Rok Luzar by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Magistrsko delo

IDEJNA ZASNOVA BUTIČNEGA HOTELA, NA REBRU, V LJUBLJANI Diplomant: Rok Luzar Mentor: prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. Somentor: doc. Mitja Zorc u.d.i.a. Konzultant za statiko: Josip Konstantinović u.d.i.a. Leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2007 Leto izdelave magistrskega dela: 2015 Ljubljana, oktober 2015

“Nič starega se ponovno ne rodi, a niti popolnoma ne izgine. In tisto, kar je nekoč bilo, se bo vedno znova pojavljalo v novi obliki.” Alvar Aalto 2

POVZETEK Ljubljansko mestno središče zaradi funkcijske decentralizacije in prostorske dekoncentracije izgublja na pomembnosti in posledično izumira. V zadnjem času smo priča mnogim prenovam in obnovam, ki pa večinoma spadajo v kategorijo muzealizacije, to je prenove po načelu ohraniti vse tako, kot je. Lahko mestno središče nudi več kot le muzej na prostem? Večplasten odgovor, ki ga magistrsko delo argumentira, ponazorim s tremi ključnimi vidiki. Prvi je kontekst starega mestnega središča. Izbrana lokacije je na stari mestni ulici, Rebru, od mesta proti gradu. V zgoščenem starem mestnem jedru je hotel zasnovan razpršeno, njegovi posamični deli so skriti za zgodovinskim zidovjem ulice. Streha hotela je oblikovana v terasah, te namreč prevladujejo v atrijih zgodovinskih hiš Gornjega trga. Drugi je bivanjski. Hotel ne omogoča samo prenočitev, temveč celostno doživetje bivanja v starem mestnem središču. Takšno izhodišče je argumentirano z referenčnimi primeri iz sveta in tudi s strani celovečernega filma Vesna, ki je bil v večini posnet prav na Rebru in prikazuje živahno življenje mladih Ljubljančanov v letih po 2. svetovni vojni. Prav tako hotel s svojo dejavnostjo ni namenjen zgolj uporabnikom, del hotela je namreč oblikovan kot družbeni center in namenjen okoliškemu prebivalstvu. Tretji vidik pa je sociološki. Zasnova hotela je oblikovana tako, da v prihodnosti omogoča razdelitev na posamezne segmente, samostojne celice z novo, drugačno namembnostjo. Ključne besede: Decentralizacija, Reber, Revitalizacija, Razpršeni hotel

SUMMARY Ljubljana city center is on a declining trend, because of functional decentralization and territorial devolution and is consequently dying. Recently, we have witnessed many renovation and restoration, but most of it fall into the category musealisation, this is the principle of renovation to preserve everything as it is. Can the city center offer more than just an outdoor museum? A multi-faceted response in this master thesis, is illustrated with three key aspects. The first is the context of the old city center. Selected location is on the old city street, Reber from the city to the castle. In the condensed old town center, the hotel is designed diffuse, its individual parts are hidden behind the walls of the historic street. The roof of the hotel is designed in terraces, that is prevalent in the atriums of historical houses on the Gornji trg. The second is existential. Hotel not only offers accomodation, but a comprehensive experience of staying in the old town center. This point is argued with reference examples from the world and also by the feature film Vesna, who was mostly filmed right on the Reber, and shows the vibrant life of young people from Ljubljana, in the years after the second World War. The hotel is not intended merely for accomodation, part of it is designed as a social center for the poeple living in the surroundings. The third aspect is sociological. The design of the hotel is designed so that it will enable the division into individual segments with a new, different purpose. Keywords: Decentralization, Reber street, Revitalization, Diffuse hotel

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Rok Luzar I Idejna zasnova butičnega hotela na Rebru, v Ljubljani I mentor: prof. Miloš Florijančič, somentor: doc. Mitja Zorc I leto vpisa: 2007 I leto izdelave: 2015

KAZALO

1.0 UVOD 1.1 Oris problema, namen naloge in metode dela.

6 8

2.0 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.1 Razvoj mest. 2.2 Ljubljana, mesto, ki razpada? 2.3 Jane Jacobs in kritika modernističnega urbanizma. 2.4 Zakaj v Sloveniji ne želimo živeti v mestih? 2.5 Kaj mestno središče ponuja? 2.6 Nov program za prenovljeno središče

10 11 12 13 14 15 20

3.0 LOKACIJA 3.1 Staro mestno jedro Ljubljane. 3.2 Zgodovinski oris razvoja Ljubljane. 3.3 Z Gornjega trga na grad, niz javnih mestnih prostorov. 3.4 Plečnik in odnos Kultura - Natura (masivno - filigransko).

22 23 24 25 29

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.1 Obstoječe stanje, dostopnost. 4.2 Morfološka analiza, dominante v prostoru. 4.3 Zaščiteni objekti in zelenje. 4.4 Javni odprti prostori - sekvence na poti. 4.5 Zaprti atriji - propadajoče tkivo. 4.6 Preobrazba, revitalizacija prostora. 4.7 Oblikovanje ambientov in program.

30 31 32 33 34 35 36 38

5.0 VIZIJA 5.1 Ideja razpršenega hotela. 5.2 Nekateri novejši načini prenočitev v mestih. 5.3 Vizija adaptacij na obravnavani lokaciji.

50 51 52 53

6.0 PROJEKT 6.1 Načrti _Situacija M 1:500 _Tloris kletnih etaž M 1: 200 _Tloris pritličnih etaž M 1: 200 _Tloris nadstropnih etaž M 1: 200 _Tloris “Gloriette” M 1: 200 _Fasadni pas M 1: 20 _Prerez 1:1 M 1: 200 _Prerez 2:2 M 1: 200 _Prerez 3:3 M 1: 200 _Prerez 4:4 M 1: 200 6.2 Zasnova konstrukcije. 6.3 Požarna varnost, utrditev obstoječe konstrukcije, neovirana dostopnost, energetska racionalnost objekta. 6.4 Vpliv na pogoje osončenja sosednjih objektov. 6.5 Fotografije makete.

56 57 58 59 61 63 65 67 71 73 75 77 78 80

7.0 ZAKLJUČEK

VIRI

ZAHVALA

81 82

1.0 UVOD

“V Ljubljano smo Slovenci zagledani. Ljubljana ni velemesto, je pa dokaj veliko mesto, povrh je prestolnica, kar daje njenemu značaju in življenju poseben ton. Poznam kar precej ljudi iz takoimenovanega velikega sveta, ki z nami nikakor ne delijo pretirano kritičnih mnenj, kako da je skvarjena, kako da je v zadnjih desetletjih izgubila svojo nekdanjo skladnost...Ljubljana se jim zdi dokaj lepo urejeno, za življenje prikladno mesto, dokaj logično zgrajeno.” Nace Šumi 6

1.0 UVOD

Pri izbiri teme in predvsem lokacije za magistrsko nalogo nisem mogel prezreti dejstva, da sem Ljubljančan. Tako sem moral v mejah mesta najti lokacijo, ki je po eni strani že sama po sebi navdihujoča, po drugi strani pa pušča ravno prav prostora novim intervencijam, ki bi mrežo mesta naredile še bolj gosto, pestro, zanimivo. Brez dvoma lahko rečem, da me staro mestno jedro vsakič, ko ga obiščem, navdihuje s svojo zgodovino, ki se bere zlasti na stavbah, oblikovanih v različnih slogih, materijalih, dimenzijah. Ta pestrost privlači, ne samo mene, temveč mnoge, ki v staro Ljubljano hodijo bodisi na delo, po obveznostih, na druženje in v zadnjem času zelo povečano kot njeni občudovalci, in to z vsega sveta. V bližnji preteklosti smo bili namreč priča številnim prenovam, obnovam starega mestnega jedra, ki jih prof. Šumi v svojem citatu, pred 25imi leti seveda ni mogel predvideti. Tako smo danes večinoma vsi ponosni na prenovljeno podobo širšega mestnega središča in videti je, da je prej pridobila, kot izgubila svojo skladnost. Ker je mestno jedro pridobilo na tej, imenoval jo bom vizualna skladnosta, sem mnenja, da je nastala potreba bo neki drugačni skladnosti, ki bi jo Jane Jacobs imenovala štirje generatorji raznolikosti: mešana raba, povezanost, stavbe različnih starosti in stanj ter urbane gostote. Zaradi visokih najemnin in cen nepremičnin se je prebivalstvo odselilo v cenovno ugodnejše soseske zlasti v Ljubljanskih predmestjih, stanovanja pa so postala prostori novih predvsem luksuznih storitev. Tako staro mestno jedro izgublja svoj ključni gradnik: prebivalca. Našteti razlogi so me pripeljali na lokacijo, Reber, staro mestno ulico na jugovzgodnem pobočju grajskega griča. Program, ki je večplasten, je v grobem razpršeni butični hotel z dodatnim družbenim centrom in letnim avditorijem. Projekt je zasnovan tako, da omogoča fazno gradnjo, končni objekti pa omogočajo kasnejše adaptacije za drugačno namembnost objektov, zlasti stanovanjsko. Magistrsko delo rešuje torej problematiko izumiranja mestnih središč, v polni skladnosti z varnostnimi načeli konservatorske stroke, in z vizijo starih mestnih središč kot središč mest. Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Rok Luzar I Idejna zasnova butičnega hotela na Rebru, v Ljubljani I mentor: prof. Miloš Florijančič, somentor: doc. Mitja Zorc I leto vpisa: 2007 I leto izdelave: 2015

1.0 UVOD 1.1 Oris problema, namen naloge in metode dela.

ORIS PROBLEMA Ljubljansko mestno središče zaradi funkcijske decentralizacije in prostorske dekoncentracije izgublja na pomembnosti in posledično izumira. V zadnjem času smo priča mnogim prenovam in obnovam, ki pa večinoma spadajo v kategorijo muzealizacije, to je prenove po načelu ohraniti vse tako, kot je. Kakšno mora mestno središče v prihodnosti postati, da bo namenjeno tako domačinom kot turistom? Lahko mestno središče nudi več kot le muzej na prostem?

1.1_Začetni prizor iz filma Vesna prikazuje življenje v stari Ljubljani.

1.2_Prostor filma je oblikovan na podlagi likov. Študentje se prerivajo skozi malo okno.

1.3_Scenografija postane tako pomemben element, da bi z drugačno film izgubil svojo strukturo.

NAMEN NALOGE Z magistrskim delom sem želel izpostaviti način k reševanju problema zapuščenosti mestnega središča Ljubljane. To je ne zgolj prenavljati po načinu “kot je nekoč bilo”, tudi, vendar prenovo predvsem programsko obogatiti in zgostiti. Konkretno s programom specifičnega hotela, ki deluje tudi kot manšji družbeni center soseske predvsem pa z dolgoročno vizijo lokacije kot bodočega prostora za življenje meščanov, ki bodo tu še živeli. Mestno središče Ljubljane je namreč privlačno s svojo multifunkcijsko strukturo in omogoča kvalitetno bivanje in trajnostno mobilnost.

METODE DELA Ob začetku dela, sem si izbral lokacijo. Najpomembnejši dejavnik pri izbiri je bila lepota in navidezna večnost Rebra. Najpomembnejši vidik prenove ulice Reber pa je bilo nekdanje življenje v mestnem središču. Tega sem uspel razbrati tudi s pomočjo celovečernega filma Vesna, kjer mladi Ljubljančani s svojo živahnostjo in razposajenostjo ustvarjajo ta del mesta. Odnos likov iz filma s prostorom, kjer so ga snemali, je ključen za razumevanje filma. Na nek način prostor v filmu definira situacije in z njimi like. Takšen pristop sem sklenil uporabiti tudi pri oblikovanju konkretnega projekta za magistrsko delo. Vsi sestavni deli projekta: geometrija objekta, fasade, materiali, obstoječe terase, zid , zelenje in pot so prilagojeni kot nekakšen konglomerat glavni ideji projekta: to je prostor celotne lokacije, ki poustvarja nekdanje prostore mestnega središča, vidne v filmu. Kaj to pomeni konkretno za projekt? Lokacija z intervencijo postane polna manjših in večjih dvorišč, glavnih, stranskih, ozelenjenih itd. Poti, terase, zid in novi objekti pa jih programsko smiselno delijo. Upravičenost takega posega je v današnjem stanju Rebra, ki dobesedno plesni za “popolno” podobo hiš v parterju mestnega središča. Čeprav morda ob prvem trenuktu neviden svet teras in zidov za historičnimi fasadami, pa vendar on sooblikuje podobo mestnega središča, zlasti s historično navezavo starega mesta na grad, ki je danes postal nekakšen nedostopen otok nad mestom in kot takšen ne zmore prenesti vloge, ki bi jo moral v mestu imeti. Naloga tako izpostavi ključni probleme starega mestnega središča. Mestno središče Ljubljane je namreč postala ikona in privlači veliko turistovin in z njimi veliko denarja. Potrebno pa se je vprašati, ali ni ravno mestno središče Ljubljane danes tako zato, ker so ljudje nekoč tu živeli. In če to drži, kaj bo potem z njim čez petdeset, sto let, ko tu dejansko ne bo več nikogar? Bodo turisti še vedno prihajali ali morda odšli drugam ogledovat prostore, ki še niso postali nakakšne karikature sebe samih?

