NIna Bobinac

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Bobinac Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec Konzultant za konstrukcijo: Josip Konstantinovič, u.d.i.a.

Leto vpisa: 2003/2004 Leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 1 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Idejna zasnova za oskrbovana stanovanja v Celju

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 2 -

K A Z A LO O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

UVOD 4 UVOD 5

PROGRAM 6 DEMOGRAFSKE TENDENCE

7

7 7 8

Problematika delitve po starosti Delitev v Evropi Homogenost / heterogenost

OSKRBOVANA STANOVANJA

9

Selitev

9

POTREBE STAREJŠIH

11

Arhitekturna zasnova, prilagojena starejšim

Stanovanjska enota Okolica

Notranja oprema prilagojena starejšim

Stoli in počivalniki Kuhinja Kopalnica Postelje Omare

11 11 11 12 12 12 12 13 13

STAREJŠI V CELJU

14

14 14 14 14 15 15 15

Storitve pomoči starejšim Dom ob Savinji Center za pomoč na domu Dnevni center Pomoč na daljavo Oskrbovana stanovanja Potreba po dodatnih oskrbovanih stanovanjih

REFERENČNI PRIMERI

16

16

Stanovanja in center za starejše - Alicante

Stanovanja za starejše - Domat/Ems Center starejših - Lich Center starejših - Steinfeld Home for senior citizens - Chur

17 18 19 20

LOKACIJA 21 MAKROLOKACIJA: ARHITEKTURNI IN ZGODOVINSKI ORIS CELJA

22

22 22 22 22 23 24 24 25

Zgodovinsko ozadje Začetki Celja Predrimska in rimska doba Srednji vek Renesansa in barok 19. in 20. stoletje Urbanistični oris Reka Savinja

OPIS MIKROLOKACIJE

26

Umestitev v prostor Dejavnosti

Ovrednotenje lokacije

Knežji dvorec

Analize mikrolokacije

Geometrijske mreže

Tipologija gradnje

Zelene površine

Percepcijska analiza

26 26 26 27 29 29 30 32 35

IDEJNA ZASNOVA

38

DANOSTI LOKACIJE

39

Urbanistične značilnosti

Zasnova glede na danosti Geometrija Višine

39 39 39 40

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Pogledi Orientacija

Tipologija

40 40 41

KONCEPT UMESTITVE V PROSTOR

43

Razvoj koncepta

Možnost faznosti Višine Horizontalnost

Zunanja ureditev Dostopi Površine Poti Javno/poljavno Nivoji Parkiranje

43 43 43 43 44 44 44 44 46 46 46

ZASNOVA OBJEKTA

49

Programska delitev

Povezanost objektov

Poti uporabnikov

Programska delitev prostorov

Stanovanjska enota

Tipi stanovanj

Tipična stanovanjska enota

Karakteristike stanovanj

Skupni deli objekta

Skupni prostori Komunikacije

Oblikovanje fasadnega ovoja

Materiali fasad

Oblikovanje fasade

Zasnova konstrukcije

49 49 49 51 53 53 53 55 60 60 61 62 62 62 64

FOTOGRAFIJE MAKET

67

GRAFIČNI DEL

69

VIRI 71

- 3 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Uvod

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 4 -

UVOD

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

UVOD Vse raziskave in statistični podatki (opisani v nadaljevanju) kažejo, da se prebivalstvo stara.

Vedno daljša življenjska doba in zmanjševanje rojstev drastično spreminjata starostno strukturo. Ta proces zahteva primerne odzive in strategije na različnih področjih. Tudi arhitekturno oblikovanje mora najti ustrezne rešitve in se inteligentno odzvati na nove potrebe.

V stanovanjski arhitekturi se razvijajo novi pristopi, ki gradnjo namenjajo posebnim ciljnim skupinam in njihovim potrebam. Značilno snovana stanovanja se skladajo z zakonitostmi post-industrijske družbe, v kateri heterogeni načini življenja diktirajo različne pristope za različne uporabnike. Gradnja z natančno opredeljeno ciljno skupino je tista, ki razvija nove inovativne rešitve in jih prenaša v širšo uporabo, hkrati pa je zanimiva tudi investitorjem (Ebner 2007, str 11).

Posameznik se mora pripraviti na svojo starost in o tem premisliti že pred upokojitvijo. S starostjo pridejo neljube zdravstvene težave, na katere je potrebno biti pripravljen, hkrati pa stereotip o starih, bolnih in revnih ljudeh v veliki večini ne drži več. Bivališča za starejše morajo tako odgovarjati na dve nekoliko nasprotni si potrebi – nuditi morajo vso sodobno bivanjsko udobje in zagotavljati užitek, hkrati pa morajo biti arhitekturno prilagojena bolnim in gibalno oviranim ter nuditi možnost oskrbe in nege. Takšna organizacija bivalnega okolja starejšim predstavlja gotovost in varnost.

Življenje starejših

Današnja generacija starejših je mladost preživela v povsem drugačnih okoliščinah, kot jih poznamo zdaj. Potrebe starostnikov bodo v prihodnosti drugačne od trenutnih in temu prilagojena morajo biti tudi bivališča, ki se projektirajo danes. Upokojitev ne pomeni več ene najbolj stresnih življenskih situacij, saj so tudi po njej starejši še vedno aktivni in imajo več časa za dejavnosti, ki jih prej niso mogli početi. Vpliv starejših na trg nepremičnin se zato hitro povečuje in bivališča za starejše lahko pomenijo neizkoriščeno gospodarsko priložnost.

http://www.djibnet.com/photo/love+is/love-is-2080470397/

Problem staranja v naši družbi se bo v prihodnosti še poglabljal. Razlog za to je dvojen: starejših je vedno več, mlajših pa vedno manj (Statistični urad RS). Starejši bodo vedno bolj sami, brez mlajših družinskih članov, ki bi jim nudili pomoč in oskrbo v obliki, kot jo poznamo danes. Kvalitetna medicinska oskrba ljudem omogoča daljše življenje, hkrati pa tudi, da dlje ostanejo aktivni. Starejši želijo čim dlje živeti samostojno, zato včasih zadostujejo že osnovni ukrepi, kot so preprosta oskrba, pomočniki pri osnovnih opravilih, prilagojena oprema in okolje, ki jim omogoča integracijo (Ebner, 2007, str13).

http://www.flickr.com/photos/dhammza/91435718/

http://www.flickr.com/photos/vzinsy/1297219685/

http://www.flickr.com/photos/sailai123/26142851/

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Ozka izbira možnosti, ki jo poznamo danes - samostojno bivanje ali dom za ostarele - ne more več predstavlajti modela za prihodnost. Novi življenjski slogi niso le fenomen mladih, še bolj so fenomen starejših.

- 5 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Program

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 6 -

PROGRAM_DEMOGRAFSKE TENDENCE

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

DEMOGRAFSKE TENDENCE

STAROST 2005 2010 2020 2030 2040 2050

do 64 let 1 693 942 1 682 207 1 605 975 1 503 132 1 406 978 1 308 802

od 65 do 75 245 750 255 165 307 931 377 093 379 836 391 475

nad 80 let 60 030 77 430 102 784 125 772 178 507 200 572

skupaj 1 999 722 2 014 802 2 016 690 2 005 997 1 965 321 1 900 849

Tabela 1_Projekcija števila starih prebivalcev v Sloveniji v obdobju 2005-2020 prirejeno po: Hojnik-Zupanc, 1999, str 22)

LETO vsi starejši potrebni nege od 65 do 79 od 80 skupaj 2007 253 963 65 959 32 354 2020 307 931 102 787 43 153 2030 377 093 125 772 52 816 2040 379 836 178 507 68 745 2050 391 475 200 572 75 825 povečanje med 2007-2050 137 512 134 613 43 471 povečanje % med 2007-2050 154% 304% 134% http://bighugelabs.com/scout.php?mode=history&id=2804178155/

Tabela 2_Nege potrebni starejši prirejeno po: Verdot, 2007, str 26

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Do leta 2050 se bo število prebivalcev nad 80 let v Sloveniji več kot potrojilo, povečanje nege potrebnih starejših v procentih od leta 2007 do 2050 pa bo med 65 in 79 let 105,4 %, nad 80 pa 304 %. Danes je 80 % populacije pri starosti 70 let sposobne nadaljevati samostojno življenje. Večina jih 15 do 20 let po upokojitvi preživi samostojno in neodvisno od nege in pomoči (Hojnik-Zupanc, 1999, str. 12).

PROBLEMATIKA DELITVE PO STAROSTI Delitev v Evropi • 60 - 75 mlajši stari • 75 - 85 starejši stari • 85 - 95 visoko ostareli • nad 95 preživeli (Giessler, 2005, str. 12) “Starost” naj bi se začela z upokojitvijo, kar je bilo doslej pri povprečno 60 letih, a ta meja se hitro pomika navzgor. Tretje življenjsko obdobje tako delimo glede na funkcionalno staranje v: • zgodnje starostno obdobje do 75. leta (ko je večina ljudi zelo samostojnih), • srednje starostno obdobje od 76. do 85. leta (ko nastopi večja potreba po socialni pomoči), • pozno starostno obdobje po 86. letu do smrti (ko potrebujejo ljudje praviloma zelo veliko pomoči ali celo popolno oskrbo in nego) (Zupančič, 2008, str. 15).

Po povzemaju Richarda in drugih, Laslettovo razlikovanje starejše deli na tiste v tretjem in tiste v četrtem življenjskem obdobju. V tretjem so še zdravi, vitalni, aktivni in imajo zaradi upokojitve in odhoda otrok veliko časa zase in za svoje hobije, v četrtem pa se začenja pešanje zdravja in potreba po negi in oskrbi. Ločnica med obema bi se lahko postavila pri starosti 75 let, vendar pa se moramo zavedati, da je to zgolj statistični podatek in da v realnosti ta ločnica lahko niha (Richard, 2003, str 11).

- 7 -

PROGRAM_DEMOGRAFSKE TENDENCE

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

STAROSTNA STRUKTURA Življenje starejših

Homogenost / heterogenost Vprašanje homogenosti in heterogenosti se pojavlja v zvezi z načrtovanjem prilagojenih naselij za starejše.

Ekstremni primeri homogenosti so upokojenske soseske v ZDA. Raziskave so pokazale različne rezultate o tem, kako starostna homogenost vpliva na starejše. Nekatere (Rosenberg in Hochschild) zagovarjajo homogeno strukturo naselja, kjer stanovalci vzpostavijo neformalno mrežo medsebojne pomoči, s čimer nadomeščajo šibke sorodstvene vezi. Prijateljstva se oblikujejo na osnovi mnogih skupnih značilnosti preteklega. V homogenih naseljih je značilna višja stopnja medsebojne pomoči (Hojnik-Zupanc, 1999, str 71).

http://www.flickr.com/photos/spunter/1801496450/

http://www.flickr.com/photos/wahoon/158387033/

Druge raziskave (Gans) pa zagovarjajo starostno heterogeno strukturo naselja, ki naj bi vzpodbujala medsebojne interakcije in bolj aktivno življenje starejših. Razvija se tolerantnost do socialnih in kulturnih razlik.

V zadnjih letih se pojavlja posebna oblika medgeneracijskega in integriranega bivanja, kjer v istem objektu načrtujejo stanovanja za več različnih skupin - starostnike, mladino, enostarševske družine in pare. S takšnimi kombinacijami vzpostavljajo heterogenost stikov in omogočajo medsebojno pomoč (oskrbovanje starejših, varovanje otrok) (Hojnik-Zupanc, 1999, str 71).

http://www.flickr.com/photos/mkristofer/2106568650/

http://www.flickr.com/photos/mohtaj/271265354/

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Tudi če so naselje, stavba ali kompleks zasnovana homogeno, se mora spodbujatii medgeneracijsko druženje. Inštitut Antona Trstenjaka usposablja prostovoljce za ustanavljanje in vodenje skupin za osebno družabništvo z osamljenimi starejšimi. Koristi se smatrajo za obojestranske - starejši mlajšemu lahko poda izkušnje, mlajši pa starejšemu pogovor in s tem se vzpodbujajo njegove mentalne aktivnosti (Inštitut Antona Trstenjaka, 2008).

- 8 -

P R O G R A M _ O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

OSKRBOVANA STANOVANJA Starejši se doma, v razširjeni družini, kljub bližini ostalih družinskih članov lahko počuti osamljenega, čeprav prostorsko ni izločen. Večje zadovoljstvo se zaznava, ko starejši ne živijo skupaj z mlajšo generacijo v istem stanovanju, vendar pa stanujejo dovolj blizu, da lahko imajo redne stike. To je optimalna rešitev, da se ohrani samostojnost obeh generacij (HojnikZupanc, 1999, str 113).

Večinoma so stanovanja na trgu neprilagojena potrebam starejših, prav tako pa se pojavijo problemi, ko ljudje zboljio in je organiziranje pomoči velikokrat dolgotrajno in zapleteno. V tem trenutku se pokaže potreba po oskrbovanih stanovanjih.

Oskrbovana stanovanja so prirejena potrebam starejših. Namenjena so tistim, ki želijo ostati samostojni in zmorejo živeti v svojem stanovanju ter voditi lastno gospodinjstvo. Kasneje jim je omogočena občasna ali redna zunanja pomoč pri hišnih opravilih, oskrbi, negi. Stanovanja so ponavadi namenjena eni ali dvem osebam (starejši zakonski par ali posameznik s sorodnikom, prijateljem). Stanovanje mora zadoščati običajnim higiensko-tehničnim zahtevam, hkrati pa ne sme imeti arhitekturnih ovir. Omogočena mora biti organizirana pomoč na domu in negovanje.

Življenje starejših

Lastno gospodinjstvo v visoki starosti v ustreznih stanovanjih ohranja psihofizično dejavnost starostnika, kar pa ima velik pomen za njegovo samostojnost in individualnost.

SELITEV Za spremembo bivališča naj bi se starejši odločili kmalu po upokojitvi, saj so takrat še v dobri fizični kondiciji in se sprememba bivališča sklada z novim načinom življenja. Zgodnja menjava bivališča je smiselna tudi zato, da se človek novemu domu čimprej privadi in da mu je kasneje, ko njegove fizične sposobnosti začnejo pešati (slabi se vid, sluh, spomin in zmanjša se gibljivost) okolje že domače in udobno (Erjavec, 1996, str. 67).

http://www.flickr.com/photos/eridony/1474372009/

Najpogostejši razlogi za preselitev so občutek varnosti in zadovoljevanje socialnih potreb v vrstniški skupini. Individualni kriteriji za nov dom pa so velikost, opremljenost, lega stanovanja in pomoč, oskrba ter nega. Selitev je primerna le, če je usklajena z individualnimi željami in je prostovoljna, prilagoditev novemu okolju pa je povezana z inteligenco, telesnim in umskim zdravjem, družabnostjo, dejavnostjo, samopodobo, optimizmom in ekonomskim stanjem (Hojnik-Zupanc, 1999, str 68).

http://www.flickr.com/photos/cool-photos/760195671/

http://www.gettyimages.com/detail/73111417/

http://www.gettyimages.com/detail/10155843/

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Najnovejše raziskave kažejo, da so, kljub stereotipu nemobilnosti, starejši pod določenimi pogoji zelo odprti za selitev v bolj primerno in obvladljivo stanovanje. Starejše kot so osebe, kot so, teže se lotijo selitve brez pomoči, ravno zato pa npr. v Nemčiji obstajajo fundacije, ki so namenjene prav pomoči starejšim pri spremembi domovanja (Ebner, 2007, str. 14).

- 9 -

P R O G R A M _ G E N E R A C I J E S TA R E J Š I H

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

http://www.flickr.com/photos/cool-photos/760195671/

GENERACIJE STAREJŠIH Današnja generacija starejših je mladost preživela v povsem drugačnih okoliščinah, kot jih poznamo zdaj. Iz tega lahko sklepamo, da bodo potrebe starostnikov v prihodnosti drugačne od aktualnih in temu prilagojena morajo biti tudi bivališča, ki jih načrtujemo danes.

ZNAČILNOSTI PRETEKLEGA ČASA Življenje starejših

• • • • •

DANES

http://www.flickr.com/photos/14449447@N05/1475222466/

• • • • • • http://www.flickr.com/photos/marcowelt/638494456/

Izobrazba je bila težko dostopna. Več je bilo ruralnega prebivalstva, izobraževalne ustanove so bile redkejše, povezanost je bila slabša in s tem manjše možnosti za izobrazbo.

Družina je bila glavna vrednota. Več generacij je živelo skupaj in pričakovalo se je, da mlajši skrbijo za starejše.

Avtoriteta starejših je bila izrazitejša. Mladi niso upali ugovarjati staršem, sledili so njihovim smernicam, prevzemali so njihove poklice.

Mobilnost prebivalstva je bila manjša. Potovanja niso bila običajna, mesta so bila manj povezana, po svetu so hodili le redki in to pogosto na bojišča.

Vrednote so bile drugačne. Večji poudarek je bil na veri, domu, povezanosti, odvisnosti.

http://www.flickr.com/photos/tizi/128431852/

http://www.flickr.com/photos/mutho/2925603738/

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Izobrazba je splošno razširjena in nujna. Študij je danes dostopen vsakomur in znanje je ena pomembnejših vrednot.

Družinske vezi so mnogokrat krhke. Zaradi osredotočenosti na kariero so družine velikokrat manj povezane, otroci se odselijo prej, se oddaljijo in vezi so bolj krhke.

