Maša Mertelj

Maša Mertelj

IDEJNA ZASNOVA NARAVNEGA KOPALIŠČA S SPREMLJEVALNIM PROGRAMOM OB JEZERU JASNA V KRANJSKI GORI magistrsko delo

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA leto vpisa: 2007/2008 leto izdelave magistrskega dela: 2015

POVZETEK

ABSTRACT

Magistrsko delo obravnava problem degradiranega območja ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, ki predstavlja velik potencial za pestrejšo turistično ponudbo kraja, in je na seznamu najpomembnejših investicijskih projektov občine v prihodnjih nekaj letih.

This Masters Thesis deals with the problem of degradated area at lake Jasna in Kranjska Gora, which represents a great potential for a more diverse tourist offer in town and is on the list of most important investment projects in the coming years.

Nekdaj priljubljeno gorsko kopališče z izjemnimi vedutami na okoliške vrhove je danes neurejeno in brez ustreznega programa. Ponovna vzpostavitev kopališča z ustreznim spremljevalnim programom bi pomenila velik strateški premik pri konkurenčnosti turistične destinacije Kranjska Gora, hkrati pa bi bila izjemnega pomena za lokalno prebivalstvo, njihovo aktivno preživljanje prostega časa in nova delovna mesta.

Once a popular mountain swimming area with exeptional views of surrounding peaks is nowadays disordered and lacks proper program. A revival of the swimming area with a suitable accompanying program would result in improved competitiveness of a tourist destination Kranjska Gora, as it would contribute to the local population, for their leisure time and by providing new enployments.

V okviru teoretskega dela magistrske naloge so preučeni trendi sodobnega “zelenega” turizma. Zaradi občutljivosti lokacije, ki se nahaja na meji s Triglavskim narodnim parkom, se sprašujemo o tem, kaj je »regionalno«, oziroma kako je primerno graditi v naravnem okolju.

Pri načinu gradnje in materialnosti se zgledujemo po tradiciji alpske arhitekture in gradnje v lesu, tipične za te kraje. Zanima nas širši kontekst gradnje v občini, v okviru katerega poiščemo primere dobre arhitekturne prakse.

Within the theoretical part of the Masters Thesis the trends of contemporary green tourism are examined. Due to sensitivity of the location which is located at the border of Triglavski narodni park, we question ourselves what is “regional” or how to build in a natural environment. Construction method and materiality follow the tradition of alpine architecture and timber construction typical for this region. We are interested in the broader context of architectural practice in municipality within which quality examples are introduced.

Obstoječ objekt, ki je arhitekturno in programsko neustrezen, odstranimo. Nova intervencija se podredi naravni krajini in se integrira z obstoječim rastjem. V obliki “programske ograje” dopolnjuje obstoječe zelenje, ki se sklenjeno razteza okrog jezera in ga tako izolira od prometnice. Arhitekturna gesta sledi krivulji jezera in preko lesenega podesta, ki je hkrati most in plaža, poveže sedaj neprehodno območje med obema jezeroma in vseskozi usmerja poglede proti goram in naravi.

Existing building which is architecturally and programmatically unsuitable is removed. New intervention respects natural environment and integrates with existing vegetation. In shape of “programmed fence” it complements the existing greenery and isolates nature from traffic route. Architectural gesture follows the curve of the lake and steers the views towards peaks and nature. Unconnected parts of lake are linked with a wooden podium that serves as a bridge and beach at the same time.

Program kopališča, ki bi bilo aktivno celo leto, bi privabil nove turiste in zadovoljil potrebe lokalnega prebivalstva. Program temelji na geografskih in podnebnih danostih lokacije.

Hladna jezerska voda, svež gorski zrak bogat s kisikom, sončno sevanje in blagodejen vpliv pretežno iglastega gozda predstavlajo naravno infrastrukturo. Kopališče, sončna plaža, možnost najema čolna in restavracija z lokalno kulinarično ponudbo bi obudili pozabljeno zgodbo priljubljenega gostišča in kopališča v Jasni. Kopališko dejavnosti bi pozimi nadomestilo drsališče, ki bi popestrilo zimsko športno ponudbo kraja. Večnamenska dvorana bi gostila prireditve, razstave, filmske projekcije in delavnice in tako v dogajanje vpela tudi lokalno prebivalstvo. “Gorski spa” in hotel s pogledom na slikovito naravo bi vzpostavila vrhunsko turistično ponudbo za zahtevnejše goste.

New swimming area would be active the whole year and attract new tourists as satisfy the needs of the local population. The program is based on the geographical and climatic assets of the location. The cold lake water, fresh mountain air rich in oxygen, solar radiation and beneficial effects of coniferous forest represent a natural infrastructure. Swimming area, sunny beach, boat rental and a restaurant with local culinary delights would revive the forgotten story of a former popular tourist point. In winter time the lake would become a skating rink and enrich the winter activities in Kranjska Gora. A multipurpose hall would host events, exhibitions, film screenings and workshops and by this involve the local population.

Mountain spa and hotel overlooking the picturesque nature would establish a top tourist accommodation for the most demanding guests.

KLJUČNE BESEDE: Kranjska Gora, jezero Jasna, turizem, zeleni turizem, lesena gradnja, kopališče;

KEYWORDS: Kranjska Gora, lake Jasna, tourism, green tourism, timber construction, swimming area;

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 2

veduta na Razor (2601m) in Prisank (2547m) (http://www.kranjska.eu/files/2012/06/Jezero-jasna.jpg)

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 3

KAZALO

1. UVOD

3. TEORETSKA IZHODIŠČA

POMANJKLJIVOSTI TURISTIČNE PONUDBE PROBLEM OPREDELITEV PROBLEMA CILJI MAGISTRSKEGA DELA METODE DELA

ZELENI TURIZEM VPRAŠANJE REGIONALNEGA ARHITEKTURNA POLITIKA V OBČINI KRANJSKA GORA LES KOT GRADBENI MATERIAL

2. ŠIRŠI OKVIR

PREDSTAVITEV LOAKCIJE

OBČINA KRANJSKA GORA GOSPODARSKA STRUKTURA OBMOČJA GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI PODNEBNE ZNAČILNOSTI POVEZANOST IN PROMETNA INFRASTRUKTURA ANALIZA ŠIRŠEGA OBMOČJA analiza dostopnosti in poselitve analiza voda RAZVOJ TURIZMA OBSTOJEČA TURISTIČNA INFRASTRUKTURA ZIMSKA TURISTIČNA PONUDBA analiza zimske turistične ponudbe POLETNA TURISTIČNA PONUDBA analiza poletne turistične ponudbe POMANJKLJIVOSTI V PONUDBI VIZIJA RAZVOJA TURIZMA TRENDI TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA STRATEGIJA IZBOLJŠANJA KONKURENČNOSTI TURISTIČNE PONUDBE KLJUČNI RAZVOJNO INVESTICIJSKI PROJEKTI IN AKTIVNOSTI

4. LOKACIJA

6. PROJEKT KONCEPT PROGRAM KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA NAČRTI: situacija, M 1:1000 tlorisi, M 1:200 prerezi, M 1:200 fasadni pas, M 1:20 fasade, M 1:200

ANALIZE: polno prazno smer zidave program varovana območja zaznavna analiza SINTEZA ANALIZ

TEHNIČNO POROČILO: instalacijska zasnova požarna varnost

ZGODOVINA KOPALIŠČA JASNA stanje nekoč stanje danes

7. VIRI IN LITERATURA

VIZUALIZACIJE

5. REFERENČNI PRIMERI KONCEPTUALNE REFERENCE TIPOLOŠKE REFERENCE MATERIALNE REFERENCE PROGRAMSKE REFERENCE PRIMER NARAVNEGA KOPALIŠČA V SLOVENIJI

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 4

1. UVOD

POMANJKLIVOSTI (POLETNE) TURISTIČNE PONUDBE

PROBLEM

CILJI MAGISTRSKEGA DELA

Turizem v Kranjski Gori že stoletje predstavlja najpomembnejšo gospodarsko dejavnost. Še pred nekaj desetletji je Kranjska Gora veljala za kraj s pestrim družabnim življenjem in raznovrstno celoletno turistično ponudbo. Pozimi priljubljeno smučarsko središče je poleti med drugim privabljalo goste z gostiščem v Jasni, v sosednjem kraju Gozd Martuljek pa s kampom in odprtim poletnim kopališčem. Danes se nobena od naštetih poletnih dejavnosti ne izvaja več.

- pomanjkanje v poletni turistični ponudbi v občini Kranjska Gora - neizkoriščen potencial kopališča Jasna kot turistične destinacije - arhitekturno in programsko neustrezen objekt ob jezeru Jasna

Raven ponudbe v Kranjski Gori se je znižala, sodobnejša letovišča v bližnjih državah pa za isti denar ponujajo veliko več. Prav tako hoteli niso več na ravni zahtev sodobnega gosta.

Med ključnimi investicijskimi projekti (predvideno že do leta 2008) je ureditev poletnega kopališča v Jasni, ki narekuje ureditev in vzdrževanje kopališča za poletno kopanje z možnostjo zimskega drsališča.

Nekdaj delujoče kopališče Jasna je bilo edino zunanje in naravno kopališče v Kranjski Gori. Privabljalo je turiste in služilo lokalnemu prebivalstvu za osvežitev v poletnih mesecih.

Delujoč objekt ob jezeru je služil kot priljubljeno gostišče z izjemnim pogledom na Prisank in Razor.

Cilj magistrskega dela je nadomestiti arhitekturno in programsko neustrezen objekt na lokaciji, ki ima izjemen potencial za turistično prepoznavnost Kranjske Gore, hkrati pa z novim posegom opozorimo na neprimerne novogradnje in prenove v občini. V okvirih trajnostnega turizma opomnimo na pomen lesa v gradnji, na ohranjanje naravne krajine in spoštovanje družbene in kulturne avtentičnosti. Za program klimatskega kopališča izkoristimo naravne geografske in podnebne danosti, z minimalnim posegom lesenih paviljonov omogočimo programsko diverziteto in vzpostavimo privlačno destinacijo za lokalno prebivalstvo, lastnike apartmajev v občini in privabimo nove profile turistov.

Kopališče Jasna bi pomenilo velik strateški premik pri ponudbi turistične destinacije Kranjska Gora. Svež gorski zrak, hladna jezerska voda, sončno sevanje in blagodejen vpliv pretežno iglastega gozda so naravna osnova za razvoj kopališča.

Kopališka dejavnost s spremljevalnim gostinskim in sprostitvenim “spa” programom bi izboljšala konkurenčnost kraja in ponudila nove oblike preživljanja prostega časa, ki bi privabile nove profile gostov. Program bi ponujal aktivnosti skozi vse leto, za vse generacije, lokalno prebivalstvo, lastnike apartmajev in turiste.

OPREDELITEV PROBLEMA

Danes je kopališče infrastrukturno podhranjeno, dostop do vode neurejen, parkirišča nevzdrževana, prav tako premostitve. Novi objekt ob jezeru je neaktiven od leta 2006, propada in prostorsko degradira naravno krajino.

METODE DELA Preko fotografij in analiz lokacije izpostavim neustreznost obstoječega objekta in predlagam nov poseg. S sprotnim preverjanjem na delovnih maketah in skicah preizkušam različne zasnove in predlagam končno rešitev, ki se integrira z naravno krajino. Rešitev prikažem s tlorisi in prerezi, jo s fasadnim pasom ponazorim v detajlu, njene odnose do konteksta in materialnosti pa prikažem z vizualizacijami.

Program apartmajev za trg na lokaciji neposredno ob jezeru je neustrezen, na kar opozarja dovoljena namenska raba, ki predpisuje turistično usmerjene dejavnosti. Objekt arhitekturno degradira naravno krajino, z neaktivnim programom pa ne izkorišča turističnih potencialov slikovite lokacijie na prehodu v Triglavski narodni park.

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 5

2. ŠIRŠI OKVIR

OBČINA KRANJSKA GORA Začetki Kranjske Gorei segajo v drugo polovico 14. stoletja, v leta, ko so prebivalci začeli izsekavati tamkajšnje gozdove in jih spreminjati v kmetijska zemljišča ter pašnike. Strateško pomembna je postala med 1. svetovno vojno, ko so ruski ujetniki zgradili vojaško cesto čez 1611 m visok preval Vršič iz doline Save v dolino Soče. V 19. stol je postala središče živahnega trgovanja in leta 1848 dobila tržne pravice.

Sloves turističnega kraja je Kranjska Gora pridobila z izgradnjo železniške proge in s prvimi obiskovalci. Nekoliko kasneje so skoki in poleti v Planici ponesli ime kraja v svet, kar je vzpodbudilo turistični razmah območja. Izjemen pomen za razvoj kraja je bila izgradnja prvih žičnic ob koncu 50ih let. (povzeto po: http://obcina.kranjska-gora.si/)

naselje Kranjska Gora pred 1. svetovno vojno (osebni arhiv)

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 6

GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Občina Kranjska Gora leži na severozahodu Slovenije, na tromeji z Avstrijo in Italijo, ob vznožju Julijskih Alp in Karavank. Področje je reliefno zelo razgibano in meri 256km2. Iz Zgornjesavske doline segajo v Julijske Alpe gorske doline, ki so jih izoblikovali ledeniki in jim dali značilne koritaste oblike. Doline obdajajo slemena. Velik del pokrajine, kar 60%, leži na območju Triglavskega narodnega parka.

Občina šteje 5.288 (2010) prebivalcev. Kranjska Gora je občinsko središče in z 1428 prebivalci največji kraj Zgornjesavske doline, poleg Rateč, Podkorena, Gozd Martuljka, Srednjega vrha, Belce, Dovjega in Mojstrane. Predstavlja gorski turistični kraj in pomembno, svetovno znano zimskošportno središče. Okrog starega vaškega jedra je zrasel nov, turistični del naselja s hoteli, zasebnimi sobami in apartmaji, počitniškimi domovi, rekreacijskimi objekti in trgovskim središčem. Hoteli, zasebni penzioni, apartmaji in zasebne sobe ponujajo 4500 turističnih postelj. (povzeto po: http://obcina.kranjska-gora.si/)

PODNEBNE ZNAČILNOSTI Podnebje zgornjesavskega območja spada v alpski podnebni pas, ki je značilen po dolgih in snežnih zimah, ter kratkih, toplih poletjih, pogostih vzhodnih vetrovih in obilnih padavinah. Območje Kranjske Gore je pod vplivom specifičnih podnebnih razmer, ki zaostrujejo gorski značaj podnebja, kar je posledica nadmorske višine med 750 m in 850 m. Zima je običajno dolga 4 do 5 mesecev, povprečno število snežnih dni je štiri mesece. Povprečna najnižja dnevna temperatura v mesecu januarju je –8°C, čez dan pa se ozračje segreje nad 0°C. V najtoplejšem mesecu v letu je povprečna jutranja temperatura 10°C, podnevi pa se običajno ogreje na 23°C, tudi do 30°C in čez.

POVEZANOST IN PROMETNA INFRASTRUKTURA Kranjska Gora je prometno lahko dostopna. Skozi dolino vodi regionalna cesta. Iz osrednje dela Slovenije je dostopna iz smeri Kranj – Jesenice – Kranjska gora, iz severnih in zahodnih regij pa preko prehoda Karavanke, Vršič in Predil. Na zahodu je najbližja avtocesta pri 15 km oddaljenem Trbižu (ITA), na severu pri 15 km oddaljenem Beljaku (A), na vzhodu pa15 km stran poteka jeseniška avtocesta. Oddaljenost do treh železniških postaj (Jesenice, Beljak, Trbiž) je 20 km. Od najbližjega letališča (Ljubljana - Brnik) je Kranjska Gora oddaljena 75 km, od letališča v avstrijskem Celovcu pa 95 km.