2.0 TEORETIČNA IZHODIŠČA

“Cities have the capability of providing something for everybody, only because, and only when, they are created by everybody.” Jane Jacobs 10

2.0 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.1 Razvoj mest.

Mesta so se po zatonu Rimskega cesarstva začela pojavljati ob križiščih pomembnejših poti (cestnih, rečnih) in na obrambno lahko branljivih mestih. Njihov nastanek je bil plod družbenih, vojaških in ekonomskih potreb, ki so zahtevale zgoščenost prebivalcev na teh točkah. Tako se je tudi mesto Ljubljana pojavilo ob utrdbi na današnjem grajskem griču. Srednjeveška mesta so bila strnjena, imela katastrofalne pogoje za bivanje vendar pa so bila zavarovana z obzidjem, ki je prebivalce ščitilo pred nezaželenimi obiskovalci.

Z vzponom meščanstva so mesta postala središče znanja in kulture, s spremenjenim načinom vojskovanja podrla obzidja in se širila v okolico, čeprav so bila to za današnje razmere sorazmerno majhna naselja. Z industrializacijo je prebivalstvo mest začelo nevzdržno rasti, vendar ne premosorazmerno z novogradnjami. Tako lahko govorimo o problemu preobremenjenosti mestnih središč na prehodu iz 19. v 20. stoletje.

Vse ključne dejavnosti srednjeveških mest so bile v mestnih središčih za obzidjem.

S pojavom javnega prevoza se je problem preobremenjenosti delno odpravil, saj so delavci lahko živeli v na novo zgrajenih soseskah, ki so bile z ostalimi deli mesta povezane. Vendar pa je javni prevoz botroval še večjemu priseljevanju ruralnega prebivalstva v mesta, tako da so ta rastla v centrih v višino (zgoščevanje), na obrobju pa v neskončne širjave (razpršenost).

Tako so se v 20. stoletju začele pojavljati, s strani urbanistov in arhitektov podane rešitve, ki rešujejo probleme preobremenjenosti mest. V Angliji npr. t.i. Garden city, v Franciji pa Plan Voisin. Prvi zadržan, konservativen, drugi velepotezen, pod vplivom tedanje avantgarde.

V tem času so se pojavile tudi prve kritike prej omenjenjih urbanističnih zasnov, predvsem z vidika ustvarjanja ločenih predelov mest, glede na rabo. Najvplivnejša s strani Jane Jacobs v knjigi Umiranje in življenje velikih mest, kjer avtorica kritizira dimenzioniranje mest za avtomobile in izpostavlja, da gostota dejavnosti ter mešana raba ustvarjata mesto. Knjiga je imela zelo velik vpliv tudi na urbaniste Slovenije, ki so v 70-ih in 80-ih letih 20. stoletja gradili velikanske soseske v večjih slovenskih mestih. Obzidje je zaradi drugačnega načina bojevanja zgubilo svoj namen, kljub temu se mesta v 19. stoletju še vedno zgoščujejo v središčih.

Po drugi svetovni vojni se je zlasti zaradi razvoja avtocest in eksponentnega povečanja avtomobilov število razpršene gradnje še povečalo. Mesta, kot npr. Los Angeles, so postala policentrične pokrajine, z medseboj neodvisnimi posameznimi segmenti. Takšna mesta predstavljajo problem zlasti zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture (prometne, komunalne) in pa z vidika vključenosti prebivalcem v večino mestnih dejavnosti. Kljub relativni majhnosti Ljubljane, so vse omenjene zgodovinske spremembe mest vidne na njeni zasnovi. Sheme na desnem orisujejo zgodovinski razvoj mest.

V 20. stoletju smo bili priča ekspaniziji mest, ki so bila v svojem središču strnjena, v širši okolici pa razprešna. Glavna težava takih mest je sorazmerno velika površina, ki jo mesto zavzema, s tem pa se pojavljajo problemi neprimerne infrastrukture (prometne, komunalne, socialne).

2.0 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.2 Ljubljana, mesto, ki razpada?

Ljubljansko mestno središče je v zadnjem času postalo prava ikona. Trume turistov, obnovljene hišne fasade in tlaki mestnih ulic navidezno prikazujeta idealno stanje mesta, ki pa v svojem bistvu na žalost razpada. Že ob zavoju iz glavnih mestnih ulic v staromestnem jedru, mesto pokaže brazgotino v obliki prostora med prvim in gradom. V svetu zidov smo priča dozidavam, nadzidavam in novogradnjam, ki se požvižgajo na nasvete in smernice dane, s strani spomeniško varstvenih organov. Pri obvladovanju prenove znotraj mestnega središča ne smemo nikakor upoštevati, kaj se najbolj splača. Bistveno vprašanje je namreč, s kakšnim namenom smemo v ta prostor posegati. Zato je nesprejemljivo, da zdajšnji prebivalci mesta kar malo po svoje urejajo pas med mestom in gradom, in to v večini primerov povsem neprimerno. Mestno središče, ki privlači zgolj obiskovalce ne pa tudi stanovalce, pa odpira še en dodaten problem. Širjenje mesta na nekontrolirana območja, brez jasne vizije, kako povečati, zgostiti mrežo večjih mestnih predelov v eno celoto.

2.1_V pasu med gradom in starim mestnim jedrom je danes zanemarjen svet teras in zidov, ki ga lastniki urejajo poljubno in brez pravega nadzora.

Na mestnih robovih smo torej priča pravim obcestnim vasem, po katerih se vstopa v mesto. Te imajo neprimerno javno infrastukturo (javni prevoz, pločniki, ni javnih ustanov, servisa) in zato spodbujajo k uporabi netrajnostnih načinov za transport, neprimernih energentov itd. Rezulat njih so tudi špekulantski projekti, kjer investitorjem ni mar za kvalitetno gradnjo, temveč v tem vidijo zgolj in samo zaslužek. Dodaten problem mesta so številne nedokončane gradbene jame, ostanek finančne krize s konca 1. desetletja 21. stoletja. Njihov problem ni zgolj estetski, na nekaterih mestih so postale problem pri varnosti okoliških objektov. Z ureditvijo mestnega središča za moderne potrebe stanovalcev bi trend nekontroliranega širjenja mesta zajezili, po drugi strani pa bi z zgostitvijo mreže dejavnosti mesto oživelo.

2.2_Vstop v mesto Ljubljana je skoraj izključno skozi obcestne vasi brez ustrezne infrastrukture.

Zadnja finančna kriza je za seboj pustila veliko število gradbenih jam, tudi v neposredni bližini središča (Siva barva ozačuje srednjeveško Ljubljano).

2.0 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.3 Jane Jacobs in kritika modernističnega urbanizma

Jane Jacobs je v svojem delu Umiranje in življenje velikih mest izpostavila kot problematično urbanistično načrtovanje pod vplivom modernizma, ker zanika mesto kot ljudi v skupnosti označene s plastmi kompleknosti delovanja skupnosti in navideznega kaosa v njej. Urbana revitalizacija je po njenem mnenju slaba, saj ustvarja ločitev različnih rab mestnih površin, ki uničujejo skupnost z ustvarjanjem izoliranih, nenaravnih urbanih prostorov.

Mesto po njenem mnenju potrebuje štiri generatorje raznolikosti: 1. Mešana raba Samo z mešanjem različnih dejavnosti v različnih trenutkih dneva in navideznim kaosom dejavnosti se v mestu ustvarja pestrost. 2. Povezanost kratkih ulic Ulice naj bodo kratke, da pešči hitro pridejo do lokacij mesta. Potreba po velikih bulevarjih se zaradi gostote manjših ulic zmanjša. 3. Stavbe različnih starosti in stanj Samo z zgodovinskim plastenjem se ustvarja okolje, atmosfera, ki je ljudem privlačna. 4. Gostota gradnje Večja gostota gradnje pomeni večjo gostoto prebivalstva, ki je v vsakodnevni interakciji med seboj in z odnosi gradi povezano mesto.

2.3_Pri urbani prenovi pristanišča v mestu Düsseldorfu, projektanti niso predvideli oddaljenosti mestnega središča in danes ljudje tja hodijo zgolj na delo, tako da je ob nedelovnem času ta predel popolnoma zapuščen.

Za življenje mesta je, po mnenju Jacobsove, posebno pomemben pločnik, ki postane mesto socialne interakcije prebivalstva. Ker je število ljudi na ulici veliko, se poveča tudi varnost brez uvedbe večjega števila policistov.

Pri vlogi parkov Jacobsova zavrača parke kot bonus za ogroženo populacijo mest ter obrne miselnost, kot da so parki ogrožena mesta, ki potrebujejo bonus življenja in spoštovanja. Tako izpostavi kot dobro oblikovanje parkov tiste, ki spodbujajo različno uporabo istih uporabnikov, središčenje parka z glavnim križiščem, prostorom za počitek, dobro osončenostjo in zaokroženostjo ( s stavbami, naravo).

Soseke, ki naj bi predstavljale del mesta in so introvertirane, je potrebno preprečiti z oblikovanjem mesta tako, da omogoča mobilnost prebivalstva in prehajanje rab. Alternativa, ki jo predlaga, je v tem, da je potrebno soseske zasnovati na treh nivojih: mestnem, pouličnem in območnem. Take soseske imajo živahne in zanimive ulice, mrežo ulic, prepredeno čez celotno soseko, parke, integrirane v to mrežo za preprečitev delitve različnih rab, funkcijsko identiteto na nivoju območja.

To, k čemur stremijo današnja mesta, v strokovnih krogih imenujemo Trajnostno mesto. Model trajnostnega mesta združuje tri načela: usmerjanje stanovanjske gradnje v strnjena sosedstva, opremljena z javnimi ustanovami (šole, vrtci, knjižnice, zdravstveni domovi...), javni prevoz in peš dostop do osnovnih storitev.

2.4_Pri prenovi starega dela Hamburškega pristanišča so imeli načrtovalci več uspeha. Predel mesta je bil namreč projektiran kot stanovanjski in poslovni del mesta. Dobra povezanost s centrom mesta in različnimi rabami na območju so botrovali k regeneraciji nekoč zapuščenega predela mesta.

Današnja mesta so torej policentrične strukture, ki so med seboj bolj ali manj povezane.

2.0 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.4 Zakaj v Sloveniji, ne želimo živeti v mestih?

Zakaj v Sloveniji prevladuje mnenje, da je življenje v okolici večjih mest boljše kot v samih središčih? V prejšnjem stoletju smo bili priča največji ekspanziji zahodnih mest. Z uveljavitvijo javnega prevoza zlasti pa avtomobila so se nekdaj velike razdalje izjemno zmanjšale. Cestno omrežje je raslo in ob njem paralelno nova naselja, kjer so se najprej pojavljale zgolj stavbe z namenom bivanja, postopoma pa so prihajale tudi servisne dejavnosti, včasih domena mestnih središč, ki so iz teh naselij naredila nova središča. Tako so mesta postala policentrične strukture, prebivalcem pa ni več pomembno, kam grejo po obveznostih, temveč koliko časa za to porabijo.

Prebivalci Slovenije v veliki večini živijo v eno-dvostanovanjskih hišah.