Pojavljajo se nove oblike skupnosti. Klasična družina izgublja na pomenu in pojavljajo se nove oblike bivanja v skupnosti (npr. enostarševska družina, par brez otrok).

Osredotočenost na kariero je vedno večja. Pomen poklicne uspešnosti je zelo velik, posameznik se skozi delo dokazuje in s tem utrjuje lastno samozavest.

Moderna tehnologija je del vsakdanjika. Večina ljudi dan preživi pred računalnikom, medtem ko si še pred dvajsetimi leti tega nismo niti predstavljali.

Globalizacija je vedno bolj izrazita. Svet je vedno “manjši” in dostopnejši, potovanja, informacije in stiki s tujino so nekaj vsakdanjega.

- 10 -

P R O G R A M _ P O T R E B E S TA R E J Š I H

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

POTREBE STAREJŠIH Demografski razvoj kaže, da bo stanovanje postalo središče vsakdanjega neodvisnega življenja za približno 94 % prebivalstva starosti nad 60 let. Ker se življenjska doba daljša, bodo starejši vedno večji del svojega življenja preživljali doma. Ta značilnost bo povzročila nove potrebe in tako postavila nove zahteve tako pri obstoječih stanovanjskih enotah kot tudi pri vseh novogradnjah, ki se bodo znašle na trgu.

Trenutni razvoj kaže na to, da bo oskrba v prihodnosti potekala v domačem okolju. Hkrati pa imajo stanovanja, ki odgovarjajo potrebam starejših, smisel le če obstaja tudi potrebna oprema, ki primerno opravlja svojo funkcijo.

Ni vedno dovolj zgolj upoštevanje konstrukcijskih norm, kot so širša vrata, dovolj velika površina za manevriranje vozička ali bergel in dostopnost invalidom. Vedno več pozornosti bi morali posvetiti tudi dodatnim psihološkim potrebam v stanovanjih in socialni integraciji (Giessler, 2007, str. 145).

ARHITEKTURNA ZASNOVA, PRILAGOJENA STAREJŠIM Stanovanjska enota

Življenje starejših

• • • • • http://www.flickr.com/photos/side-fin/3245771780/

•

Funkcionalne povezave med spalnimi, sanitarnimi in pomožnimi prostori morajo biti premišljeno zasnovane, tako da lahko omogočajo oskrbo na domu brez ovir.

Upoštevane morajo biti osnovne želje in potrebe po zasebnosti, intimi in varnosti. To pomeni, da mora biti stanovanje samostojno, ustrezno ločeno od okolice, z zavesami ali senčili, oblikovano z ustreznimi materiali in primerno protivlomno zaščiteno.

Potrebna je preprosta in odprta zasnova prostorov z majhnim številom vrat brez pragov. Tako je mobilnost zagotovljena, ne glede na vrsto invalidnosti.

Fleksibilne in lahke predelne stene primernih materialov omogočajo prilagoditve, npr. v primeru spremembe spalnih navad.

Pravilno uporabljene barvne sheme, z znanstvenimi utemeljitvami barv in kontrastov, pripomorejo k orientaciji v stanovanju v primeru poslabšanega vida. Če se poslabša sluh, morajo akustične signale zamenjati optični (Giessler, 2007, str. 146).

Okolica • • •

http://www.gettyimages.com/detail/77146789/

http://www.gettyimages.com/detail/80488623/

Javni prevoz in prometne povezave morajo biti lahko dostopni, prav tako morebitna osebna prevozna sredstva.

V bližini se morajo nahajati servisi in ustanove namenjene starejšim, dnevne bolnišnice, ambulante, lekarne in dnevni centri.

Kavarna, trgovina, banka, hotel, knjižnica in pošta v bližini naj bi bile prav tako zasnovane brez arhitekturnih ovir (Giessler, 2007, str. 146).

http://www.flickr.com/photos/markhaertl/2494844447/

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 11 -

P R O G R A M _ P O T R E B E S TA R E J Š I H

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

NOTRANJA OPREMA PRILAGOJENA STAREJŠIM Na trgu je trenutno težko najti uporabne izdelke prilagojene starejšim, ki so tudi cenovno dostopni. Proizvajalci so tisti, ki bi si morali postaviti jasne in ustrezne cilje oblikovanja opreme, prilagojene starejšim, in končne izdelke tudi vključiti (Giessler, 2007, str. 146).

Večina ljudi ne mara govoriti o starosti in se težko sooča s koncepti vozička in invalidnosti, zato pri trženju takšne opreme industrija težko uporablja oznake kot so “za starejše”, “odgovarja potrebam invalidov” ali “dostopno vozičkom”, saj bi tako težko našli kupce. Nekateri proizvajalci sicer trdijo, da dobro pohištvo že v osnovi mora ustrezati tudi starejšim, kljub temu pa v trgovinah takih primerov najdemo bolj malo. Industrija lahko proizvaja izdelke le, če jih lahko proda dovolj veliko število, to pa bi lahko lahko dosegli z razmišljanjem o “multigeneracijskih” izdelkih. To so izdelki, ki so uporabni za različne generacije - na primer kuhinja za pripravo hrane v sedečem položaju, ki jo starejša gospa uporablja zato, ker težko stoji, lahko pa je koristna tudi mlajši prodajalki, ki je ves dan preživela na nogah in bo z veseljem večerjo pripravila sede (Giessler, 2007, str. 147).

Življenje starejših

Stoli in počivalniki Obstaja precej modelov počivalnikov in masažnih stolov, ki imajo elektronsko kontrolirano pomoč pri vstajanju, nastavitev naslonjala nog in hrbtnega dela.

Kuhinja Kuhinje z nastavljivo višino sicer obstajajo, a kompleksni elektronski sistemi močno zvišujejo njihovo ceno. Postavljata se vprašanji, ali višina sploh mora biti elektronsko nastavljiva in kako velika oziroma majhna naj bi bila kuhinja starejšega para. Jasno je, da jo potrebujeta, a namenjena je le njima. Trenutno na to temo še ni bilo narejenih primernih raziskav, težko si tudi predstavljamo, koliko krožnikov bi npr. tak par sploh potreboval. Industrija še vedno proizvaja kuhinje konvencionalnih velikosti, prav tako pa posameznik v času, ko se pri starosti okrog 55 let seli v novo stanovanje, kupi prav tradicionalno kuhinjo, ki je ni mogoče kaseneje spremeniti v takšno, v kateri bi bilo mogoče delati sede. Zavestno načrtovanje prihodnosti pri nakupu opreme ali stanovanja se še ni dovolj razvilo (Giessler, 2007, str. 147).

http://www.flickr.com/photos/rishon-lezion/1814067233/

http://www.flickr.com/photos/eron01/2278188666/

http://www.tabblo.com/studio/stories/view_super/1712290/

http://www.flickr.com/photos/logan/1936018496/

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Kopalnica Na področju kopalniške opreme obstaja že veliko izdelkov in prodajalci so dobro poučeni o njihovih značilnostih, a ročaji in sedeži v tuših še zdaleč niso dovolj. Teže je najti polagalca ploščic, ki v nivoju naredi vodotesni tuš ali wc z nastavljivo višino in primerno ceno (Giessler, 2007, str. 146).

- 12 -

P R O G R A M _ P O T R E B E S TA R E J Š I H

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Postelje Postelje, ki se kasneje po potrebi spremenijo v bolniške postelje, je moč najti, a ne v običajnih spalnih katalogih. Hkrati pa je glede spanja pomembna tudi okolica postelje, predvsem kadar stanovalec v njej preživi večino časa, a hkrati še vedno želi sodelovati v dogajanju okrog sebe.

Postaviti si moramo naslednja vprašanja: • Ali lahko stanovalec vidi, kdo je pri vhodnih vratih, ko pozvoni zvonec?

• Ali lahko daljinsko upravlja vrteči ekran televizije? Ali je omogočena uporaba prenosnega računalnika?

• Ali lahko zapre okno, če je utrujen in želi zaspati, ne da bi ponovno vstal?

• Ali lahko udobno je v postelji, ne da bi se počutil kot v bolnišnici?

• Ali je osvetljava prilagojena stanovalčevim bralnim navadam in ali so svetloba in barve v stanovanju primerne? (Giessler, 2007, str. 147) Stanovalec mora vstati iz postelje in priti do kopalnice, ne da bi pri tem imel večje napore ali težave. Razvijajo se prevozne naprave, ki pa ne bi smele preveč spominjati na visokotehnološke igrače ali na bolnišnice. Mobilna umivalna korita so prav tako koristna. Te naprave so sicer že bile predstavljene na sejmih in natečajih, a za zdaj še niso dostopne v prosti prodaji. (7) Življenje starejših

Omare Šestdeset cm globoke omare, v katerih je v vsakodnevni rutini težko najti nogavice za kupom majic in imajo vrata, ki se odpirajo navzven, za starejše prav tako niso najprimernejše. Tudi podstavek, ki ga imajo, ni nepogrešljiv in če ga ne bi bilo, bi lahko stopili ali se z vozičkom zapeljali v omaro.

Elementi za shranjevanje, pa naj bodo ti v spalnici ali kopalnici, so vedno visoki 2,50 m, kar pomeni, da so elementi na najvišjih policah dosegljivi zgolj s podstavkom ali lestvijo, kar pa kmalu stanovalcu postane zelo težko, da ne govorimo o nevarnostih nesreč. Isto velja za najvišje knjižne police, kjer hranijo dolgoletne zbirke velikih knjig, ki pa jih starejši ne morejo več dvigniti, saj so mišice zgornjega dela roke postale prešibke (Giessler, 2007, str. 147).

http://www.flickr.com/photos/28602381@N05/2671215908

Zmanjšanje določenih sposobnosti zaradi starosti ne pomeni bolezni. Vid začne pešati, sluh, spomin in gibljivost se zmanjšajo, smeri in razdalje, ki jih oseba lahko dosega, se spremenijo, mišična moč upada, reakcijski čas in tipalni čut se zmanjšujeta, vse to pa ne pomeni, da samostojno, varno in udobno življenje doma ni več mogoče. Z interdisciplinarnim sodelovanjem arhitektov, notranjih oblikovalcev in industrijskih oblikovalcev, ki bi vsak s svojim znanjem pristopil k problemu, bi lahko snovali stavbe, primerne potrebam starejših.

http://www.flickr.com/photos/cool-photos/501966813/

http://www.flickr.com/photos/singleye_512/2806564624/

http://www.flickr.com/photos/d-jack/2337923134/

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Prepoznavanje in sprejemanje neizbežnega in nepreklicnega spreminjanja družbe, alternativno razmišljanje, preventivno načrtovanje in grajenje, razvoj glede na določeno situacijo in oblikovanje primernih izdelkov so danes več kot koristni. Vidni napredek v prihodnosti pa bo mogoč le, če vse stroke predano sodelujejo pri reševanju nalog, ki se pojavljajo. (Giessler, 2007, str. 148)

- 13 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

P R O G R A M _ S TA R E J Š I V C E L J U

STAREJŠI V CELJU Upravna enota Celje ima 11060 prebivalcev starejših od 65 let, kar predstavlja 17,3 % celotne populacije mesta (Statistični urad RS). Število starejšega prebivalstva se bo v prihodnosti zaradi daljšanja življenjske dobe vztrajno večalo in načrtovanje ustreznih bivalnih pogojev za ta del populacije postaja nujno.

STORITVE POMOČI STAREJŠIM Celje ima najširšo paleto storitev pomoči starejšim v Sloveniji. Pod okriljem Doma ob Savinji Celje izvajajo naslednje programe: • dom za starejše, • center za pomoč na domu, • dnevni center, • pomoč na daljavo, • oskrbovana stanovanja.

Dom ob Savinji Dom ob Savinji ima 238 stanovalcev, od tega je 76 % žensk in 24 % moških. Kar 75 % jih prihaja z območja občine Celje, ostali pa so iz šestnajstih drugih občin. Leta 2009 so sprejeli 53 novih stanovalcev, 10 se jih je izselilo (7 jih je bilo na začasnem bivanju), 42 pa jih je umrlo.

osebni arhiv

Levo na sliki: obstoječa oskrbovana stanovanja, desno na sliki: Dom ob Savinji Celje

Dejavnosti doma so socialnovarstvene in zdravstveno-negovalne. Delo socialne službe je namenjeno zagotavljanju kvalitetnega življenja stanovalcev s poudarkom na krepitvi njihove moči in potencialov ter zagotavljanja socialne oskrbe. Socialnovarstvena dejavnost ima 44 zaposlenih. Zdravstveno-negovalna služba je del sistema zdravstvenega varstva, ki vključuje ohranjanje zdravja, preprečevanje bolezni in skrb za fizično in duševno bolne ter invalide vseh starosti. V tej dejavnosti ima dom 65 zaposlenih (Dom ob Savinji Celje, Poročilo o delu za leto 2009).

Center za pomoč na domu Center za pomoč na domu nudi organizirane storitve socialne oskrbe na domu. Upravičenci za kvalitetno bivanje v svojem domačem okolju zaradi invalidnosti, starosti ali bolezni potrebujejo občasno pomoč, ki jim omogoča ohranjanje zadovoljivega duševnega in telesnega počutja. Center za pomoč na domu ima 38 zaposlenih (Dom ob Savinji Celje, Poročilo o delu za leto 2009, str 51).

Dnevni center

Dom ob Savinji Celje

Življenje v Domu ob Savinji Celje

Dom ob Savinji Celje

Življenje v Domu ob Savinji Celje

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Dnevno varstvo je novejša socialno varstvena storitev in posebna oblika institucionalnega varstva. Dnevni center je bil v letu 2009 odprt vse delovne dni, od ponedeljka do sobote med 7. in 17. uro. Namenjen je osebam, starejšim od 65 let in invalidom. Uporabnikom je zagotovljena zdravstvena in socialna oskrba, prehrana, varovanje, vključevanje v razvedrilne aktivnosti, bralne urice, organizirana telovadba, filmske ure, družabne igre, izleti, sprehodi, praznovanja in organiziran prevoz v dnevni center in domov (Dom ob Savinji Celje, Poročilo o delu za leto 2009, str 60).

- 14 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

P R O G R A M _ S TA R E J Š I V C E L J U

Pomoč na daljavo Leta 1997 je Dom ob Savinji Celje vzpostavil regijski informacijsko koordinacijski center “Halo, pomoč!” ki z uporabo “rdečega gumba” zagotavlja pomoč na daljavo. V letu 2009 so 24-urno varovanje zagotavljali 75 upravičencem na območju širše celjske regije. Storitev je namenjena pozitivni socialni kontroli upravičenca in organiziranju ustrezne pomoči ob sproženem klicu (Dom ob Savinji Celje, Poročilo o delu za leto 2009, str 58).

Oskrbovana stanovanja Od aprila 2005 dalje je na Kajuhovi 15, v neposredni bližini Doma ob Savinji Celje, objekt s 27 oskrbovanimi stanovanji. Stanovalcem je zagotovljena storitev pomoči na daljavo, v letu 2009 je bilo vanjo vključenih vseh 34 stanovalcev. O obsegu in trajanju ostalih storitev se dogovori sklepajo ob izražanju potreb. V letu 2009 je občasno koristilo ostale storitve Centra za pomoč na domu 6 uporabnikov. Stanovalci oskrbovanih stanovanj so obveščeni o rednih aktivnostih in prireditvah v domu in o možnostih koriščenja drugih storitev: prehrana v domu, obisk frizerstva, pranje perila itd. Možnost prehrane v domu je v letu 2009 koristilo 12 uporabnikov (Dom ob Savinji Celje, Poročilo o delu za leto 2009, str 60).

POTREBA PO DODATNIH OSKRBOVANIH STANOVANJIH 23. marca 2009 je bilo na Nepremičninah Celje vloženih 62 vlog za najem oskrbovanega stanovanja. Od tega je bilo 21 prosilcev za stanovanje za eno osebo in 41 prosilcev za stanovanje za dve osebi, kar skupaj predstavlja 103 prosilce. Vse prošnje so zaenkrat neodobrene in so na čakalni listi. Ob oddaji vloge so prosilci izpolnili anketo, v kateri se je eno od vprašanj nanašalo na lokacijo željenega stanovanja in vseh 62 vlog je kot preferirano lokacijo navajalo neposredno okolico Doma ob Savinji Celje (po pripovedovanju ge.

Doberšek, Nepremičnine Celje) .

Zgoraj navedeni podatki jasno kažejo, da je oskrbovanih stanovanj v Celju trenutno premalo.

Pri načrtovanju novih stanovanj je potrebno upoštevati različne faktorje. Lokacija mora biti v bližini obstoječih stanovanj in Doma ob Savinji, saj se tako lahko njihove dejavnosti povezujejo.

Logistično bi se morala nova stanovanja navezovati na Dom ob Savinji, ker pa dom zaradi povezovanja z vedno večimi dejavnostmi nima več dovolj kapacitet (premajhen dnevni center, premalo dodatnih prostorov za skupne dejavnosti doma in stanovanj), je potrebno pri novem kompleksu oskrbovanih stanovanj načrtovati tudi ustrezen spremljevalni program. Tako bi povezovanje steklo v obeh smereh, tudi uporabniki doma bi dostopali do spremljevalnega programa novega kompleksa. Center pomoči na domu bi se povečal in omogočal uporabo “rdečega gumba” tudi novim stanovanjem, hkrati pa bi se nekatere večje prireditve lahko preselile v nov kompleks. Prav tako se kaže vedno večja potreba po dodatnih prostorih za izvajanje fizioterapije, telesne vadbe in hidroterapije, ki jih lahko priskrbi nov objekt.