GOSPODARSKA STRUKTURA OBMOČJA geografski položaj Kranjske Gore (Atlas okolja)

V strukturi gospodarstva ima turistična dejavnost velik pomen. Standardna klasifikacija dejavnosti, ki evidentira in poimenuje turistično dejavnost pod »gostinstvo« kaže, da je s področja »gostinstva« dobra četrtina poslovnih subjektov, ki zaposlujejo 59% aktivnega prebivalstva. Posredno zaposlenih v turistični dejavnosti je še 15% prebivalstva. (povzeto po: Strategija razvoja turizma turistične destinacije Kranjska Gora,2005)

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 7

ANALIZA ŠIRŠEGA OBMOČJA

regionalna cesta Rateče-Jesenice Sava

Kranjska Gora

naselje Jasna

Mala Pišnica

cesta na Vršič

poselitev

center

gozd

vode

ceste

lokacija Jasna

območje posega

0

200m

1km

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 8

ANALIZA DOSTOPNOSTI IN POSELITVE

ANALIZA VODA

Sava regionalna cesta

smer Jesenice

Kranjska Gora lokalne ceste

Pišnica

regionalna cesta

naselje Jasna

HE

jezero Jasna

Mala Pišnica

smer Vršič

0

200m

1km

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 9

RAZVOJ TURIZMA

RAZVOJ TURIZMA V KRANJSKI GORI Leta 1870 je bila odprta železniška proga Ljubljana-Rateče-Trbiž. V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno je prilagodljivi vozni red pripomogel k naraščanju turizma, planinstva in po kriznem obdobju tudi k razcvetu gornjesavskega gospodarstva. Najprej se je razvijal poletni-klimatski turizem, pohodništvo in alpinizem, že med obema vojnama pa tudi zimski turizem: sankanje, skoki v Planici in smučanje (Černe, 1992).

V drugi polovici 19. Stoletja se je uveljavila tipična meščanska oblika počitnic, ki so jo sami poimenovali »sommerfrische«. Za meščane je »poletna svežina« pomenila umik iz pregretega mesta na podeželje, kjer so vroče poletne mesece pogosto preživeli v preprostih in skromnih razmerah. Tak oddih je ponujala tudi Kranjska Gora, premožnejša elita pa je počitnikovala na bolj mondenem Bledu.

prihod smučarjev na železniško postajo

Pomen turizma v Kranjski Gori sega v začetek dvajsetega stoletja, ko je bilo v ta namen ustanovljeno Letoviško društvo Kranjska Gora. Namen društva je bilo pospeševanje turizma v Kranjski Gori, urejanje novih poti za lažjo dostopnost naravnih znamenitosti, gradnja nastanitvenih kapacitet in druge potrebne infrastrukture, spodbujanje posameznikov k oddajanju sob oz. stanovanj v turistične namene in propagiranje Kranjske Gore kot turistične destinacije ter podpiranje podjetij, ki so skrbela za ugled in prepoznavnost kraja.

Prvi hotel je bil odprt leta 1902, kjer so nato leta 1904 tudi osnovali Letoviško društvo, ki je sprva delovalo z zelo omejenimi denarnimi sredstvi. Njegovi ustanovitelji ter vedno bolj številčni podporniki so razmeroma hitro popravili, razširili in označili poti v bližnji okolici in v samem naselju skrbeli za javno razsvetljavo, ko so leta 1908 postavili petrolejske cestne svetilke.

Zgradili so igrišče za tenis in leta 1911 odprli kopališče »V Trstju«, imenovano tudi Jasna.

Kranjsko Goro je kmalu obiskovalo vedno več turistov. Sprva so poleg domačih turistov prevladovali nemški gostje, zadnja leta pred vojno pa je bilo največ Čehov, Hrvatov, Slavoncev in Srbov.

Že pred prvo svetovno vojno se je razvijal tudi zimski turizem. Leta 1912 so odprli dom na Vršiču. Najprej se razvije sankanje, gradi se tudi prva infrastruktura za smučanje. Med prvo svetovno vojno se nato delovanje Letoviškega društva prekine za dobrih pet let. V tem času se je Kranjska Gora spremenila v veliko vojaško in ujetniško taborišče, saj je predstavljala zaledje soške fronte. Po vojni aktivnosti društva ponovno zaživijo, prvih nekaj let je namenjenih sanaciji škode. “sommerfrische”

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 10

Po vojni je smučarski turizem doživel prvi razcvet in tako zimske sezone po obisku in prihodkih postanejo enakovredne letnim. Pozimi 1926/27 je zgrajena prva smučarska skakalnica.

Ob 25. obletnici Letoviškega društva je leta 1929 otvoritev obnovljenega in dograjenega kopališča Jasna, ki je bilo med vojno močno poškodovano. Ob hitrem razvoju turizma in s tem povečanjem števila ljudi v kraju, se vzporedno dograjuje ostala infrastruktura – vodovod, sprejet je prostorski načrt, zagotovljena je zdravstvena oskrba.

Razvoj letnega in zimskega turizma med obema vojnama je konstanten, k čemur so pripomogle tudi aktivnosti planinskega in lovskega društva. Med leti 1927 in 1940 število gostov iz leta v leto narašča, večje število nočnin je zabeleženo v poletni sezoni, saj Kranjska Gora postane uveljavljena klimatska destinacija za pljučne bolnike.

Po zgledu drugih smučišč tudi v Kranjski Gori urejajo smučišča, zgradijo smučarsko skakalnico, organizirajo šolo smučanja, železniški prevoz pa je prilagojen prevozu smučarjev. Vizija kraja in njegovih turističnih delavcev je bila, da bi Kranjska Gora postala najpomembnejši zimskošportni center Slovenije in Jugoslavije. Optimistične načrte prekine druga svetovna vojna, v veliki meri pa so realizirani v obdobju po vojni (Černe, 1992).

sedežnica na Vitranc, 1958

sankanje

na ogledu možnega poteka novih smučarskih prog

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 11

Razvoj turizma v Kranjski Gori po drugi svetovni vojni lahko razdelimo v štiri faze (Jeršič, 1996, str. 54): -

od druge svetovne vojne do sredine šestdesetih let, od sredine šestdesetih let do konca sedemdesetih let, osemdeseta leta in od začetka devetdesetih let dalje.

V prvi fazi se je ob močni podpori države razvijal socialni oz. delavski turizem, medtem ko je bil ekonomski vidik v ozadju. V tej fazi je bilo število nočitev turistov precej nižje kot tik pred drugo svetovno vojno in je naraščalo razmeroma počasi. Predvojno število nočitev je preseženo šele leta 1960. Leta 1948 je bila zgrajena prva smučarska žičnica namenjena turistom in namenom spodbuditve vrhunskega tekmovalnega smučanja ob državni podpori.

V prvem obdobju se zgradijo še druge smučarske žičnice.

Drugo obdobje prinese obrat usmeritve turizma od socialnega k bolj ekonomsko naravnanemu. Turizem postane ključna gospodarska usmeritev cele Zgornjesavske doline, Kranjska Gora pa kraj z največjimi načrti in največ investicijami. Država je želela v razvijajoče se alpsko turistično središče privabiti večje število zahodnoevropskih turistov, zato je večje število družbenih podjetij investiralo v izgradnjo novih hotelov, ki so bili praviloma višje kategorije – Larix, Lek, Garni, Alpina, Kompas.

Od začetka šestdesetih let dalje je primat med oblikami zimske turistične rekreacije prevzelo alpsko smučanje z novimi smučarskimi progami in žičnicami na pobočjih Vitranca in Podkorena (1970-1972). Zgradili so tudi drsališče, hotelska kopališča in uredili sprehajalne poti. V tem obdobju je turistični razvoj najintenzivnejši, ponudba Kranjske Gore pa še lahko zadovoljuje potrebe smučarjev.

Po letu 1975 se razvoj Kranjske Gore upočasni, kraj pa postaja vedno slabše konkurenčen alpskim turističnim središčem v tujini. Delno to lahko pripišemo naravnim danostim, ki so omejevale dolžino prog in njihovo razvejanost, delno pa ustanovitvi Triglavskega narodnega parka, zaradi katerega je propadel načrt širitve smučišč.

V tretji fazi razvoja, osemdesetih letih, so družbena podjetja prenehala investirati v gradnjo hotelov v Kranjski Gori. Pobudo so prevzela gradbena podjetja, ki so začela graditi počitniška stanovanja. S tem je prišlo do spremembe v sestavi bivalnih zmogljivosti, saj se je gradnja delno ekonomskih bivališč že približevala »dolgoročnim optimalnim zmožnostim« (Klincov, 1980, str. 18), ko naj bi bilo razmerje med ekonomskimi in neekonomskimi zmogljivostmi izenačeno. V prihodnjih letih je bil zato poudarek na gradnji hotelskih prenočitvenih zmogljivosti, turistično-rekreativne infrastrukture in trgovsko-servisne ter obrtne infrastrukture zaradi povečanja števila počitniških stanovanj, katerih uporabniki so potrebovali različne oskrbne dejavnosti. V tem obdobju Kranjska Gora torej začne prevzemati vlogo oskrbnega centra.

V devetdesetih letih se začne proces privatizacije, ki zajame tudi turistične infrastrukture, spremeni se tudi strategija turističnega razvoja občine. Prepovedana je nadaljna gradnja individualnih počitniških objektov, spodbuja pa se razvoj ponudbe v okviru zasebnih turističnih prenočitvenih zmogljivosti. Pomemben del turistične ponudbe postane tudi kongresni turizem.

plakat za prvo mednarodno tekmovanje v smučanju

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 12

OBSTOJEČA TURISTIČNA INFRASTRUKTURA

ZIMSKA TURISTIČNA PONUDBA

Današnja turistična ponudba še vedno temelji na naravnih danostih, poleg tega pa je razvita tudi ostala turistična infrastruktura, ki privlači domače in tuje goste.

Pozimi so najbolj obiskana smučišča, na voljo so tudi tek na smučeh, sankanje, drsanje, gorništvo in pohodništvo ter welness programi.

Pomembno vlogo predstavlja kongresni in poslovni turizem. Vsa tovrstna ponudba je skoncentrirana v Kranjski Gori. Možnost poslovnega turizma v občini ponujajo hoteli Kompas, Larix (Ramada resort) in Lek. Igralništvo privablja tako enodnevne kot tudi stacionarne goste, katerim sta na voljo en igralni salon in ena igralnica.

Žičnice lahko prepeljejo 17300 smučarjev na uro, v povprečju pa obratujejo 70 dni na leto.

Smučišča so na nadmorski višini med 810 in 1295 m. Skupaj ponujajo 20 km prog, od tega 2 km težkih, 8 km srednjih in 10 km lahkih, 5 sedežnic in15 vlečnic.

Za tek na smučeh je na voljo 40 km prog.

Turistična destinacija Kranjska Gora razpolaga s ponudbo športne infrastrukture, ki se večinoma veže na naravne danosti in je prepoznaven dejavnik zimske in poletne turistične ponudbe. (povzeto po Strategiji razvoja turizma turistične destinacije Kranjska Gora, 2005)

Obiskovalcem je na voljo šola smučanja, deskanja in teka na smučeh.

Dodatno ponudbo sestavljajo izposoja smučarske opreme, tekmovalni poligon, dodatno umetno zasneževanje.

Bazeni so v hotelih Larix, Kompas in Lek, kjer ponujajo tudi wellness ponudbo, wellness center je tudi v hotelu Alpina. V prihodnjih letih je predvidena izgradnja toplic, ki bi izkoristile potencial geotermalne vode.

Nordijski center Planica, Abiro, Stvar, Akka, Planica, 2012http://ar3de.com/vizualizacije-nordijski-center-planica

Za priprave športnikov je na voljo Olimpijski športni center Planica, kjer je bivanje mogoče v hipoksičnem okolju, okolju z manj kisika.

Planica je v Sloveniji in svetu znana kot kraj, kjer je človek na smučeh prvič skočil preko 100 metrov. Vsako leto je prizorišče tekme v smučarskih poletih, ki v dolino pod Poncami privabi množico obiskovalcev.

Zaradi slabe infrastrukture je v izgradnji Nordijski center Planica, ki naj bi bil končan leta 2017. Osrednji del projekta je obnova in oprema skakalnic ter nov tekaški stadion in spremljevalni objekta za tekaške proge. V njegovem okviru bodo urejeni še sistem za umetno zasneževanje, žičnice, atletskonogometni stadion, kolesarske in sprehajalne poti, park kulturne dediščine, informacijski prostor z gostinskim lokalom, zagotovljene pa bodo tudi kakovostne turistične in športne storitve. Celovita ureditev Planice naj bi zagotovila tudi nova delovna mesta, ki jih bo zahtevala povečana športna, predvsem pa športno-rekreativna in turistična dejavnost. S turistično in športno-rekreativno ponudbo skozi celo leto je upravičeno pričakovati večje število obiskovalcev Planice in s tem tudi širšega območja, kar bo spodbudilo dodatni razvoj celotne Zgornjesavske doline. (povzeto po http://www.nc-planica.si/)

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 13

ANALIZA ZIMSKE TURISTIČNE PONUDBE

vaško jedro

smučišča

tek na smučeh

drsališče

wellness

predvidene toplice

lokacija Jasna

0

200m

1km

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 14

POLETNA TURISTIČNA PONUDBA Poleti v Kranjski Gori beležijo večje število nočitev. Ponujajo gorništvo in pohodništvo, družinske izlete, kolesarjenje, gorskokolesarski park, golf igrišče, tenis igrišča, jahalno šolo v Podkorenu, poletno sankanje, obisk Kekčeve dežele.

Sprehajalne poti obsegajo 17 lahkih in srednje težkih poti, označenih na sprehajalni karti, ki je na voljo v turističnem uradu in turističnih agencijah.

Kolesarske poti različnih težavnosti v skupni dolžini 150 km so označene na turistični karti in na posebni kolesarski karti Kranjske Gore.

Gorskokolesarski park ponuja spuste z gorskimi kolesi na različno zahtevnih progah, z vrhom jih povezuje sedežnica Vitranc 1. Dodatno ponudbo predstavlja izposoja koles, učenje tehnike vožnje, izobraževalni seminarji za učitelje gorskega kolesarstva, vodeni izleti in različne prireditve skozi poletno sezono. Povprečno park obratuje 90 dni v letu. poletno sankališče

Poletno sankanje je urejeno na pobočjih Vitranca v Kranjski gori. Sankališče si deli sedežnico z gorskokolesarskim parkom.

Golf igrišče ima tri luknje in je odprto v povprečju 100 dni v letu.

Jahalna šola in ježa z vodnikom je na voljo na turistični kmetiji Rasinger. Športno plezanje je možno na umetni steni pri hotelu Špik v Gozd Martuljku in v plezalnem vrtcu na Vršiču, pozimi ledno plezanje v Mlačci pri Mojstrani.

Tenis igrišča so v Kranjski Gori pri hotelu Lek, v Mojstrani in na Dovjem.

Bazeni so v hotelih Larix, Kompas in Lek, kjer ponujajo tudi wellness ponudbo.

V okviru projekta Športno prireditveni center Bezje so urejena sodobna otroška igrala, igrišče za odbojko na mivki, igrišče za nogomet in manjši kolesarski park.

Gorskokolesarski park Kranjska Gora

Možen je najem športne dvorane ali telovadnice – dvorana Vitranc v Kranjski Gori, telovadnica OŠ Kranjska Gora in telovadnica v Mojstrani.