Tako se Ljubljana v današnjem času, kot večina srednjeevropskih mest srečuje s problematiko zapuščenosti mestnega središča. Razlogov za to je več: deindustrializacija (zapuščene industrijske površine, Tobačna, Rog), funkcijska decentralizacija in prostorska dekoncentracija (glavni ljubljanski poslovni in trgovski kompleksi so od centra zelo oddaljeni) Po drugi strani pa je v mestu, zlasti na obrobju, veliko prostorov, ki so za gradnjo neprimerni, a so vseeno zaradi nizke cene zemljišč pozidani, nimajo pa ustrezne infrastrukture za mestno bivanje stanovalcev. Trend t.i. Sprawl-ov, to je velikih razpršenih načrtno zgrajenih sosesk, se je v največji meri pojavil v ZDA. Od tam pa z vsemi svojimi negativnimi posledicami prišel k nam. Danes ima povprečno slovensko gospodinjstvo dva avtomobila, in če želimo doseči trajnostji razvoj, je potrebno nekaj ukreniti tudi v prostorskem načrtovanju. V Slovenij imamo, s februarjem 2015, 854.768 nepremičnin. Hiš je 507.807, objektov, projektiranih za večstanovanjsko bivanje, pa 24.957. Ob tem moram omeniti, da je v prvih lahko več gospodinjstev, ponavadi sta dva.

Te so združene v naselja, brez infrastrukture (prometne, komunalne) in jasne vizije, kako zagotoviti čimboljše pogoje za bivanje.

Stavbe s pretežno nestanovanjskim namenom 3% Večstanovanjske zgradbe 36% Eno-dvostanovanjske hiše 61% 2.5 Graf prikazuje različne tipe bivališč in njihove, v odstotkih izražene, deleže.

2.0 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.5 Kaj mestno središče ponuja?

Mestna središča so torej iz zgodovine izšla kot najpomembnejši prostori mesta in taka so v svoji pestrosti nenadomestljiva z novimi, predvsem komercialnimi prostori. Kaj vse torej ponujajo mestna središča in tudi mestno središče Ljubljane?

Kultura

- Glasbeni dogodki Večina glasbenih dogodkov v Ljubljani se odvija v neposredni bližini mestnega središča. Ponudba je pestra, zastopane so vse glavne glasbene zvrsti. Osrednji prostori, za koncerte in drugačne nastope so: Cankarjev dom, Slovenska filharmonija, letno gledališče Križanke.

2.6

- Uprizoritvena umetnost V Ljubljani deluje 9 gledališč, od teh je večina v mestnem središču. Večina prireja redne letne repertoarje. Ponudba je v koraku s sodobno gledališko umetnostjo Evrope. Poleg tega poteka v poletnih mesecih mednarodni festival uličnega gledališča Ana desetnica.

2.7

- Razstave V Ljubljani je 17 razstavnih prostorov. Ponujajo ogled tako stalnih zbirk, kot tudi časovno omejenih razstav. Osrednji ustanovi sta narodni in mestni muzej ter moderna in narodna galerija. Vse štiri se nahajajo v ožjem mestnem središču.

- Vsakoletne prireditve in festivali Poleg že omenjenega festivala Ana desetnica, velja omeniti še poletni festival Ljubljana, ljubljanski filmski festival Liffe in še kopica ostalih dogodkov in festivalov, ki so tako pogosti, da pravzaprav v Ljubljani ne mine teden, preden se kaj novega ne zgodi ali odpre.

2.8

2.0 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.5 Kaj mestno središče ponuja?

Kulinarika - Tržnica Osrednja ljubljanska tržnica ponuja poleg osnovnih živil, pestro ponudbo morskih jedi, lokalnih izdelkov, predvsem pa je prostor srečevanja lokalnih prebivalcev ter turistov. V zadnjem času smo priča kuliaričnim dogodkom, ki trenutno postanejo del tržnice, najzanimivejši je trenutno:

2.9

- “Odprta kuhna” Dogodek omogoča predvsem ljubljanskim gostincem možnost, da se predstavijo na sejmu prehrane in tam postrezejo svoje najboljše, najprepoznavnejše jedi. Dogodek se je izkazal kot zelo uspešen, ob sončnem vremenu je Pogačarjev trg morda celo preobremenjen.

2.10

- Manjše restavracije, “brasserie” Povečanje števila turistov v središču je v zadnjem času pomenil razlog za pravi razcvet v ponudbi manjših restavracij, ki med seboj tekmujejo tako v oblikovanju interjerjev kot v ponudbi prehrane, slaščic, pijače itd. Poleg njih največ prostora v parterju središča zasedajo še števile kavarne, zlasti ob reki Ljubljanici.

- Trgovine z lokalnimi produkti V starem mestnem središču se poleg prej omenjenih restavracij pojavljajo majhne trgovine, ki poskušajo z unikatnimi lokalnimi produkti prepričati kupce. Paleta produktov je široka, od prehrambenih izdelkov pa do čisto uporabnih npr. čevljev. 2.11

2.0 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.5 Kaj mestno središče ponuja?

Rekreacija Ob vse večji obremenjenosti z delom, ki pravzaprav poteka od jutra do večera, je fizična vadba postala v velikih pogledih zanemarjena. Ker si želimo ostati zdravi in se posledično bolje počutiti, morajo biti rekreacijske površine blizu, primerne in raznolike. Mestno središče Ljubljane je bilo tudi v tem primeru obogateno, v zadnjem času.

- Otroška, športna igrišča, prostori za zunanjo telesno vadbo

- Bodoča ureditev kopališča ob Ljubljanici, umetna kopališča (V filmu Vesna vidimo, da je bila Ljubljanica priljubljeno zbirališče kopalcev vseh starosti. Kopali so se v glavnem na Špici.).

- Urejene pešpoti

2.12

2.13

2.14

2.0 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.5 Kaj mestno središče ponuja?

G LP

P P

G P

H P LP

10m 20m

50m

2.0 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.5 Kaj mestno središče ponuja?

Na podlagi leve sheme, lahko ugotovimo, da so dejavnosti v starem mestnem središču Ljubljane najbolj podrejene turistični dejavnosti.

Galerij, ostalih razstavnih prostorov in prostorov za prireditve praktično ni, razen večjih površin, ki pa pridejo v poštev le pri organizaciji večjih dogodkov.

Rekreacijskih površine so skoncentrirane na grajskem griču in potem šele na drugi strani, na Šišenskem hribu, ki pa je od mestnega središča oddaljen. Potencial ima Ljubljanica, ki je z novo ureditvijo postala tudi rekreacijski prostor mesta.

T G

Rekreacijske površine so tudi edine, poleg vzpenjače, ki grad povezujejo z mestom.

Gledališče

Galerija

Tržni prostor

Restavracija

Velik potencial v nadaljnjem razvoju mesta je torej v ureditvi “balastnega” tkiva med urejenim staromestnim jedrom in gradom.

S posegom v območje teras in zidov za historičnimi fasadami lahko v prvi fazi uredi mo njihov neprimeren izgled, po drugi strani pa vzpostavimo danes slabo poudarjeno povezavo Mesto - Grad.

Zunanji prostor primeren za prireditve

Kavarna

Trgovina z lokalnimi produkti in spominki

Hotel ali ostali načini prenočevanja

Otroško igrišče

Športno igrišče

Urejena pešpot, parkovna ureditev

Degradirano območje teras in zidov

2.0 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.6 Nov program za prenovljeno središče.

Vizija Ljubljane 2025 Ne mestni občini Ljubljana so pripravili dolgoročno vizijo mesta in jo razdelili na tri ključne točke: 1. Ljubljana bo idealno mesto 2. Ljubljana bo sonaravno mesto 3. Ljubljana bo vseslovenska metropola Ljubljana bo idealno mesto: - Mesto bo obvladljivo in udobno, pripadalo bo predvsem svojim prebivalcem, da ga uživajo. - Zgodovinsko mesto bomo varovali in ga s prenavljanjem preurejali za nove potrebe, medtem ko bomo v sodobnem mestu spodbujali spremembe in podpirali novost. - Staro mestno jedro se bo postopoma prenovilo, v ožje mestno središče se bodo doselili mladi in aktivni prebivalci, ki bodo zaustavili staranje in praznjenje predela. 2.15_Projekt Slovenska cesta bo mesto naredil še prijaznejše pešcem in kolesarjem.

- Prenovljeni bodo mestni parki in javno zelenje po sodobnih načelih krajinskega oblikovanja. - Zgrajeno bo široko razpredeno omrežje oskrbovanih stanovanj in dnevnih centrov, ki bodo nudili pestro ponudbo preživljanja pričakovane visoke starosti prebivalcev. (povzeto s spletne strani Vizija Ljubljane 2025) Upoštevajoč Vizijo Ljubljane 2025 lahko na podlagi vseh predstavljenih primerov izpostavimo ključne točke, ki bodo še naprej spodbujali trajnostni razvoj slovenskega glavnega mesta. 1. Mestno središče je že prijazno pešcem in kolesarjem, medtem ko zunanji deli mesta ostajajo od središča odrezani zlasti zaradi neprimernega javnega prevoza. 2. Zgodovinsko mesto je res potrebno varovati in v zadnjem času je pridobilo veliko na svojem zunanjem videzu. Še vedno pa je potrebno z zgoščevanjem različnih dejavnosti in rab skrbeti, da mestno središče ne bo postalo muzej na prostem. 3. Prav je, da se mestno jedro prenavlja, in v njem ne sme biti nikakršnih posegov brez skupnega posveta arhitektov, umetnostnih zgodovinarjev in ostalih udeleženih subjektov. Po drugi strani morajo vse vpletene strani znati prisluhniti druga drugi in ne zgolj slepo slediti predpisom, zakonom in željam.

2.16_Z odstranitvijo parkirnih prostorov in spremenjeno namembnostjo površin je mesto dobilo prostore za najrazličnejše dogodke.

4. Mestni parki morajo še bolj postati del mesta, zlasti park Tivoli, ki že predolgo časa ostaja od njega odrezan, zaradi železnice in ceste. 5. Problem staranja prebivalstva bo v bodoče zaznamoval zahodnoevropska mesta. Mesta za svojo mestnost potrebujejo prebivalce vseh starosti, ki sobivajo, kolikor se da, neodvisno.

2.17_Z ureditvijo nabrežij Ljubljanice, je mesto pridobilo novo celostno ureditev za potrebe vseh prebivalcev. Od ozelenjene Špice, do Plečnikove ureditve Tromostovja.

3.0 LOKACIJA

“A lifeless street is like an empty theater : something must be wrong with the production since there is no audience.” Jan Gehl 22

3.0 LOKACIJA 3.1 Staro mestno jedro Ljubljane.

Rimljani so na mestu današnje Ljubljane ustanovili vojaško postojanko, ki je po odhodu legij postala Colonia Iulia Aemona ali na kratko Emona. Po opustošenju Emone s strani narodov, ki so prečili slovensko ozemlje, se je kasnejša naselbina naslonila na grajski grič.

Navadno tudi tiste rimske ostaline mest, ki so nastala v ravnini in so bila kot taka primerna za bivališče novo prispelih, kljub ostankom mogočnih utrdb (“na pol podrt grad je na pol postavljen grad”) niso bile izkoriščene za poselitev, včasih prav manifestativno: srednjeveška Ljubljana je natanko inverzna antični Emoni - postavljena je takoj za nekdanjim obzidjem, tako da je območje nekdanjega mesta postalo polje, območje nekdanjega polja pa mesto. (Kosec, 2013, str. 23)

Srednjeveško mesto je rastlo najprej ob stari Emonski poti proti Neviodunumu, današnje Drnovo pri Krškem. V tem času so se izoblikovali trije še danes takoimenovani trgi: Stari, Novi in Mestni.

Po dodelitvi mestnih pravic v 13. stoletju, so sledile težke preizkušnje: Turški vpadi, katastrofalni potres leta 1511. Mesto si je opomoglo in doživelo ponoven razcvet v času reformacije. Po prihodu jezuitov je sledila močna protireformacija in številni prebivalci so morali zapustiti mesto.

3.2

3.1_Tlorisna rekonstrukcija srednjeveške Ljubljane z jasno vidnimi tremi deli (trgi), gradom in zahodnim obzidjem (vzhodnim obzidjem Emone).

3.0 LOKACIJA 3.2 Zgodovinski oris razvoja Ljubljane.

Zaradi spremenjenega načina vojskovanja, mestno obzidje ni bilo več potrebno in z njegovim podrtjem se je mestno središče povezalo s predmestji. Po kratkem obdobju francoske nadvlade je sledila pomlad narodov in z njo postopna odrešitev iz starega absolutističnega sistema, ki je pomenil vzpon meščanstva tudi na Slovenskem.

