne omogoča kvalitetnega izkoriščanja danega odprtega prostora niti ne nudi široke palete športnih dejavnosti, prav tako pa se ne navezuje na bogata zelena območja v bližini. Programi v okolici (velika stanovanjska območja in predvsem študentski domovi ter prostori univerze) kličejo k ureditvi lokacije, ki bo prostor bogatila s športnim in drugim programom. Predlagam, da se manjši, razdrobljeni in nepovezani objekti na lokaciji porušijo in nadomestijo z novim, sodobno opremljenim, volumensko in programsko razdeljenim objektom, ki združuje gimnastično dvorano, teniška igrišča ter večnamensko športno dvorano s pripadajočim urejenim odprtim prostorom z različnimi športnimi igrišči. Potrebno je poskrbeti za zadostno število parkirnih mest, ki lahko služijo tudi študentskim domovom. Prav tako naj se uredi velik park, namenjen rekreativnim športnikom in sprehajalcem. Obiskovalci bi tako pridobili kvaliteten prostor za športni trening in tekme, študentski domovi bi se z novim, urejenim prostorom lahko povezali v kampus, ki nudi študentom več kot le bivanje. Okoliški prebivalci pa bi tu našli prostor za kvalitetno preživljanje prostega časa, srečevanja in druženje. Projekt pripomore k izboljšanju bivanja bližnjim stanovalcem in širši okolici. Ključne besede: šport, športni park, odprt prostor v mestu, Športno-rekreacijaki park Svoboda, Ljubljana, javni prostor, javni program, zelenje.

ŠPORTNO-REKREACIJSKI PARK SVOBODA I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant: Rok Kete I leto vpisa: 2003 mentor: prof. Miloš Florjančič univ.dipl.inž.arh I somentor: doc. Mitja Zorc univ.dipl.inž.arh I leto izdelave diplomske naloge: 2013

kazalo

1 UVOD 1.1 Oris problema 1.2 Metoda dela 1.3 Cilji diplomske naloge 2 ŠPORT 2.1 Definicija pojmov 2.2 Zgodovina svetovnega športa 2.3 Zgodovina športa v Sloveniji 2.4 Pomen športnih parkov 2.5 Športni parki v Sloveniji 2.6 Športni parki v mestni občini Ljubljana 3 ZELENI SISTEMI 3.1 Urejanje zelenih površin v mestih 3.2 Zeleni sistemi v Ljubljani 4 LOKACIJA 4.1 Opis obravnavanega območja 4.2 Krajinske značilnosti 4.3 Zgodovinski razvoj obravmavanega območja v prostoru 4.4 Povzetek iz OPN 4.5 Sheme razvoja območja 4.6 Analize 4.6.1 Morfološka analiza 4.6.2 Programska analiza 4.6.3 Analiza prometne infrastrukture 4.6.4 Zeleni sistemi 4.6.5 Zaznavna analiza 4.6.6 Vrednotenje lokacije

4 5 5 5

6 7 8 9 10 11

12 12

14 16 17 19 20 21 21 22 22 23 23

5 PRIMERI POZITIVNE PRAKSE 6 PROJEKT 6.1 Koncept 6.1.1 Oblikovna zasnova 6.1.2 Program 6.1.3 Faznost gradnje 6.1.4 Konstrukcija 6.1.5 Shema evakuacije, požarna varnost 6.1.6 Uporabljeni materiali 6.2 Načrti 6.2.1 Situacija 1:2000 6.2.2 Situacija 1:1000 6.2.3 Tloris pritličja 1:250 6.2.4 Tloris prve etaže 1:250 6.2.5 Prerez AA 6.2.6 Prerez BB 6.2.7 Prerez CC 6.2.8 Prerez DD 6.2.9 Severna fasada 6.2.10 Vzhodna fasada 6.2.11 Južna fasada 6.2.12 Zahodna fasada 6.2.13 Fasadni pas 6.2.14 Prostorski prikazi

29 29 33 34 35 35 36 37 38 39 41 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

7 ZAKLJUČEK

8 VIRI IN LITERATURA

1 UVOD

V prostem času se ljudje ukvarjajo s številnimi dejavnostmi. Z njimi zadovoljujejo potrebe po druženju, sprostitvi in obnavljanju svojih moči. Kot protiutež dnevnim naporom in različnim stresom se ob splošno povečani skrbi za zdravje ter želji po ohranjanju dobrega počutja in kondicije vse več ljudi različnih starostnih skupin v prostem času ukvarja s športom in rekreacijo. Le majhen delež ljudi se s športom ukvarja profesionalno. Slednji z doseganjem dobrih rezultatov na tekmovanjih predstavljajo državo, pripomorejo k priljubljenosti določenega športa in privabljajo množice gledalcev ter navijačev. Nedvomno je šport pomemben del vsakdanjika. Prek šol, športnih klubov in organizacij se dnevno različnih telesnih dejavnosti udejstvuje na milijone otrok, staršev, trenerjev, športnikov idr. po vsem svetu. Šport in rekreacija se glede na zvrst odvijata v naravnem okolju, na zunanjih rekreacijskih površinah ali znotraj telovadnic pod nadzorom usposobljenih vaditeljev in inštruktorjev. Za izvajanje večine dejavnosti so potrebne zadostne in ustrezno opremljene vadbene površine, ki morajo hkrati zagotavljati tudi varno udejstvovanje in s tem zmanjševanje tveganja poškodb. Pri planiranju, načrtovanju, umeščanju, financiranju in kasneje vzdrževanju tovrstnih površin zato sodelujejo strokovnjaki z razlicnih področij, ki se morajo držati zakonskih aktov in gradbenih standardov. V nasprotju s čedalje več zasebnimi športno-rekreacijskimi objekti, število javnih državnih objektov v Sloveniji stagnira. Obstoječi družbeni objekti so večinoma zastareli in potrebni temeljite obnove. Glavni vzrok za njihovo slabo vzdrževanje je pogosto neurejeno skrbništvo. Zavedanje neuglednega položaja je nedvomno prvi korak k njegovemu reševanju. Zaradi navedenih razlogov sem se odločil, da se tudi sam posvetim prostorskemu problemu na obravnavani lokaciji Športnega parka Svoboda.

UVODNA MISEL ˝Urbani park je nova oblika parka v sodobnem mestu, ki zadovoljuje potrebe sodobnih prebivalcev po druženju in aktivnosti v sodobnem času skozi cel dan. Je urbanokrajinski prostor, kjer sta narava in grajena struktura fizično povezani v neločljivo celoto.˝ (Benace, 2006)

1 UVOD

1.1 ORIS PROBLEMA Območje obstoječega Športnega parka Svoboda je namenjeno športnim, rekreacijskim in parkovnim površinam. Območje obdelave leži v katastrski občini Trnovsko predmestje med Gerbičevo, Koprsko in Cesto v Mestni log in izkazuje velik potencial za dopolnitev obstoječih struktur, tako programsko kot prostorsko. Danes predstavlja mrtvo točko razvoja mesta. Na tem območju s pestrim programom se pojavljajo potrebe po ustrezno izkoriščenem odprtem prostoru, ki pa ni zadostno prostorsko rešen. Območje je nepozidano in ozelenjeno, na severnem delu se nahajajo posamezna športna igrišča, na južnem delu vrtički, med njimi so površine v zaraščanju ter kvalitetno, delno tudi zavarovano drevje. Posamezni objekti (stanovanjski in servisni) so postavljeni brez reda in večinoma nelegalni.

1.2 METODA DELA

Športni park Svoboda (VIR: OSEBNI ARHIV)

Analitični del diplomske naloge obsega opis širšega prostora in lokacije, ovrednotenje obstoječega stanja ter sheme prostorskih razmerij in obstoječega programa s poudarkom na naravnih danostih in morfoloških značilnostih. Programska zasnova obsega izbiro primernih športno-rekreacijskih objektov, zelenih rekreacijskih in prometnih površin, pričakovana razmerja med njimi ter predstavitve nekaterih primerov dobre prakse oblikovanja prostora pri nas in v tujini. Predlog obsega koncept konkretne rešitve z idejno zasnovo ureditve in novih posegov v prostor.

1.3 CILJI DIPLOMSKE NALOGE

Športni park Svoboda (VIR: OSEBNI ARHIV)

Vsebina diplomske naloge tako predstavlja urbanistično rešitev umestitve objekta v prostor z vsemi pripadajočimi športnimi površinami, zasnovo športno rekreacijskega parka ter povezavo načrtovane infrastrukture z obstoječo okolico. Z vmestitvijo novih objektov, ki bi upoštevali prostor, v katerega so postavljeni, bi lahko območje programsko osmislili in ga naredili bolj odprtega in prehodnega. Projekt je zasnovan tako, da predstavlja novo točko koncentracije dogajanja, postal bi družabni in povezovalni javni prostor in bi posledično dvignil kakovost bivanja prebivalcev ter dnevnih obiskovalcev tega predela mesta in študentskim domovom ponudil dostojen odprt prostor.

2 ŠPORT

2.1 DEFINICIJA POJMOV ŠPORT je gibalna oziroma telesna dejavnost, tekmovanje, razvedrilo. Celostno je šport področje družbene stvarnosti, kamor štejemo vse pojave, procese, odnose in namene na izsekih športne vzgoje, športnega razvedrila, elitnega tekmovalnega športa, invalidskega športa in zdravilnega oziroma rehabilitacijskega športa. Šport je igra ali aktivnost, izvedena v okviru javno določenih pravil, pri kateri sodeluje ena ali več oseb, pri tem pa tekmuje proti drugim igralcem/udeležencem. Različni motivi za ukvarjanje s športom in želja doseganja dobrih rezultatov sta glavni značilnosti športa. Izraz REKREACIJA izhaja iz latinske besede recreatio, ki pomeni (telesno, duševno) osvežitev. Rekreacija je dejavnost, s katero se človek telesno, duševno sprosti in okrepi. Bistvena razlika med rekreacijo in športom je v tekmovalni naravi slednjega. Cilj rekreacije je namreč predvsem ohranjanje in izboljšanje človekovih psihofizičnih sposobnosti ter splošne kakovosti življenja. PARK, urejen in negovan nasad drevja in rastlinja s sprehajališči, je bil nekdaj sestavni del kraljevih rezidenc in fevdalnih dvorcev. Danes so parki javne zelene površine, namenjene sprostitvi, igri in rekreaciji. Poleg rekreativne funkcije so parki še posebej v večjih mestih pomembni tudi z ekološkega in higienskega vidika. Besedo park pogosto zasledimo v sklopu s pridevnikom: narodni park, mestni park, zabavišcni park, tehnološki park, avtomobilski park, športni park. Gre za t. i. tematske parke, kjer je določena funkcija poudarjena, oziroma za koncentracijo neke dejavnosti ali sredstev.