Dom ob Savinji Celje

Hidroterapija

Dom ob Savinji Celje

Dom ob Savinji Celje

Življenje v Domu ob Savinji Celje

Življenje v Domu ob Savinji Celje

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Trenutno funkcioniranje oskrbovanih stanovanj na Kajuhovi 15 je uspešno, tako da lahko predvidimo podoben način delovanja tudi za nova stanovanja. Stanovalci so zadovoljni, možne izboljšave pri novih stanovanjih pa vidijo predvsem v povečanju zunanjih površin stanovanja (večje lože, terase) (po pripovedovanju ge. Doberšek, Nepremičnine Celje).

- 15 -

PROGRAM_REFERENČNI PRIMERI

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

REFERENČNI PRIMERI STANOVANJA IN CENTER ZA OSKRBOVANJE STAREJŠIH - ALICANTE arhitekt: JAVIER GARCIA-SOLERA VERA

Housing for people of all ages,

Housing for people of all ages, str.71

Housing for people of all ages, str.73

TC, Viviendas sociales II, str.24

Urbanistični načrt za to območje je predvideval šest nadstropij visoke stavbe, a je bilo bolj prepričljivo oblikovanje nizkega 140m dolgega objekta z veliko rekreacijsko površino urbanega parka.

Stavba ima dve etaži a se nad nivo parka dvigne le za 3.3m, nižje nadstropje je namreč vkopano. Skupni prostori dnevnega centra se z velikimi steklenimi površinami odpirajo na park, s stanovanjskim predelom pa so povezani preko peš poti.

Housing for people of all ages, Housing for people of all ages,

Objekt vsebuje 39 stanovanj, tri so namenjena invalidom (nahajajo se v bližini centra za oskrbo). Stanovalci se srečujejo na povezovalni poti, ki omogoča stike in preprečuje izolacijo posameznikov.

Dostop v stanovanje je organiziran preko pokrite loggie s senčenim prostorom za sedenje.

Okna do stropa omogočijo, da znaša globina stanovanja 12m. V sredini se nahaja sanitarna celica. Bivalni del s kuhinjo je orientiran na jug, spalnica pa se s francoskim oknom in zasebnim balkonom odpira na sever proti borovemu gozdu.

Dvostransko orientirana stanovanja omogočajo prečno prezračevanje, kar v španskem podnebju predstavlja veliko prednost. Prav tako se na podnebje odzivajo lože in balkoni, ki so zaradi nekoliko daljše zgornje plošče primerno senčeni (Schittich, 2007, str. 70).

Elementi aplikacije:

Housing for people of all ages, str.72

Housing for people of all ages, str.72

Housing for people of all ages, str.72

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Housing for people of all ages,

horizontalna zasnova prečna stanovanja loža kot prostor zadrževanja urbani material - beton povezovalna pot

- 16 -

PROGRAM_REFERENČNI PRIMERI

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

STANOVANJA ZA STAREJŠE - DOMAT/EMS

arhitekt: DIETRICH SCHWARZ

Housing for people of all ages, str.79

Housing for people of all ages, str.81

Housing for people of all ages, str.81 Housing for people of all ages, str.78

Oskrbovana stanovanja so nameščena tik ob obstoječem domu starostnikov. Razširjajo možnosti stanovalcev in omogočajo alternativo tistim, ki želijo živeti samostojno hkrati pa imeti dostopno oskrbo.

Housing for people of all ages, str.81

Na severnem delu stavbe se nahaja komunikacijski prostor, ki hkrati deluje kot prehodni člen med cesto in stanovanji. Povezuje nadstropja in s stopnišči ustvarja fluidnost prostora.

Rekreacijske in komunikacijske površine se “plastijo” in uporabnikom predstavljajo vrsto interaktivnih alternativ. Na eni strani je tudi dvigalo, kar omogoča neposreden stik gibalno oviranih s sostanovalci.

Vsako nadstropje ima 5 dvosobnih stanovanj po 57 m², ki se raztezajo med skupnimi prostori in južno fasado. Stanovanja so zrcalno razporejena po etaži, po višini pa se prilagajajo oblikovanju skupnega komunikacijskega prostora. Kuhinje in jedilnice so orientirane na skupni prostor, kar omogoča interakcijo stanovalcev. Južno fasado sestavljajo lože, ki so lahko zaprte ali odprte in osvetljujejo dnevne sobe in spalnice. Vrata so drsna in nimajo pragu.

Kljub finančnim omejitvam je stavba nizkoenergijska (Schittich, 2007, str. 78).

Elementi aplikacije

Housing for people of all ages, str.83

Housing for people of all ages, str.80

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

povezovanje z obstoječim domom prepletanje komunikacijskega in skupnega prostora lože prečna stanovanja orientacija

- 17 -

PROGRAM_REFERENČNI PRIMERI

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

CENTER STAREJŠIH - LICH

arhitekti: PFEIFER ROSER KUHN

Housing for people of all ages, str.85 Housing for people of all ages, str.87

Housing for people of all ages, str.88

Center za starejše je nastal kot del programa, namenjenega izboljšanju življenskih standardov starejših. Osnovna smernica je nuditi čim večjo bivanjsko in življensko samostojnost.

Center za starejše, ki je postavljen ob park, je razdeljen na tri dele: dva volumna v obliki črke U vsebujeta enote oskrbovanega bivanja, trakt stanovanj na jugu pa je namenjen samostojnemu bivanju. Trapezasto oblikovano dvorišče predstavlja središče kompleksa, na katerega se odpirajo kavarna, administracija in manjša kapela. Vse poti, prostori in oprema so oblikovani tako, da so dostopni gibalno oviranim osebam, uporabljeni sta na primer kuhinja, prilagojena invalidom in kopalna kad z nastavljivo višino.

Housing for people of all ages, str.89

Vse oskrbovane enote so nanizane okrog notranjega dvorišča, dostopne so preko manjših vhodov. Osem stanovalcev skupaj tvori eno enoto. Osrednja točka enot so veliki kuhinjsko-bivalni prostori s pripadajočimi balkoni in terasami. V teh prostorih je zgoščeno vsakodnevno življenje: kuhanje, pranje, likanje - stanovalci sodelujejo pri vseh opravilih.

Housing for people of all ages, str.87

Housing for people of all ages, str.87

27 dvosobnih oskrbovanih stanovanj za samostojno bivanje je razporejenih po dveh etažah ob povezovalnem zunanjem balkonu. Stanovanja, ki se oblikujejo med dostopnim balkonom in južno stranjo, imajo neprekinjen pogled proti vrtovom, na katere se odpirajo dnevni prostori z ložami. Prehodni del med poljavnim balkonom in zasebnim bivalnim delom predstavljajo servisni prostori (Schittich, 2007, str. 84).

Housing for people of all ages, str.87

Elementi aplikacije

http://architecturelab.net/2010/03/23/senior-center-in-lich-germany-by-pfeiferkuhn-architekten/

http://architecturelab.net/2010/03/23/senior-center-in-lich-germany-by-pfeiferkuhn-architekten/

http://architecturelab.net/2010/03/23/senior-center-in-lich-germany-by-pfeiferkuhn-architekten/

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

vsi deli dostopni gibalno oviranim uporaba invalidom prilagojene opreme dostopi preko skupnega balkona dnevni prostori z ložami proti kvalitetnim pogledom servisni del kot prehod med poljavnim balkonom in zasebnim bivalnim delom

- 18 -

PROGRAM_REFERENČNI PRIMERI

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

CENTER STAREJŠIH - STEINFELD

arhitekt: DIETGER WISSOUNIG

Housing for people of all ages, str.105

Housing for people of all ages, str.105

Housing for people of all ages, str.105

Dom za starejše je bil zgrajen v bližini šole in parka. Na severu ob državni cesti se nahajajo servisni prostori, sobe in rekreacijske površine pa se odpirajo proti bolj mirni, zeleni strani.

Od zunaj objekt deluje kompaktno in monolitno, od znotraj pa atrij in povezovalni mostovi izboljšujejo vizualno orientacijo.

Pritličje je kompleksno zasnovano in poleg tehničnih in administrativnih prostorov vsebuje tudi jedilnico, prireditveni prostor, knjižnico in kapelo. Ti prostori so namenjeni tako stanovalcem kot tudi zunanjim obiskovalcem. Otroci iz šole vsak dan prihajajo na kosilo.

Knjižnica je odprta za javnost, kapela pa včasih gosti mašo. Vseh 43 sob ima kopalnico, ki je prilagojena invalidom. Okna do stropa odpirajo poglede proti okolici.

Veliki skupni prostori se nahajajo med sobami, kuhinje in lože pa predstavljajo še dodatno kvaliteto, saj predstavljajo dodatne prostore za druženje. Vsi osrednji prostori so nanizani ob notranjem atriju, ki deluje kot skupni zunanji prostor in centralni dostop do vseh povezovalnih poti.

Housing for people of all ages, str.106

Pritličje je zgrajeno iz masivnega betona, medtem ko so nadstropja izvedena s pomočjo lesene konstrukcije (Schittich, 2007, str. 104).

Elementi aplikacije

Housing for people of all ages, str.106-107

Housing for people of all ages, str.108

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

bližina šole in parka javni, poljavni, skupni program v pritličju program namenjen stanovalcem in javnosti skupni prostori so zunanji in notranji skupni prostori ob komunikacijah

- 19 -

PROGRAM_REFERENČNI PRIMERI

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

HOME FOR SENIOR CITIZENS - CHUR arhitekt: PETER ZUMTHOR_1993

http://www.flickr.com/photos/calaix-desastre/1259960342/

http://www.flickr.com/photos/rucativava/479181452/

http://www.galinsky.com/buildings/elderly/index.htm

http://www.flickr.com/photos/tonneti/3018406451/

Horizontalna lamela vsebuje 22 v dveh etažah razporejenih stanovanjskih enot. Glavni gradivi fasade sta kamen in steklo, les pa je uporabljen za izvedbo okvirjev oken in vrat ter kot ograja balkonov. Redkeje uporabljeni beton izraža konstrukcijsko zasnovo stavbe.

Vhoda v objekt se pojavita kot del vertikalnega elementa dvovišinskih oken na vzhodu, a prostor, v katerega vodita, je enovišinski. Horizontalni hodniki imajo funkcijo dolge dnevne sobe, v kateri se zunanje stene stanovanj pojavljajo kot pohištveni elementi, ki v prostoru ustvarjajo ritem. Zamikanje elementov stanovanj (kopalnica, kuhinja, predsoba) ustvarja intimnejši predprostor pred vhodnimi vrati. http://www.flickr.com/photos/tonneti/3018407421/

http://www.flickr.com/photos/tonneti/3019238272/

http://www.flickr.com/photos/tonneti/3018406905/

Vertikalna komunikacija med obema skupnima prostoroma se pojavi pri obeh vhodih (vzdolžne stopnice in dvigalo). Tudi tu gre za element, ki točkovno prekine horizontalnost in ustvarja “zajede” za druženje stanovalcev.

Servisni del stanovanja (kopalnica, kuhinja, predsoba) je lociran na strani hodnikov in predstavlja prehodni del med skupnim in individualnim bivalnim delom. Spalni in dnevni del stanovanja sta zasnovana prehodno ter se z ložo in oknom odpirata proti zahodu (http://www.galinsky.com/buildings/elderly/index.htm).

Elementi aplikacije

http://www.flickr.com/photos/rucativava/479179584/

http://www.flickr.com/photos/rucativava/479179930/

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

http://www.flickr.com/photos/rucativava/479180472/

horizontalna zasnova hodnik kot bivalni prostor lože v dnevnih prostorih okno s parapedom viden ritem stanovanjskih enot intimnejši prostor pred vhodom v stanovanje

- 20 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Lokacija

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 21 -

LO K AC I J A _ A R H I T E KT U R N I I N ZG O D OV I N S K I O R I S C E L J A

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

MAKROLOKACIJA: ARHITEKTURNI IN ZGODOVINSKI ORIS CELJA Celje leži na nadmorski višini 241 m in predstavlja središče 35 km dolge in 6-12 km široke Celjske kotline (http://sl.wikipedia.org/wiki/Celjska_kotlina). Občina Celje je razdeljena na 25 krajevnih skupnosti in obsega 94,9 km² površine. V občini je 50.039 prebivalcev (30.06.2008).

(MOC, http://www.celje.si/sl/ocelju/celje-v-stevilkah)

ZGODOVINSKO OZADJE Začetki Celja “Glavna determinanta pri razvoju Celja je bila vsekakor naravna lega v kotu med sotočjem Savinje (s Sušnico) in Voglajne (s Koprivnico in nekoliko višje še Hudinjo). Naravne danosti za nastanek večjega mesta so bile naravnost idealne, posebno še, ker je tu svet v obliki treh manjših kop nekoliko dvignjen. Mestno naselje, ki se je razvijalo v teku stoletij, leži na tanki plasti kompaktnih aluvianih naplavin in sega na južni strani do Savinje, čeprav v širšem smislu mesto sega še preko reke na desni breg (Breg) in “zadene” Miklavški hrib ter Lisce.” (Goropevšek, 2001, str. 7) Predrimska in rimska doba “Ugodne naravne razmere so že v predrimski, posebej pa v rimski dobi nudile prebivalcem dobre možnosti za življenje. Zato ne čudi, da se je na vzhodnem delu Spodnje Savinjske doline, ob njeni najnižji točki, že v halstattski im kasneje v keltski dobi razvila prva mestna naselbina, imenovana Keleia. V rimski dobi, za časa cesarja Klavdija (41-45) je naselbina, imenovana Municipium Claudia Celeia, dobila mestne pravice in doživela tudi svoj prvi vrhunec. V času velikih selitev (5. in 6. stol.) je bilo mesto porušeno, vendar so ga že v zgodnjem srednjem veku obnovili. Prvo omembo srednjeveškega Celja (Cylie) najdemo v Admontski kroniki, ki je nastala med leti 1122 in 1137.”

(Celje, Zgodovinski pregled, http://www.celje.si/sl/ocelju/zgodovina)

http://sl.music.openfun.org/wiki/Rimsko_cesarstvo

http://www.arheologija.si/celeia.htm

Rimske province

Rimske izkopanine

Pogled v Urbanistični razvoj Celja, str40

Pogled v Urbanistični razvoj Celja, str 39

Celje z okolico leta 1750

Veduta Celja v 17. stoletju

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Srednji vek Srednjeveško Celje je bilo zgrajeno na rimskih razvalinah, a naselbinske kontuitete ne moremo dokazati. Srednjeveško Celje se prvič omenja med letoma 1125 in 1132, kot trg pa šele leta 1323. Mestu so vladali gospodje Žolneški, kasneje Celjski grofje. Friderik Celjski je 11. aprila 1451 Celju podelil mestne pravice, s čimer je mesto postalo pravna kategorija. Zemljiško posestni odnosi so se odražali na mestni parcelaciji. Parcelacijska mreža srednjeveškega mesta je imela dva tipa zazidalnih parcel. Številčno prevladujočemu meščanskemu stanu so bile odmerjene ozke in dolge parcele (parcele lamelnega tipa). Plemiškemu stanu so pripadale širše, bolj iregularne parcele. Svojevrstno parcelacijo pa so imela območja s sakralno vsebino.

(Brusnjak, 2001) Posebno vlogo pri razvoju celjske mestne naselbine so odigrale tudi družbene razmere.

Mestna naselbina se je najprej razvijala na današnjem Glavnem trgu, kjer je tekla prometna pot, ki je povezovala Maribor z Zidanim Mostom. Zlasti je bila pomembna po letu 1224, ko je bil v današnjem Zidanem Mostu preko Save zgrajen most. Na prvotni srednjeveški razvoj mesta stari grad ni imel prvenstvenega vpliva, saj je bila njegova lega na skalni pečni na levem bregu Voglajne precej odmaknjena. Močnejši vpliv je imela utrdba, ki je nastala ob potoku Sušnica v zahodnem delu mesta - Knežji dvorec. (Goropevšek, 2001, str. 7)

- 22 -

LO K AC I J A _ A R H I T E KT U R N I I N ZG O D OV I N S K I O R I S C E L J A

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

V naslednjih stoletjih je na pomenu pridobila tudi prometna povezava proti Ljubljani, zato je ob njeni poti kmalu zrasel nov trg. V 15. stoletju, ko so ga obzidali, je mesto dobilo obliko skoraj pravilnega četverokotnika, ki se je v celoti ohranil vse do sredine 19. stoletja. Takrat se je mesto začelo širiti preko srednjeveškega zidu. Celjsko mestno obzidje pa ni zajemalo le naselitvenega jedra ob obeh glavnih prometnicah, ampak še precej več, predvsem na severu.