Ljubljana se je širila, tudi zahvaljujoč železnici, saj je mimo tekla glavna proga med cesarskim Dunajom in pristaniškim Trstom. Že po rušilnem potresu l. 1895 so se pojavljale urbanistične študije za njeno širitev in ureditev.

V resnici pa se je glavna ekspanzija rasti mesta zgodila šele po 2. svetovni vojni, ko je sledila, recimo temu, druga industrializacija v socialistični Jugoslaviji. V mesto se je zaradi delovnih mest začelo priseljevati vse več prebivalcev in nastajale so nove soseske.

3.3_Originalni načrt Ljubljane iz 19. stoletja. Mesto po odstranitvi obzidja začne dobivati svojo, danes značilno, zvezdasto obliko.

3.4 24

Po osamosvojitvi tudi Ljubljana ni ušla globalizaciji in problemi, ki se pojavljajo v zahodnih mestih, razpršenost, nepovezanost, slaba infrastuktura so se izkazali za prav tako slabe v primeru Ljubljane. Iz zgodovine se torej lahko naučimo, da se vsi pomembnejši premiki in spremembe z nekim časovnim zamikom v Ljubljani slej kot prej pojavijo. Nekoč so bila za to potrebna stoletja, desetletja, danes pa več kot očitno teh časovnih zamikov praktično ni več. Zatorej je skrb za prihodnost mesta še toliko bolj utemeljena in upravičena.

3.0 LOKACIJA 3.3 Z Gornjega trga na grad, niz javnih mestnih prostorov.

3.5

3.0 LOKACIJA 3.3 Z Gornjega trga na grad, niz javnih mestnih prostorov.

3.6_Plečnik je obravnaval javni prostor kot pot z zalivi, ki jih je nato preoblikoval, kot tu pri sv. Florijanu npr. s stopniščem

3.7_Strnjena gradnja ima močne poudarke, kot tu npr. zvonik cerkve sv. Florijana.

3.8_Niz strnjenih hiš, ki na svoji prednji strani definirajo izgled starega mestnega središča.

3.9_Na nekdanjem pomembnem vozlišču Gornji trg, stoji Herkulov vodnjak.

3.0 LOKACIJA 3.3 Z Gornjega trga na grad, niz javnih mestnih prostorov.

3.10_Pot Reber, na eni strani z zidom, ki ima zlasti nalogo zadrževanja posedanja hriba.

3.11_Hiše sledijo topografiji in nekdanjim potem in s tem ustvarjajo odnos grajeno - narava.

3.12_Z ulice Reber se nam ponuja pogled na strehe okoliških stavb, dominant in hribovitega roba ljubljanskega barja.

3.13_Še ena manjša Plečnikova ureditev z zidkom, ki loči javni prostor od dvorišča hiše.

3.14_Reber je ujet med dve glavni dominanti prostora: Šentjakobom na eni in gradom na drugi strani.

3.0 LOKACIJA 3.3 Z Gornjega trga na grad, niz javnih mestnih prostorov.

3.15_V filmu Vesna je vidna funkcija stavb, ki postanejo del ulice. Zasebnosti skoraj ni, vse se dogaja v mestu.

3.16_Prehod, ki ostro zavije in izpostavi hiše, ki izgledajo kot na robu prepada.

3.17_Zid, stopnišče in zelenje ustvrjajo ruševinsko atmosfero, ki deluje večna.

3.18_Ozek prehod nas iz mestnega vrveža pripelje na Reber, kjer se prepletata mesto in narava.

3.19_Hiše na Rebru zaradi topografije nimajo svojih dvorišč, tako to postane mestna ulica.

3.0 LOKACIJA 3.4 Plečnik in odnos Kultura - Natura (filigransko - masivno).

Plečnik povsem nepričakovano s skrajno trdoto celebrira nasprotje med repertoarjem plemenitih oblik, obokov, balustrov, gladko ometanih zidov ali natančno obdelanega granita - ter grobo nametanim kiklopskim zidom stopnišča. Klasično proti- slovje: natura - kultura, tema, ki je močno pri srcu tudi Plečniku. To je tudi poglavitna tema celotnega vrta: prehod in usmeritev od arhitekture k naravi, ki jo tukaj zastopa nekultiviran Jelenov jarek. Glavna misel je poudarjena z vsemi sredstvi. Pozornost je z dosledno ureditvijo prostora usmerjena na oba nasprotujoča si pola. Zid, stranske trate, rampe, tlak na malem vstopnem dvorišču, celo tudi dvojno stožčasto stopnišče usmerjajo prostor in poglede proti zeleni divjini Jelenovega jarka. Plečnik hkrati razvija kompleksen dialog med mehko naravo in kamnitim morjem Prvega grajskega dvorišča: “mehko” tlakovano malo dvorišče (prodniki) - peščena površina z zelenjem (vrsta klekov) - kultivirana balustrada - in padec v kaos (v pravo naravo). V prvotnem projektu je Plečnik nameraval artikulirati dialog med kulturo in naravo tudi s strani Jelenovega jarka: “Raščeni” teren naj bi se vidno nadaljeval med oboki arkad.⁹⁴ Kljub tej severnjaški dramatičnosti pa Vrt na bastiji nedvoumno ustvarja mediteransko raspoloženje - po stoletjih spet piš Juga na Praškem gradu. (Valena, 2013, str. 63)

Na lokaciji Rebra, v neposredni bližini Plečnikove ureditve Poti na grad, se odslikuje zelo podobna situacija kot jo opisuje avtor Tomáš Valena v svoji knjigi O Plečniku. Tu se zgodi trk med starim mestnim jedrom (kulturo) in naravo grajskega griča (naturo). Ta postopen prehod od filigranskega, arhitekturno artikuliranega prostora v t.i. kaos narave je danes ena izmed glavnih kvalitet prostora.

3.20 Severni rob Praškega gradu (prehod med kulturo in naturo).

Enak odnos je arh. Jože Plečnik vzpostavil pri ureditvi Zoisove ceste, ki poteka na trasi nekdanjega obrambnega jarka srednjeveške Ljubljane. Prehod iz gostega (naravnega) zelenja ob Križankah proti urejenemu profilu Zoisove ceste z ureditvijo elementov na poti (Zoisova piramida, pitnik, ozelenjeni zid, prehod preko stopniščapod ozelenjeno preklado na Križevniško sotesko), ki lokaciji dajejo spontanost in večnost, značilno za naravo.

3.21 Zoisova cesta, območje nekdanjega obrambnega jarka srednjeveške Ljubljane.

3.22 Mehka narava z zelenjem obraščenega zidu in preko, kamnito morje stare Ljubljane.

4.0 KONCEPTUALNI DEL

“Ruševine nosijo v sebi skrivnost, pozabljeno znanje, kodirano sporočilo.” Brian Dillon 30

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.1 Obstoječe stanje, dostopnost.

10m

50m

Staro mestno jedro Ljubljane je omejeno z Ljubljanico na eni in z grajskim gričem na drugi strani.

Stara jugovzhodna cesta

Proti Karlovški cesti Ob Ljubljanici

Proti mestnemu trgu Ob Ljubljanici

10m

50m

Zaradi lege je dostopno v vzdolžni smeri s kratkimi ulicami v prečni smeri. Območje starega mestnega jedra je danes dostopno peš, razen za dostavo. Javni promet je zagotovljen z električnimi vozili Kavalir in sistemom izposoje koles, BicikeLJ.

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.2 Morfološka analiza, dominante v prostoru.

10m

50m

10m

50m

Oblikovno je staro mesto sestavljeno iz hiš (polno) in trgov, teras, ulic, zelenih površin, reke (prazno).

Dominante v prostoru so Ljubljanski grad ter zvoniki okoliških cerkva: Sv. Florijan ter Sv. Jakob.

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.3 Zaščiteni objekti in zelenje.

10m

50m

Stopnja zaščite v starem mestu je najvišja. Zaščiteno je praktično vse, posegi so mogoči le ob upoštevanju nasvetov konservatorske stroke.

10m

50m

Zelene površine so skoncentrirane na grajskem griču in ob reki Ljubljanici.

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.4 Javni odprti prostori - sekvence na poti. 10m

20m

50m

B B1

Ob podrobnejši analizi ugotovimo, da je strutktura mesta sestavljena iz ozkih ulic in raznlično velikih trgov. Pomemben del površin starega mesta pa zavzemajo terase v atrijih hiš, ki so danes po večini v zelo slabem stanju. Ta površina je po OPN MOL v veliki meri predvidena za zidavo novih objektov, v skladu z omejitvami (višina objektov) ter načeli konservatorske stroke.

Shema prikazuje sosledje različnih ambientov v mestu, ki jih povezujejo ulice. Glavno vodilo pri prenovi je torej ustvariti sistem teh prostorov v logičnem sosledju. Pot tako postane glavna ideja prenove v starem mestu.

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.5 Zaprti atriji - propadajoče tkivo.

4.1 Neurejeno zelenje, tlaki in neopravičeni gradbeni posegi brez nadzora strokovnih služb, pustijo mimoidočemu obiskovalci negativen vtis.

4.2 Atriji za historičnimi stavbami jedra, so v neprimernem stanju. Od njih nimajo nič stanovalci, kaj šele obiskovalci.

4.3 Nekateri deli Rebra so že v tako slabem stanju, da je gibanje po tem unikatnem delu če že ne nevarno, pa vsaj težavno.

4.4 Slika pokaže kontrast med urejenim mestom in neustrezno ureditvijo lokacije za njim.

4.5 V času snemanja filma Vesna so bili atriji dostopni zunanjim obiskovalcem.

4.6 Danes so med drugim postali odlagališče odpadkov.

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.6 Preobrazba, revitalizacija prostora.

10m

20m

Enak problem je tudi na mikrolokaciji Rebra. Anonimen svet teras, s svojim lastnim ambientom, kar čaka na nov ustrezen program, ki bo le-te povezal z živahnim utripom starega mesta.

10m

20m

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.6 Preobrazba, revitalizacija prostora.

10m

20m

S preboji v zgodovinski zid in z vzpostavitvijo manjših poti, ki se smiselno povezujejo, se izoblikujejo površine, ki so primerne za zidavo, saj s svojo obliko definirajo nove mikro ambiente, ki jih prej omenjene poti zaključujejo v celoto.

10m

20m

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.7 Oblikovanje ambientov in program.

4 stanovanjske enote Enote oblikovane “podmorniško”, s skupnim gankom.

4 stanovanjske enote Dupleksi z ločenim spalnim in bivanjskim delom.

Družbeni center Namenjen različnim dejavnostim, poleti del letnega avditorija.

Osrednji prostor Zunanji prostor bara, prostor za nastope.

Osrednji objekt Z recepcijo, barom in prostori za zaposlene.

2 stanovanjski enoti Objekta zasnovana kot enodružinski hiši.

Zunanji skupni prostor, ki je povezan z ulico Reber.

10m

20m

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.7 Oblikovanje ambientov in program.

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Rok Luzar I Idejna zasnova butičnega hotela na Rebru, v Ljubljani I mentor: prof. Miloš Florijančič, somen

SItuacija ureditve Rebra z različnimi sklopi ter programom.

8 stanovanjskih enot 4 zasnovane kot dupleksi, ostale pa kot manjše celice za bivanje.

Družbeni center Namenjen različnim dejavnostim, poleti del letnega avditorija.

Osrednji objekt Z recepcijo, barom in prostori za zaposlene. 2 stanovanjski enoti Objekta zasnovana kot enodružinski hiši.

Shema ureditve Rebra z različnimi sklopi ter programom. Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Rok Luzar I Idejna zasnova butičnega hotela na Rebru, v Ljubljani I mentor: prof. Miloš Florijančič, somentor: doc. Mitja Zorc I leto vpisa: 2007 I leto izdelave: 2015

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.7 Oblikovanje ambientov in program.

Osrednji objekt (z recepcijo, kavarno in zunanjim prostorom za nastope)

4.7 S starega trga po ozki ulici pridemo na prvi večji odprti prostor, kjer lahko desno zavijemo na strmo pot proti ulici na grad ali pa levo pridemo na dvrošče obstoječih stavb, ki se nanj odpirajo z gankom.

Prikazani shemi rišeta lokacijo pred posegom in po njem.