(http://www.boston.com/bigpicture/2010/07/2010_tour_de_france_-_part_i.html)

ŠPORTNI PARK je sklenjeno območje parkovno urejenih zelenih in grajenih površin, katerih bistvena funkcija je omogočanje zadovoljevanja človekovih potreb po športu in rekreaciji.

2 ŠPORT

2.2 ZGODOVINA SVETOVNEGA ŠPORTA Zgodovina športa ima dolgo obdobje; stara je toliko, kolikor je staro človeštvo, kot je stara igra človeka. Skozi različne faze razvoja pa se je ta dejavnost spreminjala in dopolnjevala: od najelementarnejših oblik telesnih vaj v praskupnosti do najmodernejših športnih panog sodobnega športa danes. Zakonitosti športa so se tako skozi čas spreminjale v odvisnosti od družbene biti. V praskupnosti in starodavnih civilizacijah je človek ves svoj čas namenil izključno aktivnostim za preživetje. Sprva se je ukvarjal predvsem z nabiranjem in lovom, tako so se začele kazati elementarne sposobnosti lovcev (hitrost, moč, spretnost). Z izpopolnitvijo orožja in večjo količino hrane je človek imel tudi več prostega časa; ta čas pa je že zelo zgodaj namenil igri, ki je posnemala njegovo delo za preživljanje. Antični šport je ohranil svoj sloves do današnjih dni. Razvil se je iz vojaščine z namenom zagotoviti poslušnost sužnjev in državno nedotakljivost. Tako so Atenci razvili gimnastično šolo, kjer so mladeniči pridobili telesne sposobnosti in vojaške veščine. Grki so sramotili neukega človeka z besedami: »ne zna ne brati ne plavati«. Telesna in umska sposobnost sta si pri Grkih podajali roke. Sprva so bile igre lokalnega pomena, kasneje pa so postale vsegrška prireditev. Začetek olimpijskih iger naj bi bil 776 pr. n. št. Antične olimpijske igre (http://pdf.ekipa.org/index.php?p=ak&i=8&o=124)

Kasneje v Rimu šport postane predvsem »krvave« narave. Vzgoja sloni na vojaških veščinah (moč in vojaške spretnosti). Športna dejavnost dobiva vse bolj teatralno-zabavni značaj. Bogati Rimljani želijo pridobiti sloj revnih, zato jim prirejajo igre, na katerih gledalcem delijo tudi hrano. (panem et circenses – kruha in iger). Z nastopom krščanstva postane nato glavna nasprotnica rimskih ustanov, običajev in prireditev cerkev. Športne dejavnosti, ki jih poznamo iz Antike, nato v srednjem veku zamrejo, vendar pa se še vedno ohranja neke oblike dejavnosti tlačanov (hoja, tek, skok, met) brez organiziranega pristopa in pa dejavnosti fevdalcev, ki sloni na vojaških in razvedrilnih elementih, ki so produkti takratne družbe in razmer v njej (sabljanje, streljanje, plavanje, jahanje ipd.) V 18. stoletju se z nastopom dveh skupin (turnirstvo v Nemčiji in sokolstvo na Češkem) ter s Francosko revolucijo leta 1789 razmere na področju športa začnejo ponovno spreminjati. Pojavijo se težnje po umestitvi telovadnih vaj v šolski sistem. Po letu 1870 šole po Evropi (Nemčiji, Avstriji, Danskem) dobijo prve učitelje športne vzgoje, ki temelji na določilih šolskega zakona iz leta 1867. Ta nalaga šolskim ustanovam obvezen pouk telovadbe. Leta 1896 v Atenah ponovno organizirajo olimpijske igre moderne dobe, ki temeljijo predvsem na razvoju človeka v vsestransko, harmonično celoto, v kateri se telesna stran prepleta z duševno. Vzgojna naloga tako ni več samo biološke, temveč tudi moralne in estetske narave.

Viteški turnir, 1489 - 1511 (http://bibliodyssey.blogspot.com/2008/09/knights-tournament-book.html)

2 ŠPORT

2.3 ZGODOVINA ŠPORTA v sloveniji O splošni zgodovini športa na slovenskem je malo znanega, tako da težko govorimo o kakšni organizirani ali načrtni dejavnosti. Pri raziskavi športne dejavnosti pri nas se lahko opremo le na ohranjeno ustno izročilo in posamezne ljudske običaje, kjer je mogoče zaslediti posamezne elemente športa. Tudi pri nas so v preteklosti bili v ospredju športi, kot so lov, jahanje in streljanje. Seveda je bil to šport predvsem plemstva in zato množicam nedosegljiv. Najpomembnejši pa je nedvomno zapis o bloškem smučarju. Bloško smučanje je za razvoj slovenskega smučanje nedvomno velikega pomena, čeprav ne moremo govoriti o tem, da se je razvilo kot športna dejavnost, temveč je bil predvsem ekonomskega in praktičnega pomena. Pod vplivom naprednih tokov v Evropi prihaja v prvi polovici 19. stoletja tudi pri nas do težnje po uvedbi telovadbe v šole. Telovadba je tako postajala vedno pogosteje dejavnost, s katero so tako mladi kot stari zapolnjevali ure prostega časa. Slovenski študentje, razpršeni po vsej Evropi, so domov marljivo prinašali nove ideje, oblike športnih dejavnosti ter organiziranosti. Med mladimi so bile novosti lepo sprejete in hitro uresničene v praksi.

Bloško smučanje (http://www.gore-ljudje.net/novosti/49053/)

Politika pa tudi ob tej dejavnosti ni stala ob strani, temveč je dokaj hitro pristavila svoj lonček. Ustanovitev Južnega Sokola (1863), društva ustanovljenega po češkem vzoru, naj bi povezovala Slovence za ohranitev narodne identitete na takratnem ozemlju, ki je bilo pod močnim nemškim vplivom. Slovensko sokolstvo se je tako utrdilo šele na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Istočasno se je sokolstvo med Slovenci nezadržno širilo in je leta 1913 zajemalo že 115 različnih sokolskih društev. V tistem času se je pojavila tudi vzporedna organizacija, ki se je imenovala Orel, vendar le-ta nikoli ni dosegla množičnosti in pomembnosti sokolstva. Kmalu so se pod vplivom iz Evrope tudi pri nas začeli pojavljati razni športni klubi. Tako je bil v Ljubljani leta 1887 ustanovljen prvi kolesarski klub, leta 1893 planinsko društvo in leta 1911 tudi prvi nogometni klub, Ilirija. Prvo športno društvo je bilo ustanovljeno leta 1900 v Mariboru. Za obdobje pred prvo svetovno vojno je značilno, da so se začeli množično pojavljati športni klubi. Zasluge za to pa so imeli posamezni športni zanesenjaki na različnih področjih športnega udejstvovanja. Šport se je tako na slovenskem večinoma razvijal v sokolskih telovadnicah. Iz sokolskih vrst so tudi prihajali najuspešnejši slovenski atleti.

Telovadno društvo Sokol, Trbovlje (http://www.dd-trbovlje.si/2009/06/pricevanja-neke-hise-prireditev-ob-stoti-obletnici-ustanovitve-drustva-sokol-trbovlje/)

2 ŠPORT

2.4 POMEN ŠPORTNIH PARKOV Športni parki niso le območja, namenjena aktivni udeležbi pri športu in rekreaciji. Nekateri obiskovalci v športnih parkih radi obiščejo še gostinski lokal, športno in katero drugo prireditev, berejo ali meditirajo. Športni objekti in športno-rekreacijske površine zagotavljajo tudi določeno število delovnih mest. Zaposlitev v njih najdejo trenerji, vaditelji, inštruktorji, animatorji, vzdrževalci, receptorji in drugi profili, odvisno od ponudbe (npr. reševalci iz vode). Čeprav je v večjih urbanih naseljih možnost rekreacije v naravi manjša kot na podeželju, pomen športnih parkov ni bistveno večji. Pravzaprav na obisk športnih parkov ne vplivata le oddaljenost in dostopnost, temveč tudi pestrost ponudbe, cena storitev in predvsem količina prostega časa. V odvisnosti od slednjega so ljudje pripravljeni premagati tudi daljše razdalje, še posebno, če je na bolj oddaljeni lokaciji pestrejša, kakovostnejša ponudba ali ugodnejša cena storitev ali jim že naravno okolje s svojim doživljajskim potencialom nudi več užitkov. Olimpijski bazen in velodrom, arhitekt Dominique Perrault, 1992, Berlin (http://openbuildings.com)

Olimpijski stadion, arhitekti Frei Otto, Günther Behnisch, 1968, Munchen (http://www.flickr.com)

Sportni park Stožice, Sadar Vuga Arhitekti, 2010, Ljubljana (http://www.archdaily.com)

Central Park, New York (http://www.guardian.co.uk/sport/2010/jun/02/thespin)

Hyde Park, London (http://www.olympicsuniverse.com/summer-olympics/london-olympics-hyde-park.php)

Olimpijski park, arhitekti: Populous, Zaha Hadid, ..., 2012, London (http://www.telegraph.co.uk)

Za izgradnjo športnega parka so pomembni bližina narave, gozda ali vodnih površin, miru in svežega zraka. Vendar je pomen določene infrastrukture ali prostora z vidika prebivalstva pretežno začasnega in osebnega značaja. Dojemanje in vrednotenje prostora namreč temelji na subjektivni zaznavi, kar pomeni, da je lahko isto okolje nekomu privlačno, drugemu odbijajoče. Določitev oziroma posplošitev pomena športnih parkov je zato z vidika celotnega prebivalstva nemogoča.