“Skoraj kvadratna oblika mestnega jedra je bila lahko le plod ravnega terena, kljub temu pa se obe prometni poti nista križali v geometrijski sredini mesta, ampak nekoliko severovzhodneje. Že iz tega je razvidno, da je moral biti potek glavnih celjskih ulic nakazan in izpeljan, še preden je mesto dobilo obzidje.” Prva glavna prometnica je prihajala iz smeri Konjic. “Mesto je dosegla pri Graških vratih in ga zapustila ob južnem vhodu pri Kapucinskih vratih, kjer je most preko Savinje povezoval srednjeveško mesto z Bregom in nato pot nadaljevala proti Laškemu in še naprej na Dolenjsko.” Druga ulica je bila speljana skozi spodnja oz. Graška vrata mimo nekdanjega Minoritskega trga proti Ljubljanskim vratom. Ostale ulice so nastajale postopoma in imele povezovalno vlogo med glavnima ulicama. Ena pomembnejših je današnja Gosposka, ki je povezovala Glavni trg s Spodnjim gradom. (Goropevšek, 2001, str. 7-8) V srednjem veku je parcelacijska struktura pogojevala tipe stanovanjskih zasnov. Tako je bila za 15. in 16. stoletje značilna globinsko razvita hiša. Na dvoriščni strani so se vrstili večji leseni gospodarski objekti, nekateri so bili že zidani. V 16. stoletju se je že v večji meri uveljavil tip globinsko razvite tridelne hiše. V nadaljevanju se je parcela razvijala v zaporedju vrt in nato sadovnjak.

Mesto je imelo v tem času izrazito agrarni značaj z zametki drobno obrtnega gospodarstva in trgovine. Ta se je odražal tudi v stavbnih zasnovah in funkcijah hiš. Meščanska hiša je predstavljala polifunkcionalno urbano tkivo, kjer so se na organski način mešale različne dejavnosti. Po izumrtju Celjskih grofov leta 1456, je mesto prišlo pod Habsburžane in se začelo razvijati v obrtniško in trgovsko središče.

Pogled v Urbanistični razvoj Celja, str. 48

Celje z bližnjo okolico, 1886

Skozi stoletja se je obzidana mestna površina razvijala sorazmerno počasi in skromno. Pereči problem so bile naravne nesreče: redne poplave, požari in kužne bolezni. (Brusnjak, 2001) Renesansa in barok

Pogled v Urbanistični razvoj Celja, str. 42

Pogled v Urbanistični razvoj Celja, str. 45

Katastrska mapa k.o. Celje 1825

Situacijski načrt mesta Celja, 1847

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

V 17. stoletju se je izvršila sprememba v parcelacijski strukturi mesta. Za ta čas značilno združenje stavbnih enot z odkupom sosednjih hiš je porodilo drugačne, razvitejše stavbne zasnove in s tem tudi parcele. Primarna parcelna mreža se je v večjem delu mesta zbrisala, vseeno pa je ostal značilen lamelni tip. Stavbne zasnove so bile širše in so se povezovale v sklenjene stavbne nize. Pravilo je postala pozidava celotne parcelne površine. Meščanska hiša je delovala v prepletanju bivalne in gospodarske funkcije. Pomembnejše renesančne pridobitve so tlakovanje cest in ulic s kamnitimi in opečnimi tlakovci, kamnita stopnišča, postavljanje skulptur in vodnjakov. (Brusnjak, 2001)

- 23 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

LO K AC I J A _ A R H I T E KT U R N I I N ZG O D OV I N S K I O R I S C E L J A

V baroku je parcelacijska struktura ostala ista. Mestni tloris se je izpopolnil z zazidavo ob stranskih komunikacijah in ob obzidju. Leta 1785 so podrli mestno obzidje in mesto je začelo preraščati srednjeveški obseg. Dokončno se oblikuje ulična mreža, vključno z obzidnimi ulicami, ki so se formirale na nekdanjih gospodarskih in obrambnih poteh. Prav tako je značilna strnjena pozidava na območju celega mesta. Za obdobje renesanse in baroka je značilno, da se je obseg nepozidanih zelenih površin zmanjšal zaradi zgostitve pozidave znotraj mestnega tlorisa. Obzidali so stranske in obzidne ulice ter dosledno povezali celotne zazidalne parcele z vezmi ter dvoriščnimi objekti. Z rastjo mest so se širila tudi predmestja.

Bila so pretežno odprtega tipa, hiše so obdajali vrtovi in sadovnjaki. (Brusnjak, 2001) 19. in 20. stoletje Po letu 1846, ko je bila skozi Celje speljana južna železnica, se je podoba mesta spremenila. Z njo je povezana silovita industrializacija in večje ponemčevanje. Industrializacija je privedla do globalnih vsebinskih premikov. Mesto je bilo razdeljeno na cone, tako da je bilo oblikovano poslovno območje, območje stanovanjskih najemniških hiš, območje mestnih vil ter območje delavskega naselja. Delitev je odražala tudi socialno ekonomsko klasifikacijo prebivalstva.

Najemne hiše, ki so tovorile večji del stavbnega fonta tega obdobja, so se po dimenzijah in obliki zgledovale po dunajski in graški arhitekturi. Grajene so bile v povezanih stavbnih blokih, ki so z ulične strani tvorili monolitno, somerno oblikovano fasadno fronto. Stavbne zasnove so se na določeni ravni povezale v funkcionalne enote.

V drugi polovici 19. stoletja so začeli delati regulacijske načrte za mesto, ki se je začelo močneje širiti na vzhod proti Jožefovemu hribu in kasneje na vse strani. V mestu je bilo vseskozi prisotno nemško prebivalstvo, ki je pustilo svoj pečat s palačami in hišami v stilu graške in dunajske arhitekture. V prvi polovici 20. stoletja je zaradi vojn gradbena dejavnost zaostajala, po vojnah pa so se naprej vršila obsežna obnovitvena dela. Predvsem v 50. letih se je precej razmahnila gradnja stanovanjskih naselij, še vedno pa so potekala regulacijska dela na Savinji in pritokih. (Brusnjak, 2001)

Pogled v Urbanistični razvoj Celja, str. 53

Strategija rabe prostora, 1935

URBANISTIČNI ORIS V Celju dominante narekujejo obliko in razporeditev sosednjih stavb in tako tudi arhitekturo celotnega mesta. Namen stavbe narekuje njeno obliko in vsebino. Nekatere so zelo razkošne (npr. narodni dom, sodišče), ostale pa so pretežno stanovanjske, ki so včasih imele v pritličju obrtne delavnice, kasneje pa so sledile času in danes so v njih manjši lokali – butiki, trgovine, bari, kavarne itd.

Mestne ulice so bile nekoč zelo ozke. Izjemi sta bili Gosposka in Špitalska (danes Prešernova) ulica, ki potekata v smeri vzhod – zahod, vzporedno s Savinjo in ki sta povezovali Spodnji grad s cerkvijo sv. Danijela in ostalimi deli mesta.

Pogled v Urbanistični razvoj Celja, str. 54

Coning, 1937

Pogled v Urbanistični razvoj Celja, str. 51

Kasneje se je mesto širilo izven srednjeveškega obzidja, predvsem proti zahodu in severu, saj ga drugje omejuje relief (hribi, reke in rodovitna zemlja). Konec 19. in v začetku 20. stoletja so nastali prvi industrijski obrati in s tem tudi prva delavska naselja (cinkarna, opekarna, EMO).

Kasnejša gradnja, posebej v novejšem času in po drugi svetovni vojni, pa se je razvijala brez naravnih in drugih zakonitosti, uporabljenih v prejšnjih obdobjih. Te napake so že poskušali in dandanes še naprej poskušajo odpraviti urbanisti z novimi razvojnimi načrti. (Koražija, 1993)

Mesto Celje, 1928

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 24 -

LO K AC I J A _ A R H I T E KT U R N I I N ZG O D OV I N S K I O R I S C E L J A

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

REKA SAVINJA Celje leži na levem bregu Savinje, ki mesto loči od mestnega parka in zelenega hribovitega zaledja. V zgodovini je bilo mesto z reko tesno povezano tudi zaradi pogostih poplav, ki so ga večkrat prizadele. Hidrološki značaj reke se je večkrat spremenil. V zgodovini je reka mesto večkrat močno prizadela s poplavami. Čeprav je reka poplavljala že v rimskih časih, se je stanje močno poslabšalo po obširnih regulacijskih delih konec 18. in v začetku 19. stoletja. Reka je pred regulacijo meandrirala, kar je močno upočasnjevalo njen tok in blažilo poplavne sunke. Zaradi regulacije je reka hitreje narasla in zato večkrat poplavljala. Poplave so povzročale veliko gospodarsko škodo. Leta 1954 je poplava porušila leseni Kapucinski most. Posledično so bila izvedena obsežna regulacijska dela, ki so poplave sicer preprečila (do leta 1990), hkrati pa negativno vplivala na videz mesta: reka je zdaj v grobo obdelanem koritu, medtem ko je bil prej stik reke z mestom mehkejši in naravnejši. Ob regulaciji so zgradili most za pešce na zahodnem delu starega jedra in avtomobilski most ob vzhodni vpadnici v mesto, stari most pa nikoli ni bil obnovljen. (Koražija, 1993) Danes se pojavljajo ideje o ponovni vzpostavitvi nekdanjega stanja, kar bi bilo možno le ob obsežnejših regulacijskih delih v spodnji Savinjski dolini (akumulacija), ki bi ublažila hudourniške sunke. Takšne želje je vzbudil inženirski poseg ob regulaciji kanalizacije, ki je očistil vodo, hkrati pa vzpostavil promenado tik nad gladino reke, ki je postala priljubljeno mesto za sprehode, sončenje in druženje. Ta poseg pa je zahteval izgradnjo dveh jezov.

(Koražija, 1993) osebni arhiv

Pogled s sprehajališča ob Savinji proti gradu

osebni arhiv

Pogled na Savinjo in mesto s Celjskega gradu

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Pred kratkim je bila narejena tudi čistilna naprava in izveden natečaj ureditve območja ob Savinji.

- 25 -

LO K AC I J A _ O P I S M I K RO LO K AC I J E

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

CENTRALNE DEJAVNOSTI OBMOČJA

10

8 1

2

1 - gimnazija 2 - vrtec 3 - dom upokojencev 4 - Knežji dvorec 5 - občina, Narodni dom 6 - Osrednja knjižnica Celje 7 - pokrajinski muzej 8 - sodišče 9 - muzej novejše zgodovine 10 - cerkev

9

5

4 3

6

7 0 10

50

OPIS MIKROLOKACIJE UMESTITEV V PROSTOR Lokacija se nahaja v centru Celja, na robu starega mestnega jedra. Trenutno je na tem območju parkirišče, ki služi napajanju jedra, stare garaže, energetski objekt podzemnega regulacijskega bazena Savinje in nizka hiša v kateri ima prostore Plesni Forum Celje.

Na jugozahodnem delu lokacije se nahaja reka Savinja in mestni park z Anskim vrhom in Miklavževim hribom. Poleg mestnega parka je glavna zelena rekreacijska površina centra mesta sprehajalna pot ob Savinji, ki predstavlja jugo-zahodno mejo lokacije.

100m

Lokacija se nahaja na stičišču starega mestnega jedra in območja starih meščanskih vil in predstavlja prehod iz strnjene zazidave v redkejšo, točkovno, ki preko vil proti zahodu preide v nekoliko višje bloke in kasneje v enodružinske hiše.

Centralne dejavnosti območja

DEJAVNOSTI Obravnavano območje leži v neposredni bližini številnih centralnih mestnih dejavnosti. Na severu sta vrtec in gimnazija, zelo blizu proti zahodu pa je dom upokojencev. V starem mestnem jedru so značilne mestne dejavnosti kot so sodišče, občina, prireditvena dvorana, cerkev, knjižnice, muzeji. Posebej blizu sta ob Savinji Osrednja knjižnica Celje in Pokrajinski muzej, proti vzhodu pa lokacija meji na Knežji dvorec, ki združuje administracijo muzejskih služb, umetnostne dejavnosti in arheološke razstavne prostore rimskega Celja, direkten dostop pa je tudi do kompleksa občine in vseh njenih služb.

OVREDNOTENJE LOKACIJE Kvalitete območja lahko razdelimo na urbane in naravne značilnosti.

prirejeno po: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

prirejeno po: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

Topografski načrt Celja in ožje okolice

Celje in širša okolica

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Lega ob Savinji omogoča izkoriščanje kvalitet naravnih danosti reke, npr. pretok zraka, element vode in zanimive poglede. Kljub temu da je korito globoko in je tako stik z vodo posreden, je ozelenjena promenada nad Savinjo eden najbolj živahnih mestnih prostorov.

Ljudje, predvsem mladi, se pogosto zadržujejo tudi v spodnjem delu korita, tik ob reki.

Nekaj metrov južno od lokacije je Splavarski most, ki povezuje jedro z mestnim parkom.

Nad parkom se dvigata dve naravni dominanti, Anski vrh in Miklavžev hrib, ki sta prav tako priljubljeni rekreacijski destinaciji. Poti so dobro urejene, pogosto se meščani vzpnejo po Srčni poti skozi mestni gozd do Anskega vrha ali mimo Kapucinskega samostana do cerkve Sv. Miklavža. Pomembna kvaliteta lokacije so tako tudi optičnevedute, najbolj značilna je proti jugu na Celjski grad.

- 26 -

LO K AC I J A _ O P I S M I K RO LO K AC I J E

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Glavna urbana kvaliteta lokacije je bližina mestnega jedra in vseh dejavnosti, ki mu pripadajo. Lokacija je umaknjena od prometnih cest in hrupa. Vse pomembne institucije, trgovine, lokali in prostori zadrževanja so dostopni brez avtomobila. Ker na tem območju gradnja prehaja v stanovanjsko, je vrvež mesta pravzaprav na dlani, hkrati pa gre za bivanje v značilnem miru stanovanjske soseske.

Izjemna kvaliteta lokacije se zrcali tudi v bližini Knežjega dvorca, ki zamejuje območje obdelave na vzhodnem delu.

Knežji dvorec

osebni arhiv

http://www.destinacije.com/Slike/Slovenija/FloraiFauna/Mestni_Park-Celje.JPG

Sprehajališče ob Savinji

Mestni park

“Dvorec oblikuje jugozahodno mejo srednjeveškega jedra mesta, ker stoji na vogalu nekdanjega obzidanega središča. Prvič je bil omenjen l. 1323. Natančnejše podatke o njem je v popotni dnevnik zapisal Paolo Santonino l. 1487. Palača je, kljub popolni predelavi notranjosti, dragocena profana srednjeveška stavba, zanimiva za vso Srednjo Evropo. V njej so živeli Celjski grofi. Po njihovem izumrtju l. 1456 je postala sedež vicedoma. Trakte so močno predelali že l. 1566 (stavbenik Francesco da Lugano) in v letih 1748-1750, ko so dvorec degradirali v vojašnico.

Vojaki so dvorec predelovali v 19. stoletju in tudi kasneje. Strešni deli so popolnoma poenoteni, obrambne stolpe so skrili. V poslopju je bila kasarna do 80. let 20. stoletja.

Stavba v obliki črke L stoji na rimskih temeljih, nad nekdanjim obzidjem. Na dvoriščni strani izstopa rizalit z nekdanjo kapelo in grofovsko sobo. Raziskovalci so odkrili fragmentarno ohranjeno dvojno, izjemno razsežno viteško dvorano. Gotski klesani členi, stopnjevani okenski okviri, fragmenti reliefov in druge kamnoseške prvine so za slovensko ozemlje enkratni. Stavba je bila od mesta ločena in zaščitena s posebnim jarkom. Knežji dvorec v Celju je največja in najpomembnejša slovenska gotska posvetna palača. Od l. 1990 lupino počasi prenavljajo in rekonstruirajo.

osebni arhiv

osebni arhiv

osebni arhiv

Pogled z lokacije na Knežji dvorec

Notranjost Knežjega dvorca

Notranjost Knežjega dvorca

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Dne 15. 4. 2009 je Mestna občina Celje skupaj s Pokrajinskim muzejem Celje odprla arheološko klet v Knežjem dvorcu. V arheološki kleti, kjer bo muzej postavil svojo stalno arheološko razstavo, je že sedaj mogoče občudovati ostanke rimske Celeje (tlakovano mestno ulico, hiše ob njej ter močno obzidje s stolpoma).” (Uradni slovenski turistični informacijski portal, http://www. slovenia.info/si/dvorec/Kne%C5%BEji-dvorec-Celje.htm?dvorec=6237&lng=1)

- 27 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

RAZVOJNI POTENCIAL LOKACIJE Zaradi svoje lege na robu starega jedra ima lokacija veliko potencialov. Trenutno večino površine prekrivajo parkirišča (280 mest), območje pa ima velik potencial.

Lokacija parkirišč vožjemmestnem jedru ni primerna, zato je mestna občina Celje koncept ustavljanja prometa na robovih jedra. Tako naj bi se zmanjšal hrup in onesnaženost, s tem pa povečala kvaliteta bivanja. Parkirišča za potrebe mestnega jedra so tako na tej lokaciji izjemno pomembna, kljub temu pa število mest ne sme biti preveliko, predvsem zaradi počasnega polnjenja parkirišča ob prometnih konicah.

osebni arhiv

Pogled na mesto z označeno lokacijo

osebni arhiv

Pogled na lokacijo s severne strani

osebni arhiv

Pogled na lokacijo z južme strani

V veljavnem zazidalnem načrtu iz leta 1986 je na obravnavanem območju predvidena velika mestna zelena površina. Objekti garaž in stavba Plesnega foruma so predvideni za rušitev.