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 15

ANALIZA POLETNE TURISTIČNE PONUDBE

vaško jedro

tenis

dvorana

bazen

bike park

sankališče

kolesarska pot

športni park Bezje

golf

lokacija Jasna

0

200m

1km

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 16

POMANJKLJIVOSTI V PONUDBI

VIZIJA RAZVOJA TURIZMA

STRATEGIJA IZBOLJŠANJA KONKURENČNOSTI TURISTIČNE PONUDBE

Pred tridesetimi leti le Kranjska Gora veljala za kraj s pestrim družabnim življenjem. Obratovalo je gostišče na Jasni, v sosednjem kraju gozd Martuljek pa je deloval kamp in odprto poletno kopališče.

Danes kraj obiskujejo zgolj mlade družine in starejša generacija gostov. V gospodarskem pogledu je Kranjska Gora močno nazadovala.

Vizija razvoja turizma opredeljuje usmeritev razvoja turizma in turistične destinacije občine Kranjska Gora. Strateška vizija dolgoročnega razvoja vključuje izzive in spremembe, ki jih prinaša globalizacija, temelji na mednarodni prepoznavnosti, konkurenčnosti ponudbe, urejenosti okolja in trajnostnemu razvoju.

Različne vrste nastanitvenih kapacitet, športna infrastruktura in druga turistična infrastruktura predstavljajo osnovo na katerih temeljijo različne zvrsti turizma in turističnih proizvodov in osnova, ki skupaj z zgodbami in oblikovanimi turističnimi programi nudijo različna doživetja.

Dejstvo je, da so gostje s trgov bivše Jugoslavije do njenega razpada v veliki meri polnili zmogljivosti v Kranjski Gori. Pozimi je gostila premožnejše smučarske goste, poleti sindikalne izlete in družinske dopustnike, ki so iz večjih mest prišli na hladnejši gorski zrak. Izgube jugoslovanskih gostov Kranjska Gora ni nikoli uspela nadomestiti z gosti iz drugih držav, jugoslovanski gosti pa so za daljše obdobje izgubili kupno moč.

Vmes se je raven ponudbe v Kranjski Gori znižala, letovišča v bližnjih državah za isti denar ponujajo veliko več. Hoteli ne odgovarjajo zahtevam sodobnega gosta.

TRENDI TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA

V zadnjih desetih letih je bil v Kranjski Gori vseeno narejen določen napredek. Dobro so urejene kolesarske steze, nova je športno-prireditvena dvorana Vitranc, urejene so pohodne poti, gorskokolesarski park je množično obiskovan. V prid pa je vsekakor tudi neposredna bližina Triglavskega narodnega parka.

Raznovrsten program v Jasni bi odgovoril na nekatere izmed najpomembnejših trendov po napovedih evropske potovalne agencije:

Ureditev kopališča je velikega pomena za lokalno prebivalstvo in razvoj letnega turizma.

Obratovalo bi od maja do konca septembra, od 90 do 100 kopalnih dni, kar pomeni velik premik v poletni ponudbi Kranjske Gore. Kopališče bi v duhu trajnostnega turizma pripomoglo k zmanjšanju prometa v poletnih mesecih za celotno občino, saj gosti sedaj za kopanje obiskujejo Bled in Bohinj, na drugi strani prelaza Vršič pa Tolmin, Bovec in Most na Soči.

Ciljne zvrsti turizma pomembne za Kranjsko Goro so:

Trendi razvoja turistične dejavnosti se gibljejo v smeri zagotovitve varnosti turistov in zadovoljevanje emocionalnih potreb. Obdobje informacijskih tehnologij in tehnološke revolucije se spreminja v dobo doživetij in uresničevanja fantazij, v tako imenovano »družbo sanj« oz. »dream society«. Iz navedenega izhaja tudi rast povpraševanja in želje po avtentičnih izkušnjah vključno s kulturo, naravo in izobraževanjem ter zavedanje o ohranjanju okolja.

Zaradi vedno večje ozaveščenosti prebivalstva o varovanju okolja in pomena varnosti so vedno bolj privlačne čiste, urejene in varne destinacije.

Vedno bolj izrazita so sezonska nihanja. Turisti bodo iskali nove privlačne, zanimive destinacije kot alternativa klasičnim. Sezonskost postaja tržna priložnost in ne problem.

- športni in rekreativni turizem, - prireditve in zabava, - krožna potovanja, - kratka sprostitev, oddih in zdraviliški turizem, - počitnice, - mladinski turizem, - kulturni turizem in - tematski turizem. (povzeto po Strategiji razvoja turizma turistične destinacije Kranjska Gora, 2005)

Kopališče Jasna z ustreznim celoletnim spremljevalnim programom bi pomenila velik strateški premik pri ponudbi turistične destinacije Kranjska Gora. Raznovrstna ponudba v Jasni bi izboljšala konkurenčnost kraja in ponudila nove oblike aktivnega preživljanja prostega časa, ki bi privabile nove profile gostov.

KLJUČNI RAZVOJNO INVESTICIJSKI PROJEKTI IN AKTIVNOSTI

Povečuje se trend »nazaj k naravi« in povečevanje povpraševanja po ekoloških turističnih proizvodih. Da bi preprečili uničenje, ki ga povzroča predvsem masovni turizem in ohranili pozitivne učinke, ki ga ima za lokalno prebivalstvo in za turiste, se v svetu poudarja turizem kot trajnostni razvoj. V najširšem smislu trajnostni razvoj pomeni, da poskušamo svoje potrebe danes zadovoljiti oz. razviti v tisto smer, ki ne bo škodila naslednjim generacijam oz. ne bo degradirala okolja. Trajnostni razvoj se nanaša na ohranjanje kulturne dediščine, varovanje naravnega okolja in socialnih odnosov, pri čemer je bistveno, da se dviga raven kakovosti življenja v celotnem okolju.

Med ključnimi investicijskimi projekti (predvideno že do leta 2008) je ureditev poletnega kopališča v Jasni, ki narekuje ureditev in vzdrževanje kopališča za poletno kopanje in možnost zimskega drsališča.

Potencial vidim v programskem povezovanju z naravnimi danostmi sredogorske klime in specifično lokalno kulinarično ponudbo. Tak programski hibrid bi omogočil raznovrstne dejavnosti skozi vse leto, za vse generacije, za domačine, lastnike apartmajev v Jasni in turiste.

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 17

3. TEORETSKA IZHODIŠČA

1. ZELENI/TRAJNOSTNI TURIZEM

2. VPRAŠANJE REGIONALNEGA

3. ARHITEKTURNA POLITIKA V OBČINI KRANJSKA GORA

4. LES KOT GRADBENI MATERIAL

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 18

1. ZELENI/TRAJNOSTNI TURIZEM

Turizem v Sloveniji in Kranjski Gori, prepoznava izzive, ki jih prinašajo vse bolj jasno izražene spremembe na mednarodnem trgu, tako na področju ponudbe kot tudi povpraševanja – gre za trajnostni ali zeleni turizem, ki upošteva okoljsko, gospodarsko ter družbeno trajnost.

Razvoj trajnostnega turizma zadovoljuje potrebe turistov in destinacij gostiteljic ter varuje in izboljšuje priložnosti prihodnjega razvoja. Gre za upravljanje vseh virov na način, da se zadovoljujejo gospodarske, družbene in kulturne potrebe, medtem ko se ohranja kulturna integriteta, nujni okoljski procesi ter biološka diverziteta, v zadnjem obdobju pa se dodaja še vidik podnebnih sprememb (United Nations Environmental programme, UNEP).

Trajnostni turizem danes močno pridobiva na pomenu: povpraševanje potrošnikov raste, ponudniki v turizmu razvijajo nove zelene programe, vlade oblikujejo nove politike, ki bi naj spodbujale prakse trajnostnega turizma. Principi in prakse trajnostnega razvoja turizma se lahko aplicirajo v vse oblike turizma in v vse vrste destinacij, v nišne produkte in v masovne turizme.

Trajnostni turizem mora: - optimizirati uporabo okoljskih virov, ki predstavljajo ključni dejavnik v turističnem razvoju, ohraniti ključne ekološke procese in pomagati ohraniti naravno dediščino in biodiverziteto, - spoštovati družbeno kulturno avtentičnost lokalne destinacije, ohraniti njihovo izgrajeno in nesnovno kulturno dediščino in tradicionalne vrednote ter prispevati k medkulturnemu razumevanju in strpnosti, - zagotavljati dolgoročno gospodarjenje in družbeno-ekonomske koristi, pravično porazdeljene med vse deležnike, stabilno zaposljivost in priložnosti zaslužka ter družbene koristi za lokalne skupnosti ter prispevati k zmanjšanju revščine.

Trajnostni turizem mora ohraniti visoko stopnjo zadovoljstva turistov in zagotoviti pomembno izkušnjo turistom, dvigovati njihovo zavest glede trajnostnega razvoja in promovirati dobre prakse med njimi. Trajnostni turizem je prioritetna razvojna usmeritev tako evropskega turizma kot mednarodnih organizacij, katerim se pridružuje Slovenija (Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016).

12 CILJEV TRAJNOSTNEGA TURIZMA (UNWTO, 2005: Making Tourism More Sustainable: A Guide for Policy Makers): 1. SPOSOBNOST EKONOMSKEGA PREŽIVETJA: Zagotoviti konkurenčnost in sposobnost preživetja turističnih destinacij in podjetij, da se bodo lahko še naprej razvijala in prinašala koristi na dolgi rok.

2. LOKALNA BLAGINJA: Maksimizirati doprinos turizma k krepitvi blaginje destinacije gostiteljice.

3. KAKOVOST ZAPOSLITVE: Krepiti število in kakovost delovnih mest, ki jih v kraju ustvarja in podpira turizem, vključno z zagotavljanjem primerne višine plačila in ustreznih pogojev za delo, brez diskriminacije na osnovi spola, rase, invalidnosti ali česa drugega.

4. SOCIALNA PRAVIČNOST: Prizadevati si za široko in pošteno razdelitev ekonomskih in socialnih koristi turizma po vsej sk upnosti, kjer se turizem odvija, vključno s krepitvijo priložnosti, prihodkov in storitev, namenjenim socialno ogroženim skupinam.

5. ZADOVOLJSTVO OBISKOVALCEV: Obiskovalcem zagotoviti varne in izpopolnjujoče izkušnje, ki so na voljo vsem, brez diskriminacije na osnovi spola, rase, invalidnosti ali česa drugega.

6. LOKALNI NADZOR: Vključevanje in krepitev vloge lokalnih skupnosti v načrtovanje, upravljanje in odločanje o nadaljnjem upravljanju in razvoju turizma v njihovem okolju – »bottom up« pristop.

7. BLAGOSTANJE SKUPNOSTI: Ohranjati in izboljševati kakovost življenja v lokalnih skupnostih, krepiti socialne strukture in dostop do virov, storitev in sistemov življenjskega pomena, izogibati se vsaki obliki izkoriščanja ali slabšanja socialnih razmer.

8. KULTURNO BOGASTVO: Spoštovati in krepiti kulturno in zgodovinsko dediščino, tradicijo in različnosti skupnosti gostiteljice.

9. FIZIČNA INTEGRITETA: Ohraniti in krepiti kakovost in značilnosti krajinske krajine, tako mestne kot podeželske, ter preprečevati fizično in vizualno slabšanje okolja.

10. BIOTSKA RAZNOVRSTNOST: Zavarovati in ohranjati naravna območja, habitate in prosto živeče rastline in živali ter čim bolj zmanjšati negativne vplive na njih.

11. UČINKOVITOST VIROV: Minimizirati porabo redkih in neobnovljivih virov pri razvoju in delovanju turističnih zmogljivosti in storitev.

12. OKOLJSKA ČISTOST: Čim bolj zmanjšati onesnaženost zraka, vode in zemlje ter količine odpadkov, ki jih ustvarjajo turistična podjetja in obiskovalci.

Ureditev kopališča s privlačnim spremljevalnim programom bi povečala konkurenčnost destinacije, okrepila kakovost življena lokalnega prebivalstva in omogočila nove zaposlitve. Predlagani poseg spoštuje zančilnosti naravne krajine. Z integracijo v naravno zaledje ohranja naravni habitat rastlin in tam živečih živali. Objekti so iz naravnega, lokalnega materiala, lesa in so zasnovani trajnostno. Zasnovani so tako, da upoštevajo dano mikroklimo, topografijo in vegetacijo in se tako kar najbolje integrirajo v lokalni kontekst.

Velika planina - oživitev pastirskih koč v turistične namene (http://sl.wikipedia.org/wiki/Velika_planina#mediaviewer/File:Velika_planina_1.JPG) Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 19

2. VPRAŠANJE REGIONALNEGA

May I take you to the shores of a mountain lake? The sky is blue, the water green and everywhere is profound tranquillity. The clouds and mountains are mirrored in the lake, the houses, farms, and chapels as well. They do not look as if they were fashioned by man, it is as if they came straight from God’s workshop, like the mountains and trees, the clouds and the blue sky. And everything exudes an air of beauty and peace…

But what is this? A discordant note in the tranquillity. Like an unnecessary screech. Among the locals’ houses, that were not built by them, but by God, stands a villa. The creation of an architect. Whether a good or bad architect, I don’t know. All I know is that the tranquillity, peace and beauty have vanished.

Before God there are no good or bad architects, in His presence all architects are equal.

In the cities, in the presence of Belial, there are subtle nuances, as is the nature of vice. And therefore I ask, why is it that any architect, good or bad, desecrates the lake.

The farmer doesn’t. Nor does the engineer who builds a railway along the shore or scores deep furrows in its clear surface with his ship. They go about things in a different way. The farmer marks out the site for his new house in the green meadow and digs out the trenches for the foundations. Then the mason appears. If there is clay in the area there will be a brickworks delivering bricks. If not, then he can use the stone from the shores of the lake. And while the mason is laying brick upon brick, stone upon stone, the carpenter arrives and sets up his tools. His ax rings out merrily. He is making the roof. What kind of roof? A beautiful or an ugly one? He has no idea. It’s just a roof.

(Adolf Loos: Architecture, Dunaj,1910)

Poraja se torej vprašanje, kaj je danes, v dobi tehnologije, globalnih vplivov in raznolikih arhitekturnih pristopov, regionalna arhitektura. Sprašujem se, kdaj se “regionalno” v slovenski arhitekturi prvič pojavi in kako se je preoblikovalo do danes, če o regionalni arhitekturi sploh še lahko govorimo.

Zaščitna stavba arheoloških ostalin Gutenwertha, Oton Jugovec, Otok pri Dobravi (http://s3.transloadit.com.s3.amazonaws.com/4b30ae61b7c84e42b6be045272ec3211/c5/ a430a0b0e811e39fe06f371280205a/64855759_oton-jugovec-otok-pri-dobravi-1974.jpg)

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 20

GOTTFRIED SEMPER: ŠTIRJE ELEMENTI ARHITEKTURE

KENNETH FRAMPTON: KRITIČNI REGIONALIZEM

(povzeto po: Čeferin, P. Tektonika v arhitekturi : Frampton - Semper - Bötticher, 2014)

(povzeto po: Frampton, K. Towards a critical regionalism, 1983)

Prvo znamenje človekove naselitve in mirovanja po lovu, boju in popotovanju je ureditev ognjišča. V vseh razvojnih stopnjah družbe je ognjiče sveto žarišče, okoli katerega se razporeja in oblikuje celota. Je prvi in najpomembnejši, moralični element umetnosti gradnje. Okoli njega se razvrščajo trije drugi elementi: streha, ograditev in zemeljski nasip, nekakšne varujoče negacije, branilci pred naravnimi pojavi. Glede na to, da so različne človeške združbe pod najrazličnejšimi vplivi podnebja, ustroja naravnega okolja, medsebojnih razmerij in oblik v rasnih zasnovah, izgrajevale različno, so se morale tudi kombinacije v katerih so se ti štirje elementi umetnosti gradnje med seboj povezali, oblikovali različno.