2 ŠPORT

2.5 športni parki v sloveniji Karta prikazuje razporeditev Športnih parkov v Sloveniji. Točno število športnih parkov v Sloveniji ni znano. Njihovo število je namreč odvisno od opredelitve pojma športni park, je pa število športno-rekeracijskih površin v Sloveniji, ki nosijo naziv športni park precej večje od območij, ki si tako poimenovanje dejansko zaslužijo. Razvidno je, da je največja koncentracija športno-rekreacijakih površin zgoščena v Ljubljanski regiji.

2.6 športni parki v mestni občini ljubljana

VIR: OSEBNI ARHIV

Športno rekreacijski park Svovoda - Vič

Športni parki v občini Ljubljana so enakomerno razporejeni med območji mestnega središča in gozdnim, kmetijskim zaledjem Ljubljane. Športna infrastruktura je tako večinoma grajena v območju mestnih vpadnic. Center Stožice: Celoten kompleks zajema nogometni stadion, večnamensko športno dvorano, kmalu pa bodo obiskovalcem na voljo tudi zunanja športna igrišča. Park Tivoli: Lociran je med središčem mesta in Rožnikom. Med ostalimi objekti ima tudi veliko “ledeno” dvorano in malo dvorano, ki je namenjena predvsem športom z žogo. V dvorani so poslovni prostori Olimpijskega komiteja Slovenije, republiških panožnih športnih zvez in ljubljanskih športnih zvez. Park Kodeljevo: Športni park Kodeljevo leži v Ljubljani ob vznožju Golovca. Prve športne objekte v njem je zasnoval že Stanko Bloudek in so bili zgrajeni okrog leta 1960, ko se je v športni park preselila tudi Visoka šola za telesno kulturo. Park Šiška: Park Šiška obsega atletsko dvorano, zunanje atletske površine, stezo Holmer, nogometni stadion, nogometni igrišči z umetno travo, teniška igrišča, pokrito balinišče in igrišče za odbojko na mivki. Park Rudnik: Park Rudnik obsega strelišče na Dolenjski cesti, Kaja-kanu center Livada, Športna dvorana Krim, Igrišča Krim-Rakovnik. Park Ježica: Obsega športni rekreacijski center Savlje, rekreacijski center Staničeva, rekreacijski center Savsko naselje, avtomatsko kegljišče. Sava RIC: Obsega rekreacijske in izobraževalne površine ob reki Savi. Park Zalog: Športni park Zalog se nahaja v predmestju Ljubljane, in sicer v četrtni skupnosti Polje. Park Vič: Nahaja se na Gerbičevi cesti v Ljubljani, ponuja pa nogometni stadion Svoboda. Nogometno igrišče ima naravno travnato površino in tribune.

Športni park

VIR: OSEBNI ARHIV

2 ŠPORT

2.6 športni parki v mestni občini ljubljana Center Stožice Sadar Vuga arhitekti, 2010 Park Tivoli Stanko Bloudek, 1929, letno kopališče Ilirija Marjan Božič, 1965, dvorana Tivoli Fedja Košir, 1973, dvorana z bazenom, fitnesom, kegljiščem Park Kodeljevo Prve objekte je zasnoval Stanko Bloudek in so bili zgrajeni okrog leta 1960.

Center Stožice (http://www.archdaily.com)

Park Tivoli (http://www.sport-ljubljana.si)

Park Kodeljevo (http://www.sport-ljubljana.si)

Športni park Šiška (http://www.sport-ljubljana.si)

Strelišče, Športni park Rudnik (http://www.sport-ljubljana.si)

Savsko naselje, Park Ježica (http://www.sport-ljubljana.si)

RIC Sava (http://www.sport-ljubljana.si)

Drsališče, Športni park Zalog (http://www.sport-ljubljana.si)

Športni park Svoboda (VIR: OSEBNI ARHIV)

3 zeleni sistemi

3.1 UREJANJE ZELENIH POVRŠIN V MESTIH Mestno zelenje oziroma odprti prostor mesta je mozaični sklop dokaj različnih kategorij. Ekološka komponenta zelenja lahko v mestih deluje le sistemsko. Mestne zelene sisteme ločimo strukturno na matice, zaplate in koridorje, ki delujejo kot medsebojne povezave v mestnem tkivu. Za ekološko zdravo mestno krajino je v matici zelenega tkiva tako nujno vzpostavljati koridorje med zelenimi zaplatami. Zelen sistem je tako določen odprt prostor mesta, sestavljen iz bolj ali manj povezanih različnih kategorij mestnega zelenja. Zeleni sistemi imajo enako pomembno vlogo, predvsem kadar govorimo o potrebi prebivalcev mesta. Pomanjkanje zelenih površin v mestih ima tako lahko posledice v motnjah družbenega življenja, problem je lahko tudi njihova nedostopnost. Mestno zelenje namreč deluje tudi kot strukturna sestavina mestnega tkiva in dejavno prispeva h gradnji mesta.

3.2 ZELENI SISTEMI LJUBLJANE Odprti zeleni prostor v Ljubljani deluje na več vsebinskih ravneh. Zelenje v splošnem soustvarja mestno podobo in izboljšuje bivanjske pogoje. Mesto Ljubljana ima izrazito sestavljeno strukturo, kar onemogoča načrtovanje zelenih sistemov z vnaprej določenimi predpostavkami izbranega modela, zato projektiranje zelenih sistemov zahteva induktivno obravnavo s skrbnim preučevanjem vseh sestavin in potreb. Smiselnost zelenega sistema tako sloni na treh enakovrednih vlogah zelenja v mestu: - družbeno-rekreacijska vloga - ekološka vloga - morfološka vloga

(Kučan A., Zeleni Sistem Ljubljane kot razvojni in varovalni dejavnik., Varstvo narave Zunaj zavarovanih območij-zbornik konference., 1995)

Analiza dokazuje, da je Ljubljana zaradi svoje lege dobro oskrbljena z sestavinami odprtega prostora, vendar se te velikokrat kažejo kot nepovezane, programsko neopredeljene in nevzdrževane, zato dobršen del teh površin nima značaja mestne zelene površine. Problem postavljajo tudi nelegalno prisvajanje zelenih površin (gradnja na bregovih rek, vrtičkarstvo itd.), kar onemogoča javno rabo prostora.

(Povzeto po: Kučan A., Zeleni Sistem Ljubljane kot razvojni in varovalni dejavnik., Varstvo narave Zunaj zavarovanih območij-zbornik konference., 1995)

3 zeleni sistemi

Zgradba sistema

(Kučan A., Zeleni Sistem Ljubljane kot razvojni in varovalni dejavnik., Varstvo narave Zunaj zavarovanih območij-zbornik konference., 1995)

Ljubljana ima edinstven krajinski okvir, za katerega je predvsem značilna njena reliefna oblikovnost in lega ob območju različnih vodnih krajin. Srednjeveško mesto sta začrtala reka Ljubljanica in grajski hrib, na katerega se veže Golovec kot podaljšek Zasavskega hribovja. Na drugi zahodni strani mestu širjenje preprečuje Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib kot podaljšek Polhograjskega hribovja. Oba sistema mesto delita na polovico. Razvoj mesta tako proti jugu zadržuje slabo nosilno Ljubljansko barje, severno pa plodni savski nanosi (območje varovanja kmetijskih površin). Tako se je mesto razvilo v območju obeh klinov in dobilo končno radialno podobo s petimi kraki. Prav ta zasnova omogoča mestu ugodno razporeditev zelenih površin, ki lahko segajo globoko v središče mesta, naravne poteze pa omogočajo neposreden stik mestnega zelenja z gozdnim in kmetijskim zaledjem Ljubljane. Dva izrazita zelena klina, dopolnjena z manjšimi, dopolnjuje velikopotezni krožni člen (Pot spominov in tovarištva), temu pa se pridružuje se sistem krajših poti v smeri sever-jug in vzhod-zahod, ki povezuje manjše zelene površine razporejene po mestnem tkivu. Zeleni sistem Ljubljane gradijo: - programska jedra (slika 1) - razpršene prvine (slika 2) - krožne povezovalne prvine (slika 3) - radialne povezovalne prvine (slika 4) - povezave vzhod-zahod (slika 5) - povezave sever-jug (slika 6) Obravnavano območje Športno-rekreacijskega parka Svoboda spada pod razpršene prvine mesta, ki v okolju raznolikega značaja predstavlja pomemben člen pri tvorbi zelenega tkiva mesta. Izbrana lokacija se nahaja v neposredni bližini mestnega jedra Ljubljane v katastrski občini Trnovsko predmestje med Gerbičevo, Koprsko in Cesto v Mestni log in tvori zeleni sistem ljubljanskega barja (Zahodni del mesta). Kot programsko jedro se kaže predvsem smiselna njegova navezava s krožnim sistemom Poti spominov in tovarištva. Območje prevzema vlogo več vsebinskih kategorij:

(Kučan A., Zeleni Sistem Ljubljane kot razvojni in varovalni dejavnik., Varstvo narave Zunaj zavarovanih območij-zbornik konference., 1995)

- park, parkovna ureditev - športni park - stanovanjsko zelenje - ureditev ulic - ločitveni pas - zelenje ob prometnicah - sukcesijski ekosistem