Celje zazidalni načrt spreminja po delih in za obravnavano območje za zdaj še ni prišlo do sprememb. Mestne urbanistične službe se zavedajo, da so se potrebe mesta in prebivalcev spremenile in da je zagotavljanje parkirnih prostorov nujno, hkrati pa želijo obdržati tudi načrtovano novo zeleno površino za mesto. Zahteve torej pripeljejo do potrebe po podzemni garažni hiši. Izvedba le-te je pogojena z arheološkimi raziskavami. Mnenja pristojnih služb so si različna, saj obstaja velika verjetnost, da je območje arheološko zelo bogato (o čemer pričajo najdbe na območju Knežjega dvorca). Kljub temu paobstaja možnost, da je potok Sušnica, ki je na območju tekel vse do regulacij konec 18. stoletja, vse ostanke odnesel.

Odgovori bodo jasni šele ko bodo arheološke raziskave opravljene.

Z urbanističnega vidika je na tem območju treba poiskati ustrezno rešitev, ki bi zaključila in primerno zamejila prehod dveh različnih grajenih tkiv. Pristojne občinske službe razmišljajo o nizu samostojno stoječih hiš tipa enonadstropne vile, v navezavi na historično vilsko četrt 20. stoletja ob Jurčičevi ulici, ki je del varovane naselbinske aglomeracije Celje - staro mestno jedro. Reševanje vprašanja, kako zaključiti območje vil, ostaja odprto. S programskega vidika se pristojne urbanistične službe nagibajo k stanovanjski gradnji. Zaradi bližine Doma ob Savinji Celje in varovanih stanovanj bi lahko novogradnja bila namenjena starejšim.

Lokacija je za starejše izjemno primerna ravno zaradi bližine jedra in vseh njegovih dejavnosti.

Omogočeno bi jim lahko bilo vključevanje v mestno življenje, dostopni bi jim bili vsi upravni organi, trgovine, lokali in ostale prednosti mestnega življenja. Bližina mestnega parka, mestnega gozda in sprehajališča ob Savinji so prav tako kvalitete ki so za starejše izjemno pomembne.

osebni arhiv

Panoramski pogled na lokacijo z najvišjega nadstropja Knežjega dvorca

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Dokončna odločitev o ureditvi območja še ni bila sprejeta. Najprej bi bilo potrebno opraviti arheološke razsikave, ki bi natančneje razjasnile pogoje te lokacije. Za zdaj konkretnih načrtov še ni, je pa pomembno, da se možnosti na tem območju natančneje preverijo, rešitve pa morajo biti dovolj fleksibilno zasnovane, da se lahko prilagodijo rezultatom arheoloških raziskav.

- 28 -

LO K AC I J A _ A N A L I Z E M I K RO LO K AC I J E

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

M_1:2000

LEGENDA:

Ot ok

grajena geometrija

Tru b

ulic

naravna geometrija

a

Pre

šer nov

hk

iče va

nez ov

ulic

a

Kaj uho va u

lica

arje va

lica

Trg

cel

Jur č

jski

au

Go

spo

Mu Me

inja

i go

ulic

a

zejs k

Sav

stn

ska

zd

Sav

injs

Par

i trg

ANALIZE MIKROLOKACIJE

ko n

abr ežj

Geometrijske mreže

e

tiza

nsk

ac

est

Ce a

ljsk

i gr

ad

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Na območju lokacije na zahodu prevladuje ortogonalna mreža, ki jo tvorijo stranske ceste in stare meščanske vile, ki pa so pravokotne oziroma vzporedne bregu Savinje. Tej mreži se proti zahodu še naprej prilagajajo dom upokojencev in stanovanjski bloki. Na vzhodu je prevladujoča mreža, ki jo s Trgom celjskih knezov tvori Knežji dvorec.

- 29 -

LO K AC I J A _ A N A L I Z E M I K RO LO K AC I J E

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

M_1:2000

LEGENDA:

Ot ok

strnjena zazidava

Tru b Kaj uho va u

lica

arje va

ulic

a

točkovna zazidava

šer nov

jski

au

lica

Trg

cel

Jur č

dominante

Pre

hk

iče va

nez ov

ulic

a

linijska zazidava

Go

spo

Mu Me

inja

i go

ulic

a

zejs k

Sav

stn

ska

zd

Sav

injs

Par

i trg

ko n

Tipologija gradnje

abr ežj

e

tiza

nsk

ac

est

Ce a

ljsk

i gr

ad

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Lokacija se nahaja na robu starega mestnega jedra Celja. Na vzhodu zato prevladuje strnjena gradnja z manjšimi notranjimi dvorišči, zamejuje pa jo linijska zazidava, v kateri prepoznamo obliko celjskega mestnega obzidja. Na zahodu gre predvsem za točkovno zazidavo meščanskih vil in visokih blokov, ki pa jih prekine dominanta - Dom ob Savinji Celje

- 30 -

LO K AC I J A _ A N A L I Z E M I K RO LO K AC I J E

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

M_1:2000

LEGENDA:

Ot ok Tru b Kaj uho va u

lica

arje va

motorni promet ulic

a

pešci

Pre

šer nov

hk

iče va

nez ov

ulic

a

mirujoči promet

lica

Trg

cel

Jur č

jski

au

Go

spo

Mu Me

inja

i go

ulic

a

zejs k

Sav

stn

ska

zd

Sav

injs

Par

i trg

ko n

Promet

abr ežj

e

tiza

nsk

ac

est

Ce a

ljsk

i gr

ad

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Trenutno je na lokaciji parkirišče s približno 250 parkirnimi mesti. Edini dostop za motorna vozila je s severne strani, ki danes služi le za dovoz na parkirišče. Peš poti je več, a nobena ni ustrezno urejena. Na južni strani ob reki Savinji je tudi promenada, ki nima urejenega dostopa na lokacijo. 50 m vzhodno od lokacije je Splavarski most, ki povezuje strnjeni del mestnega jedra z mestnim parkom.

- 31 -

LO K AC I J A _ A N A L I Z E M I K RO LO K AC I J E

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

M_1:2000

LEGENDA:

Ot ok

zelene površine

Tru b

ulic

a

drevesa in drevoredi

Pre

šer nov

hk

iče va

nez ov

ulic

a

Kaj uho va u

lica

arje va

lica

Trg

cel

Jur č

jski

au

Go

spo

Mu Me

inja

i go

ulic

a

zejs k

Sav

stn

ska

zd

Sav

injs

Par

i trg

ko n

abr ežj

Zelene površine

e

tiza

nsk

ac

est

Ce a

ljsk

i gr

ad

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Prevladujoči zeleni površini na območju sta mestni park z Anskim vrhom in Miklavževim hribom in zeleni pas ob Savinji. Promenada je obdana z drevoredom, na parkirišču pa so nasajeni topoli, ki pa pomnenju pristojnih urbanističnih služb naj ne bi imeli pretirane vrednosti in pomena.

- 32 -

LO K AC I J A _ A N A L I Z E M I K RO LO K AC I J E

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

M_1:2000

LEGENDA:

Ot ok

pomembni pogledi

Tru b Kaj uho va u

lica

arje va

ulic

prometno vozlišče

a

šer nov

jski

au

lica

naravna dominanta

Trg

cel

Jur č

višinska dominanta

Pre

hk

iče va

nez ov

ulic

a

pomenska dominanta

robovi mestni utrip

Go

spo

Mu Me

inja

i go

ulic

a

zejs k

Sav

stn

ska

zd

Sav

injs

Par

i trg

Zaznavna analiza

ko n

abr ežj

e

tiza

nsk

ac

est

Ce a

ljsk

i gr

ad

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Glavni naravni dominanti prostora sta Savinja in Anski vrh. Proti tema dominantama se odpirajo pomembnejši pogledi, kot na primer tudi kontinuiran pogled vzdolž promenade.

Višinske dominante so predvsem dom upokojencev in Knežji dvorec, pomenske pa Osrednja mestna knjižnica, Pokrajinski muzej, Knežji dvorec, občina, sodišče in dom upokojencev. Mestni utrip je najbolj značilen na promenadi ob Savinji in na Trgu celjskih knezov, pa tudi na Prešernovi in Gosposki ulici.

- 33 -

LO K AC I J A _ A N A L I Z E M I K RO LO K AC I J E

a

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

b

1 prerez 1-1

M_1:2000

b

a

1

prerez b-b

M_1:2000

LEGENDA:

prerez a-a

M_1:2000

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Savinja teren pešci in mirujoči promet ceste stavbe v prerezu stavbe v pogledu

- 34 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

LO K AC I J A _ A N A L I Z E M I K RO LO K AC I J E

Percepcijska analiza Zaznavna analiza kvalitetnih pogledov, ki jih z novim objektom ne smemo prekiniti Metoda: Na fotografiji označene kvalitete pogleda so prenešene na tloris.

osebni arhiv

prirejeno po: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/ profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

Izbrani pogled 1_smer sever - jug

Tloris očišča izbranega pogleda_1

osebni arhiv

prirejeno po: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/ profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

Izbrani pogled 2_smer vzhod - zahod

Tloris očišča izbranega pogleda_2

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 35 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

LO K AC I J A _ A N A L I Z E M I K RO LO K AC I J E

osebni arhiv

prirejeno po: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/ profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

Izbrani pogled 3_smer vzhod - zahod

Tloris očišča izbranega pogleda_3

osebni arhiv

prirejeno po: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/ profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

Izbrani pogled 4_smer jug - sever

Tloris očišča izbranega pogleda_4

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 36 -

LO K AC I J A _ A N A L I Z E M I K RO LO K AC I J E

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

osebni arhiv

prirejeno po: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/ profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

Izbrani pogled 5_smer sever - jugozahod

Tloris očišča izbranega pogleda_5

Rezultat: prirejeno po: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/ profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

prirejeno po: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/ profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

Tloris vseh očišč izbranih pogledov

Linija, do katere pogledi niso moteni

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

S prekrivanjem tlorisno označenih kvalitetnih pogledov se izriše območje, ki mora za ohranjanje pogledov ostati nepozidano. Z belo barvo je označeno območje, na katero lahko umestimo novogradnjo.

- 37 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Idejna zasnova

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 38 -

I D E J N A Z A S N O VA _ DA N O S T I LO K A C I J E

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

URBANISTIČNE ZNAČILNOSTI URBANISTIČNE ZNAČILNOSTI

VIŠINE VIŠINE

DOSTOPI DOSTOPI legenda: legenda:

legenda: legenda: pešci pešci

povezovanje povezovanje

novejša gradnja novejša gradnja

shema 1_urbanistične značilnosti

staro mestno jedro staro mestno jedro

7m

motorni promet motorni promet

navezovanje navezovanje

obravnavana lokacija obravnavana lokacija

9m 9m

a) obstoječa ureditev a) obstoječa ureditev

0 10 0 10

URBANISTIČNA ZASNOVA GLEDE NA DANOSTI URBANISTIČNA ZASNOVA GLEDE NA DANOSTI

50m 50m

b) nova ureditev b) nova ureditev

0 10 0 10

50m

7m 4m 4m 10m

brez dostopa brez dostopa

10m 10 10

50m

DANOSTI LOKACIJE

GEOMETRIJA

URBANISTIČNE ZNAČILNOSTI

GEOMETRIJA

legenda: legenda: obstoječa mreža obstoječa mreža nova mreža nova mreža nov javni prostor nov javni prostor

Območje se nahaja na prehodu med strnjeno pozidavo starega mestnega jedra in območjem horizontalna zasnova novejših točkovno razporejenih meščanskih vil. Vsako območje je s svojimi značilnostmi primerna za zasnova starejše specifično in potrebno je zasnovati primeren prehod med njima. Postavljajo horizontalna se vprašanja primerna za starejše povezovanja oziroma zamejevanja obeh območij, ki se odpirata na obravnavano lokacijo. (shema 1)

ZASNOVA GLEDE NA DANOSTI POGLEDI POGLEDI

zahodna mreža zahodna mreža

nova mreža nova mreža

nov javni prostor nov javni prostor

vzhodna mreža vzhodna mreža

Geometrija

ORIENTACIJA Točkovna gradnja meščanskih vil na zahodu je postavljena v značilno ORIENTACIJA ortogonalno mrežo, kiodpiranje stanov skupni prostori/ jo pogojuje struga reke Savinje. Objekt Knežjega dvorca pa je sam po sebi tako dominanten, enot protistanova JV in J ganki proti SZ odpiranje skupni prostori/ da je tudi njegova geometrija v prostoru zelo prisotna. Ti dve geometriji dajeta območju enot proti JV in JZ gankikiproti SZ v isto trikotno obliko. Območje vil je potrebno zaključiti z grajenim objektom, se ujame geometrijo - tak deluje kot del območja z vilami, hkrati pa ga tudi ustrezno zamejuje in zaključuje.

shema 2_urbanistična zasnova glede na danosti

legenda: legenda:

- 39 -

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

VIŠINE VIŠINE

legenda: legenda:

možna pozidana površina možna pozidana površina

nova mreža pešci pešci motorni motorni prometpromet

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

zahodna mreža

0 10

a) obstoječa ureditev a) obstoječa ureditev

0 10 50m

50m

nov javni prostor

0 10

nova ureditev b) novab)ureditev

0 10 50m

10

50m

7m

4m

4m

10m

nov javni prostor brez brez vzhodna mreža dostopa dostopa

nova mreža

7m

ORIENTACIJA

POGLEDI

I D E J N A Z A S N O V Askupni _ D Aprostori/ N O S T I L odpiranje O K A C I Jstanovanjskih E enot proti JV in JZ in gradu ganki proti SZ

10m

10 5 10 20m 0 5 10 020m

legenda:

možna pozidana površina

VIŠINE

legenda:

0 5 10 20m

dogajanje poenotenje višin poudarjanje dominante z nizko višino objekta in velikim predprostorom

0 5 10

20m

horizontalna horizontalna zasnovazasnova primerna za starejše primerna za starejše

možna pozidana površina

zeleni predprostor vertikalna vertikalna zasnovazasnova ni primerna za starejše ni primerna za starejše

0 5 1

pogledi proti Knežjemu dvorcu

odpiranje odprtega prostora proti jugu in gradu

shema 3_višina objekta in poudarjanje dominante

obstoječa toječa mreža mreža

nova mreža a mreža novprostor javni prostor javni POGLEDI POGLEDI

eni predprostor dprostor

Višine

odpiranje stanovanjskih prostori/ odpiranje stanovanjskih skupni skupni prostori/ enot proti JZ in gradu gankiSZ proti SZenot proti JV in JZJViningradu ganki proti

Dominanta Knežjega dvorca zahteva ustrezno oblikovan predprostor, ki poudarja pomembnost historičnega objekta. Primerna je zelena površina, ki objekt poudarja prav s kontrastom grajenega in zelenega dela. Ta nov javni mestni prostor tako postopoma prehaja iz ene geometrije v drugo in pri tem ustvarja zajede in specifične mikroambiente. (shema 2) Višina objekta ni konstantna, a najvišja točka ni višja od največje višine vil na njegovi zahodni strani. Tako kot so različne višine vil in blokov je tudi objekt razgiban po vertikali in zato bolj deluje kot del točkovne pozidave na zahodu lokacije. Horizontalna zasnova hkrati poudarja višino Knežjega dvorca, ki tudi z oblikovanjem zelenega javnega mestnega prostora in ustreznim odmikom dobi dovolj velik predprostor. (shema 3)

legenda: legenda:

legenda: legenda:

Pogledi

pogledipogledi pozidana možnamožna pozidana površina površina

5 10 20m 0 5 10 020m

ajanje

enotenje e višin višin

ORIENTACIJA ORIENTACIJA

pozidana površina možnamožna pozidana površina

shema 4_območje pozidave glede na obstoječe poglede

stanovanjske stanovanjske enote enote 5 10 20m 0 5 10 020m

pogledipogledi proti proti Knežjemu Knežjemu dvorcudvorcu

odpiranje odprtega odpiranje odprtega prostora protiinjugu in gradu prostora proti jugu gradu

shema 5_postavitev objekta glede na orientacijo

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

odpiranje odpiranje bivalnihbivalnih hodnikiov hodnikiov

Percepcijska analiza kvalitetnih pogledov proti Knežjemu dvorcu narekuje postavitev objekta na zahodni del lokacije. Pogledi na Knežji dvorec s severne strani ne smejo biti prekinjeni, prav tako morajo biti pogledi nanj neprekinjeni med sprehajanjem ob Savinji. Velika nepozidana površina lokacije omogoča tudi vedute gradu, Savinje, parka in hribov na drugi strani reke. (shema 4) Orientacija Objekt je orientiran v smeri severo-vzhod - jugo-zahod. Tako so skupni prostori in hodniki orientirani proti severo-zahodu, stanovanjske enote pa se odpirajo na jugo-vzhod. Ta orientacija objektu omogoča poglede na grad, park in Savinjo. Odprta nepozidana zelena javna mestna površina pa se zaradi različnih geometrij širi in odpira proti jugu. (shema 5)

- 40 -

prebodi pogledi O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U 0 10

nje

I D E J N A Z A S N O VA _ DA N O S T I LO K A C I J E

ambienti

50m

zamiki in povezava lamel ustvarjajo ambiente

RAZVOJ KONCEPTA pogled z brega Savinje

0 5 10

20m

legenda: prebodi

pogled s parkirišča na SZ pogledi s strani objekt deluje točkovno - podobne tipologije kot obstoječi

elementov

0 10 7_tipologija 50m shema v pogledu

0 10

postavitev objekta na “stanovanjski del” parcele, tako da ostane velik del nepozidan

50m

0 10

prebod dolge lamele

50m

0 10

členitev lamele, ustvarjanje prebodov in pogledov

ambienti

50m

zamiki in povezava lamel ustvarjajo ambiente

- tip C (2 enoti)

TIPOLOGIJA možnosti zaključka stanovanjskega predela ali

ali

Tipologija Pri iskanju primerne tipologije za zamejitev in zaključitev stanovanjskega dela območja se pojavlja več možnosti. Zameji ga lahko linijska tipologija lamele, ki jasno označi konec 0 5 10 20m pogled z brega Savinjetočkovne gradnje (shema 6_a).