Tu je osrednji objekt hotela, z recepcijo, kavarno in zunanjim prostorom v danes zaprtem atriju. Vanj vstopimo skozi majhen vhod obstoječe hiše, ki služi kot vhodni portal. Hiša je ekstrovertirana in služi kot prehodnik med temnim vstopnim prostorom in svetlim zelenim atrijem. V njem se zbirajo na novo prispeli turisti, ki se po dolgi poti odpočijejo ter lokalni prebivalci, ki so v kavarno prišli na zajtrk in kavo. Notranji prostor je dvovišinski, in ima enako funkcijo kot sprejemni hall v standardnih hotelih. Neuporabljena, zanemarjena terasa v atriju hiše, postane nova hiša, ki se integrira v kontekst z obliko in materijalnostjo. Novi objekti tako postanejo anonimne enote, ki služijo kot prevodnik med zunanjostjo in notranjostjo.

4.8

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.7 Oblikovanje ambientov in program.

Osrednji objekt (z recepcijo, kavarno in zunanjim prostorom za nastope) - programska shema

Recepcija hotela ponuja klasične storitve ob njej pa je tudi manjši Bistro, ki ponuja pijače in hitro pripravljeno hrano.

Kletna etaža in nadstropje sta v uporabi zaposlenih, poleg servisa so v njej vsi tehnično potrebni prostori in pa pisarna ter skupni delovni prostor za zaposlene.

Galerija

Pritličje

Klet

Zasebni prostori (uprava hotela, skladišče) Skupni prostori (bar, letni vrt, terasa) Zunanji skupni prostor Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Rok Luzar I Idejna zasnova butičnega hotela na Rebru, v Ljubljani I mentor: prof. Miloš Florijančič, somentor: doc. Mitja Zorc I leto vpisa: 2007 I leto izdelave: 2015

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.7 Oblikovanje ambientov in program.

Družbeni center (letni avditorij)

4.9

Prikazani shemi rišeta lokacijo pred posegom in po njem.

Skozi osrednji objekt ali pa direktno z Rebra, ob nadaljevanju poti pridemo do družbenega centra. Skrit med zgodovinskimi zidovi in stavbami je namenjen bolj lokalnim prebivalcem kot gostom hotela. Hrbtenica stavbe je prehod (hodnik), na katerega se pripenjata obodni poti in tudi celoten program stavbe - tri večnamenske učilnice, ki se v poletnih mesecih odprejo proti zahodnemu atriju in tvorijo letni avditorij. Večnamenske učilnice so namenjene lokalnim društvom, ki jih uporabljajo za družbene dejavnosti: ples, telovadba, joga, petje itd.

Zid, terase, ki danes zamejujejo lokacijo, postanejo fokus oblikovanja novega prostora. S preboji skozi njih omogočimo, da se prej omenjene poti medsebojno povežejo in združijo lokacijo v celoto.

4.10

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.7 Oblikovanje ambientov in program.

Družbeni center (letni avditorij) - programska shema

Objekt služi čez leto kot družbeni center, z večnamenskimi dvoranami za najrazličnejše skupine, njegov povezovalni del smiselno dopolnjuje pot po Rebru.

Večnamenske dvorane so montažno pregrajene tako, da lahko družbeni center postane letni avditorij, zlasti za projekcije filmov. Z odprtjem zunanje pregradne stene se namreč zunanjost in notranjost združita v enotno prizorišče.

Pritličje (odprtje predelnih panelov, notranji ločeni prostori postanejo del avditorija)

Pritličje

Klet

Program namenjen zaposlenim (projekcijska soba, sanitarije, skladišče)) Skupni prostori (večnamenski prostori, avditorij) Zunanji skupni prostor

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.7 Oblikovanje ambientov in program.

8 stanovanjskih enot

4.11 Na najvišjem delu Rebra je osrednji bivanjski objekt hotela. Dupleksi, ujeti med štiri zidovi , omogočajo uporabnikom zasebnost.

Prikazani shemi rišeta lokacijo pred posegom in po njem.

Preboj skozi kaskado Rebra, vzpostavlja komunikacijo s sosednjo teraso in morda celo nakazuje možno nadaljevanje ureditve historičnih atrijev tudi v smeri proti jugovzhodu. Po vzponu preko stopnišča, ujetega med historični objekt in stavbo, se pogled ustavi na svet streh stare Ljubljane. Tu je postavljen montažni paviljon, v katerem so štiri celice za bivanje, ki jih povezuje skupni zastekljeni hodnik, ki parafrazira nakdanji gank, uporabljen na bližnjih objektih na Rebru.

4.12

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.7 Oblikovanje ambientov in program.

8 stanovanjskih enot - programska shema

Največji bivanjski del hotela je sestavljen iz štirih dupleksov, v pritličju je bivanjski del dupleksa s servisom, v nadstropju pa spalni del.

Zadnjo etažo predstavljajo štiri “spalne enote” za osem gostov. Osnovnica je hodnik sobe ob katerega so kakor škatle zložene enote, potrebne za bivanje (postelje, omare, wc, tuš, umivalnik). Povezuje jih zastekljen skupen prostor, dnevni prostor s prekrasnim pogledom na hiše Gornjega trga in preostalo Ljubljano.

2. nadstropje

1. nadstropje

Pritličje

Program namenjen gostom Skupni prostori Zunanji skupni prostor

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.7 Oblikovanje ambientov in program.

2 stanovanjski enoti

4.13 Prikazani shemi rišeta lokacijo pred posegom in po njem.

Najmanjši objekt hotela je v celoti skrit za historičnim zidom, edini poudarek, ki ga vidimo z ulice je streha, ki navidezno lebdi nad zidom in stavbo. Pod streho sta dve stanovanjski enoti, zasnovani skoraj simetrično, na pol ju deli stopnišče s potjo, ki prebije zid s stranske ulice Rebra. Ob obeh enotah je vzdolž parcele dvorišče, ki je zunanji prostor, namenjen uporabi obiskovalcev hotela. Na njegovem koncu drevo, ki navezuje povezavo na zelenje grajskega griča. Že prej omenjena streha celotno majhno razdrobljeno lokacijo poveže v celoto.

4.14 46

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.7 Oblikovanje ambientov in program.

2 stanovanjski enot - programska shema

Neposredno nasproti recepcije (čez ulico) je postavljen ta najmanjši objekt, ki ga sestavljata dve samozadostni bivanjski enoti.

Njuna glavna značilnost je zgledovanje po okoliških stavbah, ki jih najbolj zaznamuje “gank”. V pritličju je bivanjski del s servisi, v nadstropju pa spalni del.

1. nadstropje

Pritličje

Program namenjen gostom (sobe, bivanjski prostori) Zunanji skupni prostor Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Rok Luzar I Idejna zasnova butičnega hotela na Rebru, v Ljubljani I mentor: prof. Miloš Florijančič, somentor: doc. Mitja Zorc I leto vpisa: 2007 I leto izdelave: 2015

4.0 KONCEPTUALNI DEL 4.7 Oblikovanje ambientov in program.

Pot Ključni povezovalni element vseh prikazanih različnih prostorov (ambientov) je seveda že obstoječa pot, ulica Reber.

Po začetni še zelo strnjeno meščanski ulici med dvema hišama na Starem in Gornjem trgu se pot začne sunkovito vzpenjati po vznožju manjše osojne kotanje pod Ljubljanskim gradom.

Pot, ki s projektom postane povezovalni člen, “hodnik”, novega razpršenega hotela se prenovi v obstoječi tehnologiji, in sicer: 1. tlak poti predstavljajo, že danes, prodniki v cementu z robniki iz umetnega kamna, betona. 2. star zid se na razpadajočih mestih obzida in s tem utrdi. Ker pa tudi s svojo teksturo govori o preteklosti in je na nek način ruševina, ga ne prebelimo ali obdamo s kakšnim drugačnim ovojem. Samo na vrh mu postavimo betonski venec, “kapo”. Na tak način lahko, zavoljo posegov, zid poljubno zvišamo ali znižamo. 3. V zaključek robnika, na stopnišču, se vstavi luč, ki nadomesti današnjo, nad pot, dvignjeno javno razsvetljavo. Luč ponoči fizično povezuje celo pot in jo zaključuje v celoto. 4. zasadi se še več zelenja, ki je že danes eden izmed najprepoznavnejših elementov ambienta kot celote. Zelenje in naravni materijali, tako kot pri Plečniku, govorijo o prehodu iz naravne v kulturno krajino. Tako celotno območje Rebra postane vezni člen, prehod, med kulturo in naturo...

Prostorski prikaz novega stanja, na ulici Reber.

Shema prereza skozi prenovljeno pot, ulice Reber. 48

5.0 VIZIJA

“Vizija brez akcije je sanjarjenje. Akcija brez vizije je nočna mora.” Japonski pregovor 50

5.0 VIZIJA 5.1 Ideja razpršenega hotela.

Razpršeni hotel (it. albergo diffuso), inovativen koncept nastanitev, se je začel v Italiji v začetku leta 1980 kot sredstvo za oživitev majhnih, zgodovinskih italijanskih vasi in mestnih središč, odmaknjenih od običajnih turističnih poti. Razpršeni hotel je zasnovan kot majhna skupnost več zgodovinskih objektov, ki pa za razliko od navadnega hotela niso v eni stavbi. Načela za oblikovanje razpršenega hotela so zelo omejena. Hotel mora izpolnjevati naslednje zahteve: 1. Upravlja ga posamezni lastnik, ki nudi običajne hotelske storitve. 2. Sobe so razdeljene v obstoječih preurejenih stavbah v zgodovinskih središčih. 3. Imeti mora centralno recepcijo s kavarno in hitro pripravljeno hrano.

5.1_Skica prikazuje levo standardni in desno razpršeni hotel.

4. Biti mora del prave skupnosti, tako da so lahko gostje del lokalnega življenja. Butični hotel na Rebru torej ne izpolnjuje vseh štirih zahtev, da bi postal razpršeni hotel. Glavni razlog pri snovanju hotela namreč ni obuditi mrtvo mestno središče s prenovo starih stavb, saj v Ljubljani mestno središče ni zapuščeno. Vodilo je bilo, da se oblikuje program, ki bo hkrati reševal trenutno problematiko, potrebo po bivanju turistov, in pa problematiko prihodnosti, gentrifikacijo, saj hotel s preobrazbo v stanovanjske objekte zgoščuje mestno središče in ustvarja boljše pogoje za bivanje v starem mestnem jedru.

5.2_Razpršeni hotel je revitaliziral stare vasi, ki so na zunaj ohranile svojo zgodovinsko podobo.

5.3_Urejen nov način življenja v zgodovinskem starem tkivu.

5.4

5.5

5.6

5.7

Degradirano območje zidov in teras postane privlačno bivališče za obiskovalce Ljubljane. Hostel Goli+Bosi, hrvaških arhitektov Studia Up, v mestnem središču v nekdanji stavbi veleblagovnice staro mesto smiselno nadaljuje v vertikalni smeri stavbe. Hodnik hostla tako postane podaljšana mestna ulica, trg pred njim pa njegovo zunanja dnevna soba. Referenca: Hostel Goli+Bosi, Morpurgova poljana , Split, Hrvaška_Studio Up/ Lea Pelivan, Toma Plejić_2010_Hostel, kavarna, projekcijski prostor. Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Rok Luzar I Idejna zasnova butičnega hotela na Rebru, v Ljubljani I mentor: prof. Miloš Florijančič, somentor: doc. Mitja Zorc I leto vpisa: 2007 I leto izdelave: 2015

5.0 VIZIJA 5.2 Nekateri novejši načini prenočitev v mestih.

“COUCHSURFING” Internetna platforma iz ZDA, ki je na začetku delovala neprofitno in je uporabnikom svoje spletne strani omogočala iskanje in ponujanje brezplačnih prenočišč za večinoma mlajše turiste. Portal, ki je pred štirimi leti postal strogo naravnan k dobičku, omogoča turistom pristno izkušnjo obiskanja mesta, saj poleg znamenitosti ponavadi navežejo tudi osebne stike s ponudnikom storitve. Kot pozitivno lastnost portala bi opisal zlasti to drugo, saj s spoznavanjem ljudi različnih narodnosti in kultur padajo neopravičeni predsodki. Poleg tega s pomočjo portala gostje privarčujejo znesek, ki bi ga porabili za nastanitev v hotelu, hostlu itd. Tako lahko potujejo tudi revnejši sloji. Poudariti pa je treba, da takšna nastanitev ni namenjena veliki skupini turistov.