»Odprti prostor je neločljiva sestavina mesta, njegova vloga je zgodovinsko dokazana, sodobnost jo je potrdila, in sklepamo lahko, da bo v prihodnje vsaj toliko, če ne še bolj pomembna. Sistemski značaj odnosa med med grajenim in odprtim prostorom se oblikuje kot projekcija družbenih potreb, kar ga določi funkcionalno. Ne glede na raznolikost sestavin odprtega prostora je vsem skupna odvisnost družbenega povpraševanja.« (Povzeto po: Kučan A., Zeleni Sistem Ljubljane kot razvojni in varovalni dejavnik., Varstvo narave Zunaj zavarovanih območij-zbornik konference., 1995)

Ana Kučan, Zeleni sistemi Ljubljane kot razvojni in varovalni dejavnik

4 LOKACIJA

4.1 opis obravnavanega območja OKVIRNO UREDITVENO OBMOČJE Izbrana lokacija se nahaja v neposredni bližini mestnega jedra Ljubljane v katastrski občini Trnovsko predmestje med Gerbičevo, Koprsko in Cesto v Mestni log. Območje na severu meji na Gerbičevo cesto, na jugu na Cesto v Mestni log. Na vzhodni strani območje meji na dijaške domove ob Gerbičevi. Na zahodni strani obravnavano območje sega do Koprske in obsega še ca. 60 m širok pas vzdolž zahodnega roba Koprske ulice. Zahodno od ureditvenega območja je območje proizvodno-skladiščne cone. Na zahodni strani med proizvodno cono in stanovanjskimi območjem južno od Ceste v Mestni log se zeleni tampon nadaljuje vse do Gradaščice. Obstoječa infrastruktura območja obsega devet odprtih teniških igrišč, dve igrišči za odbojko na mivki, asfaltirano igrišče za košarko, asfaltirano pomožno igrišče za tenis, dve nogometni igrišči, balinišče in kotalkališče. Na tem območju je tudi klubski objekt, ki vsebuje moško in žensko garderobo, pisarno, interni bife. Poleg športnih objektov in neurejene parkirne površine sta na severnem robu ob Gerbičevi še manjša stanovanjska stavba in gospodarski objekt, ki je razširjen z nelegalnim gostinskim lokalom, ter dodaten nelegalen provizoričen gostinski lokal ob teniških igriščih. Južni del območja je zaraščen, delno zaseden z vrtičkarji. Na tem delu sta dva objekta, in sicer: nenaseljena domačija na Cesti v Mestni log 82, ki je vpisana v register kulturne dediščine, in pritlična stanovanjska stavba brez hišne številke na vogalu med Koprsko cesto in Cesto v Mestni log. Površina obravnavanega območja je približno 140.000 m2.

M 1:5000

https://maps.google.com/

4 LOKACIJA

FOTOGRAFIJE LOKACIJE

6 4

M 1:5000 2

6 VIR VSEH FOTOGRAFIJ: OSEBNI ARHIV

4 LOKACIJA

4.2 KRAJINSKE ZNAČILNOSTI

Lokacija v širšem prostoru vizualno ni izpostavljena. Ker je teren raven, je odprta le pogledom iz sosednjih stanovanjskih območij in na zahodu tudi pogledom iz proizvodno-skladiščnega območja. Območje urejanja je del zelenega sistema mesta, ki je vpet med stanovanjskimi območji na severni in južni strani in območjem dijaških domov na vzhodni strani ter proizvodnoskladiščno cono na zahodu. Zelene površine v območju delujejo kot zeleni tampon med industrijsko-skladiščnim območjem na zahodu in ostalimi, pretežno stanovanjskimi območji. Zelene in rekreacijske površine se proti jugu nadaljujejo in stečejo do obrežja Malega Grabna ter se navezujejo na zeleni obroč mesta Pot. Po podatkih občine Ljubljana je zemljišče namenjeno zelenim in rekreacijskim površinam, zato je logična revitalizacija območja, ki je bila v prejšnjem stoletju že začrtana. Urejen športni park bo predstavljal površino za počitek in rekreacijo okoliških stanovalcev in šolarjev. Pokrite dvorane pa bodo namenjene športnim aktivnostim na nivoju mesta. Pozidava v širšem prostoru vizualno ne bo izpostavljena. Vplivala bo na podobo obodnih cest.

M 1:12 000

Murgle (http://arhitekturni-vodnik.org/)

POT (http://lebinca.com/jp/images/ljubljana_vrhnika/7_pot_spominov_velika.jpg)

Mali graben (http://www.rdbarje.si/mali-graben/)

Ljubljansko barje (http://www.life-kosec.org/index.php?idv=101)

4 LOKACIJA

4.3 ZGODOVINSKI RAZVOJ OBRAVNAVANEGA OBMOČJA V PROSTORU PRED LETOM 1952 V preteklosti je bilo območje del kmetijskih površin na obrobju Barja, o čemer priča domačija ob Cesti v Mestni log. Iz franciscejskega katastra je razvidno, da je bila to edina stavba v območju.

(SI ZAL LJU 474/1, št. 270/35)

4 LOKACIJA

LETO 1952 Takratna Telovadna zveza Slovenije je odobrila društvu za telesno vzgojo Partizan investicijska sredstva za ureditev letnega in otroškega telovadišča. Junija 1953 je projektiranje prevzel ing. Stanko Bloudek, ki je na obravnavani lokaciji v načrtu predvidel več športnih igrišč. Dostop do igrišč je organiziral iz Gerbičeve ulice, pri čemer projekt ni predvideval spreminjanja terena. Območje okoli igrišč je organiziral v parkovne pasove, zasajene z drevjem, urejenimi potmi ter travnatimi površinami. Načrt je predvideval nogometno igrišče, obdano s lahkoatletsko stezo s 6 progami, pomožno igrišče za večje igre in trening, igrišča za igranje košarke, odbojke itd., tribune s sedeži ter tribune, nasute iz materiala, med glavnimi igrišči in manjšimi igrišči. Projekt je predvidel tudi drenažo območja, ki bi vodo odvajala v Gradaščico. Vsa igrišča je orientiral v smeri sever-jug, pri čemer naj bi dimenzije igrišč odgovarjale mednarodnim predpisom. 10. 6. 1953 je Zveza športov Slovenije oddala vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za igrišča športnega društva Svoboda. 17. 6. 1953 je MLO Tajništvo za komunalne zadeve odgovorilo z odločbo, da se dela lahko opravijo samo delno, in sicer dovolili so zemeljska dela in izgradnjo drenažnih jarkov. V kasnejšem obdobju je bil realiziran samo projekt, ki je zajemal nogometno in pomožno igrišče, tribuno in tribuno nasuto iz materiala med igrišči.

(SI

ZAL

Med letom 1953 in 2011 so bili na obravnavani lokaciji zgrajeni še klubski objekt, manjša stanovanjska stavba in gospodarski objekt, ki je razširjen z nelegalnim gostinskim lokalom, ter nelegalen provizoričen gostinski lokal. Južni del območja je zaraščen, delno zaseden z vrtičkarji. Na tem delu sta dva objekta. In sicer: nenaseljena domačija na Cesti v Mestni log 82, ki je vpisana v register kulturne dediščine, in pritlična stanovanjska stavba brez hišne številke, na vogalu med Koprsko in Cesto v Mestni log. LJU

474

/1,

št.

270

/35

)

Stanko Bloudek (1890–1959) Stanko Bloudek je bil projektant in graditelj več športnih objektov. V Ljubljani je za potrebe Ilirije zgradil, tudi s svojimi sredstvi, prvo moderno nogometno igrišče, igrišča za tenis, olimpijski bazen, drsališče in atletsko stezo. Bloudek je skonstruiral tudi do tedaj eno največjih smučarskih skakalnic na svetu v Planici, ki danes nosi ime Bloudkova velikanka. Od leta 1932 je naredil načrte za okoli 100 smučarskih skakalnic. Z načrtovanjem letalnic je teoretično dokazoval možnost smučarskih poletov in s tem bistveno prispeval k uveljavitvi poletov kot nove športne tekmovalne discipline. Po njegovih načrtih so se zgledovali tudi graditelji skakalnic v Nemčiji in Avstriji. (SI ZAL LJU 474/1, št. 270/35)

4 LOKACIJA

4.4 POVZETEK IZ OPN Investitor, MOL, želi na obravnavani lokaciji realizirati »športno dvorano in pokrita teniška igrišča«. Na podlagi veljavnega urbanističnega dokumenta želenega programa ni možno realizirati. Območje športnega parka Svoboda je zelena oaza v sicer dokaj gosto pozidanem jugovzhodnem delu mesta. Gimnastični center in pokrita teniška igrišča predstavljajo le manjši del površine celotnega parka. Namen strokovnih podlag je izdelati usmeritve za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta. Projektno nalogo so izdelali arhitekturni biro ŠABEC KALAN ŠABEC – ARHITEKTI Zasnova projektne naloge predvideva: - faznost gradnje - uporabo območja, upoštevajoč program, ki ga obdaja - umik stanovanjskih objektov z območja urejanja - pozidava športnih objektov ob Koprski ulici - vzpostavitev glavne osi v prostoru v osi sever-jug kot povezava med naselji stanovanjskih hiš severno od Gerbičeve ulice in južno od ceste v Mestni log - vzhodni del parka je namenjen zunanjim površinam - vključevanje kvalitetnih, zaščitenih dreves v parkovne ureditve - ureditev večjega parka v osrednjem delu območja - nadaljevanje že vzpostavljenega dela zelenega pasu na južnem delu območja ob cesti v Mestni log - ohranjanje skupine večjih kvalitetnih dreves na severni strani - parkirne površine na severnem, vzhodnem in zahodnem obrobju - urejeno pešpot ali tekaško stezo okoli obravnavanega območja dolžine ca. 1000 m.

(Šabec Kalan Šabec - Arhitekti)

4 LOKACIJA

4.5 SHEME RAZVOJA OBMOČJA

M 1:5000

FRANCISCEJSKI KATASTER IZ PRVE POLOVICE 19. STOLETJA

OBSTOJEČE STANJE PO PREDLOGU STANKA BLOUDKA

PREDLOG UREDITVE LOKACIJE IZ OPN

V obdobju izrisa Franciscejskega katastra je bilo območje del kmetijskih površin na obrobju Barja. Parcela je bila pasovno razdeljena na podolgovate obdelovalne površine.