Nakateri med njimi so se razvili bolj, drugi so se umaknili v ozadje. Obenem so se različne tehnične veščine človeka organizirale glede na lončarstvo in kasneje kovinarstvo okoli ognjišča, hidrotehnika in zidarstvo okoli zemeljnega nasipa, tesarstvo okrog strehe, okoli ograditve/stene pa pletenje pletenjač in preprog.

Kot kritiko moderne arhitekture Frampton zagovarja različico, ki jo poimenuje »kritični regionalizem«. S svojim pogledom na arhitekturo skuša braniti različico modernizma, ki se spogleduje s trenutnim razumevanjem avtonomnosti arhitekturne prakse, ki se ne sme vdati ekonomskim pritiskom, hkrati pa ohranja svoje stališče, da ima arhitektura pomembno družbeno odgovornost.

Kritični regionalizem je kritična kategorija arhitekturne prakse, ki opredeljuje določene skupne značilnosti, ki jih lahko povzamemo s sedmimi stališči: (1) Kritični regionalizem mora biti razumljen kot praksa, ki je kritična do modernizma, a kljub temu ne zavrača emancipatornih in naprednih aspektov zapuščine moderne arhitekture.

Z distanco obravnava standardizirano optimizacijo gradnje na eni in naiven utopizem na drugi strani. Zagovarja manjša območja posegov.

(2) Manifestira se kot zavestno omejen arhitekturni slog, ki ga ne zanima hiša kot prostostoječi objekt, vendar ga zanima kraj in kontekst, ki se vzpostavi, kot posledica umestitve novega objekta v njem.

(3) Zagovarja tektonsko arhitekturo in ne zgolj scenografske arhitekture.

(4) Regionalnost pomeni snovanje arhitekture iz “site-specific” faktorjev, ki so topografija kot 3d matrica, kamor je objekt postavljen, specifika svetlobe in podnebje. Preko poznavanja specifike kraja, svetlobe in podnebja naj se arhitektura ogiba potratni in bivalnemu okolju neprijetni uporabi klimatskih naprav in podobnih instalacijskih tehnologij.

(5) Poudarja taktilnost, kot vizualni vidik arhitekture in se zaveda, da arhitekturo doživljamo poglobljeno, ne le vizualno. Razlikuje torej ambiente svetlobe, toplote, hladu, zraka, vonja in zvoka skozi uporabo različnih materialov in oblikovanja raznolikih volumnov.

etnografska podlaga za vzpostavitev štirih osnovnih elementov kulture gradnje Prvotna koča, Marc-Antonie Laugier, 1753 (http://en.wikipedia.org/wiki/Primitive_hut)

Pri različnih civilizacijah so se ti elementi razvili različno glede na dane geografske pogoje.

Streha je element, preko katere je jasno berljivo, v kakšnem podnebju je hiša umeščena.

Podnebje z manj padavin je oblikovalo ravno streho, ki omogoča boljši izkoristek prostora. Večja količina padavin zahteva dvokapnico, po kateri voda lažje odteka. V alpskem podnebju, kjer je pozimi snežna oddeja stalna, strma dvokapnica omogoča drsenje snega s strehe in tako preprečuje udrtje zaradi obtežbe. Streha je torej očiten odgovor na podnebne pogoje in tako prepoznaven, regionalen arhitekturni element.

(6) V lokalnem in vernakularnem ne išče sentimentalnega, vendar posamezne elemente interpretira v sodobnem konceptu celote. Hkrati pa je arhitektura odprta za “tuje” vplive in elemente, tako v tehnologiji kot na formalni ravni. Tako stremi k paradoksalnemu pojavu regionalizma, ki temelji na “kulturi sveta”, kar pomeni, da je globalno možno umestiti v lokalno.

(7) Poudarja pomembnost kulturne avtentičnosti in tako izogibanje univerzalnemu slogu in univerzalni civilizaciji.

»MIKRO« PRISTOP K ARHITEKTURI Regionalna arhitektura po mojem mnenju nastane kot odgovor na vse dejavnike, ki so prisotni na mikrolokaciji posega. Topografija, klima, svetloba in lokalni materiali predstavljajo mikro dejavnike konteksta, preko katerih se razvije regionalna arhitektura. Že Mies van der Rohe je s funkcionalizma, kjer funkcija tvori formo, prešel na »factualism«, na nabor »dejstev«, ki zaznamujejo formo arhitekture. Govoril je o »conditions« in »preconditions«, pogojih in predpogojih, ki zaznamujejo dobro arhitekturo, hkrati pa je zagovarjal uporabo sodobne tehnologije in materialov. Obvladovanje in poznavanje tehnik sodobnega časa in želja po napredku so zanj pomenili »preconditions«, predpogoje za snovanje uspešne arhitekture.

Kaj je torej danes »regionalna« arhitektura? Kaj so »pogoji« in »predpogoji« za nastanek dobre arhitekture?

Za vsako regijo je značilna tipična vernakularna arhitektura. Vernakularna arhitektura temelji na lokalnih potrebah in materialih ter odraža lokalno tradicijo. Graditelj nima formalne izobrazbe, navdihuje ga narava, naslanja se na tradicijo in primere v lokalnem okolju, ki so skozi obdobja prinesli bolj ekonomične in učinkovitejše rešitve.

Vernakularni objekti so preprosti, namenjeni vsakdanjim dejavnostim človeka, zgrajeni z upoštevanjem funkcionalnosti in s preprostim orodjem. Kozolci, skednji in podeželske koče so lep primer preživetja vernakularne arhitekture skozi stoletja. Njihovi posamezni elementi so se ohranili do danes in se tako vsidrali v naše predstave o domačem, lokalnem, regionalnem, preprostem a estetsko sprejemljivem. Če so vernakularne objekte zidali preprosti ljudje brez formalne izobrazbe, naj bi arhitekt nadgradil njihove zmogljivosti gradnje in razumevanja grajenega.

Arhitekt mora razumeti širši kontekst, skupek vplivov, naravnih in družbenih, ki pogojujejo nastajajočo arhitekturo. Geografske in podnebne značilnosti, narava svetlobe in uporaba ustreznih, tipičnih materialov, so nujni parametri, na katere se mora arhitektura odzvati, da jo lahko opišemo kot »regionalno«, da je ustrezna in prepoznavna za določeno regijo. Torej gre za specifiko konteksta. Dejansko pa ni samo stavba tista, ki je ustvarjena, ustvarjen je tudi sam kontekst. Kontekst sicer že obstaja kot rezultat pogojev in dejavnikov, ki ga sestavljajo, vendar skozi arhitekturno intervencijo, skozi umestitev le te, postane na novo opredeljen - postane lokalizirani, arhitekturni kontekst. (Čeferin, 2014) Arhitektura, ki se senzibilno odziva na vse dane pogoje na mikrolokaciji in predvideva tudi možne vplive v prihodnosti, hkrati pa je tudi družbeno odgovorna, je dobra in regionalna arhitektura.

Kvalitetna regionalna arhitektura odgovarja na specifičnost kraja, tipologija pa naj nastaja v odvisnosti od topografije in klimatskih pogojev.

Kritični regionalizem temelji na raznolikosti in razpoznavnosti območij ter poudarja odnos do avtohtone gradnje. V času globalizacije smo seznanjeni z najnovejšimi tehnološkimi rešitvami, katere mora arhitekt prilagoditi lokalnim značilnostim in tradiciji. Tradicija se je izoblikovala skozi daljše časovno obdobje in pomeni logičen, ekonomičen in estetski odgovor na razmere v prostoru. Hiša, ki zna odgovoriti na tradicijo v danem okolju, bo v prostoru delovala naravno, estetsko, trajnostno in zato regionalno.

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 21

(1) Topografija Pojav topografije je okoljski metadiskurs današnjega časa, ki poudarja integracijo forme, ki jo je ustvaril človek, in zemeljske površine. Pri posegih je pomemben celovit prostop k biosferi in zagotovitev in ohranitev soodvisnosti regionalnih ekosistemov. Poseg se mora integrirati v obstoječo topografijo in dopolniti obstoječe pogoje na definiran, a odprt način.

(2) Morfologija Če se topografsko nanaša na obrise zemeljskega površja, morfološko na videz oponaša strukturo bioloških botaničnih form. Morfologija stavbe naj nastaja v odvisnosti od podnebja, topografije, programa, razpoložljivega materiala in konstrukcije. Stavbo in ne le teren je mogoče obravnavati kot topološko površino.

The Chichu Art Museum, Tadao Ando, Japonska, 2004 (http://architizer.com/blog/japan-art-island)

LRLP house, 51N4E, Belgija, 2013 (http://www.pinterest.com/pin/5488830769731489)

Muzej lahko obravnavamo kot obsežen “site-specific art work”. V ospredje je postavljeno vprašanje odnosa človeka in narave, na katerega Ando odgovori z umestitvijo objektov pod zemljo, popolno integracijo s topografijo in tako čaščenjem narave in pogledov.

Prizidek vrtnega pavilijona odlično redefinira obstoječi kontekst. Na prvi pogled banalna rešitev je logičen, racionalen, materialno minimalen poseg v obstoječe. Inovativna pojavnost vzpostavlja novo morfologijo.

Solo house, Pezo von Ellrichshausen, Španija, 2013 (http://openbuildings.com/buildings/solo-pezo-profile-45589)

Atelier Bardill, Valerio Olgiati, Švica, 2007 (http://www.archdaily.com/58695/atelier-bardill-valerio-olgiati)

V primeru Solo house je objekt dvignjen nad naravno krajino. Z nosilnim jedrom se dotakne tal in tako najmanj vsiljivo poseže v obstoječe rastje. Masiven volumen je povzdignjen nad krošnjami in omogoča popoln panoramski pogled. Hiša uspešno reinterpretira integracijo grajenega in narave s fizično ločitvijo obeh.

Poseg je zahteval umestitev volumna enake oblike in velikosti, kot star skedenj, ki je pred tem stal na tem mestu. Hiša povzame prejšnji gabarit, se tako vpne v vaško jedro, notranjost pa je v popolnem nasprotju rigidnega volumna zunanjosti. Tretjina volumna je namenjena vadbeni sobi za umetnika, preostanek pa predstavlja zelenico in okroglo odprtino proti nebu. Manipulacija med zunanjim in notranjim gabaritom uspešno vzpostavlja novo morfologijo.

ARHITEKTURA V DOBI GLOBALIZACIJE (povzeto po: Bickert, J., Čeferin, P. in Požar, C. Projekt arhitektura: Kreativna praksa v času globalnega kapitalizma, 2010)

Posledice raznolikih pojavov globalizacije , kot sta naraščanje telematičnih komunikacij in število medcelinskih letov, je čutiti v sodobni arhitekturni praksi, ki je danes v enaki meri globalna kot lokalna, saj mednarodno uveljavljeni zvezdniški arhitekti aktivno delujejo po vsem svetu in tako neposredno slediju pretoku kapitalskih investicij. Ikoničnost stavbe in arhitekta je postala enako pomembna kot tehnična dovršenost, saj je družbena dovzetnost za spektakularne podobe zaradi t.i. “Bilbao učinka” močna kot še nikoli.

Povečana medijska komunikacija ima na splošno pozitiven vpliv na dvig splošne ravni arhitekturne produkcije. Ne glede na različne arhitekturne trende je splošno izboljšanje opazno tako na obrobju, kot v centru, pri manjših lokalnih projektih ali v mednarodnem merilu. Ker je zaradi kakovostne produkcije v zadnjih dvajsetih letih težko narediti izbor, Frampton uporabi klasifikacijo na podlagi šestih različnih vidikov arhitekture, ki jih štejemo kot pomebne tendence v sodobni arhitekturni praksi. To so: topografija, morfologija, trajnostnost, materialnost, habitat in forma družbenosti.

Preko prvih štirih vidikov Framptona v nadaljevanju skušam poiskati in opredeliti uspešne primere sodobne regionalistične arhitekture, kjer je “globalno” uspešno prevedeno v “lokalno”.

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 22

(3)Trajnostnost: ekološko ravnovesje in tehnološka prefinjenost Trajnostna gradnja zajema širok spekter trajnsotnih praks, od optimizacije naravne sence, svetlobe in prezračevanja, uporabe obnovljivih virov naravne energije, do zmanjšanja količine energije, ki je uteleščena že v samih gradbenih materialih. Stavba mora biti dobro integrirana v svoj kontekst, projektirana glede na mikroklimo, topografijo in vegetacijo.

(4)Materialnost: taktilno oblačilo in konstrukcijska forma Neglede na to, ali je materil uporabljen kot preobleka (“Bekleidung”) ali kot konstrukcijska forma, so tradicionalni materiali, kot so opeka, kamen in les, kulturno prepoznavni in jih lahko povezujemo z določenim nacionalnimi in etičnimi vrednotami in določeno pokrajino. Material naj bo lokalen po tradiciji in prozvodnji.

Marika Alderton House, Glenn Murcutt, Avstralija, 1994 (http://www.cjbuildsllc.com/2012/02/17/marika-alderton-house-northern-territory-australia-1994)

Stone House, Herzog de Meuron, Italija, 1988 (http://www.mimarist.com/content/subtilitas-herzog-amp-de-meuron-stone-house-tavole-1988

Hiša je projektirana v specifični avstralski klimi. Dvignjena od tal, prekrita z dvokapno streho in s sistemom prezračevalnih loput omogoča optimalno bivanje v vročem podnebju z vetrovi in deževjem. Inovativna tehnologija prezračevanja, lokalni materiali, prefabricirana gradnja in energetska nevtralnost stavbe so parametri trajnostnosti v tej specifični regiji.

Pri počitniški hiši biroja Herzog de Meuron materialnost odraža konstrukcijsko iskrenost.

Taktilni značaj materialnega je dosežen preko kamnitega polnila, kjer je uporabljeno kamenje s parcele vpeto med tanko betonsko konstrukcijo.

2226, Baumschlager Eberle, Avstrija, 2013 (http://www.baumschlager-eberle.com/en/projects/project-details/project/buerogebaeude.html)

Kunstmuseum Appenzell, Gigon Guyer architekten, Švica, 1998 (http://www.dariolanfranconi.ch/architektur3/museum-liner)

Poslovna stavba 2226 nima instalacij za gretje, hlajenje ali ventilacijo. Ves nadzor nad bivalno klimo je nadzorovan ročno. Le v vročih poletnih dneh se čez noč mehansko odprejo prezračevalne lopute, ki ohladijo notranji zrak, prav tako, če je v notranjosti presežena vrednost CO2. Tako porabi le malo sive energije in je sodoben primer trajnostne arhitekture izvedene v opeki.

V primeru muzeja Appenzell taktilno pločevinasto oblačilo zakriva konstrukcijo in daje vtis monolita, ki preko značilne švicarske topografije oblikuje novo regionalno morfologijo.

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 23

SLOVENSKI REGIONALIZEM Prva slovenska arhitekturna šola je bila ustanovljena leta 1921, a zaradi preteklega podrejenega položaja Slovenije znotraj avstrijske monarhije, o slovenski arhitekturi ne moremo še govoriti. Lahko govorimo o slovenskem arhitektu, Jožetu Plečniku, ki je v navidezno klasicistično odeto arhitekturo vpeljal nove napredne ideje in razvil svojevrsten arhitekturni jezik. V njegovih delih je čutitit vpliv srednjeevropskega izročila, Wagnerja in Semperja, vseeno pa velja za pionirja moderne, ali bolje “kritičnega sopotnika moderne”.

V 60. letih se poleg zahodnoevropskih nazorov univerzalnega arhitekturnega sloga, slovenska arhitektura začne obračati k skandinavskim deželam, kjer je funkcionalizem bolj humaniziran. Alvar Aalto s svojim “nacionalnim romanticizmom” (Frampton, 1983) opušča stroge geometrijske linije modernizma. Njegove stavbe so organske, inegrirane z naravo, iz naravnih materialov in vedno znova inovativne v lesnem detajlu.