5.8

“AIRBNB” Še drug projekt iz ZDA, ki pa je za razliko od prejšnjega že od začetka deloval profitno. Lastniki stanovanj ali hiš na portalu ponujajo njihovo “izposojo”. Vsako ponudba izposoje ima povezavo na profil ponudnika, kjer so ocene storitve, ki jih oddajo nekdanji uporabniki , pregled prejšnjih gostov ,kot tudi ocene odzivnosti in možnost zasebnih sporočil med ponudnikom in povpraševalcem. Prednost portala pred turističnimi agencijami je v tem, da uporabnik iz prve roke izve, v kakšnem stanju je stanovanje in tako ne prihaja do neprijetnih presenečenj kot npr. pri ponudbah potovalnih agencij. Tudi tu obiskovalci bolj doživijo lokalno skupnost, saj v večini primerov sami živijo v prostorih in se tako vključijo v življenje.

5.9

Stanje, ki ga želi poseg na Rebru vzpostaviti bi torej lahko združil v tri ključne točke: 1. Urediti degradirano okolje v neposredni bližini mestnega središča. 2. Ustvariti pogoje za neklasičen način prenočitev in storitev, ki združuje turiste in prebivalce v celoto. 3. Predviditi razvoj dogodkov v mestnem središču in odgovoriti na probleme njegovega izumiranja.

5.10

5.11

5.12

Tako ureditev sledi smernicam revitalizacije mestnega središče Ljubljane, saj ponuja prebivalcem odlične pogoje za bivanje v samem mestnem jedru. V podoben kontekst je postavljena ureditev Teras de Bragança v Lizboni. V obstoječe staro tkivo so vstavljeni novi volumni, ki združujejo moderni, udobni način življenja v zgodovinsko močnem tradicionalnem kontekstu. Referenca: Stanovanja Terraços de Bragança, Rua do Alecrim, Lizbona_Alvaro Siza Vieira_1999_Stanovanja, pisarne, lokali. 52

5.0 VIZIJA 5.3 Vizija adaptacij na obravnavani lokaciji.

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Rok Luzar I Idejna zasnova butičnega hotela na Rebru, v Ljubljani I mentor: prof. Miloš Florijančič, somen

SItuacija ureditve Rebra, z označenema objektoma, za katere predvidevamo drugačno namembnost v prihodnosti. Preureditev bivanjskih enot hotela v ločene stanovanjske enote, Uresničitev družbenega centra in gradnja osmih stanovanjskih enot. Uresničitev osrednjega objekta, in dveh stanovanjskih enot.

1. faza

2. faza

3. faza

ČAS

Graf prikazuje predvideno faznost realizacij, ob upoštevanju trenutnih potreb mesta (prenočišča) in predvidenih v prihodnosti (stanovanja).

5.13 Kot vidimo v filmu Vesna, je študentsko stanovanje prilagojeno potrebam njegovih uporabnikov. Stanovanja so torej odraz, ogledalo njegovih stanovalcev in takšnibodo tudi bivanjski prostori hotela in potem s prenovo stanovanja za prodajo.

5.14 Pogoj za medsebojno bivanje je prilagajanje in odpovedovanje lastnim interesom. Če ravno takšen način ni po godu večini ljudi, pa je sobivanje ključnega pomena za soustvarjanje solidarne, sprejemajoče in demokratične družbe.

5.15 Prostor ulice tako postane prostor srečevanja, druženja, pogovorov, pesmi, veselja itd. V takšnem okolju se posameznik dobro počuti, bivanje v takem okolju pa mu omogoča varnost in samozavest, ki ju nujno potrebuje v življenju.

5.0 VIZIJA 5.3 Vizija adaptacij na obravnavani lokaciji

S prenovo obstoječih bivanjskih enot hotela v stanovanja se funkcija ostalih nebivanjskih objektov ne spremeni. Osrednji objekt postane restavracija z razgledom na atrije, družbeni center ostane enak.

1. nadstropje

Bivanjske enote hotela so zasnovane tako, da omogočajo kar največjo fleksibilnost enot. Manjši dve postaneta enodružinski hiši, kar je v tem delu mesta prava redkost. Večji bivanjski kompleks, na najvišji točki rebra, lahko obdrži minimalno dimenzionirane duplekse ali pa z združitvijo štirih enot v dve, postane luksuzni dupleks z veliko uporabne površine in dobro osvetlitvijo.

Pritličje

Zelena streha (urejeni park na Rebru)

Kot je bilo predstavljeno že v uvodnem poglavju namreč mestno življenje omogoča izjemno pestro paleto dogodkov, storitev, združenih v navdihujočem starem mestnem središču Ljubljanje, ki bo v prihodnje zagotov postal več kot le muzej na prostem, s tem pa privlačnejši za stanovalce vseh ekonomskih razredov, poklicev, starosti.

Galerija (lahko tudi nadstropje)

Pritličje Zasebni prostori lastnikov Zunanji skupni prostor 54

6.0 PROJEKT

“Stavba ni cilj sama po sebi; ampak uokvirja, artikulira, strukturira, daje pomen, navezuje, omogoča in onemogoča. Zato ima osnovno arhitekturno doživetje obliko glagola in ne samostalnika. Pristno arhitekturno doživetje je potemtakem, na primer, zbližati se ali spoprijeti se s stavbo in ne formalna ocena fasade; dejanje vstopa in ne zgolj vizualna oblika vrat; gledati skozi okno v notranjost ali ven in ne okno samo kot materialni predmet; biti na toplem in ne kamin kot predmet vizualnega oblikovanja. Arhitekturni prostor je živi in ne fizični prostor, in živi prostor vselej presega geometrijo in merljivost.” Juhani Pallasmaa 56

6.0 PROJEKT 6.1 Načrti

Risbe: _Situacija M 1: 500 _Tloris kletnih etaž M 1: 200 _Tloris pritličnih etaž M 1: 200 _Tloris nadstropnih etaž M 1: 200 _Tloris “Gloriette” M 1: 200 _Fasadni pas M 1: 20 _Prerez _Prerez _Prerez _Prerez

1:1 M 1: 200 2:2 M 1: 200 3:3 M 1: 200 4:4 M 1: 200

Posamezni deli razpršenega hotela na Rebru, umeščeni v historični kontekst stare Ljubljane.

6.0 PROJEKT 6.1 Načrti _Situacija M 1:500

N Višinska kota +0,00 na na nadmorski višini +300 m.

6.0 PROJEKT 6.1 Načrti _Tloris kletnih etaž M 1: 200

N Višinska kota +0,00 na na nadmorski višini +300 m.

A “Osrednji objekt” k. 1 Tehnični prostor 1, cementi tlak k. 2 Servisni prostori hotela, cementi tlak k. 3 Tehnični prostor 2, cementi tlak k. 4 Hodnik s stopniščem, cementi tlak SKUPAJ

5,23 m² 55,24 m² 4,41 m² 17,91 m² ---------82,79 m²

B “Družbeni center” k. 1 Tehnični prostor 1, cementi tlak k. 2 Moški WC, keramika k. 3 Ženski WC, keramika k. 4 Stopnišče k. 5 Tehnični prostor 2, cementi tlak k. 6 Hodnik, cementi tlak SKUPAJ

3,77 m² 7,15 m² 6,87 m² 8,05 m² 5,73 m² 13,32 m² ---------44,89 m²

6.0 PROJEKT 6.1 Načrti _Tloris pritličnih etaž M 1: 200

N Višinska kota +0,00 na na nadmorski višini +300 m.

A “Osrednji objekt” 1. 1 Vhodni prostor s stopniščem, cementni tlak 1. 2 Recepcija, cementni tlak 1. 3 Ženski WC, keramika 1. 4 Moški WC, keramika 1. 5 Bar, parket 1. 6 Dnevni prostor, parket SKUPAJ

42,27 m² 13,23 m² 7,91 m² 7,91 m² 52,35 m² 17,83 m² ---------141,50 m²

B “Družbeni center” 1. 1 Vhodni prostor (“prehod”), cementni tlak 1. 2 Projekcijska soba, parket 1. 3 Stopnišče 1. 4 Večnamenski prostor A, cementni tlak 1. 5 Večnamenski prostor B, cementni tlak 1. 6 Večnamenski prostor C, cementni tlak 1. 7 Hodnik SKUPAJ

35,03 m² 10,05 m² 8,18 m² 30,70 m² 27,17 m² 53,35 m² 13,47 m² ---------177,95 m²

C “Stanovanjski objekt 1” 1. 1 Predprostor, cementni tlak 1. 2 Dnevni prostor, parket 1. 3 Jedilnica, parket 1. 4 Kuhinja, parket 1. 5 Kopalnica, keramika 4 enako velike enote v pritličju SKUPAJ

3,17 m² 9,76 m² 11,08 m² 5,60 m² 8,65 m² ---------4 x 38,26 m² 153,04 m²

D “Stanovanjski objekt 2” 1. 1 Dnevni prostor, parket 1. 2 Jedilnica s kuhinjo, parket 1. 3 Predprostor, cementni tlak 1. 4 Dnevni WC, keramika 1. 5 Dnevni WC, keramika 1. 6 Predprostor, cementni tlak 1. 7 Jedilnica s kuhinjo, parket 1. 8 Dnevni prostor, parket SKUPAJ

22,02 m² 19,27 m² 6,40 m² 2,76 m² 2,76 m² 6,25 m² 12,92 m² 18,73 m² ---------91,11 m²

6.0 PROJEKT 6.1 Načrti _Tloris nadstropnih etaž M 1: 200

N Višinska kota +0,00 na na nadmorski višini +300 m.

A “Osrednji objekt” 2. 1 Pisarna uprave, parket 13,08 m² 2. 2 Sejna soba, delovni prostor zaposlenih, parket 15,67 m² 2. 3 Garderoba, keramika 2,89 m² 2. 4 WC za zaposlene, keramika 3,38 m² 2. 5 Galerija, parket 11,90 m² ---------SKUPAJ 46,92 m² C “Stanovanjski objekt 1” 2. 1 Galerija 2. 4 Spalnica na galeriji, parket 14,39 m² 2. 2 Spalnica 2. 3 Soba (enoposteljna) 2 x , parket 13,90 m² 2. 5 Soba (enoposteljna), parket (9,16 m²) ---------3 x 28,29 m² + 23,55 m² SKUPAJ 108,42 m² D “Stanovanjski objekt 2” 2. 1 Spalnica, parket 2. 2 Soba (enoposteljna), parket 2. 3 Atrij, cementni tlak 2. 4 Soba (enoposteljna), parket 2. 5 Soba (enoposteljna), parket 2. 6 Kopalnica, keramika 2. 7 Kopalnica, keramika 2. 8 Soba (enoposteljna), parket 2. 9 Soba (enoposteljna), parket 2. 10 Spalnica, parket SKUPAJ

16,29 m² 5,23 m² 5,14 m² 5,41 m² 5,21 m² 4,86 m² 10,49 m² 6,50 m² 6,30 m² 11,09 m² ---------76,52 m²

6.0 PROJEKT 6.1 Načrti _Tloris “Gloriette” M 1: 200

N Višinska kota +0,00 na na nadmorski višini +300 m.

C “Stanovanjski objekt” 3. 1 Spalne enote (8 posteljne), parket 3. 1. 2 Tuš kabina, keramika 3. 1. 2 WC, keramika SKUPAJ 3. 2 Dnevni prostor (“gank”), cementni tlak SKUPAJ

16,63 m² 1,21 m² 1,28 m² ---------4 x 19,12 m² + 40,76 m² ---------152,96 m²

6.0 PROJEKT 6.1 Načrti _Fasadni pas M 1: 20

6.0 PROJEKT 6.1 Načrti _Fasadni pas, opisi

Višinska kota +0,00 na na nadmorski višini +301,43 m.