Obstoječe stanje na lokaciji je delno ostanek projektiranja Stanka Bloudka, ki je vanjo umestil dve nogometni igrišči, orientirani sever-jug in pripadajoče tribune. Poleg tega je na območju trenutno še šest tenis igrišč, več manjših igrišč (odbojka, košarka), nekaj nepovezanih objektov in parkirna mesta ob študentskih domovih.

Po OPNju za dano lokacijo je predvidena gradnja novih volumnov vzdolžno ob Koprski cesti, med njimi se pojavljajo manjša športna igrišča. Takoj za novimi objekti je predviden pas zelenih površin, temu pa sledi pas tlakovanih športnih igrišč. Nov objekt se zgradi tudi ob Gerbičevi ulici pri študentskih domovih.

4 LOKACIJA

4.6 ANALIZE

stanovanjski objekti poslovno komercialni objekti 4.6.1 MORFOLOŠKA ANALIZA

M 1:9000

Poslovno-komercialna cona skupaj s študentskimi domovi predstavlja večje tlorisne površine v prostoru, medtem ko je večinoma vsa ostala gradnja v bližini lokacije stanovanjska, manjša, razdrobljena.

izobraževalni objekti

4.6.2 PROGRAMSKA ANALIZA

M 1:9000

V okolici lokacije se izmenjujejo različni programi. Zahodno od Koprske ulice se začenja poslovno-komercialni del, z večjimi volumni. Na vzhodnem robu lokacije leži pas izobraževalnih objektov, ki ga sestavljajo študentski domovi, dijaški domovi, Veterinarska fakulteta ter osnovna šola. Na severnem in južnem delu obravnavane parcele so območja stanovanjskih objektov, na jugu znamenita soseska Murgle.

4 LOKACIJA

4.6 ANALIZE

porečje Gradaščice zeleni pas z igrišči drevored 4.6.3 ANALIZA PROMETNE INFRASTRUKTURE

M 1:9000

Parcela leži v dokaj mirnem predelu Ljubljane, večje prometne obremenitve predstavljajo zaposleni v poslovno komercialnem delu, ki vsakodnevno po Koprski ulici dostopajo do delovnih mest, ter potovanje študentov ob koncu tedna. Prometno frekventne ulice so tako Koprska ulica, Cesta v Mestni log ter Jamova cesta na severu, ki povezuje ta predel Ljubljane z bližnjimi fakultetami (Gradbena fakulteta, Fakulteta za kemijo itd).

POT in porečje Malega Grabna

4.6.4 ZELENI SISTEMI

M 1:9000

Lokacija leži v precej zelenem predelu Ljubljane. Že sama parcela je poraščena z nekaj starimi in zaščitenimi drevesi, pa tudi z gozdom in zaraščenimi travniki. Ob Cesti v Mestni log se odpirajo zeleni pogledi v sosesko Murgle, južneje, za zadnjimi hišami poteka POT – sprehajalna in rekreacijska pot okoli Ljubljane, še južneje pa zeleno porečje Malega Grabna. Ob Tbilisijski ulici se nahaja zeleni pas z igrišči.

4 LOKACIJA

4.6 ANALIZE

zelenje

skupine dreves in posamezna drevesa, ki se ohranjajo

intenzivnost prometa in hrup vozlišča

4.6.5 ZAZNAVNA ANALIZA

M 1:9000

rušenje

4.6.2 VREDNOTENJE LOKACIJE

M 1:9000

poti

Lokacija leži v zahodnem delu mesta Ljubljana, na Viču, in nima značilnega mestnega utripa. Cestno omrežje uporabljajo stanovalci za dostop do svojih domov, zaposleni v poslovno-komercialnem delu, študentje, ki živijo v študentskih domovih, ter obiskovalci športnih površin Športnega društva Svoboda. Najbolj frekventni sta Koprska ulica in Cesta v Mestni log, manj prometna je Gerbičeva ulica, na vseh treh pa se oblikujejo določena vozlišča, bodisi na križiščih, avtobusnih postajah ali točkah mešanja programa.

Na lokaciji se nahaja več manjših razdrobljenih objektov, nekateri med njimi so črna gradnja. Ker ne nudijo prostorskih kvalitet, so predvideni za rušenje. To so daljši objekt s kafeterijo pri študentskih domovih, bar pri teniških igriščih s preoblačilnicami, uprava kegljišča ter servisni objekti za športna igrišča. Ves program v za rušitev namenjenih objektih se po projektu nadomesti v novem objektu.

5 PRIMERI POZITIVNE PRAKSE

Barré Lambot Architectes 2012 La Baule, Francija Športna DVORANA Športna dvorana v kraju La Baule v Franciji je preprost lesen volumen, ki je zelo svetel zaradi stranskih odprtin po vsej dolžini. Odprtine zagotavljajo prijetno naravno svetlobo in vizualno povezujejo prostor z zunanjostjo. Objekt je referenčni primer zaradi vidne lesene konstrukcije, sorodnega programa ter zanimivega obravnavanja svetlobe v prostoru.

http://www.archdaily.com

RemingtonStyle – Pierre Frinault & David Jouquand 2010 Calais, Francija ŠPORTNA DVORANA V CALAISU Športna dvorana v Calaisu stoji na meji dveh različnih sosesk, na eni strani je popularni, nedavno prenovljen stanovanjski predel Beau-Marais, na drugi pa obstoječa stanovanjska soseska. Zaradi okoliških visokih stavbnih blokov so se arhitekti odločili fasado nove telovadnice zalomiti in tako optično zmanjšati njen volumen. Fasada je sestavljena iz modularnih lesenih panelov, na severni in vzhodni fasadi nekatere panele zamenjajo okna v istih dimenzijah in tako v prostor vnesejo hladno svetlobo. Objekt je referenčen zaradi uporabe materialov v notranjosti in komunikacije dvorane z zunanjostjo.

http://www.archdaily.com

5 PRIMERI POZITIVNE PRAKSE

Cerrejon Arquitectos + Magén Arquitectos 2010 Zaragoza, Španija ŠPORTNI PARK “La Camisera” Projekt Športni park La Camisera v Španiji sestavljajo tri sistematično organizirana športna igrišča, orientirana sever-jug. Na projektu sta uporabljena dva ključna materiala; beton in galvanizirano jeklo, ki se pojavljata povsod. Objekti iste materialnosti in enakih proporcijev se pojavljajo po celi lokaciji z različnimi programi; kot so preoblačilnice, kafeterija, pisarne, vstopni del. Pri opisanem projektu je referenčen program treh športnih igrišč s spremljevalnim programom, njihova umestitev v prostoru ter bližina parkovnih površin.

http://www.archdaily.com

Vora Arcquitectura 2006 Barcelona, Španija CAN RICART ŠPORTNI CENTER Objekt športnega centra se nahaja v Barceloni, Španija. umeščen je v kompleksen kare, deluje kot vzidava med športnim paviljonom iz devetdesetih let in staro tovarno iz 19. stoletja. Arhitekti so želeli te različne objekte na lokaciji povezati v celoto, ki pa volumensko ohranja in predstavlja vsak objekt posebej. Stara tovarna in nov objekt sta povezana s transparentnimi hodniki, prostori za aerobiko v novem volumnu se odpirajo v bazen, bazen pa v atrij. Fasada novega objekta je betonska, s posebnim vzorcem, ki spominja na tkanino in slavi staro tekstilno industrijo v tem delu mesta. Vzorec je nastal z uporabo različnih kombinacij lesa pri opažih. Projekt je kot referenca upoštevan zaradi volumenske razčlenjenosti objekta z vmesnimi medprostori ter betonske fasade.

http://architecturelab.net/2010/07/can-ricart-sports-center-by-vora-arquitectura/

http://www.architecture-page.com/go/projects/can-ricart-sports-center

5 PRIMERI POZITIVNE PRAKSE

Pitagoras Arquitectos 2008 Ribeirao, Portugalska BAZENSKI KOMPLEKS RiberãO Bazenski kompleks Riberao sestoji iz dveh večjih volumnov z bazeni, manjših servisnih volumnov ter vmesnih atrijev. Objekt je delno vkopan, zato ni visok in s svojo horizontalnostjo poudarja horizontalnost lokacije. Atriji in bazeni so vizualno povezani s steklenimi stenami. Objekt je zanimiv zaradi lesene fasade in urejenega pripadajočega odprtega prostora.

http://www.archdaily.com

Dietrich Untertrifaller Architekten 2004 Egg, Švica VRTEC IN GLASBENA SOBA Vrtec z glasbeno sobo stoji v kraju Egg, v Švici. Zahodna fasada novega objekta definira trg, ki ga objekt tvori z dvema šolama in tovarno, v bližini je tudi obstoječe parkirišče. V spodnjem, betonskem delu domuje vrtec, ki se z igralnicami odpira na jug. Da bi preprečili pregrevanje zaradi sončnega sevanja, je fasada senčena z grobim okvirjem, ki daje senco, a tudi ustvarja vmesni prostor, nekakšno verando za igro. Zgornji del je namenjen glasbeni učilnici ter manjši avli in je za približno polovico manjši od spodnjega nadstropja. Zanimiva je uporaba betona in lesa kot fasadnega materiala, njuno ločevanje in povezovanje: beton kot jasna, močna betonska baza in les kot lažji volumen, postavljen na njej.

http://www.dietrich.untertrifaller.com/en/projekt/kindergarten-and-rehearsal-room

5 PRIMERI POZITIVNE PRAKSE

C. F. Møller Architects, C.Th. Sørensen 1931 Aarhus, Danska UNIVERZA IN KAMPUS V AARHUSU Univerza v Aarhusu na Danskem je kompleks različnih objektov, vse pa povezuje značilna rumena opeka na fasadi. Projekt Univerze je postavljen v krajino tako, da objekti prostora ne definirajo, ampak so z njim zraščeni in so del njega. Projekt je referenca zaradi zanimive organizacije objektov okoli parkovnih površin.