Najvidnejši predstavnik šestdesetih je Edvard Ravnikar, ki ustavrja “prostoru prilagojen modernizem” (Vodopivec idr, 2010). V lokalni stavbni tradiciji ni iskal oblike, ampak tradicionalnost konstrukcije. V svojih delih obravnava konstrukcijske in tehnične detajle, element strehe loči od fasadnega ovoja, celoto pa vedno podreja kontekstu in človeškemu merilu.

Gozdni paviljon kmetijske razstave v Lapui, Alvar Aalto, Finska,1938 (http://www.wallpaper.com/gallery/architecture/alvar-aalto-exhibition-reykjavik/17050378)

Stanovanjsko-poslovni kompleks Ferantov vrt, Edvard Ravnikar, Ljubljana, 1964 - 75 (http://www.evidenca.org/scripts/open_large.php?objectID=35&id=90) Celota vzpostavlja izviren dialog s spominom prostora - navezava na arheološka najdišča, nadstrešek nad javnim delom pa celoten kompleks prilagodi merilu čoveka.

Morda je prvi, ki je opozoril na slovensko tradicijo, na odnos do konteksta in lokalnega materiala in s tem zarisal idejo o slovenskem regionalizmu. Za primer vzemimo Narodno univerzitetno knjižnico - NUK (1936-1941). Ostrorobo, s treh strani samostojno konstrukcijo, je semperjansko obdal z bogato razgibano teksturo iz opeke in rustikalnega apnenca. Materiala sta bila edina razpoložljiva gradbena materiala v okolici mesta in zato ekonomična in lokalna. V ljublanski arhitekturni tradiciji sta bila do tedaj skoraj vedno skrita pod ometom, Plečnik pa ju pokaže in vzpostavi novo interpretacijo tradicije. NUK dobi značilno simbolno, prav tako pa slovensko in regionalno podobo.

Po vzoru njegove in skandinavske arhitekture nasploh, je nastala stanovanjska soseska Murgle, ki predstavlja v obravnavanem obdobju eno najkvalitetnejših in gotovo najbolj humano realizacijo modela stanovanjske soseske pri nas. Oblikovanje posameznih hiš je zavestno enostavno in funkcionalno. Posebno skrbno je premišljena vizualna in funkcionalna zveza med notranjimi in zunanjimi prostori. Premišljeni urbanistična zasnova se s svojo osnovno cestno osjo in izhodiščem stranskih cest naslanja na avtohtono strukturo obstoječih barjanskih drevoredov ob vodnih kanalih.

V 60. letih se še vedno gradi kolektivna stanovanja in industrijske objekte, pojavijo pa se tudi potrebe po novih tipih zgradb - turističnih, poslovnih in trgovskih. Sever, Mihelič, Kristl, Jugovec, Lajovic in drugi, študenti Ravnikarja in Plečnika, z novimi tipologijami uveljavljajo izrazito osebne interpretacije, s hkratnim upoštevanjem tehnoloških dosežkov in podrejanjem le teh lokalnim zančilnostim. Arhitektura postane značilno slovenska in tipično regionalna.

fasada NUK-a (http://www.gremonapot.si/kolesarstvo/podrobnosti-trase.aspx?routeID=14)

Šele po 2. sv. vojni je zaznati konsistentna in prepoznavna dela na našem ozemlju, in s tem začetek “slovenske arhitekture”. Združitev v enotno državo Jugoslavijo pomeni težnjo po razvijanju lastne arhitekturne identitete.

Po vojni je naloga arhitektov obnoviti, kar je bilo porušenega, kar pomeni hitro in ekonomično arhitekturo. Zaradi industrializacije se povečuje stanovanjski problem, zato se pojavi kolektivna gradnja, gradi se industrijske obrate in šole. Arhitekturni jezik prevzame mednarodni arhitekturni slog funkcionalizma, ki premalo upošetva kulturne posebnosti in regionalne značilnosti slovenskega prostora. (Dolenc, 2003) 50. leta so vpeljala tehnološke novosti, nove materiale in arhitekturne principe. Začela se je množična uporaba stekla, jekla in armiranega betona, ki so omogočili nove načine gradnje in oblike stavb, vse skupaj pa je vodilo v univerzalen arhitekturni jezik. Zaradi pomanjkanja denarja in želji po hitri obnovi mest se pojavi standardizacija.

Stanovanjsko naselje Murgle, France in Marta Ivanšek, Ljubljana, 1971 (http://www.evidenca.org/scripts/open_large.php?objectID=37&id=94)

Hotel Kanin, Janez Lajovic, Bovec, 1973 (http://www.evidenca.org/scripts/open_large.php?objectID=109&id=266) Strešine stavbe, v katere so vrezane terase pred hotelskimi sobami, sledijo strminam okoliških gora in se v več pogledih z njimi skoraj povsem pokrivajo.

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 24

V 70. letih se nadaljujejo težnje k preseganju funkcionalistničnih pogledov, ki v 80. letih preidejo v postfunkcionalizem in se prelijejo v postmodernizem, ki poudarja pomen simbolne vsebine, univerzalnih vzorcev in oblik, znanih iz preteklosti. Smer se s svojo abstraktnostjo v teoriji ni uspela prilagoditi našemu okolju, kot tudi ne v svetu. (Dolenc idr, 2003).

Iztek tisočletja je Sloveniji prinesel neodvisno državo in s tem za arhitekte nove in drugačne možnosti in izzive. Med dejavniki, ki vplivajo na arhitekturno prakso, je uveljavitev računalnika v vseh aspektih arhitektovega dela. Drugi je uveljavitev tržne ekonomije, ki v arhitekturo vnaša tržno logiko.

Čas izteka 70ih je obeležil tudi pojav t. i. generacije ab, katere najvidnejši predstavniki so Vojteh Ravnikar, Janez Koželj, Aleš Vodopivec in Jurij Kobe. Izhodišče te generacije bi lahko našli v kontekstualizmu in racionalizmu, teoretski arhitekturi, ki temelji na konceptu genius loci in estetiki kvadrata. T.i. Generacija ‘68 je naredila logično potezo - navezala se je na “izgubljeno” kontinuiteto arhitekture 60. let, se vrnila k Ravnikarju in arhitekturi pozne moderne.

Tako je ostala v tistem polju, ki ga je Frampton opredelil s pojmom kritični regionalizem in tektonska kultura.

V ospredje stopi t.i. “Sixpack”, šest skupin mladih slovenskih arhitektov, ki so svoje šolanje dopolnjevali v tujini. To so Bevk Perovič arhitekti, Dekleva Gregorič arhitekti, Elastik, Maechting Vrhunc arhitekti, Ofis in Sadar Vuga arhitekti. V poznih devetdesetih in začetku novega tisočletja so temeljito spremenili slovensko dojemanje o arhitekturi. Arhitekti so se izoblikovali že v novi državi, ta pa jim je nudila bolj odprte pogoje kot prejšnja. V primerjavi z drugimi kolegi v evropskih državah so se zelo zgodaj spopadli z velikimi projekti in za njih prejeli številne mednarodne nagrade.

Danes uspešno slovensko arhitekturo odlikuje konceptualna inovativnost in dovršenost v detajlu. Še vedno ima lastno kulturno identiteto, prepoznati pa je tudi refleks svetovnega dogajanja, ki je spretno vpet v lokalen kontekst, torej še naprej ostaja slovenska in regionalna.

Oltar na Brezjah, Maruša Zorec in Martina Tepina, Brezje, 2008 (http://www.east-centricarch.eu/category/architect/marusa-zorec) Arhitektki sta za izhodišče vzeli Plečnikov projekt trga iz poznih 30. let, zlasti obodni zid s pripadajočimi arhitekturnimi poudarki, nišami in stopnišči. Projekt je prejel Plečnikovo nagrado in predstavlja lep primer sodobne slovenske regionalne arhitekture.

Pokopališče Srebrniče, Aleš Vodopivec, Novo mesto, 2000 (http://europaconcorsi.com/projects/17837-Ales-Vodopivec-The-Srebrnice-Cemetery)

Hiša R, Bevk Perović arhitekti, Ribčev laz, 2008 (http://www.bevkperovic.com/?id=1,1,40)

Objekti pokopališča sredi narave ustvarjajo okvir in zavetje poslednjega slovesa. Merilo, konstrukcija in materialnost objektov so v harmoničnem odnosu z naravno krajino.

Hiša R je uspešen primer umestitve v alpski prostor. Zasnovo odlikuje preprostost, abstrakcija in pozoren odnos do okolice. Njena pojavnost ima dva obraza. Okna in vrata se pojavijo le, kadar jih uporabnik potrebuje, ko pa hiša ni v uporabi, preprosto izginejo v enotnem lesenem monolitu.

Vsaka dobra arhitektura je sama po sebi »regionalna«, »lokalna«, se pravi vezana na dano mikrolokacijo in številne druge vplive, ki nanjo točno tam in takrat delujejo.

Razumevanje številnih naravnih in družbenih dejavnikov točno »tam« in točno »takrat«, je pogoj za vsako uspešno umeščeno arhitekturo, ki je specifična za vsako lokacijo posebej, danes drugačna kot včeraj in jutri. Prepoznavnost dobre arhitekture je skrita v skrbno premišljenih konceptih, ki se odzivajo na vsako lokacijo popolnoma drugače.

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 25

3. ARHITEKTURNA POLITIKA V OBČINI KRANJSKA GORA

VISOKA GRADBENA AKTIVNOST V OBČINI KRANJSKA GORA Razloge za visoko gradbeno aktivnost v občini je iskati v privatizaciji družbenih stanovanj po letu 1991, ki so sprožile pretok nepremičnin in možnost samograditeljstva. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je trg najemnih stanovanj razvijal v smeri neprofitnih in tržnih najemnih stanovanj. Jazbinškov zakon je omogočil privatizacijo družbenih stanovanj, začel se je oblikovati trg, ki je temeljil na zakonitostih ponudbe in povpraševanja. Delež lastniških stanovanj v Sloveniji je danes med najvišjimi v Evropi, kar je v veliki meri posledica obsežne privatizacije stanovanj po letu 1991 ter načina reševanja lastnega stanovanjskega problema s samograditeljstvom predvsem enostanovanjskih družinskih hiš.

Ključna naloga prostorskega planiranja v Sloveniji je spodbujanje racionalnega in učinkovitega prostorskega razvoja z usmerjanjem dejavnosti v prostoru na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Razvojni trendi, katere zaznavamo v Sloveniji, ne gredo v želeno smer. Soočamo se z močnimi pritiski na prostor na obrobju večjih mest, v občinah ob pomembnejših, predvsem avtocestnih prometnih koridorjih.

Poleg teh občin po visoki gradbeni aktivnosti izstopajo še nekatere turistične občine, kjer je število zgrajenih stanovanj na 1000 prebivalcev med najvišjimi v Sloveniji. Med njimi izstopa Kranjska Gora, kjer so se gradila predvsem turistična in počitniška stanovanja. Del počitniških stanovanj je sicer stalno naseljen, vendar se za razliko od naselij v suburbaniziranih območjih, v ta naselja preseljuje starejše tudi že upokojeno prebivalstvo.

Prav tako turistične občine izstopajo po visokem deležu nenaseljenih stanovanj. Po podatkih popisa prebivalcev 2011, Kranjska Gora sodi v vrh po največjem deležu nenaseljenih stanovanj, ki jih je kar 45% (enako tudi Bohinj).

center Kranjske Gore

(Stanovanjska problematika v Republiki Sloveniji, Spremljajoče gradivo k osnutku Nacionalnega stanovanjskega programa 2013–2022)

Prostorske degradacije v Kranjski Gori so posledica neustreznega gospodarjenja s prostorom v devetdesetih letih in nezrele arhitekturne politike. S stavbno dediščino se je v preteklih 15 letih družbene tranzicije, ki je pomenila tudi vzpostavitev novih vrednot - predvsem zasebne lastnine, ravnalo neodgovorno, še posebno z arhitekturo druge polovice 20. stoletja. Odraz tega so rušitve in neuspešne prenove nekdaj redkih in uspešnih primerov regioalne arhitekture. Pospešena gradnja počitniških hiš in stanovanj je potekala razpršeno, predvsem pa brez ustreznih predpisov o uporabi materialov in načina gradnje. Razen nekaj uspelih poskusov sodobne arhitekture, ki se naslanja na lokalne pogoje, se gradijo arhitekturno neustrezni objekti, ki kazijo identiteto alpskega naselja.

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 26

NEUSPEŠNI PRIMERI GRADNJE

HOTEL PRISANK Janez Lajovic 1961-1962 Nagrada Prešernovega sklada 1965

OSNOVNA ŠOLA KRANJSKA GORA Majda Dobravec Lajovic 1965-1970

Hotel Prisank je predstavljal enega prvih in najkvalitetnejših primerov slovenskega regionalizma. Pred porušitvijo je bil objekt oblikovan tako, da je sledil krajinskim značilnostim naravnega zaledja. Kompaktna zasnova javnega programa za razvejanim spalnim traktom je definirala javni ambient pred hotelom in pojavni prostor za njim, ki je bil orientiran na smučišče. Kvaliteta regionalizma je bila v moderni obravnavi tradicionalnih elementov arhitekture in materialov, strehe in lesa. Izpostavljen element lesne zveze je poudarjal motiv lebdeče strehe, ki je povezoval volumne v celoto. Lesena obloga je strukturirala fasado v vertikalnih pasovih.

Prve degradacije so se pojavile v 90ih. Prizidek k restavraciji je okrnil hierarhijo posameznih elementov raščene kompozicije in prekinil primarni element lebdeče povezovalne strehe.

Izveden je bil iz belih plastičnih profilov, ki so bili v neskladju z ostalimi materiali. Varstveni režim je narekoval varovanje členjenosti stavbe, motiva strehe, vseh lesenih elementov in oblog, vključno z okni. Kljub prizadevanjem je bil objekt aprila 2003 porušen.

Osnovna šola je predstavljala uspešen primer regionalistične arhitekture. Razgibanost volumnov, strešni nakloni, lesne zveze in uporabljeni materiali so prevzemali značilnosti tradicionalnega stavbarstva v danem okolju, medtem ko je tlorisna zasnova in oblikovanje notranjosti dajala prednost funkciji prostora.

Pri prenovi naj bi se ohranila osnovna volumetrika in strukturiranje fasade, sledilo naj bi se oblikovalski metodi regionalizma.

Ob prenovi šole leta 2013 so porušili obstoječo in na njenem mestu zgradili novo telovadnico, ki nima nikakršnega odnosa v oblikovanju volumna in uporabi materialov z obstoječo arhitekturo.

Na njegovem mestu so postavili betonski hotel roza–rumene barve, ki spominja na ceneno gradnjo turističnih objektov ob slovenski obali. Brez ozira na lokacijo v centru Kransjke Gore in naravnega zaledja gora, hotel s svojo pojavnostjo zanika vse elemente avtohtone arhitekture. Največja ironija pa je v tem, da ob prihodu v središče Kranjske Gore prav hotel Prisank s svojo višino zakrije pogled na goro Prisank.

Osnovna šola Kranjska Gora v prvotni obliki 1970 (http://www.evidenca.org/scripts/open_large.php?objectID=69&id=170)

hotel Prisank 1962 (http://www.evidenca.org/scripts/open_large.php?objectID=66&id=163)

novi Grand hotel Prisank

pogled na prizidek jedilnice, vzadaj telovadnica

(http://www.inghams.co.uk/lakes-mountains-holidays/resorts/slovenia/kranjska-gora/ramada-hotel-suites-(prisank))

(osebni arhiv)

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 27

USPEŠNI PRIMERI GRADNJE V OBČINI - MOTIV KAMNITE BAZE

HIŠA V PODKORENU Gregorc Vrhovec arhitekti Podkoren 2009

VIKEND V KRANJSKI GORI Plusminus30 apartmajsko naselje Jasna 2012

POČITNIŠKA HIŠA Ofis arhitekti Kranjska Gora 2011

Sodobna hiša poskuša oblikovno in materialno interpretirati tradicionalne kmetijske objekte.