Druga možnost je nadaljevanje tipologije obstoječih točkovnih elementov. Ta tipologija se najbolje obnaša kot del naselja meščanskih vil, a prav zaradi tega območja ne zaključi. Problem meje je še vedno prisoten. (shema 6_b)

0 10

50m

0 10

a) linijska zazidava

50m

0 10

b) točkovna zazidava

50m

c) več linijskih elementov

shema 6_tipologije zaključka stanovanjskega predela

Predlagana rešitev skuša združiti prednosti prve in druge variante. Krajši linijski elementi pogled s parkirišča na SZ omogočajo horizontalno povezanost. Kot del linije predstavljajo jasno mejo območja točkovne gradnje, s prekinitvami in zamiki pa se z njim izenačijo. (shema 6_c) s strani objekt deluje točkovno - podobne tipologije kot obstoječi S sprehajališča ob Savinji nov objekt dojemamo kot enega od točkovnih volumnov meščanskih vil, prav tako s severo-vzhodne strani območja, ob dostopu na lokacijo. (shema 7)

TIPI STANOVANJ Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- tip A (15 enot)

- tip B (12 enot)

rja

ar tne

- tip C (2 enoti)

- 41 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Prostorski prikaz 1_pogled na območje s sprehajališča ob Savinji

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 42 -

I D E J N A Z A S N O VA _ KO N C E P T U M E S T I T V E V P R O S TO R

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

RAZVOJ KONCEPTA VIŠINE legenda:

DOSTOPI

KONCEPT UMESTITVE V PROSTOR

prebodi

RAZVOJ KONCEPTA

legenda: 9m

pogledi

Končna oblika volumna je posledica robnih pogojev lokacije in zahtev programa. Predlagani kompleks oskrbovanih stanovanj zaključuje strukturo stanovanjskih vil na zahodu. Lamela s prebodi odpira poglede in ustvarja prehode. Zaradi programskih potreb po horizontalni povezanosti se pojavi četrti, povezovalni volumen, ki južni lameli povezuje in tvori različne mikroambiente. (shema 8)

pešci 0 10

50m

0 10

postavitev objekta na “stanovanjski DOSTOPI del” parcele, tako da ostane velik del nepozidan

50m

0 10

50m

0 10

7m

motorni členitev lamele, ustvarjanje promet prebodov in pogledov

prebod dolge lamele

shema 8_razvoj koncepta legenda:

50m

legenda:

navezovanje

0 10

legenda: 9m

50m

7m

motorni promet

4m 10m

MOŽNOST FAZNOSTI pogled z brega 10 Savinje

2. faza a) obstoječa ureditev

0 10

legenda:

50m

b) nova ureditev

0 10

avno

pešci 50m

0 10

50m

0 10

a) linijska zazidava

poljavno

10 50m

0 5ORIENTACIJA 10 20m

0 5 10 20m

- tip B (12 enot) skupni prostori/

- tip A (15 enot)

ganki proti SZ

obstoječa mreža

shema 9_možnost faznosti par tnerja guba

nov izg javni prostor nerja

shema 11_horizontalna zasnova ali

ali

ali

par t

horizontalna zasnova odpiranje stanovanjskih - tip C (2 enoti) enot proti JV in JZ in gradu primerna za starejše

shema 10_višine objekta

iz nova mreža

uba

Višina objekta je na najvišji točki 10 m, saj mora objekt, kot pokažejo analize, biti dovolj nizek, da omogoča poudarjanje dominante Knežjega dvorca in da ne meče prevelike sence na sosednje stavbe. Volumen je členjen tudi zaradi sosednjih objektov, ki s prebodi na primernih mestih ohranijo odprte poglede na Knežji dvorec, grad in ostale kvalitete okolice. (shema 10)

10m

brez dostopa TIPI STANOVANJ0 10 POGLEDI b) nova ureditev 1. faza legenda:

POGLEDI

20m

4m

stoječa mreža

va mreža

50m horizontalna zasnova za elementov starejše c)primerna več linijskih

7m

motorni b) točkovna zazidava promet

0 5 10

Kompleks oskrbovanih stanovanj je zasnovan tako, daomogoča faznost gradnje. Ta je 0 5 10 20m omogočena zaradi dveh fizično ločenih objektov, ki sta povezana le s podzemnim nivojem garaž. V prvi fazi bi se tako zgradile garaže in večji objekt mešanega programa (oskrbovana stanovanja + spremljevalni program), drugi samostojni objekt pa bi lahko bil zgrajen v pogled s parkirišča na SZ naslednji fazi, saj vsebuje le dodatna stanovanja, ki uporabljajo spremljevalni program prve faze. (shema 9) vertikalnaszasnova strani objekt deluje točkovno - podobne tipologije kot obstoječi ni primerna za starejše VIŠINE

50m

9m

o

0 10

10 20m

brez dostopa

obravnavana lokacija

hodna mreža

pešci 0 5

VIŠINE

FAZNOST

meja v javnimed prostor avnim in poljavnim

zamiki in povezava lamel

10m

10 0 10

ambienti

4m ustvarjajo ambiente

brez dostopa

a) obstoječa ureditev b) nova ureditev TIPOLOGIJA povezovanje možnosti zaključka stanovanjskega predela

VIŠINE

50m

legenda:

ali

ORIENTACIJA

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010 skupni prostori/

ganki proti SZ možna pozidana horizontalna zasnova površina primerna za starejše

vertikalna zasnova ni primerna za starejše

vertikalnaHorizontalnost zasnova ni primerna za starejše Višine so majhne tudi zaradi programskih zahtev objekta. Objekt je namenjen starejšim, ki pa so skupina, ki ji bolj ustreza horizontalna oblika komunikacij. S horizontalno zasnovo se izognemo prevelikemu številu vertikalnih komunikacij (stopnišča in dvigala). (shema 11)

legenda: odpiranje stanovanjskih enot proti JV in JZ in gradu pogledi stanovanjske

- 43 -

I D E J N A Z A S N O VA _ KO N C E P T U M E S T I T V E V P R O S TO R

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

VIŠINE

VIŠINE DOSTOPI

legenda:

VIŠINE

DOSTOPI

legenda:

legenda:

legenda:

legenda: 9m

9m

pešci povezovanje

7m

motorni promet

navezovanje

4m 10m

brez dostopa obravnavana lokacija

editev

pešci

motorni promet

motorni 7m promet 4m

Dostopi

povezovanje

navezovanje

0 10

pešci

9m ZUNANJA UREDITEV

50m

staro mestno jedro

obravnavana lokacija a) obstoječa b) novaureditev ureditev

00 10 10

50m 50m

a) obstoječa ureditev

0 10

50m

b) nova ureditev

0 10

10

10m

brez dostopa

brez dostopa 10

50m

0 5 10 20m b) nova ureditev

0 10

ZUNANJA UREDITEV UREDITEV shemaZUNANJA 12_primerjava obstoječih in načrtovanih dostopov na lokacijo

POTI POTI

POVRŠINE POVRŠINE

mesto mesto mesto mesto

DANOSTI legenda:legenda:

legenda:

nova mreža nov javni prostor POGLEDI

anov mreža javni prostor

vzhodna mreža

0 5 10 20m

0 5 10 20m

Nova ureditev s spremembo namembnosti površine pred Knežjim dvorcem prinaša tudi nove potrebe po dostopih na lokacijo. Avtomobilski promet se ustavi že na severnem robu območja in se spusti v podzemne garaže, ki nadomestijo obstoječa parkirišča na terenu.

Dostopi za pešce preko prebodov v stavbah na severo-vzhodu se ohranijo, saj gre za uveljavljeno prehajanje med mestnim središčem in lokacijo. Dostop z vzhodne strani se uredi JAVNO/POLJAVNO z uvedbo klančine ob Knežjem dvorcu. Sprehajališče ob Savinji se s z zelenim platojem, ki FAZNOST JAVNO/POLJAVNO FAZNOST je na istem nivoju kot promenada, kontinuirano poveže z novo mestno površino in se šele legenda:legenda: kasneje s stopniščem in tribunami spusti na nivo pritličja nove stavbe. (shema 12_b) poljavnopoljavno javno javno legenda:legenda: Površine 2. faza 2. faza poti stanovalcev poti stanovalcev

Mestne urbanistične službe za območje pred Knežjim dvorcem previdevajo javno zeleno površino. Ta dominantni stavbi ustvari primeren predprostor, hkrati pa mestu nudi nov javni javno javno površino. horizontalna zasnova vertikalna zasnova horizontalna zasnova prostor in rekreacijsko horizontalna zasnova zadrževanje vertikalna zasnovaZeleno površino na severnem delu območja sestavljajo vertikalna zasnova zadrževanje in grmovnice podzemnih garaž na tem območju niso predvidena večja drevesa). primerna ni primerna starejše ljudi ljudi primerna za starejšezatrava primerna za starejše ni (zaradi primerna za starejše ni primerna za starejšeza starejše Zeleno območje je prepleteno s potmi za pešce, ki pa z zajedanjem zelenega v tlakovano ustvarjajo “zalive” v katerih so nameščene klopi. Na površini, kjer se rampa vzhodnega obstoječa mreža dostopa spusti na nivo pritličja lokacije, se ustvari manjša ploščad. Plato, ki je na nivoju drevesadrevesa promenade, je urejen kot zelena površina z drevesi, ki ustvarjajo senco in prijetne ambiente nova mreža poljavnopoljavno v poletnem času. Preko površine vodi glavna sprehajalna pot, ki je občasno razširjena nov javni prostor s prostori, ob katerih so nameščene klopi. Območje terase pred kavarno (skrajno južna točka objekta) in zasebni atrij stanovalcev zahodu sta tlakovana z lesom, ki omogoča ORIENTACIJA POGLEDI ORIENTACIJA ORIENTACIJA meja med POGLEDI mejanamed dolgotrajnejše zadrževanje na območjih.Te površine predstavljajo intimnejše dele ureditve. javnim in javnim in zelene zelene 0 5 10 20m 0 5 10 20m 0 5 10 20m 0 5 10 20m 0 5odpiranje 10 20m 0 5 10 20m 1. faza 1. faza (shema 13) stanovanjskih skupni prostori/ poljavnim odpiranje stanovanjskih odpiranje stanovanjskih skupni prostori/ skupni prostori/ poljavnim površine površine enot protiganki JV in proti JZ in SZ gradu enot proti JV in JZ in gradu enot proti JV in JZ in gradu ganki proti SZ ganki proti SZ Poti reka reka reka reka javne poti javne poti

legenda:

obstoječa mreža

50m

V obstoječi ureditvi je edini urejeni dostop na lokacijo s severne strani. Do območja pripelje 7m Trubarjeva ulica, ki pa se tu slepo zaključi in preide v parkirišče. Ulica je namenjena predvsem 4m motornemu prometu, saj gre za dostop do dveh pomembnejših parkirišč mestnega jedra.

Sicer 10m so dostopi pešcev neprimerno urejeni: • skozi prehode v stavbnem tkivu na severo-vzhodni strani, • na vzhodni strani preko zasebnega dvorišča, 10 • s strani sprehajališča ob Savinji (prehod so pešci ustvarili sami). (shema 12_a)

shema 13_delitev površin zunanje ureditve

legenda:

shema 14_povezovalne poti preko območja

legenda:

legenda:legenda:

Z ureditvijo poti se ustvarijo neposredne povezave med mestom in prostorom ob reki. Pot za pešce, ki poteka preko javne zelene mestne površine se razveja tudi na zahod. (shema 14)

legenda:

legenda:

pogledi

pogledi

stanovanjske enote

stanovanjske enote

VLOGAVLOGA ZELENJA ZELENJA Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010 pogledi

legenda:

legenda:

možna pozidana površina

možna pozidana površina

možna pozidana površina stanovanjske enote

- 44 -

0 5 10 20m 0 5 10 2

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Prostorski prikaz 2_pogled na obmoÄ?je z dostopa na vzhodni strani lokacije

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. TomaĹž KruĹĄec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 45 -

UREDITEVZUNANJA UREDITEV ZUNANJA UREDITEV

E

POTI POVRŠINE POVRŠINE O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U mesto legenda:

JAVNO/POLJAVNO

da:

poljavno

javno

anovalcev

mesto

legenda: legenda:

zadrževanje ljudi

zadrževanje zadrževanje ljudi ljudi

drevesa

legenda: drevesa drevesa

ENJA

zelene0 5 površine

10 0 20m 5 10 20m

v

legenda: legenda: poljavno

poti stanovalcev

poti stanovalcev poti stanovalcev

javne poti

javne javne poti poti

0 5 10 20m

reka

0 5 10 20m

poljavno javno javno poljavno

reka legenda:

reka

legenda: legenda: 2. faza

javno

2. faza2. faza

javno javno

Javno/poljavno

poljavno

zeleni tampon omogoča objektu odpiranje na zelenje, hkrati pa preprečuje direkten stik z javno potjo.

reka

javno

2. faza

javno zelenezelene površine površine

0

5

10m 0 5 10 20m

0 5 10 0 20m 5 10 20m

shema 16_vloga zelenja pri delitvi javnega in poljavnega reka rekareka reka NIVOJI

Ureditev mora zagotoviti javen mestni prostor, ki pa se ne sme direktno mešati s poljavnimi zunanjimi prostori stanovalcev. Mejo med območjema predstavlja objekt oskrbovanih poljavnopoljavno površino na zahodu objekta in javno na vzhodu. (shema 15) stanovanj, poljavno ki razmejuje

Deli objekta, ki so orientirani proti javnemu zunanjemu prostoru, so s pomočjo zelenja ločeni meja med od javne poti. mejaZelenje med meja med pešcem onemogoča neposreden pogled v stavbo, stanovalci pa kljub javnim in vsemu niso javnim in javnim in ločeni od ulice, saj s primerne višine lahko nemoteno spremljajo popolnoma 5 10 20m 5 10 0 20m 0 5 10 0 20m 1. faza 1. 0faza 5 10 20m 5 10 20m poljavnim poljavnim fazada pot preko0območja dogajanje na njej.poljavnim Prednost takšne ureditve je tudi v1.tem, poteka med zelenjem in ne tik ob stavbi. (shema 16) PARKIRIŠČA

poljavno obstoječa ureditev

0 5 10 20m

VLOGA ZELENJA VLOGA ZELENJA

meja med javnim in poljavnim

1. faza

obstoječa ureditev

legenda:

0 5 10 20m

nova ureditev

legenda:

prostori zadrževanja

avtomobilski promet

drevesa

pešci

nova ureditev

250 parkirišč vse na nivoju 0 mešanje motornega prometa in pešcev

shema 15_delitev javnega in poljavnega prostora

0 5 10m 0 5 on omogočazeleni objektu odpiranje na zelenje, tampon omogoča objektu odpiranje na zelenje, zeleni tampon omogoča objektu odpiranje na zelenje, eprečuje direkten stikpreprečuje z pa javno potjo. hkrati hkrati pa direkten stik z javno potjo. preprečuje direkten stik z javno potjo.

editev

mestomestomesto legenda: mesto

0 5 10 20m

FAZNOST FAZNOST I D E J N A Z A S N O V AFAZNOST _ KO N C E P T U M E S T I T V E V P RO S TO R

FAZNOST VLOGA ZELENJA

poti 0 5 10 20m

zelene 0 5 10 20m JAVNO/POLJAVNO JAVNO/POLJAVNO JAVNO/POLJAVNO površine

POTI POTI

meja m javnim poljav

010m5

zelene površine

10m

NIVOJINIVOJI

PARKIRIŠČA

430 parkirišč nivoja -1 in -2 nivo 0 je namenjen pešcem in zelenju

PARKIRIŠČA PARKIRIŠČA

Nivoji obstoječa ureditev obstoječa ureditev

legenda:

legenda: legenda:

prostori zadrževanja

prostori prostori zadrževanja zadrževanja

drevesa

drevesa drevesa

obstoječa ureditev

nova ureditev obstoječa ureditev obstoječa ureditev

nova ureditev nova ureditevlegenda:

avtomobilski promet

Parkiranje

nova ureditev nova ureditev

nova ureditev

ev

legenda: Trenutna ureditev je podrejena parkirnim mestom, ki so na nivoju obstoječega terena. legenda: Promenada ob Savinji se nahaja 1 m više. V novi ureditvi se nivo sprehajališča, ki je na tem mestu izrazito ozko, razširi v zeleni plato, na katerem so lahko zasajena tudi drevesa. Plato se nato spusti nazaj na nivo 0, ki je zdaj zaradi podzemnih garaž lahko zelena površina. (shema avtomobilski avtomobilski 17) promet promet

zelene površine shema 17_nivoji terena nove ureditve

legenda:

avtomobilski promet

zelenezelene površine površine

pešci

pešci pešci Obstoječa ureditev ima približno 250 parkirnih mest. Na območju se motorni promet meša 250 parkirišč 430 parkirišč 250 parkirišč s prehajanjem pešcev, ki preko njega dostopajo do sprehajališča in parka. Nova ureditev 430 parkirišč 250 parkirišč 430 parkirišč vse na nivoju 0 nivojanivoja -1 in -2 vse navse nivoju 0 s zelene 430 zelene parkirnimi mesti pod zemljo omogoča sprostitev obstoječe parkirne površine, ki -1 in -2zelene na nivoju 0 nivoja -1 in -2 nivo 0 je namenjen pešcem in mešanje motornega prometa in pešcev nivo 0 jezelenju namenjen pešcem in zelenju mešanje motornega prometa in pešcev nivo 0 je namenjen pešcem in zelenju mešanje motornega prometa in pešcev postane zelen in delno tlakovan mestni javni prostor, na katerega se lahko razširi dogajanje površine površine površine na promenadi. (shema 18) shema 18_reševanje problema parkiranja

pešci Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010 430 parkirišč

ega prometa in pešcev

nivoja -1 in -2 nivo 0 je namenjen pešcem in zelenju

zelene površine

- 46 -

zelene površine

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Prostorski prikaz 3_pogled na obmoÄ?je s severovzhodne strani

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. TomaĹž KruĹĄec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 47 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Prostorski prikaz 4_pogled na objekt s severne strani

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 48 -

I D E J N A Z A S N O V A _ F U N K C I O N A L N A Z A S N O V A O B J E K TA

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

legenda:

POTI UPORABNIKOV PROGRAM

dogajanje

legenda: legenda: stanovanjski program stanovalci javni program obiskovalci dostava

zelena površina

orientiranost na javni prostor

shema 18_programska delitev volumnov

POVEZANOST OBJEKTOV

legenda: povezava nad površjem

PROGRAMSKA DELITEV

podzemna povezava

Javni program je nameščen v pritličnem delu objektov. Dodatni poljavni program se pojavi tudi v nadstropju južnega volumna, ki je orientiran proti promenadi ob Savinji. Volumni v nadstropjih objektov vsebujejo stanovanja. (shema 18)

shema 19_povezanost objektov

POVEZANOST OBJEKTOV Objekti so zasnovani horizontalno zaradi enostavnajšega komuniciranja med volumni.