T1_tlak med dupleksom in pavilijonom

Z1_zunanji nosilni zid

- Finalni tlak: Hitro vezoča, samorazlivna izravnalna masa na osnovi specialnih hidravličnih veziv (d=2cm) - Mikroarmiran betonski estrih s talnim gretjem (d=6cm) - Ločilni sloj: PE folija - Zvočna izolacija: Mineralna volna (d=7cm) - Nosilna konstrukcija: Armiranobetonska (d=15cm) - Spuščeni strop: Fiksni jekleni profili Vmes toplotna izolacija: Mineralna volna (d=2x10cm) - Parna zapora: Al-Pe folija - Stropna obloga: Vlakocementna plošča (d=12 mm)

- Nosilni sloj: AB stena v kvaliteti vidnega beton impregniran in zaščiten s hidrofobnim premazom za beton (d=20cm) - Toplotna izolacija: Mineralna volna, vmesna podkonstrukcija, direktno obešalo z vijaki za pločevino pritrjeno na C-profil (d=15cm) - Parna zapora: Al-Pe folija - Podkonstrukcija: lesene letve (40/ 22mm) - Vidni sloj: Mavčnokartonska plošča, belo barvana (d=1,2 cm)

T2_tlak v pritličju na terenu

- Finalni tlak: Plošče (prefabricirane betonske plošče) 50 x 200 cm (d= 5cm) - Podkonstrukcija: Sistem za nevidno pritrjevanje podnic iz odporne plastike, zračna podkonstrukcija (d=3 cm) - Bitumenski HI premaz - Izravnalni sloj za padec podloge V naklonu (1%) (d=8 - 3 cm) - Zaščita hidroizolacije HDPE čepasta folija - Hidroizolacija: Polimer-bitumenska (dvoslojna) - Hladni bitumenski premaz - Nosilna konstrukcija: Armiranobetonska (d=15cm) - Spuščeni strop: Fiksni jekleni profili Vmes toplotna izolacija: Mineralna volna (d=2x10cm) - Stropna obloga: Vlakocementna plošča (d=12 mm)

- Finalni tlak: Hitro vezoča, samorazlivna izravnalna masa na osnovi specialnih hidravličnih veziv (d=2cm) - Mikroarmiran betonski estrih s talnim gretjem (d=6cm) - Ločilni sloj: PE folija - Toplotna izolacija: Ekstrudiran polistiren (d=7 + 10 cm) - Hidroizolacija: Polimer-bitumenska (dvoslojna) - Hladni bitumenski premaz - Temeljna plošča (nosilna konstrukcija): AB (d=20cm) - Toplotna izolacija: Ekstrudiran polistiren, rebrasto oblikovan (d= 10 cm) - Podloga: Podložni beton (d= 10cm) - Utrjeno nasutje: Komprimiran gramozni tampon (d=30cm)

S2_tlak zunanje terase

S1_streha “gloriette”

T3_tlak zunanje lože

- Nasutje: Lomljenec (d= 10 cm) - Finalni tlak: - Zaščita HI: Lesene deske, brušene, žlebičene in zaščitene PP filc z vodoodpornim premazom za les - Hidroizolacija: - Podkonstrukcija: Polimer-bitumenska (dvoslojna) Sistem za nevidno pritrjevanje podnic iz odporne plastike, - Nosilni sloj: zračna podkonstrukcija (d=12 - 10cm) Trapezna pločevina, - Bitumenski HI premaz v njo vlit mikroarmirani cementni estrih (d= 7 cm) - Izravnalni sloj - Nosilna konstrukcija: V naklonu (1%) (d=11 - 9cm) Jekleni profili HEB 200 (pod naklonom) - Zaščita hidroizolacije Vmes toplotna izolacija: XPS (d= 5 cm) in mineralna volna HDPE čepasta folija (d= 7 + 5 cm) - Hidroizolacija: - Spuščeni strop: Polimer-bitumenska (dvoslojna) Nastavljivi jekleni profili, - Hladni bitumenski premaz Dodatni sloj toplotne izolacija: mineralna volna ( d= 3cm) - Temeljna plošča (nosilna konstrukcija): Parna zapora, Al-Pe folija AB (d=20cm) - Stropna obloga: Vlakocementna plošča (d=12 mm) - Toplotna izolacija: Ekstrudiran polistiren, rebrasto oblikovan (d= 10 cm) - Podloga: Podložni beton (d=10cm) - Utrjeno nasutje: Komprimiran gramozni tampon (d=30cm) T4_tlak povezovalne poti - Finalni tlak: Rečni prodniki v cementu, prirezani, glajeni (d=17cm) - Izravnalni sloj (d=10cm) - Utrjeno nasutje: Komprimiran gramozni tampon (d=30cm)

Večnamensko dvorišče, mesto srečevanja gostov hotela in lokalnih prebivalcev.

6.0 PROJEKT 6.1 Načrti _Prerez 1:1 M 1: 200

Recepcija hotela z manjšim barom. Zunanji prostor postane notranji prostor.

6.0 PROJEKT 6.1 Načrti _Prerez 2:2 M 1: 200

Dvorišče pred dvostanovanjskim objektom. Kvalitetno moderno bivanje v starem mestnem središču.

6.0 PROJEKT 6.1 Načrti _Prerez 3:3 M 1: 200

Skupni prostor “spalnih enot” z zunanjo teraso, s pogledom na strehe hiš stare Ljubljane.

6.0 PROJEKT 6.1 Načrti _Prerez 4:4 M 1: 200

6.0 PROJEKT 6.2 Zasnova konstrukcije. Primarno oz. osnovno konstrukcijo vseh objektov na štirih predstavljenih sklopih (A, B, C, D) predstavlja armiranobetonska konstrukcija, izvedena v tehniki vidnega betona. Fizične zamejitve iz AB glede na lokacijo postavljene vertikalno (zid) oz. horizontalno (plošča) imitirajo lokacijo samo (terase, zidovi).

C B

Preko velikih odprtin, ki so namenjene neposrednemu dialogu z okolico, stojijo AB nosilci, ki poleg konstrukcijskih lastnosti podobno kot venci okoliških historičnih objektov zaključujejo etaže objektov.

Streha je v bistvu AB plošča, ki pa se razteza preko zunanjega tlorisnega gaberita in s tem imitira terase, ki jih najdemo na vseh mestih ulice Reber.

Zadnji del na lokaciji predstavlja montažna “Glorietta” na najvišjem delu Rebra. Jekleni stebri, okroglega prereza, med seboj zavtrovani z jeklenimi kabli ter na njih postavljena jeklena “brana” (standardni HEB profili, zvarjeni). Preko njih pa postavljena kovinska (aluminij) fasada, ki nakazuje začasno funkcijo objekta, kateremu se bo v bodočnosti spremenila namembnost.

10m

20m

Aksonometrija lokacije

AB plošča s konzolnim vencem (d = 20 cm) AB nosilni zid (d = 20 cm) AB plošča (d = 15 cm) stopnišče, jekleni profili, obešeno s strehe in stabilizirano v nosilno AB konstr. AB nosilec preko okenske odprtine (v = 40 cm)

AB temeljna plošča (d = 30 cm)

D: 2 stanovanjskih enot strešna konstrukcija, zvarjena s standardnih HEB 200 profilov, preko njih hi-bond plošča

stebri (jeklene cevi, premer = 114,3 mm) jekleni kabli za zavetrovanje

AB plošča s konzolnim vencem (d = 30 cm)

AB nosilni zid (d = 30 cm)

stopnišče, kovinsko, del medetažne montažne jeklene konstrukcije standardni HEB 200 primarni nosilci, preko njih hi-bond plošča stebri (jeklene cevi, premer = 114,3 mm) AB temeljna plošča (d = 30 cm)

C: 8 stanovanjskih enot

6.0 PROJEKT 6.2 Zasnova konstrukcije.

AB plošča s konzolnim vencem (d = 20 cm)

AB nosilec preko dvoetažnega prostora (d = 40 cm)

prenovljeno leseno ostrešje preko obstoječega objekta

stopnišče, jekleni profili, obešeno s strehe in stabilizirano v nosilno AB konstr.

AB nosilni zid (d = 20 cm)

AB temeljna plošča (d = 30 cm)

A: Osrednji objekt

AB plošča s konzolnim vencem (d = 20 cm)

AB nosilni zid (d = 20 cm)

AB linijski nosilec, “vierendeel” (v = 80 cm)

AB nosilni zid (d = 20 cm) AB temeljna plošča (d = 30 cm)

AB nosilni zid (d = 20 cm)

AB temeljna plošča (d = 30 cm) 1m

B: Družbeni center

6.0 PROJEKT 6.3 Požarna varnost, utrditev obstoječe konstrukcije, neovirana dostopnost, energetska racionalnost objekta.

Požarna varnost Za požarno varnost v stavbah je potrebno upoštevati tehnične smernice (Tehnična smernica TSG 1-001:2010 Požarna varnost v stavbah) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS 31/2014) Trije od štirih objektov imajo v vsaki etaži zagotovljen neposreden izhod na zunanjo površino. Evakuacijske poti pa nikjer niso daljše od 35 metrov. V osrednjem objektu in družbenem centru je nameščen protipožarni sistem šprinklerjev. Dostopni čas gasilske službe do lokacije je ocenjen na 10 minut. Problem pri zagotavljanju vode za gašanje predstavlja njen omejen vir na najvišjem delu Rebra. Neovirana dostopnost Načeloma bi moralo biti omogočeno, da bi prizadeti ljudje uporabljali grajeno okolje v istem obsegu kot zdravi ljudje. Vendar bo to v nekaterih primerih težko doseči samo s prenovo obtoječega okolja, predvsem v starih mestnih jedrih. (Vovk, 1990, str. 5) Lokacije ulice Reber je v današnjem stanju gibalno omejenim osebam popolnoma nedostopna. Tudi po posegu je že zaradi naklona ulice, tlakovanja in stopnic gibanje prej omenjenim praktično onemogočeno. Kljub temu so predvidena tri dvigala za gibalno omejene osebe (ob stopniščih), ki jim omogočajo dostop do bistroja in družbenega centra, tako da se lahko udeležijo prireditev na lokaciji ter nujnih nastanitvenih lokacij v pritličju stanovanjskega objekta. Projekt kot tak ni diskriminatoren do gibalno omejenih ljudi, ampak bi poseg, ki bi omogočal neovirano dostopnost, bil ekonomsko predrag, hkrati pa bi oblikovno posegel v zelo krhek kontekst starega mestnega jedra. Utrditev obstoječe konstrukcije N

Shema prikazuje območje predvideno za gibalno omejene osebe. Debelejši modre črte predvidevajo dvigala ob obstoječih stopniščih.

Ob izkopu teras, ki je potreben za izgradnjo novih objektov, je potrebno primerno zaščititi konstrukcijo na lokaciji: konstrukcijo teras in zidov. Zidove se najprej ustrezno zaščiti, bodisi z injeciranjem “jet-ov” v zemljino okoli zidov, ki so pod zemljo, ali z obodno AB konstrukcijo okoli zidov, ki so delno zunaj. AB “jet-i” so med seboj povezani z horizontalnimi gredami in tako predstavljajo tudi novo oporno steno, kjer je izkop nižji od obstoječega zidu. Energetska racionalnost objekta Objekti imajo predvideno naravno prezračevanje. Prostori pa so ogrevani s talnim gretjem. Ogrevanje je priključeno na daljinsko plinovodno omrežje. Okna, razen na najvišjem objektu, nimajo zunanjih senčil, saj to funkcijo prevzamejo venci nadstropij (napušči). Tako je notranjost v poletnih mesecih, ko je sonce visoko, senčena, v zimskih pa, ko je sonce nizko, osončena.

Shema prikazuje izkop na lokaciji z ojačitvijo obstoječih zidov z bodisi AB piloti (“jeti”) bodisi AB opornim zidom.

Prikaz osončenja poleti in pozimi. Poleti, je objekt hladno osenčen, pozimi pa toplo osončen.

6.0 PROJEKT 6.4 Vpliv na pogoje osončenja sosednjih objektov.

Prikazane slike prikazujejo osenčenje situacije rebra ob sončnem dnevu, v treh različnih delih dneva ter treh različnih položajih sonca (vpadnemu kotu sončnih žarkov) tekom leta.