http://www.flickr.com

Alison and Peter Smithson 1954 Norfolk, Anglija ŠOLA Hunstanton

Stavba šole Hunstanton je grajena v brutalističnem slogu. Razumevanje in afiniteta je izpostavljena med konstrukcijo in človekom. Za stavbo je značilen jasen prikaz konstrukcije in njenih materialnih lastnosti. Projekt je kot referenca zanimiv zaradi zasnove in vidnosti konstrukcije; vidni nosilni elementi in polnila. (http://www.imagineschooldesign.org)

(http://www.imagineschooldesign.org)

5 PRIMERI POZITIVNE PRAKSE

Kristl Stanko 1968 Kranj, Slovenija Osnovna šola France Prešeren

(http://www.evidenca.org)

Tlorisni koncept objekta temelji na izredno sugestivni osni zasnovi, vzdolž katere se na eni strani vrstijo prostori za učitelje in administracijo ter glavni vhod, na drugi strani osi pa so v sproščenem ritmu nanizane učilnice s pripadajočimi atriji. Funkcija osrednje osi je skupni prostor – hodnik. Precej nizek, dolg povezovalni hodnik, katerega celoten strop je obdan z vzdolžnim lesenim opažem, dobi svoj dinamični poudarek v svetlobnih pasovih atrijev, ki so nanizani ob njem. Stene prostorov so iz vidnega, z deskami opaženega betona, kar daje notranjosti brutalistični, prvinski izraz, ki pa ni hladen, saj ga mehča lom naravne svetlobe na lesenem stropu. Fasada objekta je iz vertikalnih montažnih fasadnih elementov in močno poudarjenih horizontalnih nadstreškov, ki skupaj z zamikanjem volumnov učilnic ustvarjajo vzdolžno ritmično kompozicijo in se posrečeno vpenjajo v kuliso Karavank v ozadju. Objekt je precej dobro ohranjen. Pri opisanem projektu je referenčna tlorisna zasnova ter iskrenost konstrukcije.

(http://www.evidenca.org)

Peter Zumthor 1986 Chur, Švica ZAŠČITA ZA ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE Zaščitna lesena konstrukcija je grajena po obodu arheoloških ostankov iz časa rimske dobe. Volumne sestavljajo leseni okviri z lamelami, ki so zračno propustne ter v ambientu ustvarijo poseben občutek difuzne svetlobe. Dodatno svetlobo prostor sprejme zenitalno preko odprtin v stropu. Pavilijoni so dimenzijsko določeni z višinami objektov, ki so nekoč stali na tem območju. Zanimiva je razgibanost lesenih volumnov in usmerjeni svetlobniki.

(http://www.dezeen.com)

6 PROJEKT

6.1 KONCEPT Gerbičeva ulica

ZELENO

6.1.1 OBLIKOVNA ZASNOVA

GRAJENO Koprska ulica

POTI GRAJENO – ZELENO Objekt je na lokaciji postavljen tako, da ohranja čimvečjo površino parka. Projekt upošteva geometrijo prostora in se prilagaja obstoječi infrastrukturi. Celotni grajeni del poteka vzdolžno s cesto na zahodni strani parcele in tako predstavlja nekakšno mejo med poslovno nakupovalnim delom na zahodu in intimnejšim delom parka na vzhodu. Objekt definira prostor, določi pomen Koprski ulici in »ščiti« obiskovalce športnega parka.

park

g tni lo

v mes cesta

PROGRAM V OKOLICI OBMOČJE PARKA OBMOČJE GRAJENEGA POTI NAVEZOVANJE

Parcela stoji na stičišču različnih programov. Na vzhodni strani se nahajajo študentski domovi, ki nudijo mladim prostor za bivanje, učenje, študij, prehranjevanje in druženje. Na zahodni strani se parcela dotika poslovno-komercialnega dela, kjer je zaposlenih veliko ljudi, ki zaradi službenih obveznosti zjutraj prihajajo in popoldne odhajajo iz tega prostora. Severna in južna stran parcele sestoji iz stanovanjskih hiš, ki so na jugu bolj zgoščene, urejene, enotne, na severu pa različnejše po velikosti in lokaciji. Športni park z dodatnim programom bi tako lahko različno napajal vse raznolike programe v okolici. Najprej stanovalce, ki bi v parku našli prostor za rekreacijo, sprehode, športno udejstvovanje v neposredni bližini doma. Tudi program študentskih domov bi se s špotnim parkom lahko zaokrožil v nekakšen kampus, ki študentom nudi kvalitetno preživljanje prostega časa in ukvarjanje s športom. Prav tako bi prostor lahko uporabljali zaposleni v bližnji poslovni coni; v času malic in kosil, bi lahko uporabljali dodatni gostinski program športnega parka, po službi pa še športne površine.

6 PROJEKT

PROGRAM V OBJEKTU IN V PARKU ZELENI PAS ZELENI PAS

Koncept celotnega parka je zasnovan v pasovih, ki jih definirajo volumni z različnimi športnimi programi (športna dvorana, tenis in gimanstika) in parkirišča.

VOLUMNI ŠPORTNIH OBJEKTOV PARKIRIŠČA POTI UPORABNIKI PARKIRNIH MEST

DOSTOPI IN POTI PROMET OBMOČJE GRAJENEGA SPREHAJALNE POTI SERVISNE POTI

Glavni dostopi za obiskovalce, ki se pripeljejo v avtomobilih, se nahajajo na zahodni strani, s Koprske ulice in vodijo do številnih parkirnih mest. Servisni dostopi so organizirani skladno s pravilniki in vodijo vzdolžno čez parcelo. Tako je omogočeno tudi vzdrževanje igrišč v notranjosti parcele. V parkovnem delu projekta so urejene peš poti, ki nudijo bodisi čimhitrejše prehajanje prostora ali daljše sprehode in uživanje v naravi.

PEŠPOTI

6 PROJEKT

MEŠANJE PROGRAMOV PARKA IN ŠPORTNEGA PARKA OBMOČJE PARKA OBMOČJE IGRIŠČ POTI

Večji del parcele sestoji iz odprtega prostora, kjer so umeščena športna igrišča in prostori za vadbo na prostem, ki se vežejo na program objekta, ter parka, ki nudi sprostitev in ne vsebuje posebnih športnih vsebin. Dela se med seboj zajedata, tako se športni program meša z rekreacijskim in sprostitvenim. Šport ni več zaprt na točno določenih omejenih prostorih in namenjen le uporabnikom, ampak se odpira v prostor in tudi sprehajalce vabi k udeleževanju, navijanju. Tako tudi sprehajalci šport bližje spoznavajo in se morda tudi sami odločijo za udejstvovanje.

POGLEDI Parcela je atraktivna, saj nudi poglede na številne ljubljanske znamenitosti: na jugu se odpira pogled na Krim, na vzhodu pogled na Grad, na severu pa pogled na Rožnik.

Rožnik (http://www.hribi.net)

Ljubljanski grad (http://www.caranduser.com)

Krim (http://www.hribi.net)

6 PROJEKT

SINTEZA OBMOČJE PARKA OBMOČJE IGRIŠČ IN PARKIRIŠČ VOLUMNI S ŠPORTNIM PROGRAMOM SERVISNE POTI PROMET

Projekt stoji na parceli med Koprsko, Gerbičevo in Cesto v Mestni log. Program je športno rekreacijski park Svoboda, ki obsega športno dvorano, gimnastično dvorano in teniško dvorano, fitnes, pripadajoče servisne prostore, prostore za športno medicino, nastanitev za nekaj športnikov ter prostore za upravo športnega centra. Vse to je skoncentrirano vzdolž Koprske ceste, kjer so organizirani tudi dostopi do objektov in parkirišč med njimi. Parkirišča so namenjena obiskovalcem športnega centra in študentom iz bližnjih študentskih domov. Projekt nudi tudi športna igrišča v odprtem prostoru, ki so pasovno urejena na vzhodni strani objekta, to so: nogometno igrišče, teniška igrišča, igrišča za košarko, mali nogomet, odbojka na mivki, balinišče. Športne površine se zajedajo v park, ki se nadaljuje do študentskih domov, v njem pa so še trije manjši objekti, ki vsebujejo restavracijo, kavarno, mladinski center ter prostore za oskrbovanje igrišč ter manjši vodni elementi. Servisne poti so urejene v smeri sever-jug čez parcelo.

6 PROJEKT

6.1 KONCEPT ŠPORTNE POVRŠINE

6.1.2 PROGRAM

GARDEROBE, SANITARIJE UPRAVA, PROSTOR ZA TRENERJE TEHNOLOGIJA, SERVIS ŠPORTNA MEDICINA JAVNO-KOMERCIALNI PROGRAM NASTANITEV KOMUNIKACIJA PARKIRIŠČA

Športne površine Garderobe, sanitarije Uprava, prostor za trenerja Tehnologija, servis Športna medicina Javno-komercialni program Nastanitev Komunikacija Parkirišča

7.365,00 m² 854,00 m² 1.004,00 m² 961,00 m² 554,00 m² 1.317,00 m² 606,00 m² 1.695,00 m² 28.686,00 m²

ŠPORTNA DVORANA

PARKIRIŠČA

GIMNASTIČNA DVORANA

IGRIŠČA

TENIS

OBJEKTI V PARKI

6 PROJEKT

6.1 KONCEPT 6.1.3 FAZNOST GRADNJE Zaradi razdrobljene parcelacije in mešane strukture lastništva je predvideno, da se urejanje območja načrtuje fazno. Športni park Svoboda se od severa proti jugu v grobem razdeli v tri faze: severni del z oznako FAZA 1, sredinski del z oznako FAZA 2 in južni del z oznako FAZA 3. Določitev faz je urejena pasovno, od zahoda proti vzhodu. Znotraj vsake od faz so dopustne tudi manjše etape. V območju z oznako FAZA 1 je predvidena gradnja gimnastične dvorane s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter prve ploščadi s parkirišči. Območje z oznako FAZA 2 obsega športno dvorano, drugo, večjo ploščad za parkiranje ter urejanje zunanjega odprtega prostora z igrišči in parkom. V FAZI 3 je predviden objekt s teniškim centrom ter ponovno pripadajoča zunanja ureditev. Ker so usmeritve za umestitev objektov jasne, lahko vsaka od stavb s pripadajočo zunanjo ureditvijo predstavlja samostojno etapo pod pogojem, da ima zagotovljen dostop ter da se za predvideni program v območju zagotovi dovolj parkirnih mest.