Baza s servisnimi prostori je betonska, konstrukcija zgornjih treh bivalnih etaž pa lesena. Vsi leseni elementi so črne barve, ki je bila v 30ih edina dostopna barva zaščitnih premazov za les in je uporabljena na sosednjih objektih.

Novozgrajen lesen montažni objekt se po gabaritih naslanja na počitniški objekt, ki je bil na tem mestu zgrajen v 70ih letih. Bazo hiše določa obloga iz gabionov, polnih savskih prodnikov, kot je značilno za večino opornih zidov in pritličij tega območja. Pritličje in mansarda sta interpretacija tradicionalne gradnje. Zatrep na prednji fasadi objekta usmerja poglede proti goram.

Izbrani so tradicionalni materiali, tako da se najbolje skladajo z grajeno okolico. Streha iz cementnih plošč se nadaljuje čez zunanje stene in tako ustvari smiselno celoto. Za ograje balkonov je uporabljen macesen, obloga pritličja pa je kamnita.

Hiša sicer izstopa s svojo višino, kar je tudi glavna pripomba okoliških prebivalcev. Lesena konstrukcija je vidna - obrnjena navzven in s tem omogoča poljubno zasteklitev in naravno osvetlitev prostorov. Betonska baza s kamnito oblogo uspešno interpretira element podstavka tipične alpske hiše. Celota daje občutek avtentičnosti in je zgled bodoči sodobni gradnji v naselju.

Objekt se staplja z grajeno oklico in podreja naravnemu rastju. Interpretira tradicionalno gradnjo v uporabi materialov in njeni dvopartitnosti - deljenje objekta na kamnito bazo in leseno nadstropje vizualno pomanjša objekt. Velika steklena površina na južni strani omogoča naravno osvetlitev bivalnih prostorov in poglede proti jezeru in goram.

http://www.riko-hise.si/si/reference?pid=58&project=alpska-vila

http://www.deloindom.si/stanovanjske-stavbe/odprte-hise-slovenije-dva-dni-za-ogled-izbrane-arhitekture

Uporaba kamna v pritličnem delu diskretno izpostavi programsko delitev na javno pritličje in dve stanovanjski nadstropji. Velike steklene površine členijo nadstropje in omogočajo naravno osvetlitev stopnišča in bivalnih prostorov.

http://www.ofis-a.si/str_8%20-%20HOUSE/9_ALPINE_SKI_APARTMENTS/ofis_ALPINE_SKI_APARTMENTS.

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 28

4. LES KOT GRADBENI MATERIAL

UPORABA LESA V TRADICIONALNI GRADNJI - ALPSKA HIŠA

LES KOT GRADBENI MATERIAL

Najbolj značilne alpske hiše najdemo na Gorenjskem in Koroškem, mnoge značilnosti pa najdemo tudi na Pohorju, Bovškem in Cerkljanskem. Značilni materiali alpske hiše so smrekov in macesnov les, kamen, opeka in slama. Streha je strma dvokapnica, 40 stopinj in več, in ima velike napušče.Včasih je zaključena s čopi. Lesena konsrukcija strehe je bila krita s slamo, lapornimi ploščami, največkrat s skodlami - klanimi mecesnovimi deskami.

Stene so grajene iz kamna, opeke, ali mešanice obeh, največkrat ometane in beljene. Mansarda in ostrešje sta navadno lesena, leseno je tudi gospodarsko poslopje. Zelo stare hiše manj premožnih gospodarjev so bile pogosto v celoti grajene iz lesa – brun. Značilen je deloma zaprt lesen balkon - ‘gank’, ki je pogosto okrašen z različnimi izrezi. Okna so večinoma majhna, zamrežena, pogosto opremljena z lesenimi polkni. Leseni deli hiš imajo navadno samo manjše line in izreze. Običajno imajo hiše v pritličju hlev za živino, v nadstropju pa senik in bivalne prostore. Taka razporeditev prostorov je značilna za kraje z debelo snežno odejo, saj spodnji prostori za živino ‘ogrevajo’ tudi zgornje bivalne prostore.

Les je prvi in osnovni gradnik v arhitekturi. Primitivni načini gradnje z lesom so bili osnova za razvoj vseh kasnejših sistemov gradbenih konstrukcij drugih materialov. Kot primarni material je tesno povezan z zgodovino človeštva in ima kot konstrukcijski material najdaljšo zgodovino uporabe. Enostavno se prilagaja različnim geografskim pogojem, uporaba pa je v kombinaciji z lokalno arhitekturno entiteto vsestranska in geografsko neodvisna.

Skozi stoletja se je uporaba lesa v gradbeništvu manjšala. Novosti in izboljšave, ki so se pričele uvajati v začetku 80. let prejšnejega stoletja, so pripomogle k veliki ekspanziji lesene gradnje po vsem svetu. Prefabrikacija in modularnost dajeta leseni gradnji največjo prednost. Velika stopnja prefabrikacije omogoča kvalitetno gradnjo pod nadzorovani pogoji in minimalnimi vremenskimi vplivi. Zaradi konstrukcijskih lastnosti pridobimo pri enakih zunanjih gabaritih do 10% uporabne notranje površine. Kvalitetne gradbeno fizikalne lastnosti lesa in hitrost gradnje so les postavili ob bok betonu in jeklu.

Gradnja lesenih hiš je prva faza v ciklusu uporabe lesa in je v primerjavi z gradnjami v ostalih materialih veliko bolj trajnostno naravnana. Leseno hišo je mogoče enostavno in hitro zgraditi, kasneje pa tudi razstaviti in razgraditi.

Les izpolnjuje zahteve trajnostnega razvoja okolja z usmeritvami v uporabi več avtohtonih gradiv in gradiv, katerih proizvodnja kar najmanj onesnažuje okolje. Je dobro toplotno izolativen, duši zvok in je topel na dotik. Je eden najbolj zdravih gradbenih materialov. Če je pravilno vgrajen, diha in sodeluje pri naravnem prezračevanju, stabilizira vlažnost in čisti zrak.

LIZNJEKOVA DOMAČIJA V KRANSJKI GORI Danes predstavlja etnografski objekt, nekdaj pa je bila bogata gruntarska hiša. Današnjo pojavnost je dobila v druga polovici 17. stoletja. Je pristna slovenska alpska hiša – ima zidano pritličje s črno kuhinjo ter osrednjim bivalnim prostorom - ‘hišo’ z lesenim stropom.

Nadstropje je leseno in ima značilen ‘gank’. Krita je s skodlami.

UPORABA LESA V SLOVENIJI Gozdnatost Slovenije je med najvišjimi v Evropi, takoj za Švedsko in Finsko, zato je les lahko dosegljiv. Hkrati je obnovljiv vir in je CO2 nevtralen, saj drevesa med rastjo vežejo v svoje tkivo točno tisto količino CO2, ki se bo nekoč sprostila med zgorevanjem ali razpadom.

Slabost lesa in zato manjša zastopanost v gradnji je njegova cena, ki je višja kot pri drugih širše uporabljenih materialih, anizotropnost - različne fizikalne lastnosti v različnih smereh, vlažnost in trajnost. Ob pravilni zasnovi in izvedbi se slabosti odpravi. S termično obdelavo se lesu izboljša trajnost, statičnost in higroskopičnost, tako les počasneje sprejema vlago iz zraka, krčenje in raztezanje pa je manjše.

Razloge za nizko uporabo lesa kv gradbeništvu in njegovo viskoko ceno je iskati v slabo razviti lesni industriji. Lesni obrati so po osamosvojitv začeli propadati, ko se je trg zaradi propada Jugoslavije močno zmanjšal. Izgubili smo znanje in kadre in danes izvažamo les kot surovino in polizdelke po (pre)nizki ceni.

Liznjekova domačija danes (http://www.gradimo.com/aktualno-novice/poznate-tipicne-slovenske-hise)

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 29

REFERENCE: SODOBNA LESENA GRADNJA

LES - LES

LES - BETON

LES - KOVINA

HOSTEL PUNKL Maruša Zorec Ravne na Koroškem 2011

SWISS SCHOOL OF ENGINEERING FOR THE WOOD INDUSTRY Peter Meili Biel, Švica 1999

F ART HOUSE Kazuyo Sejima otok Inujima, Japonska 2008

Mladinski hotel je nizkoenergijski objekt in je v celoti zgrajen iz lesa. Zgrajen je iz križno lepljenih lesenih plošč in ima leseno fasado iz vertikalnih lamel. Vsi ostali materiali so podrejeni prezentaciji lesenih volumnov in poti svetlobe skozi objekt. Na prvi pogled enostavna lesena kocka je z izrezi in razmestitvami polnih in praznih volumnov zasnovana tako, da pripelje dnevno svetlobo v notranji prostor z vseh strani neba ter notranje prostore v čim večji možni meri poveže z zunanjimi prostori v neposredni bližini hostla.

Štirietažni objekt je zgrajen iz štirih betonskih nosilnih jeder, betonskih medetažnih plošč in skeletne lesene konstrukcije. Raster skeleta določa velikost učilnice, kjer se polni prostori izmenjujejo z zastekljenimi in skupaj sestavljajo ovoj stavbe. Fasada je etažno členjena, na zunanji strani zaključena z horizontalnimi na daljši stranici in vertikalnimi lesenimi lamelami na krajši stranici objekta, kar še dodatno poudari kompaktnost volumna. Vsaka fasada ima svojo pojavnost glede na okolico in prejemanje naravne svetlobe.

Galerijski paviljon je zgrajen iz lahke lesene konstrukcije. Raster tankih stebrov po daljših stranicah zapolnjuje zasteklitev, s krajših dveh stranic pa stavbo zapira leseno polnilo. Galerija tako ne potrebuje dodatne osvetlitve, saj transparentnost v vzdolžni smeri omogoča prehod naravne svetlobe v taki meri, da je “znotraj” skoraj enako kot “zunaj”. Trikotna vešala strešne konstrukcije so spojena s kovinskimi detajli in med sabo zavetrovane s kovinskimi vrvmi.

Objekt pooseblja načela trajnostne gradnje, saj se s svojo materialnostjo, osvetlitvijo in razporeditvijo prostorov uspešno integrira v lokalni kontekst topografije, mikroklime in vegetacije.

Stavba obuja tradicijo lesene gradnje in se odlično integrira v kontekst lesnih industrijksih objektov. S konstrukcijsko iskrenostjo in členjeno fasado spominja na okoliške skladovnice lesa.

http://www.sloveniaholidays.com/mladinski-hostel-punkl-ravne-na-koroskem.html

severna fasada (http://www.meilipeter.ch/portfolio/schweizerische-hochschule-fur-)

Lahkotna konstrukcija, obilo naravne svetlobe in odprtost prostora odlično oblikujejo tipologijo sodobnega galerijskega paviljona. Celota ponazarja estetske potenciale lesene konstrukcije.

http://www.sloveniaholidays.com/mladinski-hostel-punkl-ravne-na-koroskem.html

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 30

4. LOKACIJA

http://www.zeutch.com/wp-content/uploads/2012/03/241.jpg

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 31

naselje Jasna

PREDSTAVITEV LOKACIJE Jezero Jasna je pomaknjeno južno od naselja Kranjska Gora, mimo njega vodi cesta na Vršič. Severovzhodno od jezera se vzpenja apartmajsko naselje Jasna. Naselje in jezero ločuje glavna regionalna cesta.

Na prodnati ravnici zahodno od jezera teče reka Pišnica, ki skupaj s podtalnimi viri napaja jezero. Zahodno se iz doline Mala Pišnica priključi istoimenski pritok Mala Pišnica.

Naselje, jezero in reko obkroža strnjen, pretežno iglast gozd.

Jezero je z dveh strani obdano z strnjenim drevjem: na zahodu je tako ločeno od prodnate ravnice, na vzhodni strani pa drevje ob cesti deluje kot zvočna in vizualna bariera.

Bariera se prekine na severni strani jezera, kjer neposredno ob cesti stoji obstoječi objekt.

cesta na Vršič

regionalna cesta

lokalna cesta

rob gozda

strnjeno zelenje

naselje Jasna

obstoječi objekt

0

100m

250m

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 32

4 6 5

7

9 8

3

1 2

POGLEDI 1 - 9

1

2

3

4

5

6

8

9

7

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 34

10 11

12 13 18

17 16

14 15

POGLEDI 10 - 18

10

11

12

13

14

15

17

18

16

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 36

ANALIZE OSONČENJA

Označeni del je edino območje ob jezeru, ki je osončeno tudi v popoldanskem času pozimi.

18. junij _ 9.00h

18. december _ 9.00h

18. junij _12.00h

18. december _12.00h

18. junij _15.00h

18. december _15.00h

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 37

ANALIZE OBSTOJEČEGA

POLNO - PRAZNO

SMER ZIDAVE

Obtoječi objekt je edini objekt neposredno ob jezeru. Volumsko izstopa glede na strnjeno naselje apartmajskih hiš v ozadju.

Smer zidave obstoječega objekta in prvih hiš v ozadju je vzhod-zahod, tako da daljše stranice gledajo proti jezeru. Hiše višje na hribu so grajene v smeri sever-jug.

0

100m

250m

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 38

ANALIZE SITUACIJE

PROGRAM

VAROVANA OBMOČJA

Predviden program obstoječega objekta so apartmaji za trg, v pritličju je možnost ureditve gostinske dejavnosti.

Prevladujoč program zasebnih apartmajskih hiš dopolnjujejo Vila Triglav, apartmaji Skala, Youth hostel Barovc in gostišče Milka s spalnimi kapacitetami nižje kategorije.

Omogočeno je parkiranje na dveh parkiriščih, enem neposredno ob objektu in enem zahodneje, glavnem parkirišču neposredno ob cesti, ki pripelje iz Kranjske Gore.

V neposredni bližini je delujoča hidroelektrarna.

Analiza prikazuje občutljivost lokacije: območja varovanega gozda, mejo Triglavskega narodnega parka in plazovita tla, kjer gradnja ni mogoča.

hidroelektrarna

parkirišče

prazna apartmajska hiša

kozorog

sobe

gostišče

nadstrešek za shranjevanje čolnov

gozdni rezervat

varovani gozd

meja TNP

plazovito območje

0

100m

250m

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 39

ZAZNAVNA ANALIZA

SINTEZA

Uvozi na parkiriša predstavljajo glavna vozlišča na lokaciji. Prometnica ovira dogajanje ob jezeru.

Gibanje ob jezeru ni sklenjeno, saj je na vzhodni strani onemogočen prehod s prvega do drugega dela jezera. Prehod je z obeh strani onemogočen tudi na koncu drugega jezera.

Volumska dominanta ob jezeru je prostorsko neustrezna, saj s svojo višino in pojavnostjo ignorira kontekst in degradira naravno krajino. Ker je objekt neaktiven že od izgradnje leta 2006, predvidim rušitev.

Program apartmajev za trg neposredno ob jezeru in na prehodu v Triglavski narodni park je sporen in neprimeren. Gostinska dejavnost je programsko ustrezna, saj bi s pravo izbiro ponudbe privabila goste in izboljšala prepoznavnost kraja.

Osnovne infrastukture za delovanje kopališke dejavnosti ni. Parkirišča, poti, premostitve in nabrežja jezera so naurejena. Predlagam ureditev kopališča z ustreznim spremljevalnim programom, ki bi gostom in lokalnemu prebivalstvu nudilo aktivno preživljanje prostega časa skozi vse leto.