9:00 h

12:00 h

15:00 h

21. december

21. marec 23. september

21. junij

Položaj je glede na osončenost in osenčenost zelo ugoden. Novi posegi pa tudi ne vplivajo slabše na primerno osončenost in osenčenost okolice. Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Rok Luzar I Idejna zasnova butičnega hotela na Rebru, v Ljubljani I mentor: prof. Miloš Florijančič, somentor: doc. Mitja Zorc I leto vpisa: 2007 I leto izdelave: 2015

6.0 PROJEKT 6.5 Fotografije makete.

6.0 PROJEKT 6.5 Fotografije makete

7.0 ZAKLJUČEK

“Danes arhitektura najbolj potrebuje prav tisto, kar je najpotrebnejše v življenju - poštenost. Tako kakor pri človeku je poštenost najgloblja kvaliteta stavbe (…). Če se nam bo posrečilo, bomo naredili veliko uslugo moralni naravi - psihi - demokratične družbe (…). Zavzemite se za poštenost v svoji stavbi in zavzeli se boste za poštenost v življenju tistih, ki so naredili stavbo, in takšno vzajemno razmerje je družbeno neizogibno.” Frank Lloyd Wright 84

7.0 ZAKLJUČEK

Magistrsko delo predstavlja večplasten odgovor na probleme bivanja v starih mestnih središčih, zaradi različnih interesov, ki se tam pojavljajo. Projekt, ki se je tekom raziskovanja izoblikoval, je poizkus, kako v njem, ob izpolnjevanju vseh obstoječih zahtev, oblikovati nove stavbe in programe, ki jih te stavbe ponujajo. Ključen askpekt, ki bi ga izpostavil, je zagotovo sodelovanje vseh vpletenih strani (arhitekti, kulturovarstveniki, urbanisti, gradbeniki, sociologi itd.) pri urejanju. To enakovredno medsebojno sodelovanje, s katerim se lahko preskoči še tako velike ovire, na koncu, omogoči najkvalitetnejšo rešitev, ki ne potrebuje takojšnjih dopolnitev in sprememb, ampak predvidi praktično vse, kar se predvideti seveda da. Samo z zgoščevanjem dejavnosti in potem posledično zgoščevanju medsebojnih odnosov bomo namreč lahko dosegli družbeni nivo, ki ne bo temeljil več na individualnem, ampak na skupnem. Če je obstoječa arhitektura zrcalo družbe, potem naj bo ta projekt vizija za bodoče stanje v njej. Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Rok Luzar I Idejna zasnova butičnega hotela na Rebru, v Ljubljani I mentor: prof. Miloš Florijančič, somentor: doc. Mitja Zorc I leto vpisa: 2007 I leto izdelave: 2015

VIRI

Poglavja (0.0 do 7.0) so opremljena z arhivskimi posnetki z Rebra in okolice ter orto posnetkom Ljubljane, pridobljenih s strani lokalnega ZVKDS-ja oz. Geodetske uprave Republike Slovenije. KNJIŽNI VIRI _Curtis, W. J. R., 1996. Modern architecture since 1900. New York: Phaidon. _Gehl, J., 2011. Life between buildings : using public space. London: Island press. _Gehl, J., 2010. Cities for people. London: Island press. _Hall, P., 1996. Cities of tomorrow : an intellectual history of urban planning and design in the twentieth century. Oxford: Basil Blackwell. _Jacobs, J., 2009. Umiranje in življenje velikih ameriških mest. Ljubljana: Studia humanitatis. _Kosec, M., 2013. Ruševina kot arhitekturni objekt. Ljubljana: Umetniško izobraževalno društvo Praznine. _Korošec, B., 1991. Ljubljana skozi stoletja : mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga. _Kladnik, D., 1991. Ljubljanske metamorfoze. Ljubljana: Luxuria. _Pallasmaa, J., 2007. Oči kože. Ljubljana: Studia humanitatis. _Valena, T., 2013. O Plečniku : prispevki k preučevanju, interpretaciji in popularizaciji njegovega dela. Celje: Celjska Mohorjeva družba. _Vovk, M., 1990. Priročnik za načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno oviranih ljudi. Ljubljana: Urbanistični inštitut SR Slovenije. _2008. El Croquis : De Arquitectura y de Diseño. št. 140. Madrid: Márquez & Levene. _2011. Oris : časopis za arhitekturu i kulturu. št. 70. Zagreb : Arhitekst. SPLETNI VIRI _Couchsurfing. Gradivo dostopno na: http://www.couchsurfing.com/about/about-us/ (09.10.2015) _Hempel, J., Airbnb, more than a place to crash. Gradivo dostopno na: http://fortune.com/2012/05/03/airbnb-more-than-a-place-to-crash/ (09.10.2015) _Interaktivna karta nepremičnega registra kulturne dediščince. Gradivo dostopno na: http://giskd6s.situla.org/giskd/ (09.10.2015) _Nared, K., 2015, Sanjske nepremičnine Slovencev? Tiste, ki si jih lahko privoščimo. Gradivo dostopno na: http://www.siol.net/trendi/dom/novice/2015/02/sanjske_nepremicnine_ slovencev.aspx?hide_hf=1&mob=1 (09.10.2015)

_Občinski prostorski načrt mestne občine Ljubljana. Gradivo dostopno na: https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana (09.10.2015) _Register kulturne dediščine. Gradivo dostopno na: http://rkd.situla.org (09.10.2015) _Vizija Ljubljana 2025, dostopno na: http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/vizija-ljubljane/ (09.10.2015) _Williams, G., Saving Towns by Filling Rooms in Italy. Gradivo dostopno na: http://www.nytimes.com/2010/05/23/travel/23journeys.html (09.10.2015) NEKNJIŽNI VIRI DVD _Čap, F., Bor, M., Grupp, P., Adamič, B. 2006. Vesna (Videoposnetek). Ljubljana: FIlmski sklad Republike Slovenije. VIRI SLIK IN GRAFIČNEGA MATERIALA 1.1 - 1.3 Posnetek zaslona iz videoposnetka: Čap, F., Bor, M., Grupp, P., Adamič, B. 2006. Vesna (Videoposnetek). Ljubljana: FIlmski sklad Republike Slovenije. 2.1 Lasten arhiv 2.2 Lasten arhiv 2.3 Dostopno na: http://www.germany.travel/en/specials/creative/creative.html?et_rp=1 (01.06.2015) 2.4 Dostopno na: http: //www.hafencity.com/upload/images/artikel/z_artikel_en_23_1_182_1200x800.jpg (09.10.2015) 2.5 Dostopno na: http://www.siol.net/trendi/dom/novice/2015/02/sanjske_nepremicnine_slovencev.aspx?hide_hf=1&mob=1 (09.10.2015) 2.6 Dostopno na: http://www.delo.si/assets/media/picture/20111021/Terrafolk&Simbolicni_orkester_colour.jpg?rev=1 (09.10.2015) 2.7 Dostopno na: http://www.delo.si/assets/media/picture/20150126/Kultura__Iliada_gl_list_HiR_hires.jpeg0.jpeg?rev=1 (09.10.2015) 2.8 Dostopno na: http://www.delo.si/assets/media/picture/20110520/moderna.jpg?rev=2 (09.10.2015) 2.9 Dostopno na: http://s2.pticica.com/foto/0000227426_l_0_jVIHdy.jpg (09.10.2015) 2.10 Dostopno na: http://www.visitljubljana.com/file/1570140/odprta_kuhna_male-21.jpg (09.10.2015) 2.11 Dostopno na: http://psn.sdn.si/sn/img/s975x650/12/270/634842634887644618_gujzina.jpg (09.10.2015) 2.12 Lasten arhiv 2.13 Posnetek zaslona iz videoposnetka: Čap, F., Bor, M., Grupp, P., Adamič, B. 2006. Vesna (Videoposnetek). Ljubljana: FIlmski sklad Republike Slovenije. 2.14 Dostopno na: http://www.delo.si/assets/media/picture/20120705/studentovskapotnaLG.jpeg?rev=1 (09.10.2015) 2.15 Dostopno na: http://www.ljubljana.si/file/1647178/slovenska_pogled1_150315.jpg (09.10.2015) 2.16 Dostopno na: http://www.delo.si/assets/media/picture/20110803/garažna8.jpg?rev=1 (09.10.2015) 2.17 Dostopno na: http://ljubljanski.projekti.si/Data/Sites/1/images/zupanovi_predvolilni_projekti/ozivitev_nabrezij_ljubljanice/grudnovo_nabrezje/111125_prenovljenogrudnovonabrezje_hr_nrovan_008.jpg (09.10.2015)

3.1 Posnetek fotografije iz knjige: Korošec, B., 1991. Ljubljana skozi stoletja : mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga. 3.2 Dostopno na: http://cdn.neonsky.com/4f50f26e1e884/images/ljubljana-1.jpg (09.10.2015) 3.3 Posnetek fotografije iz knjige: Korošec, B., 1991. Ljubljana skozi stoletja : mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga. 3.4 Dostopno na: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/0f/Downtown_Ljubljana.JPG (09.10.2015) 3.5 Posnetek iz podatkov GURS, pridobljenih aprila 2015. 3.6 - 3.14 Lasten arhiv 3.15 Posnetek zaslona iz videoposnetka: Čap, F., Bor, M., Grupp, P., Adamič, B. 2006. Vesna (Videoposnetek). Ljubljana: FIlmski sklad Republike Slovenije. 3.16 - 3.19 Lasten arhiv 3.20 Posnetek fotografije iz knjige: Valena, T., 2013. O Plečniku : prispevki k preučevanju, interpretaciji in popularizaciji njegovega dela. Celje: Celjska Mohorjeva družba. 3.21 Lasten arhiv 3.22 Lasten arhiv 4.1 - 4.4 Lasten arhiv 4.5 Posnetek zaslona iz videoposnetka: Čap, F., Bor, M., Grupp, P., Adamič, B. 2006. Vesna (Videoposnetek). Ljubljana: FIlmski sklad Republike Slovenije. 4.6 Lasten arhiv 4.7 - 4.14 Posnetek zaslona iz videoposnetka: Čap, F., Bor, M., Grupp, P., Adamič, B. 2006. Vesna (Videoposnetek). Ljubljana: FIlmski sklad Republike Slovenije. 5.1 Dostopno na: http://www.albergodiffuso.com/web/wp-content/uploads/2012/05/Yasushi-Watanabe.jpg (09.10.2015) 5.2 Dostopno na: http://it.omnidreams.net/uploads/images/0000/9837/Albergo_diffuso_.png (09.10.2015) 5.3 Dostopno na: http://kindleliving.com/wp99/wp-content/uploads/2014/03/albergo-diffuso-1.jpg (09.10.2015) 5.4 - 5.7 Dostopno na: http://divisare.com/projects/183783-STUDIO-UP-Hostel-Golly-Bossy (09.10.2015) 5.8 Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/CouchSurfing#/media/File:Stationary_envelopes.png (09.10.2015) 5.9 Dostopno na: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/69/Airbnb_Logo_Bélo.svg (09.10.2015) 5.10 Dostopno na: http://1.bp.blogspot.com/_VubtEILIn6M/TDSx3DZOiyI/AAAAAAAABgQ/pUrs7Xo5QtE/s1600/10+Terraços+de+Bragança+015+copy.jpg (09.10.2015) 5.11 Dostopno na: http://www.norigem.pt/imagens/maquetas_0100_26_1.jpg (09.10.2015) 5.12 Dostopno na: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/Terraços_de_Bragança._(6086965698).jpg (09.10.2015) 5.13 - 5.15 Posnetek zaslona iz videoposnetka: Čap, F., Bor, M., Grupp, P., Adamič, B. 2006. Vesna (Videoposnetek). Ljubljana: FIlmski sklad Republike Slovenije. 86

ZAHVALA

Hvala profesorju za prvi nasvet. Hvala Mitji za usmerjanje, nasvete, pripombe, ideje. Hvala Josipu za jasno konstrukcijsko rešitev. Hvala ge. Sabini Ravnikar z ZVKDS-ja za kar dvakratno pošiljanje podatkov iz arhivov. Hvala staršema za podporo in zaupanje. Hvala Denisu, za pomoč pri izdelavi makete. Hvala vsem prijateljem s faksa, zlasti pa: Aljoši, Juriju, Lenartu, Marku, Mateju, Maticu, Nejcu in Tadeju. Brez vas bi bil manj butast, vendar bi bilo vse skupaj bolj dolgočasno. Hvala cimrom z Oražnove ulice 8 za potrpežljivost pri čiščenju in razumevanju moje nedružabnosti. Hvala “tistemu zgoraj” za pomoč in milost v težkih časih moje bolezni. Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Rok Luzar I Idejna zasnova butičnega hotela na Rebru, v Ljubljani I mentor: prof. Miloš Florijančič, somentor: doc. Mitja Zorc I leto vpisa: 2007 I leto izdelave: 2015

Spodaj podpisani Rok Luzar, izjavljam, da sem avtor magistrskega dela z naslovom: Idejna zasnova butičnega hotela na Rebru, v Ljubljani, ki sem ga izdelal pod mentorstvom prof. Miloša Florijančiča in doc. Mitje Zorca in zagovarjal dne 12.11.2015 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.