Sestavljen objekt je povezan preko prečne lamele v pritličju. Samostojni objekt ima suho povezavo z ostalimi v nivoju kleti. Skupni zunanji atrij služi kot povezava med objekti.. (shema 19)

POTI UPORABNIKOV

legenda:

ZASNOVA OBJEKTA

PROGRAM

POTI UPORABNIKOV dogajanje

legenda: legenda: stanovalci obiskovalci stanovanjski program dostava javni program

zelena površina

Stanovalci v objekt vstopajo skozi glavni vhod, nato preko vertikalnih komunikacij dostopajo do hodnikov, ki vodijo do posameznih stanovanj. Zunanji obiskovalci prav tako vstopajo preko glavnega vhoda, njihova pot pa se nato razveja: proti ambulantam, proti restavraciji ali proti kavarni. Obiskovalci lahko v kavarno vstopajo tudi skozi vhod ob sprehajališču ob Savinji. Dostava za potrebe restavracije je predvidena neposredno iz kleti, prav tako se preko kleti organizira odvoz umrlih. Samostojni objekt je dostopen le stanovalcem, ima dva vhoda, na vsaki strani enega. Stanovalci preko vertikalnih komunikacij dostopajo do hodnikov, ki jih vodijo do stanovanj.

shema 20_poti uporabnikov

orientiranost na javni prostor

POVEZANOST OBJEKTOV

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 49 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Prostorski prikaz 5_pogled na objekt z vhoda v stavbo

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 50 -

I D E J N A Z A S N O V A _ F U N K C I O N A L N A Z A S N O V A O B J E K TA

i ganki 5 - skupn

4 - stanovan je

4 - stanovan je

4 - stanovan je

5 - bivalni hodn iki

10 - fizioterapija

12 - čakalnica

11 - ambulanta

7 - skupna terasa

6 - skupni prostor

5 - bivalni hodniki

9 - lekarna

8 - restavracija

3 - bazen

1 - fitnes

2 - kavarna

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

PROGRAMSKA DELITEV PROSTOROV Stanovanjski del objekta je razdeljen na skupne hodnike (Slika 5) in zasebne stanovanjske celice (Slika 4). Hodniki so poleti zračni odprti prostori, pozimi pa se zaprejo in služijo kot notranji skupni prostor, namenjen druženju stanovalcev. V sestavljenem objektu se hodniki na pregibu razširijo v skupni prostor (Slika 6), ki prehaja v skupno zunanjo teraso (Slika 7). Skupaj s hodniki sta terasa in skupni prostor bivalna dela stanovalcev. V teh prostorih se odvijajo športne, družzabne in kulturne aktivnosti, npr. namizni tenis, igranje kart, predvajanje filmov itd.

shema 21_funkcionalna programska shema

http://www.gettyimages.com/ detail/200517548-001/

1 - fitnes

http://www.gettyimages.com/detail/ sb10065642h-001

2 - kavarna

http://www.gettyimages.com/ detail/83989445/

3 - bazen za razgibavanje

http://www.gettyimages.com/ detail/10155843

4 - stanovanje

http://www.gettyimages.com/ detail/86497471/

5 - bivalni hodnik

http://www.gettyimages.com/ detail/200555334-017/

6 - skupni prostor

http://www.flickr.com/photos/ aedes/28186175/

http://www.gettyimages.com/ detail/80647991

http://www.gettyimages.com/ detail/85756484

http://www.gettyimages.com/ detail/200517535-001/

http://www.gettyimages.com/ detail/200555334-017/

http://www.gettyimages.com/ detail/83637813/

7 - skupna terasa

8 - restavracija

9 - lekarna

10 - fizioterapija

11 - ambulanta

12 - čakalnica

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Spremljevalni program južnega volumna je namenjen tako stanovalcem kot tudi zunanjim obiskovalcem. Kavarna (Slika 2) je javna. V njej prihaja do mešanja generacij, saj zaradi orientiranost proti Savinji prihajajo tudi mimoidoči, ki se sprehajajo po promenadi.

Program fitnesa (Slika 1) je namenjen izključno starejšim. Vstop vanj imajo tako stanovalci novega kompleksa, kot tudi stanovalci obstoječih sosednjih oskrbovanih stanovanj in Doma ob Savinji. Z bazenom za razgibavanje in hidroterapijo (Slika 3) je odprt tudi tistim, ki to terapijo potrebujejo. Restavracija (Slika 8) je namenjena stanovalcem, njihovim obiskovalcem in stanovalcem bližnjih oskrbovanih stanovanj in doma.

Zdravstveni spremljevalni program objekta se nahaja v pritličju. Lekarna (Slika 9) je povsem javna in je namenjena vsem prebivalcem mesta. Enako velja za ambulante (Slika 11) in fizioterapijo, ki pa so prednostno namenjene starejšim (tudi iz sosednjih stanovanj in doma). Funkcionalno so situirane tako, da stanovalci lahko po suhem in ogrevanem pridejo do čakalnice (Slika 12). Zaradi zagotavljanja prijetnega ozračja, se ta odpira v zunanji atrij.

- 51 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Prostorski prikaz 6_kavarna

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 52 -

pogled s parkirišča na SZ 0 10

50m

0 10

50m

0 10

b) točkovna zazidava

a) linijska zazidava

50m

s strani objekt deluje točkovno - podobne tipologije kot obstoječi

c) več linijskih elementov

I D E J N A Z A S N O V A _ F U N K C I O N A L N A Z A S N O V A O B J E K TA

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

TIPI STANOVANJ - tip A (15 enot)

- tip B (12 enot)

izguba

- tip C (2 enoti)

erja

par tn

izgu

ali

ali

ali

ba p

ali

ar tn

erja

shema 22_razdelitev tipov stanovanj

TIPIČNA STANOVANJSKA ENOTA - PROSTORI TIPIČNA STANOVANJSKA ENOTA - PROSTORI

TIPIČNA STANOVANJSKA ENOTA - POVEZAVE TIPIČNA STANOVANJSKA ENOTA - POVEZAVE

TIPI STANOVANJ TIPI STANOVANJ

STANOVANJSKA ENOTA - tip A (15 - tipenot) A (15 enot) Tipi stanovanj erja rja par tn par tne

guba stanovanj.

Stanovalci imajo na izbiro tri različne iztipe Tip A je stanovanje, namenjeno izguba paru, ki pa v primeru izgube enega od partnerjev lahko funkcionira kot stanovanje za eno ali ali osebo. Stanovanje je dvosobno, spalnica je vedno fizično ločena od dnevnega prostora, kar izguzasebnosti partnerjema po potrebi omogoča dovolj ba pizguba (sprememba spalnih navad, nekatere ar tn par t erjTip oblike bolezni itd.). Teh enot je v kompleksu 15. a neBrjaso stanovanja za eno osebo. V nekaterih primerih je spalnica popolnoma ločena od dnevnega prostora, ponekod pa ima le možnost začasnega ločevanja obeh prostorov (npr. v primeru obiska). Enot tipa B je v objektu 12.- tip TipB (12 C jeenot) - tip Bredkejši, (12 enot)kompleks ima le dve takšni enoti. Gre za trosobno stanovanje, namenjeno primeru, ko se za preselitev odločita dva prijatelja. Vsak ima svojo sobo, bivalni del in kopalnica pa sta skupna. (shema 22)

ali

ali

Tipična stanovanjska enota

legenda: legenda:

legenda: legenda:

spalni del spalni del bivalni bivalni del del servisniservisni del del

shema 23_razporeditev prostorov v tipični enoti

povezava bivalnihbivalnih delov delov povezava povezava spalnega in sanitarnega dela dela povezava spalnega in sanitarnega

shema 24_povezave med prostori v tipični enoti

Tipično stanovanjsko enoto lahko razdelimo na bivalni, spalni in servisni del. Bivalni del sestavljata dnevna soba, kuhinja in loža, priključi pa se mu tudi skupni bivalni del izven enote - bivalni hodnik. Spalnica je ločena od bivalnega dela, vanjo se vstopa preko predprostora, - tip C (2 enoti) - tip C (2 enoti) na katerega so orientirani vsi trije prostori stanovanja: dnevna soba s kuhinjo in jedilnico, spalnica in kopalnica. (shema 23) ali

ali

ali

ali

Najpomembnejša povezava v stanovanju za starejše je med spalnim in sanitarnim delom, saj je uporaba kopalnice lahko pogosta ali nujna. V stanovanjski enoti so med seboj povezani tudi vsi bivalni deli - preko predprostora se povezujejo skupni bivalni hodniki z dnevnim prostorom in ložo. Spalna in bivalna pot sta jasno ločeni in se ne križata. Ker gre za stanovanje za dve osebi, je pomembno, da lahko ena oseba dostopa iz spalnice v kopalnico, ne da bi pri tem zmotila drugo v dnevni sobi. (shema 24) MATERIALI FASADE MATERIALI FASADE

OBLIKOVANJE FASADE OBLIKOVANJE FASADE

FASADA STANOVANJSKEGA DELA DELA FASADA STANOVANJSKEGA

- 53 -

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

FASADA JAVNEGA DELA OB SAVINJI FASADA JAVNEGA DELA OB SAVINJI

proti stanovanjem proti stanovanjem

proti mestu proti mestu

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Prostorski prikaz 7_tipično stanovanje

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 54 -

francosko okno okno s parapedom omogočen pogled v notranjost stanovalec vidi ven, a je manj izpostavljen O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U manj zasebnosti več zasebnosti

legenda: I D E J N A Z A S N O V A _ F U N K C I O N A L N A Z A S N O V A O B J E K TA

povezava nad površ

podzemna povezav

ORIENTACIJA

PRVINE UDOBJA

PROGRAM

legenda:

Orientiranost individualnih prostorov na javni prostor ZASEBNOST omogoča spremljanje dogajanja in aktivnega vključevanje vanj Zasebnost je pomembna zaradi orientiranosti stanovanj na javni trg.

dogajanje

legenda:

ZASEBNOST - LOŽA

stanovanjski progra zelena površina

Orientiranost skupnih prostorov na mirnejši severni del, dogajanje je v objektu in spremljanje zunanjega ni potrebno

http://www.flickr.com/photos/marcoryan/3781275863/

javni program POTI UPORABNIKOV

orientiranost na javni prostor Karakteristike stanovanj

PRVINE UDOBJA

shema 25_orientacija in navezava na zunanji prostor

ZASEBNOST Zasebnost je pomembna zaradi orientiranosti stanovanj na javni trg.

balkon stanovalec je izpostavljen manj zasebnosti

ZASEBNOST - LOŽA

ZASEBNOST - OKNO

loža zunanji prostor prehaja v notranjost več zasebnosti

Orientacija Individualni deli stavbe (stanovanja) so orientirani na javni prostor. Na ta način lahko starejši spremljajo dogajanje na trgu (gledanje skozi okno) in se tako počutijo manj izolirane in izključene iz dogajanja zunaj. Stanovanja gledajo proti jugo-zahodu ali jugo-vzhodu. Skupni prostori so orientirani na manj živahen severo-zahodni del, saj se dogajanje v tem primeru vrši v sklopu kompleksa in je navezava na okolico manj pomembna. (shema 25) Zasebnost

POTI UPORABNIKOV

balkon stanovalec je izpostavljen manj zasebnosti

ZASEBNOST - OKNO

loža zunanji prostor prehaja v notranjost več zasebnosti

shema 26_doseganje zasebnosti s primernim oblikovanjem zunanjega prostora

francosko okno omogočen pogled v notranjost manj zasebnosti

okno s parapedom stanovalec vidi ven, a je manj izpostavljen več zasebnosti

shema 27_doseganje zasebnosti s primernim oblikovanjem okna ORIENTACIJA

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Zaradi zagotavljanja primerne stopnje zasebnosti starejšim stanovalcem in zaradi POVEZANOST OBJEKTOV orientiranosti na javni prostor je potrebno primerno oblikovati stavbne odprtine.

Zunanji prostor stanovanj, ki nudi največ zasebnosti, je loža. V primeru balkona se stanovalec mora umakniti izven volumna stavbe in se tako bolj izpostavi. Loža omogoča več zasebnosti, saj se zunanjost zajeda v volumen in tako stanovalec ostaja znotraj njega. Tako so tudi steklena vrata, ki omogočajo izhod ven, bolj skrita v notranjosti in steklo do tal ni moteče. (shema 26) legenda: Pozornost je potrebna tudi pri oblikovanju oken, ki se sicer v sodobnih stavbah velikokrat načrtujejo do tal. Za starejše je lahko ta občutek neprijeten. Razlogi za to stanovalci so negotovost obiskovalciokna in strah pred višino, pa tudi občutek izpostavljenosti. Večjo intimo nudi oblikovanje s parapetom. V spalnici tako okna ne segajo do tal, prav tako pa ima stran dostava proti javnemu prostoru v enem delu polno steno. (shema 27)

POVEZANOST OBJEKTOV

- 55 legenda:

PROGRAM

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Prostorski prikaz 8_skupni bivalni hodnik

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 56 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Prostorski prikaz 9_skupna terasa

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 57 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Housing for people of all ages, str.154

Housing for people of all ages, str.155

1 - vrata na lože so brez pragov

Housing for people of all ages, str.145

Prilagoditev starejšim Vsa stanovanja so zasnovana brez arhitekturnih ovir. Vsa vrata razen vhodnih so drsna, kar jim omogoča izvedbo brez pragov, prav tako pa enostavnejše odpiranje za invalide. Tudi vhodna vrata so brez pragu. (Slika 1)

Housing for people of all ages, str.145

Housing for people of all ages, str.145

2 - tuš brez ovire in s stolom

Housing for people of all ages, str.145

3 - drsna vrata omogočajo izvedbo brez pragu.

Housing for people of all ages, str.145

4 - izvedba tuša brez ovire

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Invalidom je prilagojena tudi kopalnica. Dovolj široka drsna vrata omogočajo nemoten dostop (Slika 3), pomembno pa je tudi oblikovanje tuša (Slika 2). Tuš ima držala in stol.

Sistem odtekanja vode je narejen učinkovito. Ker se moramo izogniti pragu, se pojavi problem drsenja tal. Ta je rešen z izvedbo reže odtoka, ki je dovolj majhna, da je prehod preko nje z vozičkom nemoten (Slika 4).

Vsi prostori stanovanja so dostopni invalidom. Na ustreznih mestih je zagotovljena možnost obračanja vozička (radij 1,6 m). Stanovanje ja zasnovano dovolj fleksibilno, da se lahko prilagodi tudi novim problemom in potrebam stanovalca.

- 58 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Housing for people of all ages,

Housing for people of all ages, str.163

1 - prijemališče v kopalnici je lahko multifunkcijsko

Housing for people of all ages, str.149

2 - prenosni umivalnik za negibljive stanovalce

Housing for people of all ages, str.160

Prilagojena notranja oprema in pohištvo Stanovanje je prilagojeno starejšim tudi zaradi svoje posebne opreme. Nekateri fiksni elementi senahajajo v vseh stanovanjih (npr. prilagojena kuhinja (Slika 3), drugi, bolj prenosni deli opreme pa so stanovalcem na voljo po potrebi.