Nov poseg mora upoštevati naravne danosti lokacije. Ohrani naj se strnjeno zelenje in omogoči neoviran pogled proti goram. Potrebno je vzpostaviti prehod s prvega na drugi del jezera na vzhodni strani. Rešiti je potrebno problem neposredne bližine prometnice in dostopanja do lokacije.

osi poti

onemogočen prehod

vozlišče

rob naselja

prometnica

dostop parkirišče

rob zelenja

rob gozda

0

50m

125m

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 40

ZGODOVINA KOPALIŠČA JASNE

ZAČETEK DELOVANJA LETOVIŠKEGA DRUŠTVA Letoviško društvo Kranjska Gora je bilo ustanovljeno 4. junija 1904. Sprejeli so društvena pravila, ki so z natančno opredeljenimi ukrepi postavila prvi dolgoročni načrt turističnega razvoja v Kranjski Gori. Naravne lepote, svež gorski zrak in izleti v naravo so bili atributi s katerimi so želeli privabiti tuje goste. Skrbeli so za izgradnjo ter vzdrževanje turistične infrastrukture in promocijo kraja. Za največjo pridobitev pred prvo svetovno vojno je veljala postavitev kopališča »v Trsju«.

KOPALIŠČE »V TRSJU«

“Trsje” okoli 1885

Trsje, kot so včasih imenovali predel med nekdanjim hotelom Erika in današnjo Jasno, je septembra 1885 prizadelo silovito deževje in naneslo več metrov proda ter prekrilo tamkajšnje travnike in njive. Na naplavljeni ravnici ob sotočju Male in Velike Pišnice so leta 1909 postavili kopališče » v Trsju«. Za shranjevanje oblek kopalcev, so postavili prvi objekt, kolibo iz desk. Izgradnjo kopališča so s prostovoljnimi prispevki financirali najuglednejši člani društva sami in ga svečano odprli poleti 1911. Zaradi čiste, bistre vode, ki so ji češki turisti rekli »jasna« voda, se je kopališča prijelo ime Jasna. Kopališče je obiskovalo tako lokalno prebivalstvo, kot tudi turisti, kar je močno vplivalo na turistični razmah in obisk v poletnih mesecih. Kranjska Gora je postala priljubljena poletna turistična destinacija.

Hiter razvoj turizma je prekinila prva svetovna vojna. Ko je Italija pristopila na stran antantnih sil in napadla Avstroogrsko monarhijo, je Kranjska Gora zaradi bližine bojišča postala eno od oskrbovalnih središč za fronto v okolici Bovca. Januarja 1916 je bila uvedena tudi omejitev gibanja. V Kranjsko Goro je bilo možno priti le s posebnim dovoljenjem vojaških oblasti, zato v takih razmerah razvoj turizma ni bil možen.

Po koncu prve svetovne vojne in nekajletnem zatišju so se v Kranjsko Goro turisti začeli postopoma vračati. Prelomni sta bili leto 1927 in 1928, ko se je samo v dveh letih število turistov početverilo. K temu je pripomogla tudi leta 1927 odprta informacijska pisarna ter uvedba turistične takse, s pomočjo katere so financirali urejanje turistične infrastrukture.

Preuredili in obnovili so dotrajano kopališče v Jasni in ga poleti 1929 ob praznovanju 25. letnice Letoviškega društva ponovno odprli..

nekdaj pestro družabno dogajanje na kopališču Jasna

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 41

STANJE NEKOČ

Z zgodovinskih razglednic so razvidni postopni posegi in prizidki spremljevalnih objektov ob jezeru. Razvidno je, da se je velikost in število objektov skozi leta večalo, saj so tako lahko gostili več obiskovalcev gostišča in kopališča.

Prepoznati je lahko vsaj dva arhitekturno uspešna elementa – izbiro lokalnega materiala, lesa, in programsko ustreznost javnega kopališča, ki je bilo na voljo lokalnemu prebivalstvu, hkrati pa je privabljalo turiste in s tem promoviralo identiteto poletne turistične destinacije. Že leta 1929 je bila urejena lesena plaža z dostopom, stopnicami v jezero. Preoblačilnice so bile postavljene longitudinalno v slogu avstroogrskih kopališč. Gostišče je bilo grajeno iz lesa, krito z značilnimi skodlami.

Z razglednice iz leta 1934 je razvidno, da jezero ni imelo naravnega nabrežja, ampak je bilo ograjeno z lesom in tako delovalo kot velik lesen bazen z naravnim dnom. Opaziti je leseno ograjo, ki je z vzhodne strani kopališče vizualno in zvočno ločevalo od prometnice.

prvo kopališče Jasna, okoli 1911

kopališče Jasna, okoli 1929

kopališče Jasna, okoli 1934

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 42

STANJE PO POŽARU 2005

Gostišče s kapaciteto stotih sedežev v notranjosti in dvestotih na terasi je bilo zgrajeno 1985 leta na mestu gostišča nekdanjega kopališča. Arhitekturno je objekt podlegel hitri gradnji v devetdesetih, brez obzira na lokalno tradicijo.

Vseeno pa je bilo gostišče programsko uspešno, saj je bilo eno najbolj priljubljenih turističnih točk v okolici Kranjske Gore. Najbolj je slovelo po okusnih divjačinskih in ribjih jedeh, obiskovalci pa so tja zahajali predvsem zaradi sončne terase s pogledom na okoliške vrhove.

Kopališka dejavnost je že takrat potekala le še neformalno, tako kot danes, na neurejenih nabrežjih.

Julija 2005 je ogenj uničil tako notranjost kot ostrešje objekta. Objekt so porušili in na isti lokaciji postavili nov, arhitekturno podoben, a višji objekt s predvidenim gostinskim programom v pritličju in stanovanji za trg v nadstropju.

pogled na gostišče s ceste (http://www.delo.si/clanek/12355)

pogled na gostišče s strani jezera (http://www.delo.si/clanek/12355)

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 43

STANJE DANES

Danes na občutljivem območju na prehodu v Triglavski narodni park stoji arhitekturno neprimeren objekt. Pogoreli objekt gostišča so nadomestili z apartmajsko hišo v zasebni lasti, ki na 935 m2 neto površine ponuja 11 apartmajev. V lasti ima obalni pas in zraven tudi pripadajoči del prvega jezera, od kjer se razprostira ena najlepših kranjskogorskih vedut na bližje vrhove. Objekt degradira naravno okolje in je programsko neustrezen.

Program privatnih apartmajev, ki zanika dostop do jezera kot javne dobrine vsem, je tako popolnoma neustrezen, sam objekt pa brez občutljivosti na okolico in lokacijo na robu Triglavskega narodnega parka čaka na potencialnega kupca.

V idejni zasnovi predlagam rušitev objekta in novo nadomestno gradnjo spremljevalnega programa kopališču, ki bi izkoristila potenciale lokacije.

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 44

5. REFERENČNI PRIMERI

http://www.domainehome.com/img/uploads/current/images/0/106/194/main.original.980x550.jpg

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 45

KONCEPTUALNE REFERENCE : MOTIV “OGRAJE”

“OGRAJA UOKVIRI NARAVO”

“PROGRAMSKA OGRAJA”

“PROGRAMSKA STREHA”

ARTECONOMY 51N4E St-Elois winkel, Belgija 2009

NARAVNO KOPALIŠČE RIEHEN Herzog & de Meuron Riehen, Švica 2010 - 2014

SOLO HOUSE KGDVS Matarrana, Španija 2012

12milimetrov tanka, 3 metre visoka in 70 metrov dolga “ograja” objame hišo z vseh strani.

Različni preboji usmerjajo poglede proti gozdu in hkrati rastje pripeljejo do hiše ter tako brišejo mejo med notranjostjo in zunanjostjo.

200 metrov dolga lesena struktura loči bazen od prometnice na severu in naselja na zahodu. Proti jugu se prostor odpira proti reki in zelenju. Na vzhodu se ‘lesena ograja’ razširi v servisni del z vhodom in barom. Ograja se vzdolž severne, najdaljše stranice navznoter razširi v sedišča in ležišča za kopalce. Na posameznih delih se klop prekine, prostor se vboči proti prometnici in oblikuje prostor za preoblačilnice in prhe.

Podeželska vikend hiša je umeščena sredi gozda s pogledom na Sredozemsko morje.

Okrogla oblika nevsiljivo uokviri del narave, ki postane atrij hiše, navzven pa omogoča panoramske poglede proti morju in gozdu. Krog definirata “kolobar” tlaka in strehe. Tri stranice kroga so zapolnjene z bivalnim programom, četrta pa je prosta in direktno usmerjena proti morju.

Ograja deluje kot vizualna in zvočna bariera proti naselju in prometnici in hkrati učinkovito prevzema programsko funkcijo sedišča, ležišča in preoblačilnic s prho.

Okrogla zasnova pomeni minimalen poseg v naravni prostor in hkrati maksimalno povezanost z naravo.

http://www.detail.de/daily/wp-content/uploads/2014/07/Naturbad-Riehen-6.jpg

http://www.solo-houses.com/en/solohouses/page/houses/solo-office-kgdvs/solo-office-kgdvs-drawings

Tanka ograja kot list belega papirja objame hišo in z minimalno materialnostjo omogoča intimo znotraj gozda ter boljši odboj svetlobe v notranjost. Element ograje deluje elegantno, saj spominja na lahko tkanino.

http://www.51n4e.com/project/arteconomy

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 46

TIPOLOŠKE REFERENCE : PAVILJONSKA GRADNJA

PAVILJON YOUR BLACK HORIZON Olafur Eliasson in David Adjaye Beneški bienale, danes Lopud (Hrvaška) 2005

ROOF AND MUSHROOMS Ryue Nishizawa & Nendo Kyoto, Japonska 2013

ZINC MINE MUSEUM Peter Zumthor Allmannajuvet, Norveška 2002 -

Leseni paviljon je razstavni prostor brez oken. Tanke lesene lamele, ki so hkrati konstrukcija paviljona, prepuščajo svetlobo v obliki tankih horizontalnih linij. Jakost svetlobe se spreminja glede na zunanje podnebne razmere.

Lesen paviljon je zasnovan iz tankih stebrov, ki podpirajo tanko valovito streho. Struktura sledi naklonu obstoječega hriba in metaforično ponazarja hojo po hribu pod naravnim lesenim zavetjem. Paviljon prevzema vlogo strehe in stene. V obstoječe razpoke so vstavljeni kovinski stoli, ki posnemajo obliko gobe in se tako skupaj s paviljonom stapljajo z naravno krajino.

Lahka lesena konstrukcija je sidrana v obstoječ kamnit zid. Konstrukcija tankih lesenih stebrov in diagonal uporablja logiko gradbenih odrov. Med konstrukcijo je vstavljen kvader iz lesenih sten, ki so oblečene v konopljino tkanino in prebarvane s črnim tarom. Štirje objekti so učinkovito umeščeni v skalnato krajino in po besedah Zumthorja izgledajo, kot bi bili že od nekdaj tam.

Lesena streha se popolnoma prilega skalnati podlagi in dokazuje zmožnost prilagajanja lesa organskim oblikam.

Zasnova je primer vsestranske uporabe lesa kot gradbenega materiala. Dva samostojna elementa se povežeta v smiselno celoto - leseno skeletno ogrodje je okvir za masiven lesen kvader.

http://www.nendo.jp/en/works/roof-and-mushrooms

http://www.designboom.com/architecture/peter-zumthor-zinc-mine-museum/

Lamelna zansova je hkrati konstrukcija, prepušča svetlobo in prevzema vlogo senčila.

http://www.port-magazine.com/design/your-black-horizon-an-installation-by-olafur-eliasson-and-david-adjaye

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 47

MATERIALNE REFERENCE : LESENI TURISTIČNI OBJEKTI

G - VILE Marjeta Fendre, Peter Ličen Bled 2010

THALASSO SPA LEPA VIDA Pia studio Seča 2013

G-vila je začasna turistična nastanitvena enota, neke vrste lesen šotor. Objekt je zasnovan po zgledu “kožarice”, avtohtone začasne koče gozdarjev, ki je bila v izvirni obliki krita z lubjem. Vsi konstrukcijski materiali, izolacija in notranja oprema so izdelani iz naravnih, kemično neobdelanih materialov.

Prostorska zasnova zdraviliškega objekta upošteva geometrijo tradicionalne solinarske krajine. Les kot poglavitni gradbeni material je bil izbran zaradi svoje ekološke oziroma trajnostne vrednosti ter zaradi estetike in tradicije. Lesene poti povezujejo posamezne objekte enostavnih oblik, ki spominjajo na hiške za hrambo orodja pri delu na solinah. Terme so zamejene z obodom iz stotin lesenih pilotov, ki območje ločujejo od vode.

PROGRAM: nastanitvena enota za dve osebi Po principih trajnostnega turizma objekti s svojo pojavnostjo povzemajo specifiko konteksta, saj prepoznajo lokalne posebnosti topografije, podnebja in materialnosti.

PROGRAM: hotelske sobe, savna PROGRAM: recepcija, garderoba, prostori za zdravniško in reševalno osebje, sanitarije, bar, strojnica bazena ter drugi tehnični prostori, plavalni bazen z morsko vodo, bazeni za knajpanje ter manjši bazeni za terapije s slanico; Razdelitev na manjše hiške, mreža poti, izmenjava kamna, lesa in vode ustvarjajo avtentično solinarsko okolje. Turistični kompleks je uspešen primer trajnostnega turizma.

http://www.mladina.si/111785/renesansa-upo-span-class-naslov-r-span-abe-lesa

JUVET LANDSCAPE HOTEL AND RIVER SAUNA Jensen & Skodvin Valldal, Norveška 2009 Vsaka soba je samostojen objekt, obdan z lesom in eno stekleno stranico, ki usmerja poglede proti naravi. Objekti se umikajo naravnemu rastju, se dvignejni od tal prilagajajo topografiji, vsaka soba pa je obrnejna v svojo smer in tako omogoča intimo.

Savna je umaknjena ob reko nekoliko stran od hotelskih sob, pogled je usmerjen proti reki, streha pa je ozelenjena in integrirana v obstoječ teren.

http://www.esal.si/hr/novosti/318-esalova-valovitkar-pokriva-nove-terme-lepa-vida-v-seoveljskih-solinah

Posamezne enote se uspešno integrirajo v naravno okolje, k čemur dodatno pripomore patina lesa, ki se staplja z okoliškim rastjem in daje občutek, da so enote del naravne krajine.

http://www.archdaily.com/270889/river-sauna-jensen-skodvin-architects

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 48

PROGRAMSKE REFERENCE : NARAVNA KOPALIŠČA + INTEGRACIJA Z NARAVNO KRAJINO

LEÇA SWIMMING POOLS Alvaro Siza Vieira Matosinhos, Portugalska 1966

NARAVNO KOPALIŠČE RIEHEN Herzog & de Meuron Riehen, Švica 2010 - 2014

BATHING PAVILION RCR architects Olot, Španija 1998

Betonska bazena se podredita naravni skalnati krajini in v obliki zajed stopnjujeta prehod s ceste do obale. Zaradi stapljanja z obstoječim in nepravilne oblike spominjata na naravne zalive, ki jih ustvarja atlantski ocean vzdolž obale. Servisni objekt je poglobljen pod cesto, ki poteka vzdolž obale in tako omogoča neprekinjene poglede proti morju.

Lesena ograja obkroža bazen in ga tako loči od prometnice in naselja ter odpira proti naravi. Sončenje je predvideno vzdolž ograje. Bazen je umeščen v sredino lokacije. Klasičen bazen nadomesti naravni bazen, ki izgleda kot jezero in se naravno filtrira z rastlinami.