6 PROJEKT

6.1 KONCEPT

6.1.4 KONSTRUKCIJSKA SHEMA

6.1.5 EVAKUACIJSKA SHEMA

Konstrukcijo športnih dvoran sestavljajo betonsko pritličje (baza), v katero se vpenjajo stebri iz lepljenga lesa, na njih so položeni lepljeni leseni nosilci (višina je 2 metra, dolžina je približno 45 metrov). Med konstrukcijo lesenih stebrov so nameščena polnila v sendvič konstrukciji, ki so toplotno izolativna in jeklene diagonale, ki objekt zavetrujejo v horizontalni smeri. Konstrukcija ostalih objektov (uprava, fitnes, namestitev), ki stojijo na betonski bazi, je tudi lesena. Ploščo nad parkirišči podpirajo armirano betonski stebri in dodatna jedra.

Za požarno varnost je ustrezno poskrbljeno. Iz športnih dvoran so bežalne poti speljane mimo servisnih prostorov, evakuacija iz garderob poteka preko hodnikov, do treh izhodov iz objekta. Bežalne poti iz tribun in servisnih prostorov pa potekajo preko dveh stopnišč, vzhodno in zahodno po najkrajših poteh.

6 PROJEKT

6.1.6 UPORABLJENI MATERIALI Objekt sestavljajo močna betonska baza, ker beton predstavlja močno vez objekta s terenom, ter zavetruje leseno vertikalno konstrukcijo pred horizontalnimi pritiski. Na njej so postavljeni leseni volumni, ki vsebujejo športne dvorane in navzven pričajo o ritmu pojavljanja programa v objektu. Na fasadi se omet pojavi kot polnilo med vidno leseno konstrukcijo. Gramoz se pojavi na terasah in v atrijih, pločevina pa na strehi. BETON

GRAMOZ

OMET

LES

PLOČEVINA

6.2.1 SITUACIJA M 1:2000

6.2.2 SITUACIJA M 1:1000

6.2.3 TLORIS PRITLIČJA M 1:250

6.2.3 TABELA PROSTOROV - PRITLIČJE

PROSTOR

TLAK

V. KOTA

POV.

OBJEKT A (TENIS DVORANA) A.1.1 AVLA um.kamen ±0,00 m A.1.2 GRDEROBA um.kamen - 0,02 m A.1.3 TRENER 1 um.kamen ±0,00 m A.1.4 TRENER 2 um.kamen ±0,00 m A.1.5 MALA DVORANA guma ±0,00 m A.1.6 SQUASH guma ±0,00 m A.1.7 STROJNICA beton ±0,00 m A.1.8 ČISTILA um.kamen ±0,00 m A.1.9 VELIKA DVORANA guma ±0,00 m A.1.10 SKLADIŠČE um.kamen ±0,00 m A.1.11 PRVA POMOČ um.kamen ±0,00 m A.1.12 SERVIS GARAŽA um.kamen ±0,00 m neto površina: bruto površina:

150,00 m² 117,40 m² 13,50 m² 13,50 m² 226,60 m² 153,80 m² 46,70 m² 8,50 m² 2140,00 m² 67,50 m² 15,00 m² 40,40 m² 2989,90 m² 3296,00 m²

GARAŽA G.1 GARAŽA beton G.1.1 LOKAL um.kamen G.1.2 LOKAL um.kamen G.1.3 LOKAL um.kamen G.1.4 LOKAL um.kamen G.1.5 LOKAL um.kamen G.1.6 LOKAL um.kamen G.1.7 LOKAL um.kamen G.1.8 LOKAL um.kamen G.1.9 LOKAL um.kamen G.1.10 LOKAL um.kamen G.1.11 LOKAL um.kamen

±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m neto površina: bruto površina:

8800,00 m² 78,20 m² 67,00 m² 67,00 m² 110,50 m² 67,00 m² 67,00 m² 110,50 m² 67,00 m² 67,00 m² 110,50 m² 68,70 m² 9680,40 m² 9991,00 m²

OBJEKT B (ŠPORTNA DVORANA) B.1.1 AVLA um.kamen B.A.2 Ž. GARDEROBA um.kamen B.1.3 M. GARDEROBA um.kamen B.1.4 HODNIK um.kamen B.1.5 DVORANA guma B.1.6 PLESNA DVORANA guma B.1.7 SANITARJE um.kamen B.1.8 M. GARDEROBA um.kamen B.1.9 Ž. GARDEROBA um.kamen B.1.10 TRENER um.kamen B.1.11 TRENER um.kamen B.1.12 VELIKA ŠP. DVORANA guma

±0,00 m - 0,02 m - 0,02 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m - 0,02 m - 0,02 m - 0,02 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m

180,00 m² 94,50 m² 94,50 m² 161,30 m² 190,00 m² 170,00 m² 50,00 m² 32,20 m² 32,20 m² 20,50 m² 140,10 m² 1540,00 m²

PROSTOR

TLAK

V. KOTA

POV.

B.1.13 SKLADIŠČE beton B.1.14 SKLADIŠČE beton B.1.15 PRVA POMOČ um.kamen B.1.16 STROJNICA beton B.1.17 ČISTILA um.kamen B.1.18 HODNIK um.kamen B.1.19 SERVIS GARAŽA um.kamen

±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m neto površina: bruto površina:

97,00 m² 79,00 m² 18,90 m² 76,40 m² 8,30 m² 110,00 m² 40,40 m² 3135,30 m² 3343,00 m²

GARAŽA G.2 GARAŽA beton G.2.1 LOKAL um.kamen G.2.2 LOKAL um.kamen G.2.3 LOKAL um.kamen G.2.4 LOKAL um.kamen G.2.5 LOKAL um.kamen G.2.6 LOKAL um.kamen G.2.7 LOKAL um.kamen

±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m neto površina: bruto površina:

5400,00 m² 43,00 m² 67,00 m² 110,50 m² 67,00 m² 67,00 m² 110,50 m² 68,70 m² 5933,70 m² 6131,00 m²

±0,00 m - 0,02 m - 0,02 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m - 0,02 m - 0,02 m - 0,02 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m

170,00 m² 102,20 m² 102,20 m² 167,80 m² 190,00 m² 170,00 m² 54,50 m² 34,20 m² 34,20 m² 11,70 m² 11,70 m² 15,10 m²

±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m ±0,00 m neto površina: bruto površina:

1700,00 m² 98,60 m² 82,30 m² 18,90 m² 77,90 m² 9,50 m² 110,00 m² 40,40 m² 3201,20 m² 3653,00 m²

OBJEKT C (GIMNASTIČNA DVORANA) C1.1 AVLA um.kamen C.1.2 Ž. GARDEROBA um.kamen C.1.3 M. GARDEROBA um.kamen C.1.4 HODNIK um.kamen C.1.5 DVORANA guma C.1.6 PLESNA DVORANA guma C.1.7 SANITARJE um.kamen C.1.8 M. GARDEROBA um.kamen C.1.9 Ž. GARDEROBA um.kamen C.1.10 TRENER um.kamen C.1.11 TRENER um.kamen C.1.12 TRENER um.kamen C.1.13 DVORANA ŠP. IN RITMIČNE GIM. guma C.1.14 SKLADIŠČE beton C.1.15 SKLADIČE beton C.1.16 PRVA POMOČ um.kamen C.1.17 STROJNICA beton C.1.18 ČISTILA um.kamen C.1.19 HODIK um.kamen C.1.20 SERVIS GARAŽA um.kamen

6.2.4 TLORIS NADSTROPJA M 1:250

6.2.4 TABELA PROSTOROV - PRITLIČJE

PROSTOR

TLAK

V. KOTA

OBJEKT A (TENIS DVORANA) A.2.1 HODNIK um.kamen +3,60 m A.2.2 PISARNA les +3,60 m A.2.3 SEJNA SOBA ČAJNA KUH. les +3,60 m A.2.4 SANITARJE um.kamen +3,58 m A.2.5 PISARNA les +3,60 m A.2.6 PISARNA les +3,60 m A.2.7 PISARNA les +3,60 m A.2.8 SEJNA SOBA les +3,60 m A.2.9 APARTMA les +3,60 m A.2.10 APARTMA les +3,60 m A.2.11 APARTMA les +3,60 m A.2.12 APARTMA les +3,60 m A.2.13 APARTMA les +3,60 m A.2.14 APARTMA les +3,60 m A.2.15 AMBULANTA um.kamen +3,60 m A.2.16 SANITARJE um.kamen +3,58 m A.2.17 MASAŽA um.kamen +3,60 m A.2.18 FIZIOTERAPIJA um.kamen +3,60 m A.2.19 SAVNA um.kamen +3,60 m A.2.20 TRIBUNA um.kamen +3,60 m A.2.21 SANITARJE um.kamen +3,58 m A.2.22 ARHIV um.kamen +3,60 m neto površina: bruto površina: GARAŽA G.3 GARAŽA beton G.3.1 TRIBUNA beton OBJEKT B (ŠPORTNA DVORANA) B.2.1 HODNIK um.kamen B.2.2 PISARNA les B.2.3 SEJNA SOBA ČAJNA KUH. les B.2.4 SANITARJE um.kamen B.2.5 PISARNA les B.2.6 PISARNA les B.2.7 PISARNA les B.2.8 SEJNA SOBA les B.2.9 APARTMA les B.2.10 APARTMA les B.2.11 APARTMA les B.2.12 APARTMA les

POV.