Po stanovanju, predvsem v kopalnici je napeljano držalo, ki stanovalce podpira v primeru otežene hoje. Držalo je oblikovano tako, da se lahko kombinira z različnimi kosi pohištva.

(Slika 1) Pomemben element prilagotditve starejšim je kuhinja. Oblikovana mora biti tako, da ni visokih polic, ki jih starejši vedno težje dosežejo. Prav tako je pomembno, da je pult na določenih mestih brez elementov pod njim, saj je tako delo za pultom in pri umivalniku dostopno tudi stanovalcem na vozičku.

Housing for people of all ages, str.161

3 - kuhinja prilagojena invalidom

Housing for people of all ages, str.149

4 - pomoč pri hoji in vstajanju

Housing for people of all ages, str.149

5 - počivalniki s pomočjo pri vstajanju

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Med manj fiksne elemente opreme štejemo vse tisto, kar lahko stanovalec po potrebi dodatno najame. Gre za sodobno opremo, ki se mora posodabljati s časom. Taki elementi so npr. bolniška postelja, prenosni umivalnik za negibljive bolnike (Slika 2), element za pomoč pri hoji in vstajanju (Slika 4) in posebne vrste počivalnikov, ki so tudi navadni stoli, ki lahko pomagajo stanovalcu pri vstajanju (Slika 5).

- 59 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Housing for people of all ages, str.191

Housing for people of all ages, str.96

1 - skupni prostor

3 - skupni prostor

Housing for people of all ages, str. 96

6 - skupna terasa

SKUPNI DELI OBJEKTA Skupni prostori Pomembni prostori kompleksa stanovanj za starejše so skupni prostori. Slike prikazujejo uspešne primere arhitekturnega oblikovanja te vrste prostorov.

Bivalni hodniki - ganki Stavba ima glavne skupne bivalne dele prepletene s horizontalnimi komunikacijami. Hodniki so tudi sicer prostor srečevanja in večkrat v realnosti bolje funkcionirajo kot druženju posebej namenjeni prostori. V predlagani zasnovi so hodniki že v začetku namenjeni druženju stanovalcev. Imajo tri različne tipe fasadnega plašča: okno, razmaknjene fasadne letve in polno leseno steno. Različna zaporedja teh elementov oblikujejo raznolike mikroambiente (bolj ali manj zaprte dele), ki so primerni za številne skupne aktivnosti stanovalcev, lahko pa predstavljajo tudi podaljšek bivalnega dela stanovanja samega.

Housing for people of all ages, str. 22

4 - skupni prostor

Razširjeni skupni prostor

Housing for people of all ages, str. 91

Housing for people of all ages, str. 162

Housing for people of all ages, str. 13

2 - hodnik kot skupni prostor

5 - skupni prostor

7 - skupni prostor

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Zaradi podolgovate oblike bivalnih hodnikov je za nekatere dejavnosti potreben dodatni skupni prostor. Ta je stanovalcem zagotovljen v prvem nadstropju ob stičišču obeh volumnov.

Večji skupni prostor je namenjen raznim športnim, razvedrilnim in kulturnim aktivnostim.

Omogočene so tudi projekcije filmov. Prostor se razširi tudi na skupno teraso orientirano na jugo-vzhod, ki je prav tako zagotavlja podaljšek aktivnosti v skupnem prostoru.

- 60 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

http://www.otolift.com/en/64/photos-wheelchair-lift

Housing for people of all ages, str. 153

http://www.otolift.com/en/64/photos-wheelchair-lift

Komunikacije Zasnova stavbe omogoča, da je večina komunikacij horizontalnih, kar je za starejše bolj obvladljiva oblika gibanja. Hodniki so široki 2,5 m, saj ob primerni opremljenosti služijo kot prostori za druženje.

http://www.otolift.com/en/64/photos-wheelchair-lift

1 - zložljiva dvižna ploščad za vozičke

Housing for people of all ages, str. 150

2 - klančina

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Višinske razlike gibalno ovirani najlaže premostijo z uporabo dvigal, ki so ustrezno nameščena po objektu. Manjše razlike se ponekod premosti s klančinami (dostopi na lokacijo), ponekod pa tudi z dvižno ploščadjo za vozičke (suh dostop do kavarne).

- 61 -

egenda:

- tip B (12 enot) ali ali

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U spalni del bivalni del

I D E J N A Z A S N O VA _ O B L I KO VA N J E O V O J A

legenda: - tip C (2 enoti)

TIPIČNA STANOVANJSKA ENOTA - POVEZAVE

TIPIČNA STANOVANJSKA ENOTA - PROSTORI - tip C (2 enoti)

povezava bivalnih delov

servisni del

ali

ali

ali

TIPI STA

ali

- tip A (1

povezava spalnega in sanitarnega dela

MATERIALI FASADE

IKOVANJE FASADE MATERIALI FASADE

FASADA STANOVANJSKEGA DELA

- tip B (12

ADA JAVNEGA DELA OB SAVINJI

OBLIKOVANJE FASADNEGA OVOJA proti stanovanjem Materiali fasad dnevni prostor javni del

spalnica zasebni del legenda:

proti mestu

proti stanovanjem

m

0

1

5m

spalni del bivalni del 0 1

5

10m

kovanje fasade tako, da se pogledi odpirajo proti naravi proti naravi

a

servisni del še večja zasebnost spalnega dela

0 5 10 20m

večja zasebnost dnevnega dela

shema 29_oblikovanje fasade stanovanjskih delov

proti mestu

Uporabljeni legenda: materiali so les, beton in steklo. Glede na notranji program in orientacijo se nekateri materiali v določenih primerih pojavljajo bolj ali manj pogosto. Na delu stavbe, ki je orientiran proti mestu, sta prevladujoča materiala urbana: beton in steklo. Les se pojavi le znotraj lož (stanovalcem nudi prijetnejši ambient) in na njihovih senčilih. Na stanovanjski fasadi povezava bivalnih vilam delov je prevladujoči material les, ki se kombinira s steklenimi odprtinami. proti meščanskim Izbrani material je tu uporabljen zaradi zagotavljanja intimnega karakterja skupnih bivalnih prostorov hodnikih, orientiranih atrij. Tudi ti so oblečeni v les. Zunanja plast povezava na spalnega in sanitarnega delana0 5zunanji proti naravi 10 20m plast. Proti naravi sta glavna materiala les in stekla s svojo transparentnostjo poudarja leseno steklo. Steklo omogoča vizualno povezavo notranjosti z bregom Savinje, gozdom in parkom, les pa se poleg svoje funkcije senčenja navezuje tudi na bližnjo naravo. (shema 28)

- tip C (2

legenda:

Oblikovanje fasade urbana fasada (beton, steklo, lesa manj)

legenda:

stanovanjska intimna fasada (steklo, les)

urbana fasada (beton, steklo, lesa manj) stanovanjska intimna fasada (steklo, les) naravna fasada proti parku, Savinji, hribom (les, steklo)

MATER

Stanovanjska fasada naravna fasada proti parku, Savinji, hribom (les, steklo) FASADA STANOVANJSKEGA DELA

OBLIKOVANJE FASADE

Urbani del stanovanjske fasade se deli na spalni in bivalni del. Spalni del zahteva več intimnosti in je bolj zaprt. Zaprti del prekrivajo betonske plošče. Bolj odprt del lože in dnevne sobe zahteva manj zasebnosti in zato je njegov prevladujoči material steklo. Pomična lesena senčila tud v bivalnem delu zagotavljajo večjo stopnjo zasebnosti. (shema 29)

FASADA JAVNEGA DELA OB SAVINJI

Na zasebnejšem delu stanovanjske fasade, orientiranem proti skupnemu atriju na severozahodu, je zaradi zagotavljanja toplejšega in intimnejšega vzdušja uporabljen les. Ta se pojavlja dnevni prostor spalnica vzasebni oblikidel nepremičnih senčil alijavni v obliki 5m tri različne del obloge polne stene.0 Ob1 hodniku se vrstijo oblike fasadnega plašča, ki z različnimi razporeditvami nudijo pestrost mikroambientov: prva oblika je hodnik s stekleno ograjo, za katero so okna, ki se pozimi zapirajo, druga ima dodane vertikalne nepremične lesene lamele na zunanji strani, tretja pa je polna stena z leseno oblogo.

Housing for people of all ages, str.70

http://www.flickr. com/photos/ roryrory/2501439390/

Housing for people of all ages, str.108

beton

les

steklo

shema 28_materiali in orientacije fasade

0 1

oblikovanje fasade tako, da se pogledi odpirajo proti naravi

shema 30_oblikovanje fasade javnega dela proti Savinji

5

10m

proti stanov

Fasada bara in fitnesa z bazenom, ki se odpira proti Savinji je sestavljena iz vertikalnih lesenih lamel dveh različnih gostot. Lamele se redčijo v smeri proti Savinji in parku, tako da odpirajo večjane zasebnost dela da je stik s še večja zasebnost spalnega dela pogled proti sosednjim hribom in ostali naravi. Lamele segajo dnevnega do tal, tako terenom bolj transparenten in omogoča vizualno navezavo na zunanje okolje. (shema 30)

legend

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 62 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Prostorski prikaz 10_pogled na objekt z južne strani območja

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 63 -

I D E J N A Z A S N O VA _ Z A S N O VA KO N S T R U KC I J E

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

ZASNOVA KONSTRUKCIJE

7,6 m

7,6 m

7,6 m

3 4

2

1 8,5 m 8,5 m 8,5 m

2. kletna etaža

leenda objektov

armirano betonsko jedro vpeto v medetažne plošče - zavetrovanje objekta 3 armirano betonska stena debeline 20 cm zavetrovanje objekta 3 armirano betonski stebri dimenzij 60/30 cm dilatacija armirano betonsko jedro vpeto v medetažne plošče - zavetrovanje objekta 1 armirano betonsko jedro vpeto v medetažne plošče - zavetrovanje objekta 4 dilatacija obodna armirano betonska stena debeline 30 cm temeljna plošča debeline

1. kletna etaža

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 64 -

I D E J N A Z A S N O VA _ Z A S N O VA KO N S T R U KC I J E

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

vzdolžno postavljene armirano betonske stene (zavetrovanje objekta 2) odebeljena plošča prevzame tudi vertikalne komponente sil, ki nastanejo v vzdolžno postavljenih nosilnih stenah ob horizontalnih silah (zavetrovanje objekta 2)

1. nadstropje

armirano betonske ste ne debeline 20cm sistem stebrov (dimenzije 20/60 cm) in nosilcev dimenzije 20/30) sistem armirano betonskih sten, stebrov in nosilcev podpira bazen zgornjega nadstropja

konstrukcijski sklop 3

jeklena kontrukcija konzolno vpeta v AB konstrukcijo objekta (zunanje stopnišče) armirano betonske stene debeline 20cm armirano betonska stena debeline 20 cm (zavetrovanje objekta 3) armirano betonsko jedro s komunikacijami (zavetrovanje objekta 3) dilatacija plošče nad garažo

konstrukcijski sklop 4

konzolni nosilci kot podaljški armirano betonskih nosilnih sten (podpiranje plošče hodnikov) konstrukcijski sklop 2

pritličje

slopi rešujejo problem torzije (mehke etaže) v konstrukcijskem sklopu 4 odebeljena plošča prevzame tudi vertikalne komponente sil,ki nastanejo v vzdolžno postavljenih nosilnih stenah ob horizontalnih silah (zavetrovanje objekta 2) armirano betonsko jedro s komunikacijami (zavetrovanje objekta 4) sistem armirano betonskih sten, stebrov in nosilcev podpira bazen zgornjega nadstropja

konstrukcijski sklop 1

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 65 -

I D E J N A Z A S N O VA _ Z A S N O VA KO N S T R U KC I J E

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

streha

situacija

jeklena kontrukcija konzolno vpeta v AB konstrukcijo objekta (zunanje stopnišče) armirano betonsko jedro omogoča zavetrovanje armirano betonska stena debeline 20 cm (zavetrovanje objekta 3) nosilne armirano betonske stene debeline 20 cm plošča zunanjega stopnišča na jekleni konstrukciji plošča strehe

2. nadstropje

nosilna armirano betonska stena (stenski nosilec) debeline 20 cm

bazen podpira konstrukcija sten in nosilcev pod njim podpirajo bazen zgornjega nadstropja slopi dimenzij 20/100 cm in nosilci za streho

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 66 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

FOTOGRAFIJE MAKET

Situacijska maketa, M_1:1000

Pogled z vrha

Pogled z juga

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Pogled z vzhoda

- 67 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Maketa objekta, M_1:200

Pogled z juĹžne strani

Tlorisna organizacija stanovanjskega dela

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. TomaĹž KruĹĄec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Pogled s severne strani

- 68 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Grafični del

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 69 -

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

Z A H VA L A

Hvala... mentorju - za visoko postavljene cilje in potrpežljivo vodenje pri uresničitvi le-teh, profesorju Vodopivcu - za besede, ki mladim študentom približujejo smisel arhitekture, staršem in Žigu - za podporo skozi študijska leta in odobravanje nenavadnih odločitev, Anji in Kseniji - za čudovita leta skupnega dela in druženja ter podporo in pomoč pri koncu, Nini - za podrobno branje teksta in oddih pred končnim šprintom, Andreji, Blažu, Domnu, Juriju, Mateju, Mihu, Mileni in Staši - za nepozabne skupne trenutke in prijetno delovno vzdušje na podstrešju in Louisu - za potrpljenje, maketo in vse ostalo.

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 70 -

VIRI

O S K R B O V A N A S TA N O V A N J A V C E L J U

VIRI 1. GIESSLER, F. Joachim. 2005. Plannen und Baune für das Wohnen im Alter. Freiburg: Eberhard Blottner Verlag.

2. ZUPANČIČ, Samo, Mateja Kožuh Novak, Tomaž Banovec, Miha Pavliha. 2008. Raziskava ekonomske participacije starejših v slovenski družbi. Ljubljana: Zveza društev upokojencev Slovenije.

3. RICHARD, S., B. Černič Mali, A. Jakoš, M. Filipović. 2002. Stanovanjske potrebe upokojencev in drugih starejših oseb. Ljubljana: Urbanistični zavod RS 4. HOJNIK-ZUPANC, Ida. 1999. Samostojnost starega človeka v družbeno-prostorskem kontekstu. Ljubljana: Fakulteta za Družbene vede.

5. VERDOT, Nelka. 2007. Invalidi, starejši in druge osebe s posebnimi potrebami v Sloveniji. Ljubljana: Statistični urad RS 6. ERJAVEC, Andrej, Marija Vovk, Vladimir Stefanivić. 1996. Stanovanjska oskrba za potrebe starejših prebivalcev mesta Ljubljane 2. del.

Ljubljana: Urbanistični inštitut.

7. SCHITTICH, Christian (Ed.). 2007. Housing for people of all ages.

Munich: Birkhäuser 8. EBNER, Peter. 2007. Integrated Living. V: Housing for people of all ages. Munich: Birkhäuser, str 11-23 9. GIESSLER, F. Joachim. 2007. Building in Accordance with the Needs of the Elderly. V: Housing for people of all ages. Munich: Birkhäuser, str 145-149

12. Arhiv Republike Slovenije, zbirka Korpus slovenske arhitekture, št.

3799. BRUSNJAK, Maja. 2001. Otok v Celju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani 13. Arhiv Republike Slovenije, zbirka Korpus slovenske arhitekture, št.

1162. KORAŽIJA, Simon. 1993. Razvoj Celja ob bregovih Savinje.

Univerza v Ljubljani 14. TC Cuadernos, Viviendas Sociales II, št 75. 2007.

15. Dom ob Savinji Celje. 2010. Poročilo o delu za leto 2009 in program dela za leto 2010. Celje: samozaložba 16. Ob Savinji, Interni časopis Doma ob Savinji Celje, št. 26, december 2009. Celje: Dom ob Savinji Celje 17. Statistični urad RS, http://www.stat.si/LETOPIS/LetopisVsebina.aspx?po glavje=4&lang=si&leto=2009, 21.01.2010 18. Uradni slovenski turistični informacijski portal http://www.slovenia. info/si/dvorec/Kne%C5%BEji-dvorec-Celje.htm?dvorec=6237&lng=1, 10.03.2010 19. Inštitut Antona Trstenjaka, http://www.inst-antonatrstenjaka.si/.

15.04.2010 20. Statistični urad RS, http://www.stat.si/doc/statinf/05-si-007-0902.pdf.

30.03.2010 21. Celje, Zgodovinski pregled. http://www.celje.si/sl/ocelju/zgodovina.

20.02.2010

10. GOROPEVŠEK Branko. 2004. Mesto v zgodovini, Celje v naši zavesti.

V: Pogled v urbanistični razvoj Celja, Zgodovinski arhiv Celje, Celje

22. Galinsky, Home for Senior Citizens, Chur, Switzerland. http://www. galinsky.com/buildings/elderly/index.htm. 15.03.2010

11. OROŽEN J., 1971, Zgodovina Celja in okolice I. del, od začetka do leta 1848, Celjski zbornik 1971, posebna izdaja, Celje

23. Agencija Republike Slovenije za okolje, http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/ profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso. 20.06.2009

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___Nina Bobinac___mentor: doc. mag. Tomaž Krušec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 71 -