Kopališče je odprto vse leto in lahko sprejme do 2000 kopalcev na dan.

PROGRAM: sanitarije, preoblačilnice, bar, bazen za odrasle in bazen za otroke;

PROGRAM: kopališče za odrasle, bazen za otroke, igrala za otroke, sprostitveni del, bar;

Paviljon stoji ob reki Fluvia in deluja kot spremljevalna infrastruktura naravnemu kopališču ob reki. Manjši kopališki objekt je tlorisno rahlo ukrivljen in tako sledi liniji reke. Streho nosijo štirje volumni, v treh so sanitarije in preoblačilnice, v največjem pa je umeščen bar. Pred objektom je ploščad, kjer je možna postavitev miz za obiskovalce. Konstrukcija je jeklena, postavljena na betonske temelje. Volumen bara je ovit s kortenom, ostali trije volumni pa so obdani s paneli iz nerjavečega jekla.

Namesto pravokotne oblike, se bazeni podredijo skalnati krajini in dosežejo učinek naravnega zaliva.

Bazen z naravno filtracijo je sodobna in trajnostna alternativa klasičnemu plavalnemu bazenu. Naravni videz, voda brez kemikalij in raznolika razporeditev programa znotraj bazena prekašajo enoličnost klasičnega bazena. Kombinacija lesene ograje in naravnega kopalnega jezera delujejo kot del obstoječe naravne krajine.

http://www.archdaily.com/150272/ad-classics-leca-swimming-pools-alvaro-siza

http://www.designboom.com/architecture/herzog-de-meuron-bathing-pond-naturbad-riehen-07-16-2014

PROGRAM: sanitarije, preoblačilnice in bar; Ukrivljena tlorisna zasnova, ki sledi reki in preboji med konstrukcijskimi volumni se uspešno integrirajo v zeleno krajino.

http://www.mimoa.eu/projects/Spain/Olot/Bathing%20Pavilion

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 49

PRIMER NARAVNEGA KOPALIŠČA V SLOVENIJI

NARAVNO KOPALIŠČE IN VODNI PARK RADLJE OB DRAVI V Radljah ob Dravi se nahaja prvo naravno kopalno jezero v Sloveniji. Bistvo naravnega kopališča je naravno vzdrževanje ravnovesja v kopalnem jezeru in vzpostavljanje biološkega samoobrambnega mehanizma. Za čistočo in kakovost vode skrbijo naravni sistemi oziroma biološka čistilna naprava iz rastlin, zato se v vodo ne dodaja nobenih kemikalij. Na dnu kopalnega jezera je na plavalnem delu folija, ta del se sesa in čisti. Na mestih, kjer so nasajene rastline je uporabljen substrat, da lahko rastline nemoteno rastejo. Celota je zaprt sistem, katerega kopalna voda bo nadzorovana s strani preverjanja kakovosti vode.

Vodni park Radlje ob Dravi (http://ipop.si/2014/08/08/slovenska)

Kopalno jezero ima naslednje elemente: - območje za plavalce, - območje za neplavalce, - odprt vodni tobogan, - bazenček za malčke;

PROGRAM 01 dostop 02 parkirišče 03 intervencijski uvoz 04 vhod na kopališče 05 objekt 06 nogometno igrišče 07 terasa 08 otroški del 09 dostop v vodo 10 peščena plaža 11 zunanji tuši 12 otroški bazenček 13 otroško igrišče 14 območje za neplavalce 15 območje topogana 16 topogan 17 most 18 območje za plavalce 19 plaža na trati 20 pitnik 21 opazovalnica za ptice 22 lesena terasa 23 filter 24 regeneracijsko območje 25 lesen podest

Severni del kopalnega jezera predstavlja območje za neplavalce, kjer je v večjem delu možen dostop preko nizkega brega s prodnatim obrežjem. Južni del kopalnega jezera je območje za plavalce s vstopom v vodo iz pomolov. Globina vode plavalnega območja znaša največ 2,50 m, na območju za neplavalce pa največ 1,35 m.

Skupna velikost kopalnega jezera znaša cca 3300 m2 vodne površine in 5500 m2 urejene okolice. Celotni projekt zajema kopalno jezero, čolnarno in postavitev treh glamping objektov. Kopališče obratuje od maja do septembra.

V primeru kopališča Jasna sem mnenja, da sistem folije ni primeren. Obe jezeri bi bilo potrebno izprazniti, odstraniti tam živeče ribe, položiti folijo in nato celoto vrniti v prvotno stanje. Folija je ribam neprijazna, vprašljiva je higiena kopalne vode, ki bi se poleti ogrela za največ 2 stopinji več, kot pa v primeru z naravnim dnom.

programska shema (vir: HIŠE, september 2014, str.107)

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 50

6. PROJEKT

pogled skozi vhodni atrij

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 51

RAZVOJ KONCEPTA

PROBLEMATIKA PROSTORA

- DOSTOP: - neposredna bližina prometnice - neurejeno parkiranje razdeljeno na dva dela - onemogočeno prehajanje s prvega na drugi del jezera na vzhodni strani - OBSTOJEČI OBJEKT: - propadanje nenaseljenega objekta - objekt je volumsko prevelik in previsok - PROGRAM: - program apartmajev za trg ni primeren - možnost gostinske dejavnosti ni izkoriščena - celotno območje je programsko podhranjeno - potenciali lokacije niso izkoriščeni - KOPALIŠKA INFRASTRUKTURA: - osnovne infrastrukture ni: nabrežja in dostopi do vode so neurejeni - obstoječi dve premostitvi sta v slabem stanju

0

100m

250m

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 52

KONCEPT

NOV POSEG : kontinuirana arhitekturna zasnova integrirana v obstoječo krajino = "PROGRAMSKA OGRAJA" + "MOST PLAŽA"

OBSTOJEČE STANJE : točkovno razpršeni arhitekturni elementi brez odnosa do obstoječe krajine

ograja in mostova kot izhodišče novega posega

ograja kot bariera proti nasleju in prometnici

obstoječi objekt reagira z naseljem in s prometnico enako kot z naravo

"odebelitve" ograje se s programom in pogledi širijo proti naravi

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 53

PROGRAMSKA SHEMA OBMOČJA

1 PRIREDITVENI PROSTOR 2 BAR 3 RESTAVRACIJA 4 “MOST PLAŽA” 5 SANITARIJE, PRHE 6 ČOLNARNA 7 SPA HOTEL 8 SPA

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 54

PROGRAMSKA DIVERZITETA

Programska pestrost območja omogoča aktivnosti v vseh letnih časih in delih dneva.

Restavracija, bar in prireditveni prostor so glavni generatorji dogajanja skozi celo leto. Poleti glavno vlogo prevzame kopališče, ki se pozimi ob ustreznih vremenskih pogojih spremeni v drsališče. Hotel obratuje celo leto, spa je aktiven tudi v poletnih večerih.

POLETJE

ZIMA

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 55

PROGRAMSKI SCENARIJI

Glavni objekt je zasnovan fleksibilno, tako da lahko neodvisno gosti več programov hkrati.

Preko obojestranskih vhodov je možno ločeno dostopati do restavracije, bara in prireditvenega prostora. Arhitekturna zasnova omogoča organizacijo kulturnih dogodkov, kongresov in večjih prireditev, hkrati pa je odprta za nove programe v prihodnosti.

PREDSTAVA

BAR

RESTAVRACIJA

KONGRES

RESTAVRACIJA

POROKA

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 56

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA , M 1:250 aksonometrija razporeditve nosilnih jeder, stebrov in strešnih nosilcev na primeru OBJEKTA 1 (konzultant za statiko: Jurij Žejn, univ.dipl.inž.grad.)

3

2 1

Konstrukcija je nastajala v tesni navezavi s tlorisno organizacijo objektov. Raster med prečnimi nosilnimi osmi je pri vseh objektih enak - 4.6m, kar objekte poveže v smiselno celoto. Znotraj rastra so optimalno zasnovani posamezni programi: sanitarije, kuhinja, bar, restavracija, hotelska soba in spa soba.

Izbira materiala - lesa je vezana na kontekst alpske krajine, konstrukcijske zmogljivosti lesa in trajnost materiala ter pozitivno bivalno ugodje. Les povezuje arhitekturno zasnovo, konstrukcijo in pojavnost objektov v prepričljivo estetsko celoto.

Konstrukcija glavnega objekta je zasnovana preko treh nosilnih jeder, dveh stranskih lesenih masivnih sten in serije stebrov ob vzdolžnem robu objekta. Stranski jedri sta betonski in zavetrujeta objekt v horizontalni smeri. Srednje jedro, masivni steni in stebri so leseni. Stebri dimenzije 20x20cm so togo vpeti v temeljno ploščo in med seboj v zgornjem delu povezani z vzdolžnim lesenim lepljenim nosilcem dimenzije 40x20cm. Preko jeder in stebrov so v rastru 4.6m položeni leseni lepljeni nosilci dimenzije 80x20cm, tako da nalegajo na vzdolžna dva nosilca. Dimenzionirani so na obtežbo snega v zimskem času. Preko njih je prečno položena strešna konstrukcija iz špiravcev in OSB plošč. Odvodnjavanje je speljano po dveh betonskih jedrih.

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 57

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA , M 1:400 tlorisni prikazi konstrukcijskih elementov 3

2

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 58

SITUACIJA, M 1:1000 program kopališča

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 59

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 61

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 63

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 65

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 67

PREČNI PREREZ OBJEKT 1, M 1:200

VZDOLŽNI PREREZ OBJEKT 1, M 1:200

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 68

PREČNI PREREZ OBJEKT 2, M 1:200

VZDOLŽNI PREREZ OBJEKT 2, M 1:200

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 69

PREČNI PREREZ OBJEKT 3, M 1:200

+7.21

VZDOLŽNI PREREZ OBJEKT 3, M 1:200

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 70

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 71

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 72

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 73

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 74

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 75

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 76

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 77

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 78

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 79

INSTALACIJSKA ZASNOVA shema delovanja sistemov na primeru OBJEKTA 1

OGREVANJE Toplotna črpalka voda-voda izkorišča toploto podtalne vode, ki je je konstantna skozi celo leto in znaša v povprečju 10o C. Ogrevalna naprava za ogrevanje prostorov ne potrebuje drugih podpornih sistemov. Pozimi omogoča učinkovito talno gretje, ob poletnih temperaturnih ekstremih pa mehansko hlajenje.

PREZRAČEVANJE Poleti je preko velikih drsnih vrat, ki povezujejo notranjost z naravo, omogočeno naravno prezračevanje. Ob poletnih temperaturnih ekstremih in pozimi je prezračevanje mehansko.

OSVETLITEV Velike steklene površine so obrnjene proti jugu in zahodu in tako omogočajo naravno osvetlitev prostorov, ki jo v popoldanskih urah dopolnjuje umetna osvetlitev.

SENČENJE Senčenje je v zimskem obdobju, ko je vpadni kot žarkov nižji, omogočeno z zastiranjem tekstilnih zaves. Poleti senčenje prevzame nadstrešek.

OSKRBA Z VODO Uporaba pitne vode, potrebne pri pripravi hrane, je zagotovljena iz naravnega izvira bližnjega potoka, ki se izteka v jezero. Odvodnjavanje meteorne vode je speljano po betonskih jedrih v tla, kjer se zbira v hranilniku in ponovno uporabi za sanitarno vodo.

OSKRBA Z ELEKTRIKO Objekti so priključeni na električno omrežje, ki ga napaja bližnja hidroelektrarna.

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 80

POŽARNA VARNOST, M 1:400 sheme požarnih sektorjev in izhodov na prosto 3

2 II

I

IV

III

1

Pri lesenih konstrukcijah je požarna varnost močno povečana z uporabo masivnega lesa, ki hkrati zagotavlja dobro zvočno izolativnost.

I

Požarni sektorji so razdeljeni tako, da oddaljenost od izhoda nikjer ne presega 30m in zagotavljajo 60min ubežnega časa (R60).

Izhodi omogočajo umik na prosto zunanje območje, ki je oddaljeno od okoliških objektov in tako ni nevarnosti takojšnje širitve požara. Zbirna mesta za intervencijsko vozilo so ob glavni cesti, ki obkroža vse objekte.

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 81

7. VIRI

LITERATURA - Achleitner, F., Curtis, W. J. R., Kurrent, F., Podrecca, B., Semerani, L., Vodopivec, A., 2010. Edvard Ravnikar: architect and teacher. Dunaj: Springer - Bernik, S., 2004. Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja. Ljubljana: Mestna galerija - Bickert, J., Čeferin, P. in Požar, C., 2010. Projekt arhitektura: kreativna praksa v času globalnega kapitalizma. Ljubljana: Arhitekturni muzej: ARK - Čeferin, P., 2014. Tektonika v arhitekturi : Frampton - Semper - Bötticher. Ljubljana: Založba ZRC - Černe, V., 1992. Borovška vas. Kranjska Gora: Turistično društvo - Dolenc, M., Sever, S. in Vodopivec, A., 2003. Savin Sever arhitekt. Ljubljana: Nuit - Frampton, K., 1983. Towards a critical regionalism. V H. Foster, ur. Postmodern culture. London: Pluto Press, 1985, str. 19-29.

- Gams, I., Jeršič, M. in Kunaver, J., 1994. Regionalnogeografska monografija Slovenije. Del. 1, Visokogorski alpski svet. Ljubljana: SAZU - Mlinar, J., 2014. Od romarja do sodobnega turista : kratka zgodovina turizma v Kranjski Gori.

Jesenice: Gornjesavski muzej

VIRI - Strategija razvoja turizma turistične destinacije Kranjska Gora, 2005 (http://obcina.kranjska-gora.si/Obcinski%20svet/Strategija%20turizma%20KRG%20koncni%20dokument.pdf) - Strateško razvojni dokument občine Kranjska Gora, 2005 (http://obcina.kranjska-gora.si/aktualno/Stratesko%20razvojni%20dokument%20Obcine%20Kranjska%20Gora1.pdf)

- Atlas okolja (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso) - United Nations Environmental (http://www.unep.org/)

programme, UNEP

- Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 (http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/turizem/Turizem-strategije_politike/STRATEGIJA_web.pdf)

- Nordijski center Planica (http://www.nc-planica.si/)

- Adolf Loos, Architecture, 1910 (http://www.mom.arq.ufmg.br/mom/arq_interface/2a_aula/loos_architecture.pdf)

- Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945-70 (http://www.evidenca.org/)

- Dešman, M., 2008. Plečnikova aktualnost, 2008 (http://www.ab-magazine.com/volumes/ab-175-176.pdf)

- Stanovanjska problematika v Republiki Sloveniji, Spremljajoče gradivo k osnutku Nacionalnega stanovanjskega programa, 2013-2022 (http://www.zdus-zveza.si/docs/POMEMBNI%20DOKUMENTI/Stanovanjska_problematika_v_RS_%281%29.pdf)

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 82

HVALA ... mami in ati ... za vse in da danes ne zaključujem magisterija na ekonomiji ...

Vasa ... za mentorstvo in kritiko ...

Jure ... za pogovore in inspiracije ... moje punce ... rada vas imam ... sošolci ... za neprespane noči, delovne in vse ostale ...

Nika in Tina ... skupaj smo zmogle ...

Mirče ... da so moje ideje dobile vizualno podobo ...

Uroš ... za čudovito leto ...

Tinček ... za družbo, ko je bilo težko ...

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 83

Podpisana Maša Mertelj izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, ki sem jo izdelala pod mentorstvom doc. Vase J. Perovića ter jo zagovarjala dne 2.4.2015 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Idejna zasnova naravnega kopališča s spremljevalnim programom ob jezeru Jasna v Kranjski Gori, Maša Mertelj, mentor: doc. Vasa J. Perović, MA, BiA, Ljubljana 2015 I 84