98,40 m² 46,10 m² 43,20 m² 17,20 m² 13,00 m² 13,00 m² 13,60 m² 17,50 m² 29,20 m² 29,20 m² 29,20 m² 29,20 m² 29,20 m² 29,20 m² 24,20 m² 5,90 m² 21,10 m² 30,10 m² 40,50 m² 71,70 m² 26,00 m² 38,80 m² 695,50 m² 812,00 m²

±0,00 m ±0,00 m neto površina: bruto površina:

7973,00 m² 850,00 m² 8823,00 m² 8823,00 m²

+3,60 m +3,60 m

115,90 m² 46,10 m²

+3,60 m +3,58 m +3,60 m +3,60 m +3,60 m +3,60 m +3,60 m +3,60 m +3,60 m +3,60 m

43,20 m² 17,20 m² 13,00 m² 13,00 m² 13,60 m² 17,50 m² 29,20 m² 29,20 m² 29,20 m² 29,20 m²

PROSTOR

TLAK

V. KOTA

POV.

B.2.13 APARTMA les B.2.14 APARTMA les B.2.15 AMBULANTA um.kamen B.2.16 SANITARJE um.kamen B.2.17 MASAŽA um.kamen B.2.18 FIZIOTERAPIJA um.kamen B.2.19 SAVNA um.kamen B.2.20 TRIBUNA um.kamen B.2.21 SANITARJE um.kamen B.2.22 ARHIV um.kamen

+3,60 m +3,60 m +3,60 m +3,58 m +3,60 m +3,60 m +3,60 m +3,60 m +3,58 m +3,60 m neto površina: bruto površina:

29,20 m² 29,20 m² 24,20 m² 5,90 m² 21,10 m² 30,10 m² 40,50 m² 357,00 m² 26,00 m² 39,20 m² 998,70 m² 1226,00 m²

GARAŽA G.4 GARAŽA beton G.4.1 TRIBUNA beton

±0,00 m ±0,00 m neto površina: bruto površina:

5165,00 m² 400,00 m² 5565,00 m² 5565,00 m²

OBJEKT C (GIMNASTIČNA DVORANA) C.2.1 HODNIK um.kamen +3,60 m C.2.2 PISARNA les +3,60 m C.2.3 SEJNA SOBA ČAJNA KUH. les +3,60 m C.2.4 SANITARJE um.kamen +3,58 m C.2.5 PISARNA les +3,60 m C.2.6 PISARNA les +3,60 m C.2.7 PISARNA les +3,60 m C.2.8 SEJNA SOBA les +3,60 m C.2.9 APARTMA les +3,60 m C.2.10 APARTMA les +3,60 m C.2.11 APARTMA les +3,60 m C.2.12 APARTMA les +3,60 m C.2.13 APARTMA les +3,60 m C.2.14 APARTMA les +3,60 m C.2.15 AMBULANTA um.kamen +3,60 m C.2.16 SANITARJE um.kamen +3,58 m C.2.17 MASAŽA um.kamen +3,60 m C.2.18 FIZIOTERAPIJA um.kamen +3,60 m C.2.19 SAVNA um.kamen +3,60 m C.2.20 TRIBUNA um.kamen +3,60 m C.2.21 SANITARJE um.kamen +3,58 m C.2.22 ARHIV um.kamen +3,60 m neto površina: bruto površina:

43,20 m² 17,20 m² 13,00 m² 13,00 m² 13,60 m² 17,50 m² 29,20 m² 29,20 m² 29,20 m² 29,20 m² 29,20 m² 29,20 m² 24,20 m² 5,90 m² 21,10 m² 30,10 m² 40,50 m² 367,00 m² 26,00 m² 39,20 m² 1007,70 m² 1280,00 m²

114,90 m² 46,10 m²

6.2.5 PREREZ A-A M 1:250

6.2.6 PREREZ B-B M 1:250

6.2.7 PREREZ C-C M 1:250

6.2.8 PREREZ D-D M 1:250

6.2.9 SEVERNA FASADA M 1:250

6.2.10 VZHODNANA FASADA M 1:250

6.2.11 JUŽNA FASADA M 1:250

6.2.12 ZAHODNA FASADA M 1:250

6.2.13 FASADNI PAS - GIMNASTIČNA DVORANA M 1:20

P1 - TLAK V STIKU S TERENOM (športni tlak) _finalni tlak, guma _lepilo in izravnalna masa _vezane plošče _slepi pod _podkonstrukcija s toplotno, zvočno izolacijo _gradbena folija _ekstrudirani polistiren _hidroizolacija polimer, bitumenska enoslojna _hladni bitumenski premaz _nosilna konstrukcija AB plošča _utrjeno nasutje

0,8 cm 0,2 cm 2,0 cm 2,4 cm 10,0 cm 0,1 cm 10,0 cm 0,5 cm 20,0 cm 15,0 cm

P2 - ZUNANJI TLAK _finalni tlak, umetni kamen _podložni beton v naklonu 1,2% _utrjeno nasutje, komprimiran gramozni tampon

5,0 cm 3,0-7,0 cm 20,0 cm

Z1 - ZUNANJA NOSILNA STENA _prefabriciran betonski element _zračni prostor _parna zapora _toplotna izolacija _AB nosilna stena

15,0 cm 8,5 cm 0,1 cm 20,0 cm 35,0 cm

Z2 - ZUNANJA NOSILNA STENA _brezcementni zaključni omet _masa za armiranje z mrežo steklenih vlaken _vezana plošča _zračni prostor _vetrna zapora _podkonstrukcija s toplotno, zvočno izolacijo _zračni prostor, območje horizontalnih ojačitev konstrukcije (jeklene diagonale) _parna zapora AL-PE folija _podkonstrukcija s toplotno izolacijo _akustični paneli

0,5 cm 0,5 cm 1,8 cm 5,0 cm 0,1 cm 20,0 cm 25,0 cm 0,1 cm 5,0 cm 5,0 cm

Z3 - OKENSKA KONSTRUKCIJA _toplotno-izolacijsko kaljeno dvoslojno steklo - peskano, vgrajeno v prašno barvan ALU okvir _zračni prostor _toplotno-izolacijsko kaljeno dvoslojno steklo - peskano vgrajeno v prašno barvan ALU okvir

2,5 cm 66 cm 2,5 cm

S1 - STREHA _RHEIN-ZINK-klik montažni element iz pocinkanega jekla _lesene letve _zračni prostor _lesene letve _podkonstrukcija s toplotno izolacijo _parna zapora AL-PE folija _vezana plošča _zračni prostor _akustični paneli

0,5 cm 2,4 cm 5,0 cm 2,0 cm 25,0 - 33,0 cm 0,1 cm 2,4 cm 24,0 cm 8,0 cm

S2 - STREHA _RHEIN-ZINK-klik montažni element iz pocinkanega jekla _zračni prostor _parna zapora AL-PE folija _podkonstrukcija s toplotno izolacijo _vezana plošča

0,5 cm 4,0 cm 0,1 cm 18,0 cm 2,4 cm

6.2.14 PROSTORSKI PRIKAZI - POGLED NA SEVERO-ZAHODNO FASADO

6.2.14 PROSTORSKI PRIKAZI - pogled na severo-vzhodno fasado

6.2.14 PROSTORSKI PRIKAZI - POGLED IZ TRIBUNE PROTI JUŽNI FASADI gimNASTIČNE DVORANE

6.2.14 PROSTORSKI PRIKAZI - POGLED VZDOLŽ OBJEKTA NA VZHODNI STRANI

7 ZAKLJUČEK

Urbanistično arhitekturna rešitev skuša popraviti obstoječo situacijo v centralnem območju naselja. Predel Viča bi tako pridobil predvsem kvalitetnejše in sodobnejše družbene prostore, ki so trenutno slabo izkoriščeni, oziroma jih primanjkuje. Športni objekti in igrišča bi ponudili možnost kvalitetnejšega preživljanja prostega časa ter profesionalno ukvarjanje s športom. Park pa bi vsekakor izboljšal bivalne kvalitete naselja, saj bi otroci dobili nove igralne površine, njihovi starši pa bi tako imeli možnost druženja z drugimi družinami iz naselja. Za starejše občane bi park predstavljal možnost udejstvovanja pri družabnih aktivnostih v tem območju. Nov program bi omogočal medgeneracijsko sodelovanje in komuniciranje prebivalcev naselja, kar bi posledično lahko vodilo do bolj zdravih odnosov med ljudmi in osebne sreče.

8 viri in literatura

- Hoger K. in Christiaanse K., Campus and the City-Urban design for the Knowledge Society, Swis federal institute of Technology, ETH Zurich, 2007. - Dr. Šugman R., Zgodovina Svetovnega in slovenskega Športa, Ljubljana, Fakulteta za Šport, 1997. - Korošec B., Ljubljana skozi stoletja, Založba Mladinska knjiga Ljubljana, 1990. - Kučan A., Zeleni Sistem Ljubljane kot razvojni in varovalni dejavnik., Varstvo narave Zunaj zavarovanih območij - zbornik konference, 1995, str. 225-240 - Jun'ichiro Tanizaki, Hvalnica senci, Beletrina, Ljubljana, 2001 - Juhani Pallasma, Misleča roka, Studia humanitas, Ljubljana, 2012 - Peter Zumthor, Thinking architecture, Birkhauser, Berlin, 1998

Spletni viri: - http://www.archdaily.com/ - http://www.dezeen.com/ - https://urbanizem.ljubljana.si

zahvale

Zahvalil bi se prof. Milošu Florjančiču in doc. Mitji Zorcu za pridobljeno znanje, družini za podporo med študijem, sošolcem in prijateljem za vse, hvala.

Podpisani Rok Kete izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela z naslovom: Športno-rekreacijaki park Svoboda, ki sem jo izdelal pod mentorstvom prof. dr. Miloša Florjančiča in zagovarjal dne 24. 1. 2013 v Ljubljani.